ČASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI, DOMIŠLJIJO IN NOVO ANTROPOLO- GIJO Letnik III., številka 7-8 Izdaja: S'^.^bLdS Univerzitetna konferenca Zveze socialistične mladine Sloveni- je LJubljana in Maribor. Revijo sofinansirata Kulturna skupnost Slovenije in Raziskovalna skupnost Slovenije Uredništvo: Franko Adam, Bojan Baskar, Mladen Dolar, Srečko Fišer, Pavel Gantar, Primož Južnič, Tomaž Mastnak, Zoran Pistotnik, Jadran Sterle, Leo Šešerko /odgovorni in glavni iirednik/, Darko štra- jn, Drago Urbane, Slavoj Žižek. Oblikovalec: Lektor: Andrej Trobentar Bora Zlobec-Jurčič Uredništvo: Trg osvoboditve l/II, tel. 2l-28o Sestanki redakcije vsak drugi četrtek v mesecu ob 15^ na uredništvu Tribune, Trg osvoboditve l/II. Naročnina: Cena enojne številke lo,«.« din, cena dvojne številke 15»- din; letna naročnina 'po,- din. Številka žiro računa: 5oloo-678-¿i-73o5, za ČASOPIS Z3I.1S, UK, predsedstvo, Ljubljana, Trg osvoboditve 1 Na podlagi 7. točke prvega odstavka 36, člena zakona o obdav- čenju proizvodov in storitev v prometu /Uradni list SFRJ, št, 33-316/72/ je po mnenju Sekretariata za informacije v 13 skup- ščine SR Slovenije ČASCFI3 za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo po sklepu št. 421-1/72 oproščen temeljnega davka od prometa proizvodov, Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Natisnila imiverzitetna tiskarna. - 1 - Pričujoča številka Časopisa tematizira problem UTOPIJE in, upajmo, to temo problematizira. Kolikor sploh živimo, se naše žitje neizogibno prepleta s ti- stim, kar vladajoča zavest imenuje "utopično", "utopizem",do- daja kot sinonime sanjarjenje, fantaziranje ipd, /kar na ta način dobi prizvok nečesa slabega in grešnega/ ter vse skupaj povezne pod ekonom-lonec nemogočosti. Vendar je ta zavest - za- vest vladajo čLh - sprevrnjena. Izvorno-vsebinsko utopija kaže nekaj boljšega od tistega, kar je, nekaj novega. Dalj kot traja naše potovanje /in potujemo le. skupaj s svetom - sicer se samo premikamo in nikamor ne pris- pemo/, bolj postaja utopija ne zamišljanje, marveč spregledan- je tega boljšega in novega, vse manj je zgolj kazanje m vse bčTlj teoretično-praktična anticipacija dobrega novega. To pa pravi, da je naša Itaka na dosegu roke. Vse bolj dozoreva spo- znanje, da je danes edina utopija, bolje rečeno, da bi danes mo- ral biti utopija - in to v smislu, ki ga temu pojmu sam pripi- sujel - obstoječi svet. Kakorkoli gledamo, je socializem, kot edina zgodovinska alter- nativa, povezan z utopijo. Toliko bolj, ko se obzorje oži. Ideologi se oprijemajo sheme razvoja socializma *'od utopije do znanosti". Skok, do katerega vodi ta pot, je skok v prazno. Svet je naša naloga in ne urni mehanizem, ki zmeraj kaže pravi čas. In najbolj naše je tisto, česar še ni. - "Obstoji tudi ne- koliko pre-velik napredek od utopije do znanosti: ko namreč za- taji vse sanjanje, vse snovanje, vse upanje, pionirska eksiste- nca, ki jo imamo ljudje3 na najbolj izpostavljeni fronti sve- tovnega procesa", - ' . < . To misel je zapisal EHÏÏST BLOCH, Njegovi devetdesetletnici posvečamo to številko Časopisa. Fe zato, ker bi morda pisali o njem, njegovem delu - kar je jasno razvidno iz prispevkov samih -, pač pa, da bi vzpodbudili zanimanje z.anj, študij njegovega prispevka marksizmu, nadaljnje razmišljanje o problemih, ki jih je zastavil, itd. Da bi vsaj s tem prekinili ignorance, ki mu je pri nas naklonjena. - 2 - ERNST BLOCH : DAS PRINZIP HOFFNUNG IZ POGLAVJA: SVET, V KATEREM IMA UTOPIČNA FANTAZIJA KORELAT REALNA MOŽNOST, KATEGORIJE FRONTA, NOVUM, ULTI- , , MUM IN HORIZONT ... NJEGOVA /človekora/ tubit je tsüco mas j zgoščeaa /dicht/, čeprar je ОЖ /človek/ v primerjavi z rastlinami ±ж živalmi veliko imtemzivaeje tukaj. Človeška tubit ima kljub temu bolj kipečo bit, več svitaaja aa svojem zgornjem iobu. Ravao tu je ostalo nekaj praznega, je šele nastal novi prazni prostor. Po njem se vlečejo sanje, in to možno, ki morda nikoli ne more po- stati zunanje, se notranje zgodeva. Veliko je v svetu še nesklenjenega Jasno je, da se tudi notranje ne bi zgodevalo, če bi bilo to zunanje polno zgoščeno. Toda, zxmaj je življenje dokončno prav tako malo kot v Jazu, ki deluje na to zunanje. Nobena stvar se ne bi pustila predelati želji primerno, če bi bil svet sklen- jen, poln fiksnih, povsem izpolnjenih stvari. Namesto njih pa so le procesi, to je dinamični odnosi, v katerih to nastalo še ni polno zmagalo. Resnično,' to je proces; le-ta je razvejano posredovanje med sedanjostjo, nerazrešeno preteklostjo in pred vsem: možno prihodnostjo. Da-, vse resnično prehaja na svoji procesualni fronti v možno in to možno je vse šele /samo/ del- no pogojeno, kot to še ne polno oziroma sklenjeno determinirano. Pri tem, jasno, moramo lo.čiti med zgolj spoznavno ali objektiv- no možnim in realno možnim, na katerega edino se predloženo ce- lokupje nanaša. Objektivno možno je vse, česar, pričujoče pogoje lahko v območju zgolj parcialnega spoznanja znanstveno pričaku- jemo ali jih vsaj ne moremo izključiti. Realno možno je, nas- protno, vse, česar pogoji v sferi objekta samega še niso polno- ; številno prisotni /zbrani/, bodisi da sele zorijo, bodisi zlas- ■ ti, da novi pogoji - čeprav posredovani z že prisotnimi - prs- ka jo v novo resničnost. Pregibna, spreminjajoča se, spremenlji- va bit, kot se dialektično-materialistično predstavlja, ima ka- kor na lastnem horizontu v svojem temelju to nezaključeno zmož- nost nastajanja, to še-ne-sklenjenost. Tako da od tod lahko re- čemo: to realno možno, ki dosega posredovano, torej dialektično materialistično posredovano novost, daje utopični fantaziji '■ njen drugi, konkretni korelat; korelat iznen zgolj vretja, ki- oenja v notranjem krogu zavesti. In dokler resničnost še ni no- beno polno, izdeterminirano nastalo, dokler vsebuje v novih ka- leh kot v novih prostorih izoblikovanje še nesklenjene možnosti: tako dolgo iz zgolj faktične resničnosti ne more nastati noben absoluten ugovor utopiji. Nastopi lahko ugovor slabi utopiji, to se pravi, abstraktni razbohoteni, slabo posredovani, vendar ima prav konkretna utopija v procesualni resničnosti /svoje se- bi/ korespondirajoče : le - to posredovanega novma. Samo ta po- sredovana resničnost in ne kaka iz nje iztrgana, postvarelo - 3 - zabsolutizirana dejstvenost se lahko usmeri prek utopičnih sanj oziroma jih odstavi h golim iluzijam. Če človek podeli to pra- vico do /te/ kritike vsaki goli dejanskosti zunanjega sveta, to fiksirano prisotno in nastalo poabsoluti/zira/ v realnost. Ven- dar bo.že znotraj močno spremenjene današnje resničnosti jasno, da je bila omejitev na faktum zelo malo realistična; da je rea- lnost sama neobdelana, da je to primikajoče se, prodirajoče na njenem robu. Človek tega časa se vseskozi razume na mejno eksi- stenco zunaj dosedanje celotnosti pričakovanja nastalosti. Ne vidi se več obdanega s prividno izpolnjenimi dejstvi in jih ni- ma več za edino realne; možni fašistični Nič je, pretresljiv, izgubljen v tem realnem in pred vsem je, končno izvršljiv in dospel, socializem. Tako je prišlo do drugačnega pojma realite- te od zožanega in otrplega, ki ga je imela druga polovica devet- najstega stoletja, drugačnega od pojma procesu tujega pozitivi- zma in tudi še njegovega pendanta: neobveznega idealnega sveta iz čistega videza. Otrjdi pojem realitete je včasih vdrl tudi v marksizem in ga tako napravil shematičnega. Ni dovolj govoriti o dialektičnem procesu, zgodovino pa nato obravnavati kot vrsto sledečih si fiksa ali tudi zaključenih "totalitet". Ob tem gro- zi zožitev in oženje resničnosti, odklon od "dejavne moči in semena" v njej, in to ni noben marksizem. Toliko bolj: konkretna fantazija in podoba njenih posredovanih anticipacij je v proce- su resničnega sama prekipevajoča in se odslikuje v konkretnih sanjah za naprej; anticipatorični elementi so sestavni del res- ničnosti same. Torej je volja do utopije vseskozi v povezanosti z objektivnimi tendencami, saj je v njih potrjena in doma. Militantni optimizem, kategorije fronta, novum, ultimum Nujno je, da ravno premagan /pobit/ človek znova izkuša to zna- nje. Kar pride od tod, še ni odločeno, kar stoji kot močvirje, se lahko z delom izsuši. Skozi dvojnost poguma in vedenja ne pride prihodnost kot usoda nad človeka, temveč se človek povz~ pne nad prihodnostjo in vstopi s svojim vsinjo /und tritt mit dem Seinen in sie ein«/. Vedenje, ki mu je potreben pog\im in predvsem odločanje, pa se pri tem ne more ohraniti na dosedaj najobičajnejši način; namreč kot opazujoče /vedenje/. Zakaj zgolj opazujoča vedenje se nujno nanaša na zaključeno in s tem preteklo, nemočno je nasproti zdajšnjemu in slepo za prihodnost. Pač pa se kot vedenje uveljavlja tem bolj, čim dlje ležijo nje- govi predmeti v preteklem in zaključenem, čim manj torej prispe- va k temu, da bi se iz zgodovine - kot iz tega, s tendenco se dogajajočega ~ moglo nekaj pridobiti za sedanjost in prihodnost. Vedenju, ki je nujno za odločanje, pripada temu primerno drug način: ne samo opazujoč, marveč tak način, ki gre skupaj s pro- cesom, ki je aktivno pristransko predan temu sebi predelujočemu dobremu, to je človeško vrednemu v procesu /die dem sich durcha- rbeitend Guten, das ist, Menschenwürdigen des Prozesses aktiv- -parteiisch verschworen ist,/. Odveč je reči, da je tak način - 4 - vedenja tudi edino objektiven, edini, ki obnavlja to realno v zgodovini: obnavlja dogajanje naaireo, ki ga vzpostavlja človek v delu; vključno z bogatimi procesualne prepletenosti med pre- teklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. In take vrste vedenje ravno s tem, da ni nobeno zgolj opazujoče /vedenje/, poziva naravnost sam subjekt, zavedajoče se vzpostavljanja same. S tem, da ni kvietizem, se tudi v odnosu do razkrite tendence ne poklanja tistemu banalnemu, avtomatičnemu op^timizmu napredka na sebi, ki je samo repriza kontemplativnoga kvietizma. Le-ta je samo repriza, kajti tudi prihodnost preoblači v oreteklost, ker jo uvidi kot neko v samem sebi zaprto in s tem zalcljučeno. Pred državo prihodnosti, ki je na ta način postavljena kot do- vršena konsekvenca znotraj tako imenovane železne logike zgodo- vine, si lahko subjekt spravi roke v naročje ravno tako, kot jih je /nemočno/ sklenil pred božjim sklepom. Tako se je bil na primer kapitalizem, s tem da se ga pusti funkcionirati do konca, uviden kot svoj lasten grobar, in celo njegova dialekti- ka je bila videti kot sama sebi zadostna, kot avtarkična. Vse to pa je v osnovi zmotno, je tako zelo nov opi\im za ljudstvo, da bi bil cum grano salis celo kanček pesimizma^boljši od bana- lno avtomatične vere v nauredek. Kajti realistično umerjenega pesimizme krivi udarci in katastrofe, grozljive možnosti, ki so ravno v kapitalističnem napredku in tudi še za naprej tičijo v njem, SDloh ne morejo brezmočno presenetiti. Misliti ad Pessi- mum јз tisti analizi, ki tega znova ne zabsolutizira, boljši sopotnik kot cenena blaženost v zaupanju; to ravno v marksizmu predstavlja kritično hladnost. Avtomatični optimizem ni za ka- terokoli prevratno odločanj-e nič manjši »strup kot absolutizira- ni pesimizem zakaj če zadnji služi reakciji z njenim pravim ime- nom povsem odkrito in brezsramno, s namenom, da bi jemal pogum, pomaga prvi srajiiežljivi .reakciji z namenom doseči pomežikujoče potrpljenje in pasivnost. Kar je torej - zaradi resničnosti - namesto napačnega optimizma edino prirejeno vedenju o odločeno- sti, odločenosti doseženega vedenja, je znova konkretno-utopič- no zapopadeni korelat v realni možnosti; Zapopaden kor eno, da nikakor niso vsi dnevi noe, pa so vendar prav malo - v smislu neutopičnega optimizma - vse noči dan. Zadržanost pred tem ne- odločenim, vendar skozi delo in konkretno akcijo odločljivim, se imenuje militantni optimizem. Z njim se sicer ne bodo, kot pravi Marx, uresničili nobeni abstraktni ideali, pač pa bodo zatrti elementi nove počlovečene družbe, torej konkretnega ide- ala, postavljeni v svobodo. To je revolucionarna odločenost proletariata, ki se vzpostavlja danes v končnem osvoboditvenem boju, odločenost subjektivnih faktorjev v povezavi z objektiv- nimi faktorji ekonomsko-materialistične tendence. In ne, da bi bil ta subjektivni faktor kot faktor uresničljivosti in spremi- njanja sveta kaj drugega od materialne dejavnosti; je takšna dejavnost, vendar je hkrati kot dejavna stran /pridobivanje, produktivnost, spontanost zavesti/ zagotovo razvit predvsem iz idealizza in ne iz /mehaničnega/ materializma, kot je poudaril i:arx v 1, tezi o Feuerbachu. In tudi ne, /kot/ da bi aktivnost, - 5 - ki pripada spreminjanju sveta, torej militantnemu optimizmu, moKla biti trajno prevratna, da bi mogla resnično poseči tudi samo v trenutek brez povezave z realno prisotnimi tendencami} zakaj če subjektivni faktor ostane izoliran, postane zgolj fa- ktor pučizma, ne revolucije, skrivajočega zrcaljenja, ne dela. Če torej uvidimo odločitvene pridanosti - in prav^vedenje o od- ločenosti je, ki ta uvid zagotavlja -, ne more moči subjektivnega faktorja ,ravno kot militantne funkcije v militantnem optimizmu niti zadosti visoko niti zadosti globoko.ovrednotiti. Konkretna odločenost^k zmagi svetlobe v realni možnosti je to enako kot nasprotujoča poteza do neuspešnosti v procesu. To enako kot na- sprotujoča poteza svobode nasproti v procesu ločenemu je tako imenovana usora, ki temu procesu konterkarira iz zastoja in po- stvarenja. To enako je kot nasprotujoča teza vsem pojavom smrti iz družine Niča in nasproti obhodu Niča kot druge alternative realne možnosti same. Tako končno je nasprotje do predirajoče razdiralnosti čiste negativitete /vojna, vpad barbarstva/, s tem bi negacija negacije v danem primeru s preokretom tega poničen- ja na samega sebe dobila svoj prostor in bi dialektika aktivno zmagala. Konkretna odločitev je pri tem vedno v borbi nasproti statiki, vendar prav v tem, ko ni pučizem, pač pa kot militant- ni in prav tako utemeljeni optimizem, je pomirjena s procesom, ki mrtvo statike samo do nevolje oklesti. Človek in proces, bolje: subjekt kct objekt sta v dialektično-materialnem procesu temu primerno enakovredno na fronti. In za militantni optimizem ni nobenega drugega prostora od tistega, ki ga odpira kategorija fronte. Filozofija tega optimizma, to ,je materialistično zapo'pa- aeno upanje, je sama kot po tirano vedenje o ne - opazovanju zaporlena z najosprednjejšim razdelk zgodovine in to tudi tedaj, ko se ukvarja s preteklostjo, namreč s še neizplačano prihod- nostjo v preteklosti. Filozofija zapopadenega upanja je zato per definitionem na fronti svetovnega procesa na tako malo pre- mišljenem prvem razdelku biti pregibajoče se, utopično odprte materije. Ni vse, kar je znano, že tudi poznano, še najmanj, ko gre za ne- kaj svežega. Tako je skupaj s pojmom fronte zanemarjen tudi z njim zelo tesno povezan pojem novosti. To novo: duševno se to dogaja v prvi ljubezni, tudi v občutju pomladi; vendar*je sled- nje komajda našlo misleca. Izpolnjuje, vedno znova pozabljeno, predvečer velikih dogodkov, skupaj z označujoč splet reakcij strahovanja, oboročenosti in trdnega zaupanja; utemeljuje zave- st velikega pričakovanja z obljubljenim novumom sreče. Prisotna je v pričakovanjih skoraj vseh religij, kolikor je sploh moč pravilno razumeti; primiti\Tio kot tudi staroorientalsko zavest o prihodnosti, prežema vso Biblijo, od Jakobovega blagoslova do človekovega sinu, ki stori vse novo, in do novih nebes, nove ze- mlje,. Kljub temu kategorija novum niti najmanj ni bila zadostno označena in ni nasla mesta v nobeni predmarksistični podobi sve- ta. Ali, če je videti, da ga je našla, kot pri Boutrouxu in pred vsem v Jugend stilu oziroma v Bergsotíovi secesijski filozofiji, je to novo opazovano in tudi obhajano zgolj z vidika nesmiselno - 6 - spreminjajoče se mode tako je nastala samo drugačna otrplost zmeraj istega presenečenja. Enako se je izkazalo že zapreki pri ki je tako dolgo onemogočala pojem še-ne-zavedanega; na ta na- čin ostane svitanje, ta Incipit vita nova, tudi v tako imenova- ni življenjski filozofiji vedno znova samo neki fiksum. Tako je nastopa pojem novega pri Bergsonu samo kot abstraktno nasprotje ponavljanju, velikokrat kot druga stran gole mehanične enako- ličnosti /Gleichförmigkeit/; hkrati pa je bil pripisan sleher- nemu življenjskemu momentu brez izjeme in zato brez vrednosti. Celo trajanje reči, kot tekoča durée. Zamišljena je pri Bergso- nu osnovna na neprenehni drugobiti; dozdevno, zakaj pri zares nespremenjenem vztrajanju sil bi mogli razločevati začetka in konca tega stanja, objektivno bi sovpadla in tako stvar ravno ne bi trajala. In novum pri Bergsonu celokupno ni pojasnjen skozi svojo pot, svoja prelamljanja, svojo dialektike, svoje dialektike, podobe upanja in prave produkte, temveč vedno znova ravno skozi nasprotje mehanizmu, skozi brezvsebinsko zagotavlja- nje nekega elana vitala na sebe in za sebe. Velika ljubezen do novuma je dejavna, velika naklonjenost do odprtosti bode v oči, vendar proces ostane prazen in vedno znova ne producira nič drugega kot proces. Da, večna metafizična teorija vitalnosti doseže končno namesto novuma samo omotičnost, prav zaradi nene- hno zahtevane, zavoljo same sebe zahtevane, spremembe smeri; z njo tako ne nastane po Bergsonu slavljena krivulja, temveč cik - cak, ki je v njem sqmo podoba kaosa - iz same nasprotiposta- vljenosti enako-ličnosti. Temu ustrezno se tudi abstraktno za- popadeni futurum konča v l'art l*artu vitalitete, ki ga Bergson sam primerja raketi oziroma -"ogromnemu ognju, ki iz sebe siplje stalno nove ognjene slape" /Evolution créatrice, 19o7»p.27o/, Tudi na tem mestu velja poudariti: pri Bergsonu ni sploh nobe- nega pravega novuma; pojem le-tega je prenesel iz golega preti- ravanja ravno v zgolj kapitalistično modno noviteto in ga tako stabiliziral; elan vital in nič siceršnjega je in ostane sam íiksxim kontemplacije. Družbena osnova za Bergsonov psevdo-novum ieži v poznem meščanstvu, ki nima več v sebi sploh ničesar vse- oinsko novega. Temu ustrezajoča ideološka osnova je /končno/ v stari, vztrajno reproducirani izključitvi dveh bistvenih last- iiosti novega nasploh: možnosti in finalitete, Bergson vidi v obeh enako shematiko ubijajočega, spremembi sovražnega razuma, ki zanj učinkuje kot poprostorjenje, kavzalnost, mehanizem, -'ogočno carstvo možnosti mu s tem postane videz - retrospekci je : ori Bergsonu niprav nobenega možnega, zanj je to projekcija, ki jo novo nastajajoče zasnuje v preteklosti. V možnem je pravkar nastalo novo mišljeno po Bergsonu le kot "nekaj bilo možno - bivajoče" /"möglich gewesen seiend"/: "Možno ni nič drugega kot resnično plus neki duhovni akt, ki podobo tega resničnega zalu- ča nazaj v preteklost, brž ko je to resnično nastalo ,.. Resni- čno izviranje nepredvidljive, v nobenem možnem vnaprej označene novosti, pa je to resnično, ki se omogoča, ne to možno, ki ure- sničuje, "'/La Pensée et le Mouvant, p. 133/. Bergson s tem. ena- čilno skoraj reproducira protimožnostni dokaz megarika Diodora Kronosa, ki je blizu ravno eleatom, nauku o absolutnem miru. - 7 - In prav tako se Bergson zapira pojmu novumu, v tem ko gleda na fInalnost kot na zgolj statuiranje nekega odrevenelega koncne- ga cilja, namesto da bi jo uvidel kot smotrno prizadevanje člo- vekove volje, ki šele išče svoj kam in čemu v to odprto pri- hodnje .možnosti : Bolje: kot smotrno prizadevanje dela, predvsem načrtovanja, ki je poantiralo svoj kam in čemu in gre po teh poteh. Ko pa je Bergsonu vsa predvidljivost sovpadla s statično predizračunljivostjo, ni zgrešil samo ustvarjalne anticipacije, te jutranje zarje v človekovi volji, temveč čisti novum nasploh, horizont utopije. In stalno poudarjani nestanovitnost brezkraj- nost, težko, da označujeta Bergsonov univerzum novega za tisto, za kar ga je sam fantazmagoriral: za "stroj za proizvajanje bo- gov". In summa: novumu, če naj v resnici bo to, ne oripada zgolj abstraktno nasprotje mehaničnemu ponavljanju, temveč način spe- cifičnega ponavljanja sam: namreč /ponavljanje/ še ne nastale totalne vsebine cilja, ki je mišljena in tendirana, preizkušana in iztekajoča se v progresivnih novostih zgodovine. Zato še na- dalje: dialektično nastajanje te totalne vsebine ni več označe- no po kategoriji novuma, temveč po kategoriji ultima in ob tej ponavljanje jasno da preneha. Vendar preneha samo s tem, da v enaki meri kakor prikazuje ultimum poslednjo, torej najvišjo novost, stopnjuje ponavljanje /ta neodjenljiva reprezentiranost tendenčnega cilja v vsem progresivno novem/ sebe v poslednjo, -^. najvišjo, najtemeljitejšo ponovitev: /ponovitev/ identitete. Pri tem v ultimu novost naravnost triumfira zaradi totalnega skoka iz vsega dosedanjega vendar skoka do prenehajoče novosti oziroma^identitete. Kategorija ultima ne leži pred nami tako nepremišljena kot /kategorija/ novuma: slednja je vedno bila predmet tistih religij, ki so tudi času postavljale čas, pred- vsem torej židovsko-krščanske filozofije religije. Vendar je postalo ra-'mo ob tem obdelovanju kategorij očitno, da kategori- . ja novuma, ki naj bi stvari ustrezno le-temu predhodila, tako- rekoč sploh ni obstajala. Zakaj ultimum se v celotni židovsko- -krščanski filozofiji od Filona in Avguština do Hegla nanaša izključno na priinum in ne na novum: temu primerno se zadnji prikazuje zgolj kot doseženi povratek nekega že izpolnjenega, izgubljenega, povnanjenega prvega, Forma tega povratka prevze- ma predkrščans3io formo feniksa, ki se zažge in spet obnovi, prevzema heraklitski in stoični nauk o svetovnem požaru po ks- ! terem Zevs-Ogenj povzema svet vase in ga prav tako znova v pe- riodičnem krogotoku izdvaja iz sebe. In ravno to: krogotok je tista figura, ki pripenja ultimiim na primum, da se logično- -metafizičnc v njem zapravi. Zares, Hegel je v zasebnosti /Fursichssin/ ideje ki je svoj ultimum in v kateri proces iz- zveni kot v kakem amenu, videl, da je primm nasebnosti /An- sichsein/ ideje ne samo reproduciran, temveč izpolnjen: v za- sebnosti je dosežena "posredovana neposrednost" namesto nepos- redovanega v začetku gole nasilnosti. Vendar ostane ta rezultat tu vseeno cikličen, kot v vsaki posamezni podobi epohe svetov- ■ nega procesa, tako tudi v njegovem celokupju; to je novuma po- vsem osvobojemi krogotok restutionis In integrum: "vsak del - 8 filozofije je filozofična celota, neki v samem sebi se sklepa- joči krog, ••• celota se od tod predstavlja kot krog krogov," /Enciklopedija §15./ Item, kljub večji premisijenosti je bil ultimum tukaj vseskozi razpet, tako, da se njegova omega brez moči novuma uvije nazaj v alfo. To velja naposled tudi tam, kjer je bila alfa-omega mehanično materialistično sekularizira- na v privid, iz katerega svet raste in v katerem se spet raz- blinja. Original in archetip vsega tega ostane alfa-omega v zaobjemajočem krogu prabistva, h kateremu se povrača proces do- mala kot izgubljeni sin in dela substanco svojega novega za nez- godeno. Toda to vse so vpete tvorbe nasproti,realni možnosti oziroma dezavuiranje le-te, ki hoče celo tudi najbolj progre- siven historičen produkt vzeti edino kot ponovno spominjanje v: oziroma ponovno vzpostavljanje nekega nekoč posedovanega, pra-izgubljenegai Torej je, kot se pojasnjuje ravno na ultimu, pri njem, kot tudi že prej pri slehernem novumu, filozofsko na mestu edinole anti-ponovno spominjanje, anti-Avguštin, anti-He- gel; anti-krog in zanikanje krožnega principa, intendiranega do Hegla in Eduarda von Hartmanna, celo do Nietzscheja, Upanje pa, ki noče biti na koncu nikoli samo toliko široko, kot je že bilo na začetku, odpravlja strogi ciklus. Dialektika, ki ima svoj motor v nemiru in v še ne pokazanem bistvu svoje v nobe- nem primeru ante rem prisotne vsebine cilja, ukinja vztrajen ciklus. Figure napetosti in tendenčene podobe, realne šifre v svetu, tudi te skušnje nekega še neuspelega primera ukinjajo s svojo posebno visoko verjetnostno stopnjo utopije v osnovi šte- vilen cikel. Humanizirana narava nima nobenega domačega ognji- šča v začetku iz katerega poteka, h kateremu se znova vrača z neke vrste kultom prednikov v filozofiji. Saj je v samem proce- su nastalo še pred problemom ultima brez števila realnih mož- nosti,- ki začetku niso bile ob zibelki zapete. In konec ni po- novno prinašanje temveč je - ravno kot votek bistva kaj-a v te- melju da-stva - /gerade als Einscklag des '»Vas-vVesens in den Daz-Grund/- razbitje materialnega agens .primum. Drugače rečeno: omega tega kam se ne pojasnjuje v nek prezgodeni, dozdevno naj- bDlj realni alfi tega odkod, izvora, temveč nasprotno: ta izvor pojasnjuje samega sebe šele v novumu konca, saj šele s tem ul- timom stopa v realnost kot neko na sebi še bistveno neuresniče- no. Izvor je gotovo to, kar je treba udejanjiti, vendar pa: kot ravno v udejanjanju nekaj še ni zrelo in še ne udejanjeno, ude- janjanje udejanjanja, tega kar je treba udejanjiti, se samo ve- dno šele pričenja začenjati. V zgodovini je to samozapopadenje zgodovinskega dejavnika, kot dejavnega človeka; v naravi je udejanjenje tega, kar je človek hipotetično imenoval natura na- turans ali subjekt materialnega gibanja, neki komaj šele razgi- bani problem, čeprav jasno sovpada s samozapopadaijem človeka, ki dela, in leži v podaljšani liniji Marxovega "hixmaniziranja narave". Odločilno mesto za obojno samozapopadenje in njegov novum, njegov ultimum je vendar edino na fronti zgodovinskega procesa in ima pretežno sebi nasproti šele posredovano-realno možnost. Le-ta ostane tisto, kar korespondira eksaktnim antici- - 9 - Prevod: L.S. расјдат, konkretni utopiji, kot objektivno-realnl korelat» V enakem smislu kot je konkretno utopično objektivno-realna stopnja realitete na fronti dogajajočega se sveta, - kot še-ne- bit "naturaliziranja človeka, humaniziranje narave". Tako oz- načena carstvo svobode se smiselno ne oblikuje kot povratek, temveč kot eksodus - tudi če v stalno le omenjeno, v procesu hvaljeno deželo. . > - .^ .. /.../ vstavil prevajalec j. - ' ^ - 10 - ERNST BLOCH: ŠTUDENT KARL MARX. :Tastajati pomeni biti mlad in odprt svetu. Resnična mladina Je tesno povezana s procesom nastajanja. Skupna sta Jima пЈгш nemir in njune sanje o prihodnosti. Nasprotujeta vsemu krute- mu in nespremenljivemu ter zagovarjata to, kar še ni prišlo ali Je na tem, da bi prišlo in Je pričakovano, da bo prišlo vsak čas, za kar Je napočil dan in Je mlado kot ljudje, ki so temu posvetili svoja življenja. Na samem začetku tega dne je stal mladi àîarx. Pogled na inte- lektualno najbolj vnete med študenti je vedno vzpodbuden in pristranski. £e vedno imamo znano pismo sedemnajstletnika svo- jemu očetu,ki ga- je poslal v mesto, kjer Je živela tudi njego- va zaročenka. Vendar pismo ni naslovljeno le na očeta, zadeva vse mlade študente in prikazuje bistvo mladine in genija. Po- znamo takšna pisma, ki so jih napisali veliki pesniki: mladi Goethe v Leipzigu in Strasbourgu, mladi Byron, Georg Büchner, k v tem pismu čutimo ogenj bodočega velikega misleca /čeprav Je, 3 svojo ljubljeno v mislih, napisal tudi nekaj lirske po- ezije/. In kot odraz burnega duha mladega filozofa je to pis- 30 edinstveno. Karkoli je mladi mož doživljal je občutil s povečano intenziv- nostjo. "Skalovje, ki sem ga videl, ni bilo ostrejše, bolj di- vje od občutka moje duše in umetnost ne tako lepa kot moja Jenny," Vse Je polno do roba, Je pa tudi'pripravljeno, da nap- ravi, pot nečemu in зе spremeni v nekaj, kar se približuje. "Vsaka metamorfoza", piše ta študent s prihodnostjo," je delo- vna labodji spev, deloma velika uvei-tura velike nove pesmi, ki 31 prizadeva, da bi v še zlivajočih se sijočih barvah našla trdnost." Kar občuti, je svet v nastajanju, bitje, ki Je po- klicane, pesem, ki dobiva obliko in zopet izginja. Toda v da- ljavi je oblika vidna, in le ta oblika je razlog, da se mladi mož, ki je Marx in vendar še vedno ne Marx, na takšen neza- iovoljen način valja v vseh in vsakem območju znanstvenega spoznanja. Tukaj imamo î"austa, a ne poetsko figuro, temveč re- sničnega Fauta tistega časa. To je mladi maturant, ki mu poe- zija ne dopusti, da bi nas videl, in ki ne zaide v skeptici- zem. Nasprotno, pismo, ki ga je napisal študent Kail Marx, je Dolno uma in znanosti, pred katerima mora svet popustiti. Kaj- ti to je povsem oblika prihodnosti, konkretni element, viden na dnu splošnega vrenja, objekt sam se pojavlja ie subjektiv- nosti in abstraktne misli. Edina ovira je mol lažne zavesti in abstraktnost; tako sta obe sprevrženi v podporo, tako kot v kritiki Hegla. "V konkretnem izrazu Živečega sveta misli, kot so zakon, država, vsa filozofija, mora biti objekt opazovan v svojem razvoju; vanj se ne smejo vnašati samovoljne delitve; um stvari same mora napredovati kot v sebi protisloven in v - n - sebi najti svojo enotnost. " Aktivno gibalo je tu še vedno duh, toda zrelejše razmišljanje naznanja, samo sebi še neza- vedno, kje je duh materialno postavljen na svoje noge kot um stvari. Očitno postane, da avtor tega pisma ni bil nikoli povsem pre- puščen svojim lastnim načrtom. Res je, da je njegovo iskanje pogosto prekinjeno. Izgubi svojo pot v slepih ulicah in pogos- to ne ve, kam naj se obrne, toda na koncu vedno najde svojo pot. Marx govori o zelo dolgih rokopisih, ki so se vsi končali v bolečinah, o divjem branju, o spretnosti, trajanju in širini globus intelektualisa, toda o vsem tem pripoveduje z izrazi popotovanja in odkrivanja deviške zemlje. Ta optimizem se pre- senetljivo postavi po robu občutku dekadencemki je takrat pre- vladovala v intelektualnem življenju - in v buržoaznih krogih ne neopravičljivo - post-hegeljanskega Berlina, daleč od pri- tiskov z druge strani. Bila je jesenska atmosfera, kot da po Heglu ne more biti ustvarjeno nič več velikega in da je svet premišljen do konca. Kot da bi "duh sveta" filozofsko prispel v Heglovem učenju, tako da ni zq mlajšo generacijo ostalo nič kot to, da ga prenese iz berlinske palače, kjer je nastal, na levo krilo, k subjektivno "kritični" strani "samozavesti". Celo delovne bolečine revolucije v letu 1848 niso v tem ob- močju startale iz idealističnega razpoloženj.a-komaj opazno je idealizem narasel s strani hegeljanske levice. Tako se je beda časov, ki so sledili marčni revoluciji leta 1848, beda, proti kateri se je borila, pridružila bedi dekadence ,proti kateri se ne da boriti na idealističnih tleh, bedi, ki je preživela zunaj marksizma v komaj opazni filozofiji devetnajstega stoletja. Vendar za edinstveno naravo mladega Marxa ni nič holj jasno značilnega kot to, da v megli post-hegeljanskega jesenskega mišljenja, ki ga je obkrožalo,ne izgubi objektivno spomladan- ske mladostnosti. To je razlog, da se mladi filozof nikoli ni zanašal le nase ali na svojo mirno okolico. Nasprotno: stal je v luči sveta, ki še ni prišel in na čigar obzorje je bil postav- Ijerv, Tako sta njegovi pismi iz leta 1837, prav tako kot njego- va disertacija iz leta 1841, povsem brez idealistične otrplosti, in nista potrebovali Feuerbachovega potrdila, da bi tisti čas videli ne kot jesen, temveč kot preokretno točko, kot bistvene preokretno točko z Marxora kot odkriteljem. To je razlog za od- lično javno samopotrditev mlađega Marxa, ki je usmerjena naprej k objektu prihodnosti in prav tako k prihodnosti objektas ob- čutek enotnosti njegovega daru in révolueionarnega klica le-te- ga, to je subjektivnosti in objektivnosti v njem, кГ sta bili obe usmerjeni v prihodnost. Ta Paust dokazuje pravilnost tega, kar je napisal hegeljanec tistega časa, Rozenkranz, v svoji knjigi "Psihologija" leta 18^4-3: "Veličina genija ne leži, kot pri nadarjenem človeku, v formalni vsestranskosti, čeprav ima lahko tudi to, temveč bolj v njegovi sposobnosti, da napravi tisto, kar je v neki sferi objektivno nujno, za svojo lastno, individualno usodo* Zato se genija lahko sodi edino po merilu zgodovinskega razvoja, kajti vedno mora biti vsaj za skok pred - 12 - tistim, kar Je sorejeto kot dano, in dobiva privatno zadoščen- je tako, da s trudom odkriva tisto, kar bi tok dogodkov vseeno prinesel, V okviru te naloge vlada genij z demonsko močjo, iz- ven nje pa Je nemočen, in čeprav se Je sposoben razviti v raz- ličnih smereh, tam ne more ustvariti nič novega, " Kar se tiče "privatnega zadovoljstva", to ni veljalo za Marxa; tak malome- ščanski izraz mu ne \istreza, ne Di ga povzdignil, kot ga Je ob- jektivni optimizem, ki Je združeval njegovo osebo in njegovo poslanstvo v ognju entuziazma. Pismo, ki ga Je Marx napisal kot študent, in kasneje njegova disertacija, sta dala Jasno slutiti uo:otovitev, ki Jo Je napisal le malo kasneje: "Tako kot najde filozofija svoje materialno orožje v proletariatu, tako proletariat najde svoje duhovno orožje v filozofiji, " He- gel ni več strašil svojega aediča, slednji Je od njega prevzel vse najboljše in je samega sebe smatral za nJemu enakega, s zeiii aa Je smatral uveljavitev pravic proletariata za svojo sicru. :ia ta način se Je mladi Marx prepričal°svoji mladosti. Ne tako, kot so se številni mladi ljudje njegovegačasa, ki jih nekateri imenuje jo plemenite, umaknili v svoj lastni .Weltschmerz, zato da bi ohranilo njegov plamen. Niti ni ta študent simpatiziral z vedenjem tistih stoično stoječih ob strani svetovnim dogod- kom; o takem vedenju je dejal: "Takšni so kot vešče, ki se ■^netejo okoli luči privatne sfere, ko je obče sonce zašlo, ".'ie manj pa stopa skupej s kontemplativnim vedenjem zgodovin- ske šole, ki namerava naša telesa živa pribiti na križ zgodo- vine, čeprav je res, da močno živ element v mlademu I.Iarxu ni- kakor ni izključeval, raje podpiral spos'obnost sporazuma na način, kot nekdo zbira svojo energijo, predno skoči. Lilademu dialektiku ni manjkalo niti smisla za zgodovino, vendar za zgodovino, pojmovano pravilno, kot vsebovanje skokov, ki še ni- so povsem nemotivirani. Tako bi si lahko celo Marx kot študent privoščil ocenjevanje preteklosti, kar bi hkrati pomanilo is- kanje nove, nespoznane resnioe. Pismo sedemnajstletnika se za- čne s prav takšno eksplozivno oceno: "So trenutki v življenju, ki se kot mejniki postavljajo pred minilu čas, hkrati pa dolo- čno kažejo novo smer. Na taki prehodni točki se čutimo primora- ne, da si z orlovskim očesom misli ogledamo preteklost, da bi se tako zavedeli svojega sedanjega položaja. Da, še svetovna zgodovina ljubi tak pogled nazaj in si ot¿leduje samo sebe, kar ji potlej daje videz, ko da nazaduje in miruje, medtem ko se le vrže v naslonjač, da bi se dojela, da bi duhovno prežela svoje lastno dejanje, dejanje duha. "Akcija je torej tisto, na kar misli Marx, to je cilj, h kateremu je usmerjen njegov zgo- dovinski um, um, ki akcije ne utaplja, temveč ji daje hrano, ki ladje ne vleče v globino, temveč povzroča, da jo vode zgodo- vine nosijo. Tako kljub temu, da ocenjuje udobno stegnjen v svojem naslonjaču /postavljen je v kapitanovo kabino/, Llarx dela s sekstantom, da uf-otovi dolžino in prostranost potovanja, na katerera sta on in njegov čas družbeno vkrcana. In med svojim pripravljalnim delom za disertacijo, ki mora biti sedaj že iz- - 13 - gotovljena in do katere je prispel po opazovanju in idealizmu, se jasno pojavi oblečen v veličastno prispodobo, vzeto iz grš- ke zgodovine. Kar je prispelo, ni ponarejena krparija, niti postavljanje idealistične filozofije v prakso, ne da bi jo hkra- ti odpravil. Marx pravi; "Tisti z le polovico razuma so v tak- šnih časih nasprotnega mnenja kot iskreni strategi. Verjamejo, da škodo lahko popravijo s tem, da zmanjšajo čete, z razdelit- vijo, s sklepanjem miru pod novimi pogoji, medtem ko je Temis- tokles takrat, ko je Atenam grozilo opustošenje, Atence prep- ričal, da skupaj zapuste svoje mesto in poiščejo nove Atene na morju, na povsem drugačni osnovi. " Tn kako si je ta kreativni mladi mož zamišljal nove Atene ali "filozofijo po svoji dovr- šitvi"? Nič več le kot ugotovitev nasprotja med Nemško bedo in vzvišeno idejo, kar je povzročilo, da je bil svet videti tem bolj brezupno razdeljen, čim bolj je bila filozofija posta- vljena nadenj ali podenj. Nove Atene so nasprotno, usmerjene k praksi, to je k teoretični akciji, ki ve, kaj hoče, in k revo- lucionarni akciji, ki hoče, kar ve. In zopet Marx: "Psihološki zakon je, da se teoretični dioh, ki je v sebi postal svoboden, spremeni v praktično enagijo, ki se zlije kot volja iz kralje- stva senc in obrača nasproti realnosti obstoječega sveta, ki obstaja brez nje. Kritičnost je tista, ki meri individualno eksistenco z esenco, posamezno realnost z idejo. Vendar, ta takojšnja realizacija filozofije je v svoji na.iglobji esenci polna nasprotij m ta esenca najde izraz v svoji pojavi, ki tako nosi svoj znak. " Ni trajalo dolgo, da je Marx videl ta "protislovja" najprej v kapitalistični stvarnosti in le sekun- darno v filozofiji: potrebna je bila le njegova politična iz- kušnja, ki jo je dobil kot urednik Rheinische Zeitunga in predvsem bližajoče se odkritje, da zgodovinske stvarnost te- melji na ekonomskih pogojih. Tudi "kritičnost" je tedaj spoz- nal kot usmerjeno v glavnem proti sebi sami na račim nerešenih nasprotij, ki jih vsebuje: "Kritika se lahko torej", piše Marx Rugeu leta 1845, "razvije iz obstoječi stvarnosti lastne oblike, kot njena naloça in njen končni cilj." In "resnično stvarnost" je zreli Marx definiral kot stvarnost produkcijskih sil in po- gojev produkcije, prav tako, kot je to "posel" v družbenem strem- ljenju. Stare Atene, idealistično filozofijo, ki misli samo se- be, je Marx opustil že kot študent. V novih Atenah je ostalo še več Aten, ki so prevzele vase klasično filozofijo, toda te Atene so najdene "na drugačni osnovi": Nove Atene naj bi kasne- je postale Atene resnične svobode, ki jih je bilo še ustanoviti, brez suženjstva, in tako sposobne ћгшапрге. Začeli smo s tem, da vsako resnično nastajanje pomeni biti mlad in dovzeten. Zo- pet je prišel čas, v katerem se pojavlja nekaj, kar je, kar je bilo, in nastaja mladina, ne le v subjektivnem, temveč tudi v objektivnem smislu. In to novo gibanje se nič več ne le pribli- žuje, ampak je že v procesu graditve samega sebe, navkljub le- nobi, otopelosti in morilskemu izrazu propadajočega sveta. Re- snična mladina zato ni nič bližja mlademu kot staremu Marxu ali drevesu marksizma in leninizma, ki bi moralo odmreti, če ne bi ves čas obirala cvetja in sadja. Zreli Marx, ta veliki - 14 - delavec, je resnica mladega; on je spremenil načrt v prakso in postavil njegovo raz\imevanje kot pravilo za akcijo, "Le ma- lo ljudem je bilo dano, da so v svojih dušah ustvarili Beblu podobne ideje, velike in f>opolne, " Toda vsem ljudem je bila dana sposobnost ustvarjati takšne ideje, tako da je človeška struktura marksizma v svetu na širših osnovah, da lahko raste višje v nealienirano kraljestvo humanosti. Mladina, predvsem v mladih socialističnih deželah, mora igrati pomembno vlogo pri tem ielu. Kadarkoli pokliče , nas zgrabi ali pusti, da jo zgrabimo, je to druga stopnja v procesu človekove rastoče hu- manosti. > Prevedel Tone Škrjanc Iz: Kari Marx, 1818/1968. Inter Nationes, Bad Godesberg, 1968; str.2o-26. V zborniku so poleg Blochovega prispevka še teksti G.Manna, K.Löwitha, I.Fetscherja, A.Schmidta, G.Lukacsa idr. ÜDK 176:335.95 - 15 - Nobena setev ni bila požeta, strah je kali pognal v vsaki nađi in vsa ljubezen je bila prokleta in strup samo je jedro bil v nas- ladi. (Gradnik: Bežali dnevi so) Tomaž Mastnak: UTOPIČNOST LJUBEZNI Naš konkretni zgodovinski topos ni kraj ljubezni. To pomeni, da tu in zdaj ljubezni ni, še ni, kakor tudi, da to, kar je, ni, že ni ljubezen. Niti tedaj, in tedaj navadno še posebno ne, ko se srečujemo z nečim, kar je tako označevano, se ne srečujemo z ljubeznijo. Prej s konvencijo poimenovanja, katere žrtev so do- ločene manifestacije tim. življenja, kot je sam to običaj ne- srečen otrok določenega načina živetja. Materialno življenje, slečeno do vulgarnega ekonomizma, in njegova zavest, mefitični sopuh ideologije, ideološki mrtvaški zadah (o zavestni biti ipd. je danes zločin govoriti), plešeta nori. ples porajanja pošast) nost/i. S tem pa ni rečeno, da ljubezni ni. "Utopičnost" ni preprosta kategorija eliminiranja, kategorija preprostega odstranjanja. Označuje, da nekaj je, čeprav hkrati ni: da nekaj še ni, da je šele, a hkrati že v procesu nastajanja, da se bori za življenje, da more živeti le tako, da se za življenje bori in ker se zanj bori, ne le more, ampak tudi mora živeti: mučno življenje negif ranja. Da je ljubezen utopična, pomeni, da je dejanska, čeprav nima svo- je dejanskosti: je dejanskost brez dejanskosti. Še več: le kot utopična je, ljubezen, v današnjem svetu, ljubezen. Le utopična - 16 - ljubezen je dejanska in dejanska ljubezen je utopična. Oglejmo si problem pobliže: la UTOPIJA utopija je zaznêunovana. V očeh podanikov absolutne faktičnosti. S kletvami križarjev vseedine stvarnosti. Tu so najprej realpolitik! s svojimi realpolitičnimi organizacir jami in realpolitično sliko sveta: ta "banda oslov", "konspira- tivni topoglavci" (Engels). Potem sušični birokrati » za katere se svat nehuje onstran pisarniške mize. Vsi premnogi "bledi ot- roci razuma" (S.Kosovel), ki, resignirani, s svojo nepomembnos- tjo polnijo nepomembnost življenja. Potem okoreli militaristi in policijski psi. Omalovaževanje uspešnih poslovnih mož, (Ador- no ugotavlja, v znani študiji o avtoritarni osebnosti, negativno stališče do utopije kot karakteristiko avtoritarnosti), Itn. Kljub širini negativnega zadržanja do nje, ki sega od ignorance na eni do miselne policije, ki pa sama ne misli, na drugi stra- ni, utopija živi. V nečloveški stvarnosti, prebijajoča njeno za- ledenelost: "utopicum kot indikacija krize humanuma" (Rasim Mu- minoviđ) , a hkrati neodstranljiv izkaz človeške moči (ne čudi pogostost, čeprav le relativna,- vprašanja: Odkod ljudem ta moč?), ki ne podlega, ki nikdar dokončno ne podleže kriznosti sveta. Zlato dno, v katerem koreninijo teoretično-praktične anticipaci- je "boljšega sveta", ki so same porok, čuvaj in dopolnjevalec, realne možnosti le-tega. Utopija kot žerjavica revolucije, revo- lucija kot živi ogenj utopije. Apokaliptični ogenj. Ogenj, ki tli ali gori skozi vso človeško predzgodovino in jo osmišljuje kot zgodovino. ' . Ta in nekateri drugi krajši citati so iz tematskih številk Praxisa 1-2/1972 (Utopija i realnost) in Filozofije 2-3/1971 (utopija i anarhija). - 17 - Najpogosteje je utopija obravnavana kot mišljenje, kot način mišljenja. Najpogosteje to tudi je. Žal se refleksija o njej vse prevečkrat tu tudi že konča: opraviti imamo s krutim siro- mašenjem, pa četudi le zaradi zvestobe faktični siromašnosti -^ toliko slabše. Tudi kot način mišljenja utopija ni nekaj monolitnega: ' Najprej in najpogosteje srečujemo dnevno sanjarjenje, wishful thinking. Želje, priželjenja, nezaustavljivo potovanje v nap-- rej, slikanje podob sreče, osrečevanja itd.: zidanje gradov v '' oblakih. No, ti gradovi nimajo grajskih ječ. Vendar "zunanji svet" določa tudi sanjarjenje, vedno pogubneje prodira v njegov ustroj. Siromaštvo, pohabijenost, okuženost sveta so "transcendirani" v zamišljenih velikih žretjih, "lepih oblekicah, biserih in draguljih" (Hudobni sestri v Pepelki), masturbantskih fantazijah, snovanjih maščevanj itd. Niti tukaj ni vse lepo preprosto: prevertirano sanjarjenje je lahko bolj ali manj spontano - refleksno spontano, ali pa programirano, zdreslrano. Drugače je, če si želi obleko človek, ki ga zebe ali pa blagorodna meščanska dama, ki nima obleke ravno za četr- tkov zgodnji večerni čas. Tu so vsa studiozno preračunana olep- ševanja, anestetlčne injekcije, kozmetika, narkomanija? pranje možganov, zgodbe in zgodbice ter slike v magazinlh, happy-end- -filmi in romani, "erotika"itn., Itd. Vse to je v glavnem slepotno. Zaslepljeno in samozaslepljujoče. Velikokrat: hotenje ne-videti-stvarnosti. Vedno: nemoč vlcie^^^i stvarnost. Mišljenje, ki polzi po površini, refleksni lite ' ^4^« Sledi reflektirajoče mišljenje, refleksivni utopizema Ta obtc?u- je stvarnost nečloveškosti, kaže krivice, nepravilnosti i co v faktičnosti, tem pa zoperstavlja humanistične vrednote, sklicuje se na človekove neodtujljive pravice, propagira svobodo, enakost etc., postulira. Obtožuje obstoječi (blagovno-kapitalski) svet dvojne morale, pri tem pa, refleksivno utopično mišljenje, samo moralizira. Kajti dvojne morale ni: je ena sama in ta ¿e dvojna. - 18 - Kritika stvarnosti se izkaže za sprejemanje stvarnosti, zanlko- vanje za pritrjevanje. Gre za pozitiv negativne podobe faktične- ga sveta. A vsekakor za ta isti svet, to isto stvarnost. Le da gladko utečeno, brez lepotnih napak, polno razvito. To je tisti utopizem, za katerega Marx pravi, da hoče "realizirati ideelni izraz" buržoazne družbe, da je "le fotografija" njene realnos- ti. Ta ideelnost, oz.realizadja taiste, je in ostaja golo ho- tenje. Refleksivni utopizem vseskozi kontemplativno zadržanje do sveta, lepodušje. Njegove lovorike "suho listje, ki ni nikdar zazelenelo" (Hegel). Tla, kjer lovor ne poganja. Dafne (znova) živi onkraj etično razumljene filantropije. Kljub temu je moralizirajoče človekoljubni utopizem najboljša izdaja refleksivnega utopizma. "Oblast" namreč proizvaja utopi- je kot sredstva opravičevanja-legitimiranja faktičnega (bolj ali manj vidnega, bolj ali manj okrutnega) nasilja, (nepotreb- nega) odpovedovanja ipd. Zlasti je tako postopanje nevarno, ko se dogaja v imenu socializma (sarkazem, ko privzema "marksis- tičnost"). ..... ^,,.:....... ..^ ..^v, ■■-.-■^ Kritično mišljenje: utopistlčnost se preveša v utopičnost; prva nepredmetna, nematerialna, abstraktno plavajoča nad de- janskostjo, popravljajoča dejansko stanje "preprosto iz glave" - (Bloch) in, dodajmo, iz srca, druga (vseskozi predpostavljam blagovno-kapitalski svet) se prebija skozi zrcaljenje blaga -, abstraktne utopije prehajajo v konkretno; prve per definitionem niso posredovane z materijo (Bloch). Ti prezgodaj prispeli "ak- tivirajoči arhitekti za homo homini homo""*" zoperstavljajo brez- umni faktičnosti um. Um, ki se ne more opreti ob trdna tla, ne da bi se razkrojil. Konkretna utopija je "posredovana z zgodo- vinskim indeksom historično-procesualne materije" (Tub.uvod,str. 222) . ^ Ernst Bloch: Tübingenski uvod u filozofiju. Nolit, Beograd 1966, str. 222, 116. - 19 - Utopija, še vedno mišljenje, misli odnos dejanskosti in možnos- ti, tehta dejansko z možnim in obratno, prodira v bistvo mišlje- nega. Ne prodre le do odtujenosti, išče njene izvore. Misel, ki ni cinična. Spoznava nujnost in prehodnost odtujenosti (povnanje- nosti, postvarelosti). Na tej točki se z njo spoprime. Odtujeno- st postane agens njenega življenja, snovanja novega. Ta misel odkriva posredovanj ski značaj odtujenosti in je z odtujenostjo sama posredovana, pri čemer odtujenost izgoreva. Razkriva in udejanja nujnost predhodnosti stanja, v katerem človekove bitne moči stojijo tuje nasproti njemu, stanja, v katerem je delo(van- je) odtujevanje, izvnanjanje povnanjanje, opredmetovanje postva- revanje, kot tudi prehodnost nujnosti stanja, kjer/ko je svobo- da le spoznana nujnost. Izgorevanje odtujenosti je razgorevanje misli, ki v spoprijemu z njo, zoperstavljajoča (s svojo kritič- nostjo) se odtujenosti, postaja misel-delo, teorija-praksa re- snično nove Eon. /Utopija = način mišljenja: utopično mišljenje. Večina obravna- vanj utopije ostaja na tem nivoju. Tudi mnoge marksistične štu- dije (ne mislim tukaj na tiste "marksiste", ki se ob fenomen utopije vzvišeno-zaničljivo, zdravorazumarsko, realpolitično obregnejo, ne da bi se jim zdelo vredno ob tem vsaj službeno zamislitiî no, ravno njihov veliki učitelj - pa ne Marx - je bil velik utopist: največji teroristično-cinični utopist) ne vidijo čezenj. Utopija je vključena v zgodovino filozofije, po- kazano je njeno "metafizično zgodovinsko poreklo" (Volkmann - Schluck), njena abstraktnost, metafizičnost, simbolika... Velikokrat je ravno delni prikaz utopije = modela mišljenja osÄOva kritike? kritika, ki zapre utopijo v filozofijo, v kate- ri je seuna zaprta, temu problemu ni kos. Kot sîuno ideja utopija zlahka postane samodovljna in seimozado- voljna. Sredstvo zaslepljevanja in saraozaslepljevanja, fetiška miselna konstrukcija, tiranija ideje. Odprtost za dogajanje zgo- dovine je namišljenost, kot so namišljene vse )takšne) utopične izboljšave sveta. Naj bo refleksivna utopija še tako materiali- - 20 - stična, njen materializem je mišljen, njena dejavnost zrenja, četudi "zrenje bistev", nečutno, nepredmetno - dogaja se, kar je Marx očital Feuerbachu (v Nemški ideologiji? MEID II, str. 32): ravno tam, kjer "komunistični materialist" vidi možnost, nujnost čutnega delovanja, "pade nazaj v idealizem". Brez deja- nskega stika s stvarnostjo, bolje: brez stika z resničnostjo, zakaj ravno njen stik samo s stvarnostjo, okamnevajočim statusom quo, kot njena pripadnost stvarnosti: je refleksivni refleks le-te, je utopija zaprt sistem. Ne več zgodovinska, samo histo- rična./ Misel, razočarajoča svet, spoznava, da obstoječe bistvo ni bis- tvo obstoječega. Ta misel, ki je in bo, dokler bo človeški svet blagovni ,blagovno-kapitalski svet = mistificirani svet, svet, Doln "metafizične zvitosti" in "teoloških muh" (Marx) , čutno-nad- čutni svet, lažna celota, celovitost laSi itn., kritično-znans- tvena/znanstveno-kritična ,je tista misel, ki predhaja dejanju, nakazuje-zahteva delovanje. "Delavčeva zamisel" (Marx): misel je misel le, če je delavčeva", in delavec (tu ne gre za blagovno- -kapitalskega delavca = degradiranega, destruiranega človeka) delavec, če je misleč? zamišljajoč si "predrugačenje oblike na- ravnega", hkrati realizirajoč svoj smoter: realizirajoč samega sebe v svetu, ki se pri tem izobražuje. Misel, zaradi katere človeško delovanje ni živalsko. Spoznanje je dejavno. Dejavnost je spoznana, človek zanjo ve. (Gl.o tem Kapital.^) Utopija: človek gleda svet s Helijevimi očmi. Sončnost v temi faktičnosti, faktični temi. Tako človekovo delovanje more in mo ra biti aprevražan^e sprevrnjenosti v njenem temelju = temelju sprevnjenega svdta. -,r ,. .лј Ne le, da človek izučinkuje predrugačenje oblike, predrugače- nje oblike naravnega; v naravnem udejani obenem svoj smoter, za katerega ve, ki kot zakon določa način njegovega delovanja in kateremu mora podrediti svojo voljo." (Prevod T.Hribarja, sicer: Kapital I, CZ, Ljubljana 1961, str.2o2.) - 21 - Konkretna utopija: Tukaj se Blochovi revolucionarni koncepciji podtikajo Mannheimovi klopotci. (Eden tistih problemov, ko se izpod leporečja, kot dolgi sivi uhlji izpod levje kože, kaže brezupna inertnost mnogih (naših) teoretikov.) Mannheim označuje utopijo kot predstavo, ki transcendira "eksi- stenco", oz. ko je še radikalnejši - ko utopija ni le predstava - kot "delavno orientacijo nasproti elementom, ki niso vsebova- ni v eksistenci""*"*", utopija torej (tudi) dela: cesarjeva nova oblačila. Samo da se potem najde kakšen nepodučen otročaj, ki ' je vse drugače utopičen ... Bloch ne postavlja bogastva v oblake, ne plava v etru, niti te- ga ne zahteva. "Njegova" utopija stoji čvrsto na zemlji, na tr- dnih tleh, čutna, čutno- predmetna. Zahteva le ("le" -?), da človek po tej zemlji ne klečeplazi, temveč vzravnano hodi. Tu- di duh je vedno cvet materije. "Pravilno mišljenje je vedno sčuno tisto, ki izhaja s stališča tistega, kar je treba delati tukaj in zdaj" (Bloch: Aktualnost in utopija). ' Tega, kaj je "treba delati tu in zdaj", pač ne določa paranoi-, čni subjektivizem in voluntarizem vladajoče elite, sloja, raz-, reda (delavski razred kot resnično vladajoči razred ne pozna vladanih, zatiranih, ne vlada za druge ali v imenu drugih, zato v tem primeru ni mogoče govoriti o voluntarizmu : ki je tero- rističen, represiven), temveč MATERIALNA baza družbe, njeno Ideologija i utopija. Nolit, Beograd 1968, str. 166. +++ "Duh v njej (gibajoči se,samooblikujoči materiji,ki je glede na svoje odprto mogoče še sama nedonošena bit-op.t.m.) pa ni adut proti njej, v katerem bi izparevala ter bi se potem vedno zamišljala kot nepopravljiva klada,marveč je njen las- tni cvet, ki iz substrata nikakor ne izpada ali izstopa."(K ontologiji još-ne-bitka. Гоггш 11-12/1966, str. 422.) - 22 - ' snovno bogastvo (ne: realna baza!). Zavest, ki jo določa družbena bit (ekonomska baza, realna baza), je ideološka zavest. Utopično zavest določa materialna baza (dru- žbe) . Medtem ko je prva sprevrnjena zavest (kljub Prvoslavu Raliču!), sega druga pod sprevrnjenost. Delovçmje, ki ga vodi prva, je reproduktivno oz. produkcija kot reprodukcija: utrjuje status quo; delovanje, osvetljevano z drugo, je produktivno: gradi resničnost. Torej: Konkretna utopija де nič drugega kot sproščanje elemen- tov novega razvitih in razvijajočih se v naročju propadajočega starega. To delovanje je utopično ne zato, ker naj bi njegovih materialnih tal ne bilo, marveč zato, ker je topos sodobnega živetja na nepravem kraju. Naj v prid konkretni utopiji spregovori še Marx, ki ga navadno uporabljajo za topoumno, interesno topoiimno, pobijanje "sanja- rjenja" etc.: "Ko v družbi, kakršna je, ne bi našli, prikritih, materialnih pogojev proizvodnje in njim odgovarjajočih cirkula- cij skih odnosov za brezrazredno družbo, bi bili vsi poskusi miniranja donkihoterija. Temelji slobode (izbor iz Grundrisse) . Naprijed, Zagreb 1974, str. 57. - 23 - I.b . ..y^ç . , í LJUBEZEN Med ogledali, človek kot generično bitje Človek je generično bitje (Marx). Za svoj predmet naredi, oz. teoretično in praktično dela tako svoj rod kot rod drugih stva- ri. To pomeni, da je njegov predmet skupni princip biti vseh posebnih določenosti nekega bivajočega (in vsega bivajočega), v posebnostih bivajočega, v posebnem bivajočem prisotno, izraža- joče se isto splošno; splošno bistvo tega in vsakega bivajoče- ga. človek kot generično bitje torej more biti v odnosu do vsa- kega bivajočega kot takega, kakršno je po svojem bistvu. Zato Marx označuje človeka za univerzalno, svobodno bitje (gl. ; MEID I, str. 3o7): generični človek ni omejen na faktičnost,na empirične in historične osiromašitve, siromašnosti, omejenosti. Je bitje možnosti. Možnosti, ki spijo v predmetnem svetu, v svetu, ki želi biti predmeten. Generični človek je življenjski človek, dejavnni človek. Živ- , ljenje izpričujoče bitje je generično bitje in generično bit- г je je le kot življenje izpričujoče. Izpričevanje življenja je generična dejavnost. Generična dejavnost je življenje poraja- ; joča dejavnost, generični človek je "življenje porajajoče živ- ljenje" (Marx). Generično življenje je najprej živetje od neorganske narave, __ prisvajanje narave po človeku in za človeka: človek dela vso naravo za svoje "neorgansko telo kolikor sama.ni človeško telo" (MEID I, str.3o7). Generična dejavnost je tukaj (in vse- skozi: kot abstrakcija od vsakršnih družbenih, ekonomskih dolo- čitev) arche-delo, abstraktno-enostavno delo (gl.analizo proce- sa dela v 5. pogl. Kapitala). - 24 - Vendar arche-delo ni generična dejavnost in abstraktno-enosta- vno delujoči človek ni generično bitje. Kajti tu gre vseskozi za subjekt-objekt odnos, za odnos med človekom in naravo. Generično bitje je univerzalno bitje, rod vsega bivajočega je njegov predmet. V arche-delu pa je izključen subjekt-subjekt odnos, odnos delavca do drugih delavcev. Tako človek ni niti v odnosu do sčimega sebe, ni sam svoj predmet^. Zakaj dokler je , v odnosu le z naravo, narava pa je izven tega odnosa brezoblič- na, sama po sebi "je nič" - narava je človeška le v tem odnosu, t.j. med človekom in naravo ni razlike, niti je človek ne more vzpostaviti: "ne more vzpostaviti pogoja samo-zrcaljenja (samo- refleksije)", torej te razlike, ki bi mu omogočila samoreflek- sijo znotraj tega odnosa ni, zato "je vezan na razliko med njim in drugim"'*"*'. A zakaj se mora človek ogledati v nečem drugem? Da bi mogel realizirati možnost zadržanja do lastnega rodu, v čemer temelji samoudejanjanje, samoproizvajanje človeka - ta "specifično človeška svoboda" (Marcuse: Novi izvori)-, se mora človek, ker ne prihaja "na svet niti z zrcalom niti kot fichte- jevski filozof 'jaz sem jaz'" , n§prej ogledati "v drugem člo- veku kakor v zrcalu (Kapital, l.pogl.op.18). • Ogledalo, v katerem se ogleduje prvi človek, je produkcija drugega človeka: individualno-historično arche-delo. Bistvo človeka, preden je postalo njegovo bistvo. Tisto isto, kar omo- goča medsebojni odnos, pa vendar toliko različno, da ta odnos zahteva. Kot ga zahteva ne^ovoljnost , nezadostnost posamezniko- ve produkcije. . "Predmet kot bit za človeka,kot predmetna bit človeka, je is- točasno bivanje človeka za drugega človeka,njegov človeški od- nos do drugega človeka,družbeno zadržanje človeka do človeka." Engels-Marx: Sveta porodica.Kultura,Beograd 1964,str.46. ++Tine Hribar: Tajna ogledala.V zborniku Marksizam-strukturali- zam,Nolit,Beograd 1974? str.388 >, oz.T.H.; Vprašanje Konca znanosti. FSPN, Ljubljana 1971, str.235. - 25 - Neđovoljnost zato, ker posémieznik vzpostavlja odnos do lastne vrste in sebe kot rodu le reflektirajoč produkcijo drugih lju- di, različnost procesov dela, na katere naleti, ko začne sam delati, sčOToreflektirajoč se v produkciji drugih. Zato, ker se samorealizira, samoproizvaja le s posredovanjem skupnosti: "človek je samoproizvod, toda samo skozi drugega in po drugem++. Človek je generično bitje, njegova dejavnost generična dejavno- st ("Recimo, da sva producirala kot človeka:"- gl.Marx, MEID I, str.419): Človekov odnos do samega sebe je odnos vzajemnega potrjevanja producirajočih individuov, "večkratno povratni" odnos, posredovan skozi isto obče, skozi istovrstnost, sijočo iz posebnih oblik bivajočega, skozi svetlenje njegove bivajoče posebnosti v skupni biti. ,, Izkazujoč svoje življenje neposredno vzglbajoč-omogočujoč iz- kazovanje drugega življenja /življenja drugega, z neposredno koristnostjo svoje proizvodnje nahajajoč v drugem srednika med sabo in svojim rodom, kot po drugi strani z ustreznostjo druge- mu posredovanega predmeta, ki jo potrjuje s tem vzbujeno uživan- je tega drugega, postavljajoč sebe samega kot srednika med dru- gim in njegovim rodom; dopolnjujoč svoje bistvo občuten-sprejet kot bogatenje bistva drugega: postavljajoč odnos vzajemnega dopo Injevanja-osrečevanja: slavje Erosa. Človek je generično bitje: "Šele v odnosu do človeka Pavla h^t sebi podobnega spoznava človek Peter v samem sebi človeki. 9 tem pa mu tudi sam Pavel, tak kot je, s svojo pavlovsVo V^-1^^5^^ nostjo, postane pojavna oblika genusa 'človek' "(Kapfta3,-t . 63, cit.op.). Slavje Erosa: ("Recimo,đa sva producirala kot človeka:") "Naji- ne produkcije bi bile prav toliko zrcal,iz katerih bi najini bistvi svetili drugo drugemu" (MEID I, str.419). + Tine Hribar: Tajna ogledala.V zborniku Marksizam-strukturali- zam,Nolit,Beograđ 1974? str. ,385; oz.T.H.:Vprašanje konca znanosti. FSPN, Ljubljana 1971, str. ,23o. - 26 - Najlepša svoboda Ljubezen je utopična. To predvsem svari pred znanstvenim in fi- lozofskim (filozofija =(Heglova^ Minervina sova) določenjem, ra- zlagan jem-fiksiranjem taiste. Gre za zamudništvo znanosti , za "lepotno napako uma""*""*", ki končanost svojega (t.j. znanstvenega oz. filozofskega) sveta v samozvestobi razglašata za končanost sveta. Spoznanje dopolnjenega, ostarelega lika življenja kot znanstve- no (oz. filozofsko) obvladovanje sveta pomeni vladanje samoref- lektirajočega, na raven zavestnosti dvignjenega dovršenega, do- -živetega, preteklega, mrtvega sveta nad živim, ki mora biti, "da bi bil", faktičen, "dejanski", mrtev, ali pa ga "ni". Znan- stveno (oz.filozofsko) obvladovanje sveta se sprevrže v tirani- jo znanosti (oz.filozofije) oz. reflektirane-reflektirajoče odmrlosti. Za ljubezen je znanstveno (filozofsko) mrhovinarstvo ubijalsko. Zato raje prisluhnimo pesniku: ljubezen je najlepša svoboda (Shelley). Ljubezen, ki je najlepša svoboda: "bitna ljubezen" / +++. . 'Razmišljanje o oblikah človeškega živijenja,torej tudi nji- hova znanstvena analiza nasploh,ubira pot,ki je nasprotna resničnemu razvoju.Začenja se post festum in zato s končnim rezultatom razvojnega procesa"(Kapital,str.88). ++ Ernst Bloch: Čovjek kao mogučnost.Naše teme 1о/19б5.Bloch, obravnavajoč Hegla (znani stavek iz Filozofije prava: " ... Minervina sova začenja svoj let šele ob prvem mraku."), pravi, da "misel prispeva povsod prepozno" (str.1513). Izraz T.Hribarja.Gl. Človek in vera; Komunist, Ljubljana " 1969, str.7o. - 27 - Ljubeči-ljubljeni človek "išče svojo lastno bit v drugem člove- ku" (Marx: Sveta porodica, str.19). Ta drugi človek je lahko samo konkretni, čutni, predmetni človek, kot je iskanje samo predmetna, čutna dejavnost in se dogaja v čutnem, predmetnem svetu. V ljubezni postane ljubljeni človek predmet ljubečega človeka"*" in predmet ljubečega človeka postane sam ljubeči člo- vek in njega ljubeči njegov ljubljeni. V ljubezni je drugi človek človeku, ki ne prihaja na svet s svojo bitjo in ready-made, njegova bit. Odnos ljubezni je nujno vzajemen (sicer je "ljubezen nemočna, je nesreča" - gl. MEID I, str. 370-71), je vzajemno nahajanje biti človeka v človeku, člo- veka kot predmetne biti (drugega) človeka. V ljubezni človek od- kriva resnico svojega bivanja, ljubi bit svojega bivanja, svoje bivanje v njegovi biti. Udejanjajoč svojo resnico kot razkriva- jočo-odkrivajočo se resnico ljubljenega človeka, ljubeči človek postavlja resničnost, v kateri je obenem ljubljen. Ljubezen je ognjemet človekove generičnosti. Odnos, v katerem človeški bistvi najsvetleje svetita drugo drugemu. Ta odnos ni odnos do Človeka, človeštva, proletariata, domovine ipd."'"''' Izt kristaliziran je v ljubezni do konkretno, predmetno bivajočega ljubljenega človeka in v njem kot svoji biti se odvija resnica bivanja ljubečega človeka in obratno. Generičnost njegove deja- Marx o tem pravi,da "čista Kritika" v predmetnem znač^pu lju- bezni vidi svojo "bête noire,utelešenega satana, - v ljubezni, ki človeka šele uči resnično verovativ predmetni svet zunaj njega,ki ne le iz človeka dela predmet, ampak,še več,iz pred- meta človeka" (Sveta porodica str.19). "*^*V pismu ženi Marx piše,da "ljubezen,ne do feuerbachovskega človeka,ne do Moloschottove menjave snovi,ne do proletariata, temveč ljubezen do ljubljenega in izrecno Tebe,napravi moža zopet za moža". Cit.po Človek in vera, str.75,op.l6. Ali pa ironično v Nemški ideologiji: "Ker zahtevajo meščani ljubezen do svoje države, svojega režima, hočejo po Jacquesu le bonho- mmu "ustanoviti kraljestvo ljubezni na zemlji" (MEID II, str. 134). - 28 - vnosti je uresničevana v ljubezni do ljubljenega človeka, vzbu- jajoča v njem njegovo generičnost. Kajti, da je človek generično bitje, nikakor ne pomeni samó in preprosto, da je družbeno bitje. Sploh če pomislimo, da je "družba" le (ena) oblika človeške skup- nosti, tista skupnost, ki kulminira kot meščanska, kapitalska družba, tj. ekonomska, totalno ekonomsko determinirana skupnost? človeška skupnost, ki se odlikuje po odsotnosti človeškega, ki je kaotična celota stvari in stvarnih odnosov, "utelešena" abs- traktnost, itd. Človek ni generično bitje, ker je družbeno bitje,temveč je dru- žbeno bitje, ker je generično bitje. Zato v Pariških rokopisih beremo, da je "naravni generični odnos", "neposredni, naravni, generični odnos" "odnos človeka do človeka" in da je "nujni od- nos človeka do človeka odnos moškega do ženske", oz. da je "od- nos moškega do ženske najnaravnejši odnos človeka do človeka" (gl.MEID I, str. 331-32) . + To razliko med družbo in 'človeško skupnostjo mora marksizem nujno upoštevati. Sicer postane hlapec-pomočnik dnevne po- li tike, katere ena osrednjih žargon-kategorij rekrutiranja ljudi za svoje interese je ravno "družba", "družbeni intere- i si" itd. Propagirajoč generičnega človeka, stalinistični dogmatizem zahteva podrejanja, žrtvovanje človeka kalkulaci- jam politokracije; generičnost je za ta "marksizem" nič dru- gega kot partijnost. Ernst Bloch pravi,da "poslanost moškega in ženske enega k drugemu objavlja svetilko,ki osvetljuje poti v zavetje" in odkriva živi fenomenalni problem biti.Cit.po Rasim Muminovič; Filozofija Ernsta Bloha.IMRP, Beograd 1973,str.196. Indijski pesnik Bhartrhari pa piše (v prevodu Johna Brougha: Poems from the Sanskrit, Penguin Books): Womman is raannes blis and al his poye; Womman 1$ meuines onlie grief as wel. - 29 - Ljubezenski odnos, človekova ljubezen, je generični odnos; 1jubeči-1jubljeni človek je generični človek; ljubezen je člo- veška generična dejavnost. Zato je ljubezen lepa in svobodna - najlepša svoboda, in ljubeči - ljubljeni človek lep in svoboden. Ljubezen se udejanja in uresničuje, udejanja in uresničuje "v čutnem svetu in med stvarnimi posamezniki" /Sveta porodica, str. 21/, je čutna in predmetna, živa in neposredna, neposredno živ- ljenjska. Predmeti 1jubečega-1jubljenega človeka so predmeti ljubezni: ljubljeni in ljubeči človek večkratno dvojno potrjujo- ča sebe in drugega, svet, ki ju obdaja - ljubezen je "prvi vzbu- jevalec vseh stvari" (Parmenid). Kot generično bitje človek umeva "proizvajati po meri sleherna vrste in zna povsod dati predmetu inherentno mero" /MEID I, str. 3o9/. Ljubeči človek je v odnosu do ljubljenega, kakršen je ta v svojem bistvu, bistvo ljubljenega je njegov predmet. Dejavnost njegove ljubezni omogoča, da se bistvo ljubljenega razvija po svoji inherentni meri: da se ljubljeni sam svobodno razvija. V tem ko more nahajati in dejansko nahaja vse bivajoče v njego- vem bistvu, je človek svoboden. Najsvobodnejši pa je, ko vzbuja bistvo ljubljenega k samoizpričevanju, ljubljenega k samoodkri- vanju njegovega bistva. Kajti s tem, ko razkriva ljubljenega tako, da se le - ta sam odkriva, je pričujoči in sodelujoči nje- govega osvobajanja. Osvobajajoč - k osvobajanju usmerjajoč, sa- mega sebe osvobaja, poleg tega, da osvobajani, radujoč se svojega osvobajanja, svoje osvobojenosti, sebe osvobajajoč nazaj-osvobaja, sam razkriva bistvo drugega, da bi se moglo izpričati, mu daje inherentno mero itd. Odnos je vseskozi vzajemen: sebe v drugem potrjujoč, človek potrjuje drugega človeka v sebi; drugega potr- jujoč, potrjuje samega sebe in je v tem potrjevanju v vzbujenem- -vzbujajočem (samo) potrjevanju drugega sam (posredno in neposre- dno) po drugem potrjevan in obratno. Ta vzajemnost prevladuje svobodo kot "osamljeno norenje"^ ' svobodo zaliva, jo hrani in + "To,kar zoperstavljamo zlu,ne sme postati osamljeno norenje." Ernst Bloch: Čovjek kao mogućnost, str. 151o. - 30 - ohranja v rasti. Končno, ravno vzajenmost svobodo omišlja. Vzajenmostna svoboda-osvobajanje je udejanjanje resnice vsake- ga ljubečih se in udejanjanje resničnosti kot njune skupne res- nice in njune skupne resnice kot resničnosti, kot svoje-njegove ljubezni, biti svojega-njegovega v-1jubezni-bivanja: sozvočje drug drugemu resnico izkazujočih si pričujočnosti bivajočih v njihovi biti, ki postane zdaj sozvočje v resnici, tj. sozvočje 1jubečega-1jubljenega z bitjo njunega zdaj bitnega bivanja: bit sama se zdaj razpre, odkrije svoje bogastvo: kar je bilo skrito, se je prikazalo^ . Komunistični sphairos. Ker človek zna dati predmetu inherentno mero, "oblikuje tudi po zakonih lepote "/MEID I, str.3o9/. Ker kaj je lepota drugega kot polna razvitost stvari, bolje: razvijanje stvari v smeri njihove polnosti, dozorevanje, ki je vseskozi mlado. Ljubezen je proizvedenost-proizvajanje po meri lepega, udejanje- nje-udejanjanje lepote same. Ljubezen je vzbujanje lepote, kot je lepota vzbujena ljubezen." Ljubezen je'svobodna razvitost bivajočega, kot se bivajoče svobodno razvija v ljubezni. Po drugi strani je ljubezen-otrok svobode in najlepši otrok svobode je ravno ljubezen. Svoboda brez ljubezni je prazna in jalova in ljubezen brez svobode je nelepa, mučna. Svoboda je najlepša v ljubezni in ljubezen je lepo-dóbro (kalokagatia) svobode. Svoboda je najlepša ljubezen, ljubezen je najlepša svoboda. + Ta "naddružben" oris se naslanja na predpostavljeno vsebova- nost novuma v stvarnosti in hakazuje le pozitivno dialektič- nost ljubezni, analogno drugemu delu naslednje Blochove mis- li: "To dialektično načelo (S še ni P-op.t.m.) pomeni tako z ozirom na tisto neadekvatno določeno (kar je postalo zavora): Ceterum censeo Carthaginem esse delendam. Z ozirom na predpo- stavljeno adekvatno določi j ivost (vsebinskega noviama) pa pome- ni: Quidquid latet apparebit." Subjekt-objekt, Naprijed, Zagreb 1959, str. 386. Prim.tudi Tübingenski uvod, str.2o9-lo. - 31 - Praznih rok Love comes empty-handed, t = (Norman O.Brown: Love's Body) Ljubezen vedno prihaja praznih rok. Je absolutno siromaštvo, čista, gola subjektivnost. Njena predmetnost je neposredno njena telesnost in stvarnost je, ravno tako neposredno, njena nepred- metnost: ljubezen je preboj postvarelosti kot kapitalske oblike predmetnosti predmeta. Ljubezen prihaja praznih rok: brez darilnih paketov vseedine stvarnosti. Je absolutno siromaštvo: osvobojena absolutnega bo- gastva stvarnosti, bogastva absolutne stvarnosti - prenasičenos- ti, usedlin hiperprodukcije, izrodkov destruktivne produkcije. Je čista subjektivnost: tako čista, da ne vzdrži in ne more vzdr- žati pri sebi, mora na pot iskanja svoje predmetnosti. Bolj kot kdaj-/kjerkoli drugje, se v ljubezni pokaže človekova Kaspar Hauser-narava"*". Njegova neskončanost, lačnost, nikoli- -zadovoljenost, stalno pričakovanje-izpolnjevanje v gibanju, vseskozna gibljivost. Razgorevajoči se bitni ogenj, živi ogenj v biti svetlečega-razsvetljujočega bistva. To iskanje predmetnosti je hkrati ustvarjanje predmetnosti, predmetno delovanje, "čutno človeška dejavnost" (Marx: l.ad Feuerbach), torej ne reprodukcija terorizirajoče vladajoče predmetnosti. Absolutno siromaštvo je zahteva-jemanje, udejanja- joča se možnost absolutnega bogastva. Bogastva človeka kot no- silca dela kot proizvodne moči bogastva. Svobodno dejavni, deja- + "Mi smo subjekti brez imena. Kaspar Hauser-narave, ki potujejo z nepoznanim nalogom in ga še vedno niso razpečatile". K onto- logiji još-ne-bitka, str.417. - 32 - vno svobodni človek kot bit-svetllka drugega človeka kot Narcisa svoje (prvega človeka) Cho-biti. Prazne roke ljubezni so Ne, ne Nič prisotnega Nekaj: "ne, ki vre tisti ne, s katerim se vse zasnavlja in začenja" . Ne ne-imetje kot "stanje popolne ločenosti človeka od njegove pred- metnosti" (Sveta porodica, str.45), marveč ne-imetje kot Ne nihilizmu kapitalsko-blagovnega sveta. Ne "ne-imetje kot najobu- pnejši spiritualizem,popolna nestvarnost človeka, popolna stvar- nost nečloveka, neko zelo pozitivno imetje, imetje lakote, mrzlo- te, bolezni, zločina, ponižanja, hebetizma, vsakršne nečloveško- sti in protinaravnosti" (prav tam), marveč spočetniška rešenost določenosti vsebine, negacija nihilizma, ustvarjalni Ne, predme^ tno "preizkušano hotenje za bit Vsega" (Bloch). Ljubezen je distanciranje od stvarnosti. Distanciranje, ki pre- maguje bolečo separiranost med ljudmi blagovno-kapitalskega sveta. Izpeljano distanciranje od faktičnosti je premagana lo- čenost od ljubljenega. V vzpostavljeni neposrednosti ljubezen- skega odnosa je prevladana izključijivost človekove notranjosti in zunanjega sveta: introspekcija je hkrati "gledanje navzven" in poglabljanje v predmetni svet je odkrivanje osebnih človeš- kih globin. Prebit je fetišlzem blagovnega sveta:ljubezen je neposredno človeški odnos. In ker je vedenje (o) ljubezni že ljubezen sa- ma,"^^^ je v ljubezni prebita tudi običajna, postvarela zavest: pravilno miselno reproduciranje tistega, kar je, takšnega, kak- ršno je (kakršno se kaže), ki kulminira v fotografiji celote + E.Bloch: Das Prinzip Hoffnung, S. 356; cit. po K ontologiji* još-ne-bitka, str.417. ^^Prim.Leszek Kolakowski: Prisutnost mita. Imaginarna edicija- Treći program br.2o, zima 1974." ... v ljubezenski zvezi med ljudmi pomeni resnično začeti verjeti v ljubezen drugega skoraj isto kot vzajemno vzljubiti." (str.5o5). - 33. - obstoječega - "Resnica je celota". Viđenje, vedenje (predmetno preizkušanje) neposrednega medčloveškega odnosa, človeka v nje- govi človeški neposrednosti, čutno-predmetnem samoposredovanju - analogno Adornovemu preobratu gornje Heglove misli: "Celota je neresnica" - razbije zrcalo-blago (zrcaljenje blaga). Ljubezen ni nikakršna kontemplativna zadržanost do predmetnega sveta; zrenje lepega, še manj anamneza. Nasprotno: brezkrvno vozlanje breztelesnih idej razbija, moti "spokojnost spoznava- nja". Tako da Marx, kritizirajo;- Edgar ja Bauer ja, piše: "Ljube- zen je za abstrakcijo 'dekle iz tujine', brez dialektičnega pot- nega lista, pa jo zato kritična policija izganja iz dežele", ob Szeligi pa: "Takoj ko živci ne drhtijo več in kri v žilah ni več razžarjena, je grešno telo, to leglo čutnih pohot, umirjeno ter se morejo duše nemoteno kratkočasiti o "občem umu", "resnični ljubezni" in "čisti morali". Pastor degradira čutnost toliko, da ukinja ravno tiste momente Čutne ljubezni, ki jo razplamtevajo in oduhovljajo - hiter kr'/ñi obtok, ki dokazuje, da človek ne ljubi z brezčutno flegmo, drhtenje živcev, ki organ, v katerem je središče čutnosti, veže z možgani. Resnično čutno ljubezen zvaja na mehanično secretio seminis" (Sveta porodica, str, 2o, 75-6). Tako kot ni anemična splritualnost, ljubezen ni niti mehanično izločanje semena. Ljubezen prihaja praznih rok: da morejo te roke graditi človeški svet, komunistični spbairos. Gradnja, ki sega nad empirično da- nost, onstran dejstev: celovitost težnje, težnja za popoln/ostn) im združevanjem; evforično doživetje začetnosti, doživetje prev- ladi jive ločenosti? nezgrešljivost, ki izstopa iz zaprtega kroga racionalne dojemljivosti; vzajemna neobveznost, ne-prodajnost in ne-kupljivost, komunikacija, ki izstopa iz vseh stvarnostnih, standardiziranih komunikacij; ukinjanje linearnega časa, časov- nega vektorja v doživljanju sveta, prevladana posrednost; zaob- jemanje vsega, prenašanje popolnosti celote na vsak njen del (gl.Kolakowski: Prisutnost mita, str. 5оЗ_б). - 34 - Odnos do ljubljene osebe, odnos, ki je "sprejemanje drugega člo- veka v celoti, brez razlogov, brez potrebe opravičevanja, brez kalkulacij" (Kolakowski, cit.delo, str.5o2), je nujno odnos do sveta; ljubeči-1jubljeni človek je delujoči človek in delujoči človek je svobodni človek. človek, ki svobodno deluje, ljubi svoje delovanje in predmet svojega delovanja, ljubi lepoto, ki jo njegovo prizadevanje vz- buja v predmetu. Ljubi delovanje zaradi njegovega dosežka, kot ljubi rezultat zaradi delovanja, ki je vodilo k njemu. Tako kot ljubezen učinkuje na svet, učinkuje svet na ljubezen. Roke ljubezni gnetejo ilo, a če so v ilu kamenje, civilizacijske črepinje, se roke ranijo. Če ne gnetejo več, ljubezen usahne; če gnetejo dalje, izkrvavi. Česa se dotikajo, kaj preoblikujejo roke ljubezni, ni odvisno le od slednje(ih). Na mitskem nebu stoji ljubimec, ljubeči-1jubljeni, ki se je vrnil praznih rok: Orfej. Ker je bil "mehkužen bojazljivec", "saj je bil samo kitarod in ni imel toliko srca, da bi bil iz ljubezni umrl", so ga bogovi iz Hada, kamor je šel iskat mrtvo ljubljeno ženo, "odslovili praznih rok". Pokazali so mu le njeno senco (gl. Simposien 179 D). "Toda gorjel Blodi kot v noči, prebiva kot v Hadu, Božanskemu tuj, naš rod." Tema Hölderlinovima verzoma iz Arhipelaga prestrašujoče ustreza naša današnja (družbena) stvarnost. V zrcalnem labirintu blaga ' ostajamo, kot v Hadu, praznih rok. V mračeči se veži je bila skrita senca morilca: "Srebrno se je povesila glava nerojenega." (Trakl: Pesem o Kasparju Hauserju; prev. K.Kovica.) -35- II. FAKTIČNOST - Zrcaljenje blaga, sprevrnjenost ... KakSen svet pa je to? Ljubimkanje se sprevrača v davljenje. Zaljubljeni vzdihi se spreminjajo v krike groze. (B.Brecht: Dobri človek iz Sečuana) Človek se najprej oglejuje v drugem človeku kot v zrcalu. Kje je ta drugi človek? Kako da ga ni videti? Kakšen svet pa je to? ^ ч - • - Skrivnosten svet, mistično-meglen, čutno-nadčuten, metafizično- teološki, fantazmagorični svet, svet fantazmov ... Svet kapitala kot absolutnega subjekta, blaga kot prevladujoče, vladajoče oblike predmetnosti, blagovne produkcije kot družbe- ne produkcije. Blagovno-kapitalski svet. Odkod izvira njegova zagonetnost? Od- kod skrivnostnost blaga? Odkod mističnost celotne življenjske vsebine, religioznost vsakdanjega življenja? Blago - elementarnost kapitalske družbe, samo ni elementarno, je dvoznačajno, nekaj dvojnega (sama bit te družbe je tako ze- lo majava, samó zanjo in v njej nekaj naravnega = večnegal): uporabna in menjalna vrednost. Uporabna vrednost: vrednota, zadovoljujoča človeške potrebe, čutna stvar, telesnost z določenimi svojstvi - nič skrivnost- nega. Sama še ni blago, je ne-ekonomska, ne-družbena; snovna baza določenega ekonomskega odnosa. Ne določa menjalne vredno- sti, kajti ta je odrešenost vseh kvalitativnih določb, neteles- na, nenaravna, nečutna, nepredmetna: kvantitativno razmerje, čimpak, nasprotno, "blago postane blago, se realizira, šele kot menjalna vrednost, če se njen lastnik ne obnaša do nje kot - 36 - uporabne vrednosti"."*" Blagovnost blaga je (njegova) menjalna vrednost. Takoj ko nastopi kot blago, se uporabna vrednota "pretvori v čutno-nadčutno stvar ..., nasproti vsemu drugemu blagu se posta- vlja na glavo" (Kapital, str.83). Blago stoji na glavi. V družbi, kjer je blago vladajoča oblika predmetnosti, predmetnost družbe blagovnost, je vse postavljeno na glavo. Blagovno-kapitalski svet je svet narobnosti, (ne le vrednostno opredeljeno:) narobe svet. Videli smo, da zagonetnost blaga ne izvira iz njegove uporabne vrednosti. Prav tako ne izvira "iz vsebine vrednostnih opredeli- tev" (Marx). Zakaj jasno je, da je vsebina vrednosti enakost človeških del/ njena mera trajanje trošenja človeške delovne si- le, oblika pa odnosi med producenti. Leglo skrivnostnosti je blagovna oblika, oblika blaga sama; "fi- ziološka resnica" dela dobi obliko enake vrednostne predmetnosti delovnih produktov, stvarna oblika mere vrednosti postane veli- kost vrednosti delovnih produktov, stvarna oblika odnosa med nroducenti družbeni odnos med delovnimi produkti, (gl.Kapital, str.84:) "Skrivnostnost blagovne oblike tiči tedaj kratko malo v tem, da zrcali ljudem družbene značaje njihovega lastnega de- la kot družbene značaje produktov dela samih, kot družbene na- ravne lastnosti teh stvari in zato tudi družbeni odnos producen- tov do skupnega dela kot družbeni odnos med predmeti, ki obsto- ji izven producentov". Blago zrcali. Človek vidi le blago. Blago zrcali: njegova zrca- lna površina odbija človekove poglede. Človek vidi le površino blaga. V tem je površinskost človeka (v blagovno-kapitalskem ' svetu). Zrcalna površina blaga odbija človekove poglede: pomeni to, da človek ne vidi? Očitno je, da ne vidi globine tega zrcala, pro- stora za zrcalom. Kaj torej vidi? Svojo podobo, kot jo zrcali blago. Blago pa ne zrcali po meri človeka. Ne zrcali človekove Gl.Temei ji slobode,str.321-22. - 37 - človeške podobe. Vendar zrcali. Zrcali, ker je blago, in ker je blago, ne zrcali človekove človeške podobe. Zrcali po svoji meri: človek vidi le svojo blagovno podobo. Postavljen je na glavo. (Z nogami v zraku človek ne more zapustiti blagovnega sveta. Nje- gov odnos do sveta je kontemplativen, a tudi glava ni na pravem mestu. Kot ga noge ne morejo odnesti iz sveta blaga, ga more gla- va še toliko manj. Ostaja v tem svetu. Ker je dejaven, se temu svetu prilagaja. Da bi se mogel prilagajati, skrbi, da ostaja svet čimbolj nespremenjen. Sveta sl^ ne more prilagajati, ker je sam njegov odsev, ker nima svojega obraza, ampak je njegov obraz zrcalni obraz blagovnega sveta. Da bi bil čemu podoben, mora bi- ti podoben svetu, ne svet njemu. Če je "marksist", razvija (?) "marksistično teorijo odraza". Vsaka sprememba sveta se dogaja po "objektivnih zakonitostih",- po "naravnih zakonih družbenega razvoja": svet je vedno bolj podoben samemu sebi, človek svetu, vse skupaj pa ni podobno ni- .Čemur več.) J Blago, ki zrcali, ni produktivno zrcalo, temveč proizvedeno zr- calo: Tako da zrcali nazaj. Če se človek pred zrcalom pači," mu zrcalo vrača njegovo spačeno sliko. Vendar tu je aktivno, akti- virajoče zrcalo. A le navidez. Vendar je to videz, ki izgublja navideznost. Smo pri gibalu aktivnosti meščanskega človeka: je "po naravi" nagnjen k lenarjenju, hlepi po brezdelju ipd., ven- dar stalno "v akciji". Aktiven, ker je neprestano priganjan, preganjan. Preganja pa ga nič drugega kot to, kar je sam nare- V. dil. Blago zrcali nazaj ; človeku vrača, kar je le-ta vanj vložil. ^ Torej, kaj je vložil in kako je vlagal, da zdaj ne najde več svoje podobe? Da blago človeku ne zrcali njegove resnične podobe, temveč faktično, da ni njegova samorefleksija, pomeni, da njegovo de- lovanje, delo, ki ga je v blago-zrcalo vložil, in način, kako je delal, nista bila njegova resničnost, izpričujoča se resni- ca, njegova samorefleksija. - 38 - človekova podoba so njegova dejavnost in rezultati te dejavnos- ti: da je njegova podoba od njega neodvisna, da jo določa-zrcali blago, pomeni, da je blago, njegov proizvod, od njega neodvisno, kar spet pomeni, da je sam od stebe neodvisen. Pomeni neodvisnost človeka od samega sebe. Od koga, od česa je tedaj odvisen? Pri opredelitvi človeka kot generičnega bitja smo videli, da ne prihaja na svet niti z zrcalom niti kot flehtejevski filozof. Ogleduje se v drugih kot v zrcalu. Svojo podobo najde v produkci- ji drugih ljudi,, ki se že nahajajo delujoči v svetu, kamor je prispel. Produkcija drugega človeka je luč, ki prižge njegovo luč. V kom pa naj se ogleduje, ko je postavljen v svet blaga, v svet zrcaljenja blaga? V mračnjaški in temotni svet blaga, kjer sveti le pološčenost blaga. Vse, kar vidi, je blago, ki zrcali. Vseob- segajoča postvarelost oseb oz. personifikacija stvari in njuno gibanje obvladuje-določi njegovo "življenjsko pot". Ljudi in medčloveških odnosov ni videti, človek ne more stopiti v odnos s svojim rodom, kot član genusa'človek se ne more ogle- dati niti v blagu niti v ljudeh (ker so skriti za blagom: kar vidi, je njihova blagovnost, postvarelost"*^) . Preneha biti gene- rično bitje. Sicer postane blagoroden; njegov rod je blago in blago rodi, kar pa zgornje trditve ne ovrže, ampak jo zapečati. Torej: človek je vložil (v blago) odtujeno delo, vlagal je pov- nanjajoč svoje moči, sposobnosti. (Zakaj, v to se tukaj ne more- mo spuščati.) Odtujeno delo sprevrne 'človekovo generično dejav- nost v sredstvo individualne eksistence človekovo bistvo sprevr- ne v sredstvo za njegovo eksistenco (gl. MEID I, str.3o8). (Skrivnost blagovnega sveta je, da "določeni družbeni odnos med ljudmi ... v njihovih očeh privzame fantazmagorično obliko odno- sa med stvarmi". To Marx imenuje ""fetišlzem, ki se prilepi pro- - 39 - duktora dela, brž ko se producirajo kot blago, in je zato neloč- ljiv od blagovne produkcije" (Kapital, str.85). Skrivnostnost blagovnega sveta je, da to ostaja skrivnostnost: običajna zavest ne prodre mističnega plašča tega sveta - podenj pa ne sega, ker je spodobna - , ampak ga bolj ali manj "pravilno" odraža.) "Sprevrne" т kaj to pomeni in kako do tega pride? Temeljno protislovje blagovno-kapitalskega sveta je dvojni značaj dela, ki ustreza-postavlja dvojni značaj produktov dela: konkret- no delo, proizvajajoče uporabne vrednote, čutna, predmetna dejav- nost s specifičnimi, svojstvenimi lastnostmi in abstraktno délo» producirajoče menjalne vrednosti, nastalo skupaj z izginotjem koristnega značaja produktov dela: residuum raznovrstnosti posa- meznih človeških del, potem ko je bila "odpisana" njih raznovr- stnost in je ostalo le trošenje človeških mišic, čutil itd. "Pojem abstraktnega dela je logično-filozofska oznaka, s katero je pojasnjena substanca vrednosti in s tem blaga. Samo "empi- rično nastajanje blaga", empirična zasnovanost fetišističnega značaja blagovnega sveta, pa izvira "iz svojevrstnega družbenega značaja dela, ki producira blago" (Kapital, str.85). Družbenost tega dela, njegov družbeni značaj pokaže Marx v ana- lizi ekvivalentne oblike blaga kot "oblike njegove neposredne zamenljivosti za drugo blago" (Kapital,str.66). Kar jen/ tej obliki še očitno, je v kasnejših oblikah vrednosti,zlasti v de- narni obliki, prikrito'*"'*"*".: "uporabna vrednost postane oblika,v + Tako zdaj aledamo kot v zrcalu zagonetno, takrat pa bomo iz obličja v obličje (1 Kor. 13,12). ++ Tine Hribar: Temelji marksistične filozofije (iz pripravlja- lnih poglavij) FSPN, Ljubljana 1974, str.83. +++ "Težava v pojmu denarne oblike je omejena na razumevanje splošne ekvivalentne oblike, torej soloSne oblike vrednosti voBče, oblike C. Oblika C se obratno rešuje v obliki B, ra- i; zviti obliki,a njen konstituira joči element je oblika A (-enostavna oblika vrednosti; op.t.m.)" (Kapital, str.83). - 40 - kateri se pojavlja njeno nasprotje, vrednost", konkretno delo postane "oblika, v kateri se pojavlja njegovo nasprotje, abstra- ktno človeško delo", in privatno delo postane "oblika svojega nasprotja, dela v neposredni družbeni obliki" (Kapital,str.67 7o) . ^ Ta skrivnost, skrivnost vrednostnega izraza, se je lahko razvoz- lala šele v družbi, "v kateri je blagovna oblika splošna oblika delovnega produkta in je torej odnos med ljudmi kot posestniki blaga vladajoči družbeni odnos" (Kapital,str.71). Sprevrnjenost blaga, natančneje! sprevrnjenost uporabne vrednote v blago, itd. postane narobnost sveta šele tedaj, ko blagovna oblika postane splošna, vseobsegajoča-vseobvladujoča. V tem pa je svojstven ci- nizem: ko je postala skrivnost vrednostnega izraza razrešljiva, je hkrati postala, zaradi vseoblepljenosti kot blaga producira- nih produktov dela = Splošnosti blagovne produkcije, s fetišiz- mom, bolj nerazvozlavna kot kdajkoli prej: ljudje ne vedo, kaj delajo."*" Milk - cow's calf, topična ljubezen Ozrem se. Kaj oko zagleda? Tam Kaves teto s Slemenic objema tolstožarnih lic, iz ust tako mu vro besede: "Ti moje sreče si senzal, si moja renta, kapital!" (Ivan Rob: Deseti brat) Družbenost družbe "Posamezna privatna dela se v resnici izkažejo kot čle- ni družbenega celotnega dela šele s pomočjo stikov, v katere postavi menjava delovne produkte in z njimi njih producente. Le-tem se zato zdijo družbeni odnosi med njihovimi privatnimi deli kot to, kar so, t.j. ne kot + "Ko svoje raznovrstne produkte drugega z drugim v menjavi enačijo kot vrednosti, enačijo svoja raznovrstna dela drugo z drugim kot človeško delo. Tega ne vedo, toda to delajo" (Kapital, str.86). - 41 - neposredni družbeni odnos med osebami samimi v njihovih delih,temveč,nasprotno,kot stvarni odno- si med ljudmi in družbeni odnosi med stvarmi." (Marx: Blagovni fetišizem etc.) Družbenost družbe je utemeljena v specifičnem značaju dela, ki je za to družbo značilno. V blagovno-kapitalskera svetu: produkcija blaga. Produkcija skrivnostnosti, produkcija izvora skrivnosti kot iz- vor skrivnostnosti. Sama družbena bit je mistificirana-mistifici- rajoča, odnosi med producenti so oblepljeni s fetiškostjo blaga. No,gledanje s stališča družbe pomeni ravno družbenosti družbe ne videti. Videli smo, da je blagovnost blaga njegova menjalnost (menjalna vrednost), ki je hkrati njegova družbenost. Menjalna vrednost je ključni odnos blagovno-kapitalskega sveta, bit kapitalske družbe. Ta družba je podružbenost prlvatizerstva. Dela, ki pro- izvajajo uporabne vrednote, so privatna dela, uporabne vrednote so produkti privatnih del, izoliranih, vsaksebnih posameznikov, privatnikov. Medsebojna neodvisnost teh del sili producente v medsebojne stike. Celota vseh privatnih del tvori "družbeno celotno delo", vendar družbenost teh del ni postavljena v pr->- dukclji, temveč šele v menjavi, šele menjava posreduje p:- ivac- na dela v družbeno celoto. A to, kar tvori to celoto, niso Vtč dela, delujoči posamezniki, marveč produkti dela, opredmeteno delo - mrtvo, ne živo delo. Družba je celotnost blaga, njeno vezno tkivo ne tvarna r^rec- -^z- nost. Družba je mrtva, mrtvost. Vendar samo ta mrtvost, sa. 10 preko te mrtvosti more človek, individualni producent, 'íivín . Prepustnica za (v) življenje je odpovedovanje le-temu: produK- cija menjalnih vrednosti. "Vrednostni značaj stvari "pride v poštev" že pri njihovi produkciji sami" (Kapital, str.86). Individuum eksistira samo še kot proizvajalec menjalnih vredno- sti in more eksistirati samo še na ta način: v tem je "vključe- na vsa negacija njegove naravne eksistence" (Temelji slobode. - 42 - str.83) . Kajti družbenost blaga je v producentovem {= lastniku, ki nima pravice biti lastnik svojega produkta in ima dolžnost biti ne- -lastnik teistega) nedružbenem zadržanju do tega istega blaga in je od producenta neodvisna. Družbenost producenta je v njegovem blagu, je njegova blagov- nost, in vse kar more prispevati k potrditvi sebe za družbeno bitje, je, da je do svoje družbenosti nedružben. Njegova družbe- nost ni njegova. Njegova nedružbenost je tuja družbenost in tuja nedružbenost je njegova družbenost. Za (kapitalsko) družbo ne moremo reči niti, da je na nivo občosti dvignjena osamljenost. Je občost potiskanja v osamljenost. Ko smo si najbliže, smo drug od drugega najbolj oddaljeni. Druž benost (te) družbe je atomiziranost in vsaksebnost. Tako z njenega vidi- ka mora biti. Družbena povezanost ni smoter,ampak sredstvo individualne eksis- tence, predpostavlja in pogojuje, perpetuira množico izoliranih, medsebojno indiferentnih posameznikov. Strange uhuru, obča prostitucija Sem takšen, kakršnega me želite. (Pirandello) Na svet prihaja človek lačen in lačen dospeva v svet^. Človek je bitje potreb. Sam sebi nedovoljen more zadovoljevati potrebe le z zunanjimi predmeti, z njimi ali z njih pomočjo. Je predmetno bitje in predmeti bivajo zanj primarno kot predmeti potreb. + "Gladujući dospijevamo u svijet". Rasim Muminovič: Filozofija Ernsta Bloha. IMRP, Beograd 1973, str. 194. - 43 - Blagovno-kapitalski svet je predvsem svet svobode in raznoterih svoboščin. Tvorijo ga tudi privatno svobodni/svobodno privatni posamezniki. Najprej se svobodnost kaže kot osvobojenost od sredstev za de- lo. Osvobojenost od sredstev za zadovoljevanje potreb, a ne tu- di osvobojenost od potreb. Da bi tako osvobojeno-svoboden člo- vek svobodoljubno ne poginil od lakote, stopa, brez zunanje prisile, v delovni dogovor z lastnikom objektivnih pogojev dela. Ta odnos je temeljni odnos kapitalske družbe in hkrati model vseh medčloveških odnosov blagovno-kapitalskega sveta^. "Zemelj- ski raj prirojenih človeških pravic" (Kapital, str.199), rodno mesto kapitalskomeščanskih zakonitosti, pravičništva in lepih čednosti si oglejmo pobliže: Nakup in prodaja delovne sile. Kupčevanje s človekovo generično- st jo. Zakaj in kako? Pod vladavino kapitala je, kot smo videli, delavčevo delo brez- substancialno. Glede na delo je kapital transsubstanciacija. Delo z^ delavca ni uporabna vrednost, temveč menjalna. Oz.zanj je delo uporabna vrednost "če JE menjalna vrednost, ne pa, če proizvaja menjalne vrednosti" (Temelji svobode, str. 126), De- lo je uporabna vrednost le za^ kapital, oz. zanj ima menjalno vrednost, če je uporabna vrednost: kapital oplajajoča dejavno- st, "proizvodna moč bogastva". "Pri menjavi kapitala za delo vrednost ni merilo za menjavo dveh uporabnih vrednosti, marveč sama vsebina menjave" (Temelji slobode, str. 18o). Delavčevo delo je opredmeteno delo, živo delo je kapitalovo, delo, ki ga prejema kapital oz. njegova personifikacija: + "The labor contract ... is the fundamental pattern for all relations in civil society". Herbert Marcuse: Reason adn Revolution. Routledge & Kegan Paul Ltd., London 1954, str.3o9 - 44 - kapitalist. Delavec se odpoveduje svojim ustvarjalnim sposob- nostim, odreka se delu kot proizvodni moči bogastva ter s tem proizvedenemu bogastvu samemu- v predpostavìci je jasno, kar je kot rezultat videti paradoksalno). Kapital pije živo kri in je vedno bolj življenjski in bolj kot je življenjski, bolj kot je življenjski, bolj ga žeja. Pa vendar se to dogaja v imenu svobode. Ta odnos se imenuje me- njava in je arhetip kapitalske enakosti"*". Sploh se v kapitals- kem svetu vse odvija po principu ekvivalence; enakost je "bur- žoazna pravica" (MEID IV, str.492). Svojstveno razumljena ekvi- valenca: eni strani da bogateti, drugi siromašiti. Menjava mora biti, da bi kapital sploh bil, (p)ostal, ne-menjava; (Personifi- cirani) kapital si prisvaja višek dela. Delavec pa more opravlja- ti potrebno delo, le če opravlja tudi višek dela, delo ustvarja višek vrednosti, delavec pa dobiva plačilo za delovno silo - blago, ki ga je prodal. Pod krinko svobode deluje najbrezumnejša prisila, pod krinko enakosti se vrši rop, lastninska pravica je po eni strani pravica prisvajanja tuje lastnine, po drugi dolžnost odrekati se delu kot svoji lastnini, itd. To je grob obris idealnega kapitalskega odnosa. Človek-delavec je totalno degradiran. Njegova svobodnost se kaže v tem, da je osvobojen ne le objektivnih pogojev dela, marveč vsakršne vred- nosti. Njegovi brezvrednost in razvrednotenje, predpostavki kaoitala, sta pogoj njegove afirmacije: odpovedi razpolaganja s samim seboj in prodaje (pravice) razpolaganja z njim (njegovo delovno silo, njeaovimi delovnimi SDOSObnostmi) tistemu, ki je bolj enak in bolj svoboden. Samo prostituirajoč se, človek- -delavec nekaj velja ("nekaj": velja kot delavec, ne kot človek); v aktu prostitucije doživi priznanje (svoje) vrednosti, kot obe- nem potrjuje vrednost tistega, ki prostituira. + "Enakost! kajti v medsebojnih odnosih sta samo posestnika blaga in menjata ekvivalent za ekvivalent" (Kapital,str.2oo). - 45 - "Edina moč, ki ju pripelje skupaj in v medsebojne odnose, je moč njune sebičnosti, njunih posebnih koristi, njunih privatnih interesov. ... ker misli vsak samo nase, nobeden pa na drugega, delata oba zaradi neke vnaorej določene harmonije med stvarmi." (Kapital, str.2oo.) ^ , Sebičnost, ki pripelje sicer indiferentne posameznike v medse- bojne odnose, je biološko pogojena. Naravna nujnost, ki, tudi v tem je svojstven cinizem, predstavlja človeške bistvene lastno- sti v njihovi skrajno odtujeni obliki, tako da je njihova člove- ška bitnost podrejena železni nujnosti osamosvojenega družbeno- -naravnega zakona: svoja narobnost. Ta naravna nujnost je nesamodovoljnost, lakota, potrebnost človeka, katere (-ih) zapolnjujoče je zunanji svet. Stiska, v katero človeka pripelje nazadovoljena potreba, potreba, zahte-. vajoča zadovoljitev, aktivira njegovo sebičnost. Sebičnost po- sameznika-privatnika postane družbena (in družba privatniška, oz.družbenost privatništvo): "iskanje drugih stvari in ljudi izven njega" (gl. MEID I, str.5o8). Iskanje, ki se na svojst- ven način zaveda svojega značaja in odnosa iskanih (iskanega) do njega oz. njegovih ciljev. Potreba prvega zasebniškega individua je sama privatna in za drugega ;lastnika sredstev za zadovoljevanje te potrebe, ni in- teresantna: zadovoljevanje taiste se njega ne tiče: ker je tu- di zadovoljevanje privatnih potreb privatno, nima z njim nepos- redne zveze, tj.zadovoljevanje tuje potrebe ni hkrati zadovol- jevanje njegove lastne, (če je zadovoljevanje potreb uživanje, sreča, je uživanje v blagovno-kapitalskem svetu uživanje sredi trpljenja drugih, sreča sreča v ne-srečnem okolju, tako da la- hko rečemo, da je uživanje samo trpljenje, sreča nesreča ...) Tako kot nima lastnik sredstev za zadovoljevanje "so"-"človeko- ve" potrebe neposredne zveze z zadovoljevanjem te potrebe, ta- ko nima potreba kot potrebni človek neposredne zveze s sredstvi (sebe) zadovoljevanja,z lastnikom le_teh, ki je in ostaja pri- -46-" vatniško socialen = indiferenten, niti z zadovoljevanjem (zado- voljitvijo) samim. Potreba ni njegova radost, ampak prekletstvo, ne bogastvo, ampak revščina, ne sreča, ampak nesreča ... Zvezo potreba - zadovoljitev mora potrebni človek šele vzpostaviti. Vzpostaviti tako, da lastnika sredstev za zadovoljevanje svoje potrebe zvede na svojo kvaliteto, tako, da mobilizira njegovo sebičnost, privatniško, privatnolastniško pogoltnost. Da bi bila mobilizirana sebičnost zanj koristna, da bi prišel na svoj račun (kajti vsakdo gleda le, kako bi prišel na svoj račun), mora poskrbeti, da sam postane predmet potrebe, izpro- stituirane potrebe tega drugega. Da bi zadovoljil svojo potrebo, rešil svojo privatno stisko, mo- ra človek v blagovno-kapitalskem svetu postati ne le zvodnik med svojo potrebo in sredstvi za njeno zadovoljevanje, marveč tu- di zvodnik med potrebo lastnika teh sredstev, tj. tujo potrebo in predmetom te potrebe, tako da se sprostituira na ta predmet: zvodništvo je neposredno prostitucija, prostituiranje. In le v prostituciji more posameznik preživeti, prostitucija je odnos,v katerem se stekajo privatnosti posameznikov, da ti ne le morejo preživeti (živeti-?!), temveč doživeti afirmacijo, (samo)potrje- vanje v vseobčem pritrjevanju. " Prostituirajoč samega sebe prostituira človek blagovno-kapital- skega svet druge: zavajajoč druge v to, da ga prostituirajo, da se more sam prostituirati, obenem z/a/vaja prostituirajočega v prostituirajočega se, tako da prvotno prostituirajoči se postane prostituirajoči in s tem potrjuje, krona samoprostitucijo (samo prostitucijo, samó prostitucijo). Prostitucija je univerzalni odnos blagovno:kapitalskega sveta. V tem svetu je prostitucija obča zaradi "obče prostitucije dela- vca" (MEIDI, str.334). Obča prostitucija podrazumeva izenačevanje raznovrstnega,zvaja- nje obilja barv na sivo v sivem. V tej megli sivine je "splošno medsebojno razmerje vseh individuov" (MEID II, str.273) razmerje vzajemne eksploatacije, obči odnos koristnosti In uporabnosti"*". Družbeno vez med njimi predstavlja menjalna vrednost; vez je hkrati ločnica, meja. Za-govor, izvenmaternična zanositev -> \ Pisanje končujem na točki, kjer bi se razmišljanje o utopičnosti ljubezni moglo, pravzaprav, šele začeti. Ali potemtakem spis ne ustreza naslovu? Pomembnejše kot pisati o ljubezni in "ljubezni" v današnjem sve- tu ob zamolčanih oz. neosvetljenih lastnostih, značilnostih tega sveta, se mi je zdelo poudariti ravno le-te, osnove, na katerih ta svet stoji. Nakazati (po mojem mnenju) temeljne zakone, poja- ve, karakteristike itd. današnjega, balgovno-kapitalskega sveta, temeljne determinante življenja v njem, torej,tisto, kar v osno- vi določa tudi (ali pa predvsem) ljubezen, jo omogoča ali onemo- goča, dovoljuje ali prepoveduje, vzbuja ali mori itn. V osnovi takega postopanja sta še dva momenta. Najprej ne-hotenje izpeljevati sintezo, zapreti negacijo v kletko na višji nivo povzdignjene (praznično oblečene prej razcapane) prvotne kvali- tete; hotenje pustiti negaciji, tvornemu Ne-v faktičnem svetu nihilizma-maksimalno odprtost, odprto pot, odprto obzorje, izo- gniti se lažnim rešitvam, sintetičnim anestetičnostim vsaj v te- oriji. Resnične rešitve/rešitve resnice (v našem primeru ljube- zen, ki je, ki mora biti utopična) so tako ali tako možne samo v praksi in RECEPTOV ne potrebujejo. Drugi moment je hotenje prebiti individualnost tega "projekta", tj. aktivirati (morebi- tnega) bralca - vsaj k prevajanju. Še nekaj pripomb k utopičnosti ljubezni: + Marx v Očrtih splošno prostitucijo kot "nujno fazo razvoja družbenega značaja osebnih nagnjenj,moči,sposobnosti,dejavno- sti" "lepše rečeno" imenuje "obči odnos koristnosti in uporab- nosti". (Gl.Temelji slobode,str.60.) - 48 - Blagovno-kapitalski svet še vedno ni popolnoma, do popolnosti totalitaren. Blagovni odnosi (zakon vrednosti) niso vseobsega- joči niti v blagovno-kapitalskem svetu: obstajajo medsvetovi, so pore in razpoke (v ledeneči skorji), kjer človek lahko diha ne le kot funkcija obstoječe vsestrukture. Kakor so "v intermundijih starega sveta" obstajali "pravi trgo- vski narodi" (Kapital,str.92), tako se v intermundijih današnje- ga zasnavlja, klije kraljestvo svobode, tie žerjavica, ki se bo razgorela v entelehični požar. Blagovno-kapitalski svet ni le to, kar je, je tudi tisto, kar ni, še ni. Sam sebi outlaw, sam svoj pankrt. Prizadeva(j)mo si za izvenmaternlčno zanositev. Če zakonca družno izdihneta v zmečkani avtomobilski pločevini, še nista Filemon in Baukis. Utopična ljubezen ni nesrečni slu- čaj . Ko slovenska narodna pravi - ' LJUBEZEN JE BLA, ' • LJUBEZEN ŠE BO, KO NE TEBE NE MENE NA SVETU NE BO! izraža vero in upanje, tuje gostilniškovečerniškemu filistrst- vu, ne pa fatalizma. Brez pridigarstva, brez pbstuliranja, brez moraliziranja: "Prizadevajte si, da boste imeli ljubezen" (1 Kor.14,1). Ali, parafrazirajoč Brechtovega Galilela: ljubezen se ne bo uveljavila brez nas. Samo toliko ljubezni obvelja, kolikor je izsilimo (pa ne od ljubijenega-1jubečega!); zmaga ljubezni more biti seuno zmaga ljubečih-1 jubl jenih. - 49 - ,: UDK 3ol.16:335.95 VINKO ZALAR KOMUNE MED UTOPIJO IN REALNOSTJO Komuna in utopična skupnost nam v Zahodni civilizaciji pomeni -t centralizirano organizacijo, ki je hkrati dom in razširjena dru- žina, produkcijska in politična skupnost in religiozna institu- cija. Vse življenjske funkcije so tu, za razliko od širše druž- be, povezane v eni enoti. (Konter) . ; r- Griué^o \irne Kot prvo pomembnejšo utopično skupnost navadno navajajo qumran- sko naselbino židovske sekte Esenov. Ti so se leta 135 pr.n.št. pred rj.msko okupacijo Palestine umaknili v za življenje zelo neu- godne kraje ob Mrtvem morju. Kakih dvesto članov skupnosti je bi- lo razdeljenih v štiri hierarhične razrede duhovnikov, levitov, članov in novincev. Vsako leto pa so znova določali rang vsakega posameznika. Hierarhični položaj ni v ničemer vplival na hrano in obleko, ki je bila skupna in popolnoma enaka. Delo je bilo ob- vezno za vse. Pogoji za sprejem v skupnost so bili strogi: opus- titev privatne lastnine, celibat, pokorščina, dolga poskusna do- ba. Skupnost je vodil 15-članski odbor, različni upravniki, ob- stajala pa je tudi "instanca mnogih", namreč vseh polnopravnih članov. Tu so med drugim odločali o sprejemu novih članov in o, kaznih za kršenje pravil skupnosti. Skupnost je obstajala 2oc let? v času upora Židov, leta 68 po n.št. jo je razrušila Vespa- zi janova lo. legija. . . - -y_.. Kot naslednjo obliko utopičnih skupnosti lahko navedemo prve kr- ščanske samostane, ki so se od 4.stol.naprej močno širili po Severni Afriki in Bližnjem vzhodu. Do tedaj so bila prav tam iz- redno močna socialistična in hiliastična gibanja, njihov konec pa sovpada z razcvetom samostanskega sistema. To kaže, da je tem gibanjem ravno samostanski sistem za nekaj stoletij nudil ustre- - 50 - zen institucionalni okvir. Te naselbine so bile seveda v mnogo- čem različne od sedanjih samostanov: "Samostani so bili v prvih stoletjih samo pobožne socialistične naselbine." (M.Beer) Prva taka kolonija se je imenovala Koinobion (koinos-skupen, bios-ži- vljenje). Člani so se odpovedali skupni lastnini, vsak dan so o- pravljali ročna dela, imeli so skupne obede . ".. Družine in poro- čeni menihi niso bili nikakršne izjeme. "Šele s propadom meniš- tva in s poskusi, da bi ga reformirali, se začne zgodovina raz- kolništva poznega srednjega veka, socialistične in hiliastične • ideje začno delovati izven cerkve in v nasprotju z njo." (M. Beer) Religiozna politična gibanja srednjega veka (bogomili, ' humiliati, valdenci, beghardi, lolardi, taboriti ...) kažejo ce- lo vrsto značilnosti, ki jih kasneje srečamo pri utopičnih skup- nostih: življenje v skupnosti, skupna lastnina, kompletna samos- tojna ideologija, absolutni pacifizam, odklanjanje vojaške služ- be, sodišč, trgovine, opuščanje porok in zakona, uvajanje celi- bata ali pa skupinskega zakona in svobodne ljubezni, enakost med SDOloma, nudizera, vegetarijanstvo ... Med južnimi Slovani so obstajale znane zadruge, -v Franciji pa "communautés agrico- ' les" (od 9. do 19. stoletja, v nekaj primerih še celo dlje). Skupnosti, na katere navadno mislimo, kadar govorimo o utopičnih skupnostih in komunah, so začele nastajati po reformaciji, že omenjeni HUTTERITI, skupnost komun, ki ima najdaljšo tradicijo, so veja sekta prekr- ščevalcev, ene najbolj razširjenih in družbeno radikalnih sekt v času poznega srednjega veka in reformacije. Pristašem te sekte je leta 1534 uspelo pridobiti na svojo stran vojaško posadko v Münstru in so v mestu poskušali ustvariti božje kraljestvo na ze- mlji. Privatno lastnino zemlje in hiš so odpravili, zlat in sre- brn denar zbrali v skupno blagajno, racionirali in enotno razde- -51- lili hrano in obleko, reorganizirali cehe, požgali vse knjige, razen biblije, in pregnali ali pa pobili pristaše drugih veroiz- povedi. Ker je bilo v mestu 5ooo žensk, moških pa le 2ooo, so uvedli mno- goženstvo. Seveda vse to ni trajalo več kot dve leti - po daljšem obleganju so nasprotniki mesto zavzeli in prebivalce večinoma po- bili. Hutteritska veja prekrševalcev je že od leta 1527 naprej v Nem- čiji, na Madžarskem, Moravskom in kasneje v Rusiji ustanavljala "vratska gospodarstva" z večnadstropnimi stanovanjskimi poslopji, v katerih je stanovalo skupaj tudi do 600 ljudi. Zraven so bila gospodarska poslopja, hlevi, seniki, mlini, delavnice. Poleg "državno organiziranega" preganjanja pa so jih močno prizadele tridesetletna vojna in vojne s '^•:rki. Vojaški oddelki so jim ne- štetokrat izropali posestva, kajti hutteriti se jim kot dosledni pacifisti niso upirali. V 19. stoletju so se ostanki sekte pre- selili v Rusijo, že od 1874 naprej pa, ko so v Rusiji uvedli splošno vojaško obveznost in postavili šole pod državno kontro- lo, so začeli ustanavljati svoje kolonije v ZDA. Med prvo svetovno vojno so jih začeli preganjati tudi tu: ker so se upirali vojnim davkom in vojaški obveznosti. Ko so jih vendar- le spravili v vojsko, niso hoteli nositi vojaških uniform in si ostrici tradicionalnih brad. Dva od njih sta umrla v vojaških zaporih. Potem, ko so jih hoteli prisiliti da bi opustili tudi skupno lastnino, so mnogi od njih odšli v Kanado. Tu so jim nam- reč zagotovili absolutno svobodo glede vere, šolstva, vojaške ob- veznosti in skupnega življetrja. Danes jim tudi v ZDA - tako kot še nekaterim drugim religioznim skupinam - priznavajo status "coinscientious objectors", namesto vojaške obveznosti si lahko izberejo nekatera druga dela, ki jih določi država. Leta 197o so jih našteli 17.5oo, živeli pa so v 172 naselbinah v ZDA in Kana- di. Vsakokrat, ko prebivalstvo neke naselbine preseže loo ali 15o ljudi, ustanovijo novo kolonijo in vanjo se preseli polovica lju- di. To pa se zgodi vsakih 18 do 2o let. Zaradi takšne ekspanzij« - 52 - njihove državice v državi se je tudi kanadska vlada začutila ogroženo: v zadnjih letih so sprejeli nekaj restriktivnih zako- nov, s katerimi hutteritom npr. omejujejo pravico do nakupa nove zemlje. Hutteritske naselbine danes ne poznajo več velikih "bra- tskih gospodarstev". Vsaka živi v svoji hiši (pogosto so to vr- stne hiše) ,v kateri so spalnice, dnevna soba' in čajna kuhinja. Sredi naselja je večja zgradba, v kateri so skupna kuhinja, ko- oalnice, pralnica in velika jedilnica. Jedilnico rabijo tudi kot prostor za zborovanja in obrede. Gospodarstvo kolonije vodi "predstojnik", religiozne zadeve pa "minister" - poleg "sveta starejših", ki ga volijo ali pa žrebajo vsako leto. Skupnost se mora strinjati z vsako odločitvijo, ženske nimajo pravice glaso- Vanja v organizacijskih, gospodarskih in religioznih vprašanjih, oziroma: njihova dejavnost je omejena na nekaj tradicionalnih področij. Izven teh področij so v odločno podrejenem položaju. Za vsako dejavnost v naselbini je določen poseben bos: bos za polje, bos za kokoši, za prašiče, delavnice itd., tako da ima vsak moški do 2 5 do 5o let neko odgovorno nalogo. Ko so otroci stari leto in pol, qredo v vrtec in domoV hodijo samo spat. Dokler ne gredo v šolo, govorijo - kot hutteriti sploh - samo v svojem dialektu, ki je-mešanica nemščine in angleščine. Nemšči- na je tudi njihov uradni in cerkveni jezil. Višjo izobrazbo za- vračajo kot nepotrebne, tako kot tudi avtomobile, radio, televi- zijo, kino, fotografiranje, pa tudi alkohol, tobak, plese in glasbene instrumente. V stilu življenja so izredno konservativni in ne živijo dosti drugače kot njihovi predniki v srednjem veku. Skrbno pa sledijo tehnološkim spremembam v proizvodnji. Njihove kuhinje, pralnice, delavnice in polja so opremljena z najmoderne- jšimi stroji. In kaj počnejo z denarjem, ki ga posebno s kmetijstvom ne zaslu- žijo malo? Vse presežke investirajo v gradnjo novih naselbin. Medicinske in sociološke raziskave so pokazale, da hutteriti praktično ne poznajo samomorov, kriminala in alkoholizma, da je različnih psihičnih motenj pri njih veliko manj kakor sicer v ameriški družbi. Pogostejši pa je pri njih občutek krivde, kadar se zavedajo, da so kršili skupinske norme. Skupnost zapušča zelo - 53 - majhno število ljudi, pa tudi ti se, v 95 % primerov, prej ali slej vrnejo nazaj. SHAKERJI So bili v 18. stol.sekta, ki se je odcepila od angleških kveker- jev. Ime so jim nadeli po nenavadnem obnašanju pri obredih. Ti so sestavljeni iz meditacij, predvsem pa iz pesmi in plesov. Shakerji pri tem padajo v ekstaze, doživljajo vizije, se izpovedujejo, do- bivajo navdihe in podobno. Ta doživetja spremljajo (ali pa izzi- vajo) z intenzivnim gibanjem: tresejo se, mahajo z rokami in no- gami, se vrtijo, skačejo, topotajo, se valjajo po tleh, prevra- čajo in pri tem vzdihujejo, jokajo in kričijo. Ker so jih v An- gliji preganjali, je leta 1774 deset shakerjev odšlo v Ameriko. V začetku tudi tu niso imeli sreče - ob vojni za neodvisnost so jih zaprli, ker so jih osumili vohunstva. Zavrnili so namreč prisego lojalnosti, predvsem pa so tudi oni odločni pacifisti. Vendar so kmalu uspeli pridobiti nove člane. V času njihovega največjega vzpona jih je v 18 vaseh živelo бооо. Pri tem so Ì7~ vajali zelo strogo selekcijo novincev, številka je preseneti va, če upoštevamo, da shakerj i vseskozi živijo v strogem cel tu. Pridruževali so se jim torej lahko samo ljudje z zares iz nimi karakteristikami. Pri vključevanju novih članov pa so tua. pokazali za tiste čase neverjetno tolerantnost in se celo zavze- mali za enakopravnost resnih, nacionalnih in drugih manjšin. Sprejemali so ljudi različnih veroizpovedi, njihovi člani so bi- li tudi črnci in Židje. Značilna je naslednja izjava nekega sha- kerja iz prejšnjega stoletja: "Preprostemu in poštenemu shekerju se zdi neverjetno nedosledno, da vlade delajo samo za svoje ko- risti in koristi svojih prijateljev, da je diskriminiranih več kot polovica prebivalcev neke države samo zato, ker so slučajno ženskega spola, da se ljudi z mečem prisiljuje k ravnanju po nekih zakonih, ki jih oni nikdar niso sprejeli, ali pa da z mili- joni naših sodržavljanov še vedno ravnajo kot s svojo lastnino - 54 - C lastnino samo zato, ker imajo temnejšo kožo kot njihovi okrutni bratje." . . . - Verovanja, organizacija in pravila vsakdanjega življenja pri shakerjih sestavljajo koherenten in do najmanjših detajlov ; -v izdelan sistem. Zahteva po popolni enakosti mèd spoloma se kaže tudi v veri v dualnost boga, ki vsebuje moški in ženski element. Čeprav živijo v skupnih naseljih, pa so moški in ženske med se- boj vedno ločeni. Imajo ločene spalnice, jedo pri različnih mi- zah, v cerkvi imajo ločene klopi, navadno tudi delajo ne skupaj. Vsakdanja dejavnost je predpisana v nenavadno natančnih pravilih, tako da ima vsako dejanje poseben ritualni pomen: "Ob prvem ju- tranjem udarcu zvona stopi s postelje, najprej z desno nogo. Po- klekni z desnim kolenom tam, kjer si se z nogo najprej dotaknil tal, in moli. Ne govori; samo če je zares nujno, zašepetaj vo- ditelju tistega prostora." Na enak način je predpisano oblačenje, pospravljanje sobe, skupen odhod v jedilnico, način hoje, govor- jenja (večino dneva preživijo v tišini), obnašanje pri delu, od- nosi do drugega spola. 15 pr-avil govori o tem, kako je treba je- sti. Kot popolno nasprotje tega pa so večerni obredi eksplozije spro- ščenosti, fantazije in čutnosti. Delajo v manjših skkupinah praktično po ves dan. Navadno si vsak izbira delo, ki mu bolj ustreza, skrbijo za pogosto menjavanje dejavnosti. Delo ni tež- ko in opazovalci so ugotovili, da dva najeta delavca (shakerji včasih izjemoma najamejo za pomoč pri kakšnih opravilih druge delavce) napravita toliko kot trije shakerji. Razen s poljedel- stvom se ukvarjajo tudi z obrtjo. Zelo znani so shakersko pohi- štvo, orodja in predmeti za vsakdanjo uporabo. Tu so ustvarili poseben stil, ki je seveda tudi v skladu z njihovim prepričanjem. Zavračajo vsako dekoracijo, ornamente, zapletene oblike, kajti: "Lepota je utemeljena v harmoniji. Red je ustvarjalec lepote. Le- pota je osnovana na koristnosti. Vsakršna lepota, ki ne izhaja iz koristnosti, kmalu postane neokusna in jo je treba nenehno nadomeščati." - 55 - Skupnost danes izumira. Samo v dveh naseljih še živi nekaj starejših članov. - " ONEIDA Medtem ko so shakerji s trditvijo, da v nebesih ne bo porok in , zakonov, utemeljevali svoj celibat, so perfekcionisti iz Onei- de, morda najbolj zanimiva komuna 19. stoletja, iz tega izvajali svoj skupinski zakon - complex marriage. Idejni utemeljitelj in karizmatični vodja skupnosti J.H.Noyes je leta 1837 zapisal: "V sveti skupnosti ni nobenega razloga za to, da bi z zakonom zati- rali spolne odnose, tako kot ni razloga za zatiranje pitja in uživanja jedi. In v prvem kot v drugem primeru tudi ni ničesar, česar bi se morali sramovati." Princip komunizma v Oneidi ni veljal samo za stvari, ampak tudi za osebe. Monogamni zakon je po Noyesu tiranska institucija, ki pospešuje pogubno in nezdra- vo izključno navezanost dveh ljudi, nesmiselno idealiziranje in idoliziranje med zakoncema. Treba ga je odpraviti, da bi se v vsem obsegu lahko uresničevala zapoved ljubezni do bližnjega. Podobnih teoloških ali manj teoloških naukov je sicer v zgodovi- ni mogoče najti več, najbrž pa ni mogoče najti tako uspešne re- alizacije, kakor je bila v Oneidi od 1846 do 188o (sama skupno- st je sicer obstajala nekaj dlje). Hkrati s skupinskim zakonom so v Oneidi uvedli tudi "male conti- nence" (coitus reservatus), obveznost moškega, da se pri občeva- nju izogne orgazma in ejakulacije. S to preprosto, a kot se je izkazalo, vendarle učinkovito metodo kontracepcije (o njej so na- pisali posebno brošuro), so hoteli ženske osvoboditi "tiranije rojevanja" in jim omogočiti, da same odločajo o številu otrok. Skupinski zakon je tudi sicer poznal različna dodatna pravila. Pospeševali so npr. odnose med spiritualno različno razvitimi osebami. Spiritualno razvitost so ugotavljali tako, da so se med seboj ocenjevali glede življenjske izkušenosti, utrjenega znača- ja, zlasti pa glede na to, koliko je komu uspelo realizirati - 56 - vrednote skupnosti. Praktično je to pomenilo, da so mlade mo- ške uvajale v seksualnost starejše ženske po menopavzi in obra- tno. S tem so po eni strani preprečevali nezaželene nosečnosti, mla- jši moški so se naučili obvladati tehniko male continence, ra- zen tega pa so tudi rešili pomanjkanje partnerjev za starejše člane. V začetku je moški preprosto nagovoril žensko, ki si jo je izbral, ta pa je njegov predlog lahko sprejela ali zavrnila, kasneje pa so, da bi se izognili nerodnim situacijam, uvedli instanco posrednika. V veliki stavbi, kjer so živeli vsi skupaj, so imeli tudi posebno sobo za spolne odnose? uporabljali so jo v primerih, ko nobeden od partnerjev ni imel lastne sobe. Spol- ni odnosi so bili ena rednih tem skupnih sestankov. Pogosto so kritizirali primere prevelikega in izključnega navezovanja dveh partnerjev, "ekskluzivne ljubezni","duha zakona", in "pomanjka- nja skupinskega duha". Če pa so ekskluzivni odnosi med dvema trajali le predolgo, so enega od partnerjev za nekaj časa pos- lali v sosednjo naselbino. Potem ko je skupnost vpeljala sis- tem skupinskega zakona in svojo metodo kontrole rojstev, so uve- dli še "racionalno ali znanstveno razm.noževan je". Tudi to je bilo rezultat Noyesovih razmišljanj in prebiranja Darwina in Galtona. Namen projekta je bil "proizvesti nadpovprečno zdrave in inteligentne otroke". Ženske so tedaj podpisale posebno re- solucijo, ki je pravi biser. Zaključna točka se glasi takole: "Opustile bomo vsakršno zavist, otročjost in zaverovanost vase in se veselile s kandidatkami, ki bodo izbrane. Če bo potrebno, hočemo postati mučenke znanosti. Z vedrim srcem bomo opustile željo po materinstvu, če Mr. Noyes iz kakršnihkoli razlogov me- ni, da smo material, ki je neprimeren za razmnoževanje. Končno, žrtvujemo se kot živa žrtev za Boga in resnični komunizem." Poseben komite je izbral iz skupnosti 44mladih mož in žena, ki so v desetih letih proizvedli 85 otrok; oče devetim od teh je bil takrat že 6o-letni Mr.Noyes. Mnenja o kvaliteti izdelka se razhajajo. _ _ - 57 - Druga zelo pomembna komunalna institucija je bila medsebojna kritika. Na posebnih sestankih so posamezne člane, ki so bili predlagani za kritiko ali pa so se za to priglasili sami, javno in objektivno ocenili in kritizirali. To je v resnih primerih izvedla celotna skupnost, navadno pa komite, v katerem je bilo od šest do dvanajst oseb. Pogoste teme kritike so bile egoisti- čna ljubezen med dvema članoma, nedelavnost, pomanjkanje reli- giozne in intelektualne kulture ipd. Poleg negativnih so ugotav- ljali tudi posameznikove pozitivne lastnosti in mu pomagali pre- magovati različne težave. Metoda je pokazala svoje uspehe celo pri obravnavanju psihičnih težav. Skupinska vzgoja v jaslih in vrtcu se je v Oneidi začela takoj, ko so matere prenehale dojiti. Šola je otroke naučila vseh osno- vnih predmetov, pa tudi različnih praktičnih znanj. Delo v skup- nosti je bilo organizirano tako, da so dejavnosti pogosto menja- vali. S tem so se priučili različnim delom in se izognili mono- toniji. V večerni šoli je imel vsakdo možnost nadaljevati štu- dij zgodovine, jezikov, geologije, vokalne in instrumentalne glasbe, fotografiranja ipd. Nadarjene ljudi so pošiljali na uni- verze študirat medicino, strojništvo ali arhitekturo ali pa so odhajali v dobra podjetja, da bi se tam naučili specialnih teh- nik. Knjižnica je Imela бооо zvezkov, redno so dobivali še te- danje najboljše časopise. Zanimanje za literaturo, znanost, so- dobne teorije, npr. za Darwina, Soencerja ali Huxleya, jih je ob- varovalo pred enostranostmi in okamenelostjo drugih religioznih komun, ki so pogosto dovoljevale le študij biblije. Tudi glede enakopravnosti žensk so se odlikovali. Vzgoja in šolanje dečkov in deklic je bila docela enaka, učili so se tudi istih poklicev, dekleta in fante so pošiljali na zunanje insti- tucije, da bi si pridobili znanja in izkušenj. V različnih ko- mitejih, ki so skrbeli za upravljanje skupnosti, so imele ženske popolnoma enakopraven položaj. Moški in ženske so delali v kuhi- nji, na vrtu, kot tudi v industriji in upravi. Uvedli so celo po- sebno "naravno obleko", "uniformo vitalne družbe", da bi nevtrali« - 58 - zirali razlike med spoloma: dolge hlače in suknjo do kolen. - ' Tudi krajši lasje pri ženskah so presenečali številne obisko- valce. Teh je bilo zelo veliko, prihajali so celo iz Evrope. Zgodilo seje, da jih je v enem dnevu prišlo 15oo. Oneida je imela že od vsega začetka tudi svojo tiskarno, v ka- i teri so tiskali knjige in časopise in tako širili svoje ideje. "Oneida Circular" je izhajal v tedenski nakladi 2ooo izvodov. Vsem interesentom so ga pošiljali zastonj; "Circular publicira- jo komunisti za komuniste." Seveda so prosili za prostovoljne naročnine in seveda so jo plačevali le redki, in kajpak so ime- li letno izgubo 600 dolarjev. Toda krili so jo iz drugih virov. Bili so tudi ekonomsko zelo uspešna komuna. Razen v poljedelstvu sadjarstvu, vinogradništvu in gozdarstvu so bili najbolj uspešni v obrtni dejavnosti. Proizvodi: pohištvo, tekstil, stroji, orod- je. Nič čudnega ni, da so morali zaposliti še več kot 2oo dobro plačanih delavcev iz okolice. (Pravih članov je bilo samo з00, za novince so imeli strogo selekcijo.) Premoženje vsakega člana je ob vstopu v komuno postalo last skupnosti. Dela, ki so ga čla- ni opravljali, in oskrbe tejr ugodnosti, ki so jih bili deležni, niso obračunavali. Pri izstopih - ti pa so bili zelo redki т je noseben komite v vsakem primeru posebej odločal o povrnitvi la- stnine, ki jo je kdo prinesel v skupnost. Še danes obstaja akcijska družba Oneic'a Community Ltd. Ogromna stara Mansion House, v kateri je živelo з00 komunardov; s svojo knjižnico, dvorano za zborovanja, jedilnico in drugimi prostori služi okoličanom kot zbirališče. Kako se je končalo to, kar zve- ni kot pravljica iz 19. stoletja? Skupinski zakon je postajal vedno večje pohujšanje. In v drugi generaciji se je med novejšimi člani zbrala skupina, ki je zače- la napadati Noyesa; nekateri so celo podprli zunanje napade nanj. Leta 1879 je zbežal v Kanado, da se je izognil procesu zaradi se- ksualnih prestopkov. Leta 1881 so si komunardi razdelili premo- ženje, in iz komune Oneida je nastala Oneida Community Ltd. - 59 - NEW HARMONY - OWENITI New Harmony je brez dvoma najbolj znana utopična skupnost 19. stoletja, čeprav je bila tudi ena najmanj stabilnih in najkra- tkotrajnejših : 1825 - 1828. Njen ustanovitelj je bil, kakor je znano, angleški socialni reformator in lastnik tkalnice v New Lanarku (škotska), Robert Owen. Bil je eden prvih odločnih kri- tikov nevzdržnih družbenih razmer, ki so spremljale industria- . lizacijo v angliji. Toda ni se omejil le na kritično teorijo. Svojim delavcem je omogočil dobre delovne pogoje in plače, pri- merna stanovanja in moderne šole za izobraževanje otrok in od- raslih. Taka dejavnost seveda ni navduševala njegovih kapitalis- tičnih kolegov in oblasti. Zato je sklenil v Ameriki, v Novem svetu, ki ga še niso pokvarili predsodki, konvencije in razred- no sovraštvo, ustanoviti kooperativno skupnost. Z njo je hotel dokazati uresničljivost svojih idej o novi, pravičnejši družbi. 1824 je od utopične skupnosti harmonistov, ki so se takrat preselili drugam, kupil celotno naselje Harmony, s stanovanjski- mi poslopji, mlini, tekstilno tovarno in mehaničnimi delavnica- mi. Za svoj projekt je napravil veliko propagando in pozval "navdušene in dobro misleče" ljudi vseh narodov, naj pridejo v New Harmony in tu utemeljijo nov družbeni red, ki bo dokazal gi- gantsko premoč kooperativne proizvodnje nad kapitalistično. To je dejansko pomenilo čisto nov pojav v zgodovini komunalizma. Člani dotedanjih, izključno religioznih komun, so bili prepri- čani, da je komunistični način življenja mogoče uresničiti samo v majhnih, preglednih skupinah. Zato so opuščali vsako posebno propagando za svoj sistem, šele evropski socialisti devetnajste- ga stoletja so iz socializma napravili "svetovni nazor", kate- rega realizacija naj bi uredila družbene razmere na vsem svetu. Owenovemu pozivu je že v prvih tednih sledilo 8oo ljudi, preden je bila organizirana njihova nastanitev, razdelitev dela ipd. Owen je vnaprej sicer predvidel strogo selekcijo članov glede - 60 - njihovih neunenov, primernosti, delavnosti, skrbnosti, redoljub- nosti in želje po znanju, toda' množica, ki je preplavila meste- ce Harmony, mu je to onemogočila. Kasneje se je izkazalo, da je bila to ena od usodnih napak. Poleg prosvetljenih in duhovitih ljudi, znanstvenikov in umetnikov, moških in žensk, se je tam pojavilo še cel kup posebnežev, radovednežev,' pustolovcev in le- nuhov. Posebno malo je bilo izučenih delavcev, sposobnih uprav- ljati s stroji in napravami, ki so jih zapustili harmonisti. Tako je New Harmony morala za začetek postati družba v prehodnem obdobju. Preliminary Society na poti od individualističnega k so- cialnemu sistemu. Naslednje leto so z novo ustavo uvedli popolno enakost, ne glede na vrednost opravljenega dela. Kljub proklama- cijam pa še vedno ni bilo učinkovite organiziranosti glede deli- tve dela, razdelitve dobrin in upravljanja. Še najbolj so uspe- vali plesni večeri, koncerti in podobne prireditve. V naslednjih dveh letih so sprejeli še štiri nove ustave in Proklamacijo o du- hovni neodvisnosti. Z njo so oznanili, da je bilo človeštvo do te ure suženj trojnega zla: privatne lastnine, iracionalnih religio- znih sistemov in konvencionalne oblike zakona. Toda živahna ide- ološka in ustavodajna dejavnost ni uspela urediti gospodarskih težav, ampak je povzročila še dodatne konflikte v skupnosti. 15o članov, ki jim ni bil všeč Owenov deizem, je ustanovilo svojo sku- pnost Maclurio, skupina najbolj izkušenih angleških delavcev pa se je odselila v vas Feiba Pevèli. Tu so v začetku kar dobro go- spodarili, zelo pa so se trudili tudi s pridobivanjem whiskyja, ki jim je bil prej v Owenovi naselbini prepovedan. Opazovalci so temu dejstvu pripisali tudi hiter propad naselbine. Takoj po ra- zpadu New Harmony so se namreč tuđi ti delavci vrnili k zasebne- mu gospodarjenju. Owen, ki jev New Harmony izgubil štiri petine svojega premoženja, se je vrnil v Anglijo. Tu je soodeloval še pri dveh podobnih poizkusih, ki pa nista bila uspešnejša. V starejših letih je pri njem prevladalo zanimanje za spiritizem. Kljub svoji kratkotrajnosti je New Harmony uvedla v Ameriki celo vrsto pomembnih institucij, ki so preživele njen razpad in vpli- vale zlasti na ameriški šolski sistem. Tu so nastale prve otroške - 61 -. jasli, otroški vrtec, prva obrtna šola, šolski sistem, osnovan na skupni in enaki vzgoji in izobrazbi dečkov in deklic, samo- upravna šola in prva javna knjižnica v Ameriki. New Harmony je , ostal center za vzgojo pedagogov v smislu Pestalozzijevega pe- dagoškega sistema. Owenov sin Robert Dale je v Indiani (ZDA) uvedel splošno, brezplačno in paritetno šolsko obveznost? tu je tudi v kratkem času nastalo 144 javnih knjižnic. V naslednjih letih je v ZDA nastalo še nekaj komun po vzoru New Harmony, mnoge so ustanovili Owenovi sodelavci. Toda vse so v kratkem času razpadle. Omenimo dve. Frances Wright, ena prvih članic New Harmony, je ustanovila ko- lonijo Nashoba. S tem je nadaljevala svoj boj za pravice žensk in črncev. S tem namenom je odkupila nekaj črnskih družin in jih naselila skupaj z belci. V "vzorni šoli" je skupaj vzgajala bele in črne otroke - do razpada skupnosti, leta 1828. Josiah Warren, eden vodilnih mož v New Harmony, pa je (med dru- gim) ustanovil komuno Modern Times (185o - 1857). Opisujejo jo kot "anarhistično komuno." Člani so odklanjali vsako utrjeno vodstvo in vsak je menda počel to, kar mu je bilo v^eč. To pa je bilo sadjarstvo, vrtnarstvo, svobodna ljubezen in nudizem. Skup- nost je razpadla po sedmih letih zaradi gospodarskih težav. FOURIEROVSKE FALANGE Po praktičnem polomu Owenovih utopičnih projektov se je v Ame- riki pojavil nov val socialističnih poskusov, ki so temeljili na teorijah francoskega socialnega kritika in reformatorja Char- lesa Fouriera? V letih od 1842 da 1858 je nastalo 4o do 5o fala- ng. Tako se je namreč imenoval njegov model komune. Samo tri od teh so obstajale več kot dve leti. Eden od razlogov za neuspehe je bil gotovo enak kot pri Owenu: preveč pisana množica ljudi, ki se je pri tem angažirala: filozofi, znanstveniki, rokodelci. - 62 - neizučeni delavci, bankrotirani trgovci in vojni veterani. Fou- rier je posamezno falango načrtoval kot del sistema, ki bo ne- kega dne prepregel ves svet: 2 985 984 falang bo v končnem sta- diju, je izračunal. Vsaka falanga naj bi obsegala 16oo do 18oo ljudi, začetni kapital pa bi bil milijon frankov. Najvažnejši cilj bi bil organizirati delo tako, da bi bilo privlačno, polno sprememb in da bi se človek ne počutil kot anonimno kolesce in- dustrijske mašinerije. Zato je skupnost razdelil na serije kot poljedelstvo, industrija, uprava, hišna opravila. Vsaka serija je bila razdeljena še na manjše skupine z največ sedmimi ljudmi. Član falange naj bi glede na svoja nagnjenja in sposobnosti pri- padal več skupinam. Večkrat na dan bi zamenjal delo in se tako izognil monotoniji. Delo bi bilo plačano. Za prijetno delo bi .^. plačevali manj, za koristno več, za nujno pa največ. Lastnina falange bi bila razdeljena v akcije, katerih lastniki bi bili člani falange, vendar to ne bi bilo obvezno. V falangi bi lahko živeli tudi taki, ki ne bi kupili akcij. Na koncu leta bi razde- lili dobiček: 4/12 investiranemu kapitalu, 5/12 delu, 3/12 za posebne storitve, itd. - pre"cej zapleten'način obračunavanja. Popolna enakost ni bila cilj falange. Zato so bila predvidena , preprosta in pa tudi konfortna stanovanja, pa tudi obleko in hrano bi bilo mogoče dobiti v različnih kvalitetah. Vsi člani falange bi živeli v velikem poslopju, v katerem bi bile tudi shrambe, kuhinje, knjižnice, konferenčne dvorane, otroški vrtci, šole, sanator-iji itd. Eden od Fourierovih ciljev je bil tudi ukinitev zakona ("zakon je institucija, ki skrbi za zatiranje žensk in doseganje materialnih ugodnosti"). Nadomestili bi ga s svobodnimi ljubezenskimi odnosi, ki bi bili organizirani na ze- lo različne načine. Številni poskusi -so Fourierove načrte uspeli realizirati samo deloma. Najzanimivejša falanga je bila gotovo - 63 - BROOK_FARM (1841 - 1847) ki pa se je organiziral kot falanga šele leta 1844. Njen inicia- tor je bil George Ripley, nekaj fasa duhovnik unitaristične cer- kve. Pripadal je krogu transcendentalistov - tako kot ameriški misleci in pisatelji Emerson, Alcott, Thoreau in Hawthorne. Pod vplivom Kanta, Fichteja in Saint-Simona so skušali razbiti kon- servativno puritanstvo unitaristične in trinitaristične cerkve, tako da so v njihov nauk vpeljevali humanistične, socialne in znanstvene teoreme. Ta prizadevanja niso imela posebnih uspehov. Ripley se je zato začel zanimati za izkušnje takratnih komun. Tudi sam je želel ustanoviti skupnost "liberalnih, inteligentnih in kultiviranih ljudi, katerih medsebojni odnosi bi omogočali bolj zdravo in preprosto življenje, kot je življenje v naših in- stitucijah, ki so podrejene pritiskom konkurenčnega boja". Taka skupnost bi morala "znova vzpostaviti enotnost intelektualnega in manualnega dela, kolikor mogoče v eni osebi združiti misleca in delavca." S tem namenom je kupil farmo 9 milj od Bostona in se v začetku preselil tja s 15 tovariši. Iz velikega števila interesentov se zelo skrbno izbirali nove Člane. Dokončno odločitev o članstvu so sprejemali šele po dvomesečni poskusni dobi. Kljub temu je bi- la fluktuacija precejšnja. V šestih letih je krajši ali daljši čas živelo na farmi okrog 2oo ljudi, hkrati oa jih je lahko tam stanovalo do loo. V šoli in internatu, ki so ju ustanovili nà farmi, je bilo hkrati po trideset učencev. Ti dve ustanovi sta se odlikovali zaradi odličnih učiteljev in modernih pedagoških metod. Odnos med učitelji in učenci je bil zelo svoboden in ne- konvencionalen - ure pouka sploh niso bile fiksirane. Internat in šolo je bilo treba plačevati, namesto tega pa so učenci lah- ko tudi več delali na farmi. Iz načelnih razlogov so tudi tisti, ki so šolo in internat plačevali, morali vsak dan dve uri tudi fizično delati. Farma je imela vseskozi težave zaradi premajhne- ga kapitala in pomanjkanja izučenih delavcev. Večina članov so namreč bili intelektualci, duhovniki in umetniki. Brook Farm je - 64 - bila ustanovljena v obliki akcijske družbe "Brook Farm, Inštitut za poljedelstvo in vzgojo". Vsak član je moral kupiti vsaj eno akcijo. Tisti, ki so hoteli v skupnosti samo živeti, ne pa tudi delati, so morali za hrano in oskrbo plačevati po štiri dolarje tedensko. Obveznost ostalih je bila opraviti 3oo delovnih dni letno. Tedenski delovni čas pa je trajal poleti 60, pozimi pa 48 delovnih ur. Intelektualno in fizično delo so vrednotili enako, tudi ženski in moški člani skupnosti so imeli enake pra- vice in dolžnosti. Mnogo žensk je delalo v šoli, moška "hišna brigada" pa je svoje delo opravljala v kuhinji in pralnici. Ven- dar je "produkcija duhovnih vrednot" pomenila več kot boj za materialni standard. Nedelje in večerne ure so bile izpolnjene z diskusijami, predavanji, koncerti, gledališkimi predstavami in plesi. Tri leta je skupnost živela harmonično, brez dogem in formalizmov. Leta 1844 je tudi njo zajel val fourierizma. že do- slej uveljavljeno svobodno menjavanje pri različnih delih je pos- talo princip,voditelje skupin in serij je bilo zdaj treba voliti vsak teden, celotno dejavnost so institucionalizirali. Namesto diskusij o filozofskih, literarnih in religioznih vprašanjih se je zdaj začelo neskončno razpravljanje o vprašanjih organizira- nosti. Albert Brisbane, idejni voditelj ameriškega fourierizma, je postal stalen obiskovalec. Neutrudno je razširjal Fourierove ideje in prirejal diskusije na to temo. Farma se je preimenovala v Brook Farm Phalanx, in začeli so izdajati dva najpomembnejša fourieristična časopisa. Emerson, Ttoreau in drugi intelektualni prijatelji farme so se umaknili. Tudi ekonomska učinkovitost fa- rme se je zmanjšala, usoden pa je bil predvsem velikopotezen načrt izgradnje trinadstropnega postopja, falansterija. To je očitno presegalo fizične in psihične moči skupnosti. Po dveh letih dela na tem projektu je ogenj uničil že skoraj dokončano poslopje. Požar pa ni bil katastrofalen le v ekonomskem oziru. Z idejo falansterija je bilo povezanega toliko entuziazma in ilu- zij, da je skupnost leto dni po požaru razpadla. (Brook Farm je v lelu The Blithedale Romance opisal njen član, ameriški pisa- " tel j Nathaniel Hawthorne.) - 65 - : IKARIJANCI so bili poleg owenitov in fourieristov tretja skupina evropskih socialistov, ki je v Ameriki poskušala uresničiti svoj družbeni model. Etienne Cabet, francoski politik, literat in družbeni re- formator, je 184o objavil svoj roman Potovanje v Ikarijo. V njem je kritiziral slabosti kapitalifetičnega sistema in razvil svoje ideje o idealni demokraciji, ki bo uresničila ideje bratstva in svobode in uvedla skupno lastnino. V romanu se ta družba imenuje Ikarija. Razdeljena vse do detajlov vsakdanjega življenja in te- ga, kaj bo kdo študiral. Družine sicer živijo v svojih stanovan- jih, jedo pa v skupnih javnih jedilnicah. Politizirani francoski delavci so z navdušenjem prebirali Cabetov roman, leta 1847 je "Ikarijanska šola" imela že 4oo ooo privržencev. Ti so zahtevali skorajšnjo realizacijo teh načrtov, in Cabet si je po posvetova- nju z Owenom leta 1848 v Texasu res zagotovil milijon akrov zemlje. Nato je razširil parole: "Allons en Icarie! "C'est au Texas!" Februarja 1848 je iz Le Havra odpotovala prva skupina 7o delavcev. Toda čez nekaj tednov je v Franciji izbruhnila revolu- cija in večina ikarijcev se je začela udejstvovati doma. Tako je prvi skupini sledilo le 42o Francozov s Cabetom na čelu. Toda te- žave so se šele začele. Pogoji, ki jih je teksaška vlada postavi- la za brezplačno pridobitev zemlje, so bili izredno težki. V skoraj nedostopni divjini je bilo treba v enem letu zgraditi og- romno število hiš. To je ikarijancem uspelo le deloma. Zato so morali ostalo zemljo kupiti. Denarja seveda niso imeli veliko. Ob vsem tem pa skoraj niso imeli časa, da bi obdelovali zemljo. V naslednjih letih je od naporov in bolezni (mrzlica, kolera) umrlo Ilo ljudi. Cabet je bil izbran za dosmrtnega predsednika Ikarije. Toda čira starejši je postajal, bolj seimovoljne in avtoritarne so bile nje- gove odločitve. Končno so ga morali izključiti iz skupnosti in nekaj tednov za tem je umrl. Ker so se ikarijanci večkrat razce- pili in preseljevali, je nastalo skupaj različnih skupnosti. Razcep leta 1878 je nastal zaradi sporov med generacijama. Stari - 66 - so se še trdno držali Cabetovih idej, mladi, od katerih so nekateri pribežali tja že do porazu Pariške komune, pa so za- govarjali Marxove nazore. Veteranom ikarijanstva je Cabetova ustava in evolucijska teorija docela ustrezala, saj so takrat končno živeli v materialni blaginji in dosegli lep kulturni nivo (šole, gledališča, koncerti, predavanja, diskusije, izdajanje časopisov). Mladi, nekateri od njih so sem pribežali že po po- razu Pariške komune, pa so menili, da je ustava premalo demokra- tična (ženske niso imele volilne pravice) in da omejevanje delo- vanja na samo skupnost ni dovolj revolucionarno. Ikarijanci so po vseh teh razcepih in težavah skoraj dobesedno izumrli. Eden pogojev za vstop v njihovo skupnost je bil namreč tekoče govorjenje francoščine. Veliko auneriških delavcev, ki jih je naraščajoče sindikalistično gibanje socialnopolitično motivi- ralo za vstop v njihovo skupnost, tega ni moglo storiti ravno zaradi jezikovne pregrade. ' ' Poleg klasičnih komun prejšnjih stoletij 'je treba pri naši temi omeniti tudi nekatere etnične, kulturne in religiozne manjšine kot npr. mormonre, duhoborce in mennonite. Njihove skupinske naselbine, ki so razširjene po večjem in bolj strnjenem ozemlju, povezuje s komuneimi vrsta skupnih lastnosti: ekološka ločenost od prevladujoče kulture, avtarkičnost, značilen kompletni ideo- loški in vrednostni sistem, ki se pomembno razlikuje od tistega, ki je v veljavi v obdajajoči jih družbi, zanikovalni odnos do te družbe, posebne avtonomne institucije, intenzivnejša povezanost v skupnost, večja stopnja kooperacije ali celo (čeprav ne vedno) skupna lastnina. Najstarejša od teh skupnosti so " . MENNONITI. Ti so ostanek druge veje srednjeveških in reformacij- skih prekrščevalcev, o katerih smo govorili v zvezi s hutteriti. Tudi njih so preganjali in pobijali zaradi krivih naukov: zavra- čali so vojaško službo, priseganje, krščevanje otrok in sploh - 67 - poseganje države in cerkve v njihove skupnosti. Zato so se umi- kali iz Holandije in Frizije v Prusijo in kasneje v južno Rusi- jo. Ko so v Rusiji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja za- čeli uvajati v šole ruščino in pa po uvedbi splošne vojaške ob- veznosti, se je 18 ooo mennonitov preselilo v Kanado, v letih 1923 do 193o pa še nadaljnjih 25 ooo v Kanado, Brazilijo in Paragvaj. Paragvaj jim je namreč leta 1927 "za vse večne čase" zagotovil avtonomijo in svobodo glede vojaščine, šolstva in religije. Najkonservativnejša mennonitska skupina so Amish People? teh živi danes v ZDA 4o ooo. Ohranili so svoje srednje- veške obleke brez gumbov, vsi moški nosijo črne klobuke s širo- kimi krajci in dolge brade. Zavračajo telefon, radio in televi- zijo in vse pridobitve moderne tehnike. Če od Američanov odkupi- jo kakšno farmo, odstranijo električne naprave, centralno kur- javo in vodovod. Glavno transportno sredstvo je konjska vprega ("horse-and-buggy-culture"), vendar najnaprednejši med njimi, "Avtomobile-Amish", uporabljajo tudi tovornjake. Njihova os- novna dejavnost je poljedelstvo. Gleda tega poznajo luciden izrek: "Farming is not only occupation, but a way of life." Vsaki skupnosti načelujeta "služabnik knjige" (pridigar" in "služabnik uboštva", kiju vsakič izberejo z žrebanjem. Najve- * čja kazen pri kršenju pravil skupnosti je, tako kot pri hutte- ' ritih, takoimenovcnc "i^.ogibanje". Posameznika, ki se prekrši proti pravilom, celotna skupnost, pogosto celo družinski člani, popolnoma ignorirajo. Sekta DUHOBORCE\^ izhaja iz Rusije. Bog se po njihovem manifes- tira v človeku samem ("bog v nas"), zato zavračajo cerkev kot institucijo, duhovništvo, zunanje ceremonije. Ne priznavajo tu- di državne oblasti, zakonov, ne plačujejo davkov in nočejo služiti vojske, dalje ne jedo mesa, ne kadijo in ne pijejo al- kohola. V Rusiji so jih zapirali, jim rušili vasi, dokler jih po posredovanju Leva Tolstoja niso pustili, da so se preselili v Kanado. Tudi Kanadčanom so delali sive lase s svojimi protes- tnimi akcijami. Njihova priljubljena metoda so dolgi pohodi, na katere gredo popolnoma goli. Ko je v začetku dvajsetih let tega - 68 - stoletja kanadska vlada poskušala državni šolski sistem uvesti tudi pri duhoborcih, je naletela na ogoršen odpor. Pri tem so se zlasti izkazali pripadniki skupine "Sinovi svobode", ki so začeli zažigati šole in z bombami napadati javna poslopja. (4oo primerov v British Columbia po letu 1924, dosedanja skupna škoda v Kanadi 17 milijonov dolarjev.) Zaradi protestnih pohodov (golih duhoborcev so jih več sto zaprli. Leta 19 55 je skupina antropo- logov, psihologov, psihiatrov, sociologov, pedagogov in seveda pravnikov po naročilu vlade izdelala "Report of the Doukhobor Research Committee". Namen: ugotoviti vzroke za čudno obnašanje duhoborcev in predlagati ustrezne ukrepe. Vendar zadeve še ni uspelo docela urediti. So pa duhoborci po drugi svetovni vojni opustili skupno lastnino. ^ ' še nekaj besed o MORMONIH. So verska skupnost, ki je nastala v ZDA po letu 1827. Okrog 4 5 let so bili organizirani celo v svoji teokratski državi "Desereth".. V zvezni državi Utah še da- nes tvorijo 7o% prebivalstva. Zgradili so večje število urbani- stično dobro zamišljenih mest, namakalne 'naprave ipd. Dvakrat v zgodovini so za krajši čas uvedli skupno lastnino. Leta 1844 so na skrivaj m^edli poligamijo("plural marriage") in leta 1852 so jo proalasili za uradni nauk svoje cerkve. Vendar domnevajo, da je na tak način živelo le lo% mormonov. Ko je leta 1882 ame- riški kongres poligamijo prepovedal, jih je veliko število zbe- žalo v Kanado in Mehiko. Vendar v državi Utah menda skrivaj ži- vi v tej obliki zakona še več tisoč ljudi. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI KOMUN DO DVAJSETEGA STOLETJA Večino tega, kar v strogem pomenu besede razumemo z besedo uto- pična skupnost ali komuna, je do dvajsetega stoletja nastalo v Severni Ameriki. Od 17. dc 2o. stol. je bilo tu 3oo takih skup- nosti in v 19. stol. so imele loo ooo članov (pri čemer niso vštete naselbine mormonov, duhoborcev in mennonitov). Dežela je - 69 - pač imela na razpolago obširna še nenaseljena ozemlja, zemljo je nilo mogoče dobiti zastonj ali pa za majhen denar. Predvsem pa je bila to dežela z veliko politično in religiozno svobodo in šibko državno kontrolo. -*, > :. »-r .r Podube"in utemeljitve komunalnega življenja so bile (in so še vedno) kritičnost do organizacije in vrednot sodobne družbe, zlasti razvijajočega se kapitalizma. Dolgo časa je bila ta kri- tika izključno religiozne narave in Vezana na različne protes- tantske sekte. Pom.en katološtva je bil za komune minimalen. Znana je le ena komuna katoličanov: Saint Nazianz (1854 - 1896) , pri pomembinih komunah shakerjev, inspiracionistov in perfekcionistov v vsej pisani druščini religij ni bilo niti enega katoličana. Razlog je pač v neprimerno strožji socialno- ideološki kontroli posameznikov in skupin v katolicizmu, zaradi česar praktično ni prihajalo do tvorbe sekt. 15o let po prvih komunah v Ameriki, po letu 1825 je nastal še nereligiozni tip komun, ki je izviral iz političnoekonomskih utemeljevanj. Ta dva tipa se med seboj razlikujeta v vrsti bistvenih potez. Glede trajnosti: nereligiozne skupnosti so bistveno kratkotraj- nejše. J.E.Williams, ki je obdelala 13o utopičnih sistemov s skupno 244 kolonijami v Severni Ameriki, je našla 35 religioznih sistemov s 125 kolonijami in 95 nereligioznih s 119 kolonijami. 90 % religioznih kolonij je obstajalo več kot eno leto, 5o% več kot 25 let, 2o % več kot 5o in nekatere več kot loo let. Od nereligioznih jih je preživelo prvo leto 5o %, 25 let 3 %, 5o l#i pa ni dosegla nobena. Elementov, ki razložijo to temeljno razliko, je več. Religiozne komune so imele po socialnem izvoru bolj homogeno članstvo. Povečini so bili to kmetje in rokodelci. Ti so se hi- tro in dobro znašli v divjini, kjer so se naselili. Zato so bile te komune tudi ekonomsko učinkovite in stabilnejše, člani nereligioznih komun pa so bili po socialnem izvozu bolj hetero- geni in iz višjih socialnih slojev. Kmetov skoraj ni bilo med njimi. Poleg tega so zaradi neučinkovito selekcije dobili medse še različne avanturiste, kar vse je pogojevalo ekonomckc pro- - 70 - blême in notranje razcepe. - Razlike med obema tipoma komun so tudi v nacionalnem izvoru članov. Religiozne so bile večinoma nacionalno homogene. Edina pomembnejša nereligiozna skupnost, ki je bila nacionalno homogej na, Ikaria, se je tudi najdlje obdržala - celih 5o let. Med naci- onalno homogenimi in uspešnimi komunčuni je bila večina nemških: Amana, Harmony (Rappisti), Zoar, Bethel in Aurora, hutteriti ltd. Bishop Hill so ustanovili švedski đevocionalisti, Oleano Norveža- ni, kratkotrajno Modješka Colony pa skupina poljskih intelektu- alcev, med katerimi je bil tudi mladi Henryk Sienkiewicz. Religi- ozne komune so imele tudi dolgo predzgodovino religioznih sekt. V tem času so dodobra razvile svojo ideologijo, rituale, medsebo- jne odnose in vloge, opravile učinkovito predhodno selekcijo in socializacijo članov, izdelale svojo tradicijo in izoblikovale karizmatične osebnosti voditeljev. Nereligiozne komune so imele višji kulturni nivo (religiozne so višjo izobrazbo in kulturo večkrat, zavračale kot nepotrebno ali celo škodljivo za enakost in enotnost v skupini) in bile bolj odprte do okolja. Skupna lastnina je bila v večjem obsegu uvel- javljena v religioznih skupinah. Delo je bilo v utopičnih skup- nostih 19.stol. v splošnem manj intenzivno in naporno kot v so- dobni družbi. Namen komun pač ni bil dobiček in ekspanzija, am- pak vzdrževanje sebe in svojega načina življenja. V primerih (bili so sicer redki), ko so komunardi za nekatera dela najemali tudi zunanje delavce, so opazovalci zabeležili: "dva najeta de- lavca napravita toliko kot trije člani skupnosti shakerjev" ali pa "trije najeti delavci napravijo toliko kot pet ali šest članov kolonije inspiracionistov". Ameriška sociologinja R.M.Kanter je v svoji analizi vzorca tride- setih ameriških komun iz 19.stoletja sistematično prikazala povezovalne mehanizme, ki jih ji je uspelo ugotoviti. Komune je razdelila na uspešne in neuspešne; med uspešne je štela tiste, H4 so obstojale vsaj 25 let. Vse so seveda bile odmaknjene od sodolji» nega družbenega okolja, daleč od mest, sosedov in prometnih poti. - 71 - Vse za življenje potrebne institucije, vključno z zdravstvom,pa so imele samo uspešne komune (neuspešne v 5o%). Člani so morali ob pristopu vse svoje premoženje izročiti skupnosti loo% pri us- pešnih in le 45% pri neuspešnih komunah. Enakost in povezanost med člani in razliko do obdajajoče jih družbe so poudarjala raz- lična odrekanja. 78% uspešnih in 55% neuspešnih komun je uvedlo abstinenco od alkohola, tobaka, kave, čaja, drage hrane ali me- sa. Nekatere so prepovedale osebno okrasje, plese in romane (Zoar), instrumentalno glasbo (shakerji), fotografe, igre s ka- rtami, moderne plese (Amana). Vse uspešne komune v vzorcu so vsaj za nekaj časa uvedle celibat ali pa skupinski zakon (uspeš- ne v loo%, neuspešne v 9%). Na tak način so se borile proti av- tonomiji parov in družinskim obveznostim, ki včasih ovirajo sku- pinsko povezanost. Tudi če so uvedli monogamno družino, so jo cenili nižje kot celibat. V Amani so novoporočencema pri poroki prebirali take nauke: "Biti poročen je dobro, še boljše pa je biti neporočen." Včasih mož in žena nista prebivala v skupnem stanovanju ali pa so bili otroci ločeni od staršev in so bili dovoljeni le obiski, če se je v Oneidi mati preveč navezovala le na lastnega otroka, so jo kritizirali in ji v hujših prime- rih za nekaj časa prepovedali obiske. Govorili smo že o tem, da je bila v Oneidi zvestoba med partnerji negativno sankcionirana! "Ekskluzivna povezanost preprečuje osnovni socialno-religiozni ideal - ljubiti bližnjega brez diskriminacije." Shakerji so z rotacijo članov delovnih skupin preprečevali preveč zaprta pri- jateljstva. V Oneidi so člani pogosto menjavali svoje spalnice - da se ne bi preveč intimno in ekskluzivno povezali s sosedi. Navadni člani so pri uspešnih komunah odhajali iz komune le re- dkodkaj, kvečjemu morda dvakrat letno. Ob povratku so jih v Oneidi skupaj kritično ocenili. Neuspešne komune pa so poznale pogosto in nekontrolirano odhajanje iz""korâunec 43 % uspešnih komun je posebej določal-o tiste, ki so imeli stike s obisko- valci. Po končanih obiskih so v Oneidi tudi tc člane javiio ob- ravnavali, "da bi jih očistili posvetnih vplivov". Nekateri so - 72 - obiskih uvedli skupno ritualno čiščenje. Vendar obiski niso bi- li kakšna redkost. V Economy, Zoar, Amani, Aurori in še kje so deloma celo živeli od turizma in so za obiskovalce zgradili ho- tele in restavracije. Religija je bila skupna v 89% uspešnih in 5o% neuspešnih komun. Najbrž pa ni bila toliko pomembna religi- ja sama na sebi, kot učinkovite socialne prakse, ki so z njo povezane: vrednostni sistem in transcendentalni moralni red, ki preprečuje individualizem in pospešuje samokontrolo, skupno pre- pričanje in nenehno govorjenje o tem žrtve, zavračanje material- nega sveta, priznavanje napak (spovedovanje) in medsebojna kriti- ka, karizmatični voditelji, rituali, simbolika, ceremonije, gla- sba in petje. Te mehanizme je sicer mogoče do neke mere ustvari- ti tudi brez religije, vendar utopični socialisti 19.stol. temu niso posvečali posebne pozornosti. Praktične zahteve so v loo% uspešnih in 58% neuspešnih komun utemeljevali s pozivanjem na višji princip. Medtem ko članov niso v ničemer razlikovali za- radi različnega znanja in inteligence, so delali pomembne raz- like na moralni osnovi (56% uspešnih, 15% neuspešnih komun), Kdor je bolj sledil skupnim"Tiormčun, je bil bolj ocenjen. Sha- kerji so se delili na tri skupine z deloma različnimi pravicami in dolžnostmi: novinci, mlajša in starejša družina. Tudi v Onei- di so imeli spiritualno diferenciacijo. Praktično se je to ka- zalo npr. v tem, da so seksualno iniciacijo mladih izvrševali duhovno visoko ocenjeni starejši člani. Formalno preizkusno dobo z omejenimi pravicami je imelo 63% uspešnih in 53% neuspe- šnih komun. 67% uspešnih komun je javno razglašalo sankcije za kršenje pravil. Kršilcem so dali vedeti, da je njihov status postal vprašljiv, s tempa so tudi dajali zgled ostalim. Za ne- kaj časa so jih npr. izključili iz nekaterih skupnih dejavnosti, jih ignorirali (pri hutteritih) ipd. Večina komun je poznala skupno petje, redne skupne sestanke (loo% uspešnih komun), pes- mi o skupnosti, posebne praznike, medtem ko ameriških državnih praznikov niso upoštevali. Za marsikoga je presenetljivo dejs- tvo, da so komune pogosto imele avtoritativne karizmatične vo- ditelje. Ti so bili ustanovitelji skupnosti ali pa so jih na to - 73 - . mesto imenovali njihovi predhodniki (loo% uspešnih, 5o% neuspe- šnih komun). Člani komune Harmony so bili prepričani da ima njihov voditelj Georg Rapp posebne mistične sposobnosti: "Če ga kdaj srečam na cesti, pa takrat kaj napačnega premišljujem, mi kar izgine izpred oči." Vodi-telji so imeli tak položaj tudi ustavno zagotovljen, 63% uspešnih komun je uvedlo posebno imu- niteto za voditelje. Oprostili so jih nekaterih obveznosti ali družbene kontrole. Voditelji shakerjev se niso spovedali, W.Kei|< voditelj komun Bethel in Aurora je jezdil na konju, kadar so drugi šli peš, father Noyes v Oneidi ni bil izpostavljen medse- bojni kritiki in je imel večje seksualne možnosti kot ostali. 75% uspešnih in 7% neuspešnih komun je imelo posebna in ločena bivališča za voditelje, te so tudi na posebne načine nagovarja- li: father, doctor, universal friend. Voditelji so imeli odloči- lno besedo pri generalnih odločitvah, rutinske naloge pa so, da se njihova avtoriteta ne bi kazala preveč banalno, delegirali podrejenim. Pri 43% uspešnih komun so člane nadzorovali vodite- lji, včasih na prav bizarne načine. Shakerske vasi imajo pos- tavljene posebne stolpe, s katerih starešine lahko kontrolirajo delo članov; že omenjeni father Rapp pa je celo dal izkopati serijo podzemskih hodnikov, da se je lahko nepričakovano in skrivnostno pojavljal med komunardi. 89% uspešnih in 3o% neuspe- šnih komun je uvedlo posebne obleke (tradicionalne, folklorne ali posebej prirejene za njihove razmere). Skupna bivališča in skupne jedilnice pa je imelo več neuspešnih kot uspešnih komun! loo% uspešnih in 54% neuspešnih komun je imelo točno določena pravila za vsakdanje življenje. Našteta pravila in mehanizmi se dostikrat zdijo prav bizarni in nenavadno obsežni. Toda upoštevati moramo da vse to ni nastalo naenkrat, ampak po dolgem in počasnem postopku. Nikjer niso za- čenjali s kompletnim obveznim programom. Tako se je Oneida raz- vijala od bibličnega krožka prek skupnega stanovanja do prave komune. Na vsaki stopnji razvoja so se člani ponovno odločali, kako se bodo organizirali vnaprej. Pravila so pogosto nastajala bolj iz nujnosti kot pa iz ideoloških prepričanj. - 74 - Kakšni so bili neposredni razlogi za razpad skupnosti? Prej smo že govorili o osnovnih pomanjkljivostih, zaradi katerih je bilo komunalno življenje oteženo, ali problematično: pomanjkanje izu- čenih delavcev, ideološki spori, težki gospodarski pogoji. K te- mu je treba dodati še razne notranje in zunanje krize. Bolezenske epidemije so komune večinoma uspele preživeti. Pri nekaterih je bil eden od vzrokov razpada požar, drugje nestrpni in nasilni sosedje in notranji spori. Pogosto je vdor civiliza- cijskih pridobitev sodobne družbe (radio, avtomobili, nove oble- ke, množice obiskovalcev) povzročil razkroj notranje organizaci- je. Drugje so se člani komun postarali, primernih novincev pa ni bilo, in ko niso več zmogli zastavljenega dela, so skupnost raz- pustili (Harmony, Saint Nazianz). Za dolgo trajajoče skupnosti je navadno poleg vdora sodobne civilizacije usodna njihova druga generacija: ko entuziazem starejše generacije popusti, skupnost ne najde dovolj opore pri miajših..c:.^sçij,^ л Eden ne tako redkih vzrokov za razpad je celo ekonomska uspeš-^ nost. V Amani, Hopedale, Bethel, Oneida,'The North American Phalanx ... se je zgodilo, da so komune zelo obogatele, se pri- lagodile logiki produkcije in trgovine, tako prišle v konflikt -- s komunalnimi normami in razpadle. Člani so si razdelili bogas- tvo, ki so ga skupno ustvarili, in prešli na običajen kapitali- stični način življenja in delovanja. Najbolj učinkovit obrambni mehanizem imajo glede tega hutteriti. Njihov odnos do civiliza- cijskega okolja je selektiven, vse presežke v gospodarjenju pa takoj investirajo v nove naselbine. j PRVA POLOVICA 2o. STOLETJA Konec 19. stol. je veliki boom komunalizma v ZDA popustil. Dela- vsko gibanje, organizirano v sindikatih in delavski strankah, je obetalo in do neke mere tudi prineslo določene rešitve najhujših socialnih problemov. Tudi zemlje, ki jo je bilo nekdaj v ZDA mo- goče dobiti zastonj ali za majhen denar, je pričelo zmanjkovati. 75 - zlasti pa se je začela dražiti. Vendar ideja in praksa skupin- skega življenja nikdar ni povsem zatonila v pozabo - čeprav so se pretirano optimistična pričakovanja, ki so se nekdaj vezala nanjo, morala vimakniti trezne j šim pogledom. V začetku tega sto- letja je pod vplivom ameriškega delavskega gibanja nastalo več komun, v katerih delavci in kmetje sicer niso živeli čisto "ko- munistično", bili pa so organizirani na kooperativen način. Čla- ni so morali ob pristopu kupiti določeno število delnic in vsi so dobivali enake plače ali pa so življenjske potrebščine naba- vljali v lastni trgovini. V Liano (1914 - 1939) je bilo nekaj časa 9oo prebivalcev. Po antisemitskih pogromih v Vzhodni Evro- pi je konec 19. stol. v ZDA nastalo 2o židovskih komun, ki pa so se kmalu razšle. Od 1898 - 194o je trajala ena od teozofskih ko- mun. Homestead, ki je bila hkrati center leta 187 5 ustanovljene "International Brotherhood and Theosophical Society". Poleg pol- jedelstva je bila osnovna dejavnost komune vzgoja 3oo otrok teo- zofov z vsega sveta. Nekaj socialističnih in religioznih komun, ki so nastale v ZDA pred drugo svetovno vojno, se je 195o zdru- žilo v "Fellowship of Intentional Communities". Najbolj znana med njimi je Koinpnia, ustanovljena 1935, pacifistična komuna krščanske orientacije, ki si je postavila za nalogo razbijati rasne pregrade in pospeševati poljedelstvo v nerazvitem področ- ju, kjer je locirana. Več religioznih in anarhističnih kc^un je ob prelomu stoletja in med obema vojnama nastalo tudi v Evropi (Francija, Anglija, Holandija, Švica), nekatere od teh delujejo še danes. Največ pa se jih je ustanovilo v zvezi z mladinskim gibanjem v Nemčiji. Med leti 1919 in 1923 jih je nastalo 15. To, da je ideološko samorazumevanje nemškega mladinskega gibanja v vrsti potez sorodno "uporu mladine" okrog leta 1968, velja tudi za komune. Nastale so iz odpora proti "brezdušnemu kapitalizmu", moderni civilizaciji, ki si z racionalnostjo, znanostjo in teh- niko podreja naravo, zatira čutnost in čustvenost in onemogoča pristne medčloveške odnose. Nasproti življenju v mestih so pos- tavili tesno povezanost z naravo in pristne medčloveške odnose v skupnostih. Komune so nastajale v redko naseljenih predelih. - 76 - daleč od mest. Osnovna dejavnost je bilo kmetovanje. Poleg tega pa so komunardi delovali v šolah na deželi. Včasih so jih usta- navljali tudi sami, da bi uveljavljali svoje reformne pedagoške poglede. Komune so v večini hkrati delovale tudi kot založbe. Nemško mladinsko gibanje se je ob nastopu fašizma pokazalo kot izrazito nemočno - sicer pa ni bilo nič drugače z veliko bolj množičnimi in organiziranimi silami, kot so bile socialna demo- kracija in komunistična partija. Od tedanjih komun se je ohrani- la le religiozna komuna Bruderhof, ki se je pred Hitlerjem umak- nila v Anglijo, od tam v Južno Ameriko in danes živi v ZDA. Ve- čina od 800 članov, ki živijo danes v treh naselbinah, je v skup- nost vstopila v zadnjih letih. V začetku tega stoletja je bilo zelo veliko komun tudi v Rusiji. Tu so še vedno delovale tradicije starih komunalnih ekonomskih institucij. Veliko je bilo tudi religioznih komunističnih sekt (duhoborci, chlysti, stranniki, adventisti, sabatisti...). V na- raščajoči politizaciji po letu 187o so predvsem intelektualci ustanovili veliko komun na religiozni, socialistični in anarhis- tični osnovi. Do leta 193o je znanih loo religioznih komun, ki so jih poleg pristašev že omenjenih sekt ustanavljali tudi učen- ci Leva Tolstoja. Sovjetska oblast je v začetku te komune dopuš- čala in celo pospeševala nastajanje socialističnih komun. Marca 1918 jih je bilo skupno 5oo, lèta 1931 pa celo 76oo. Vendar je bil odnos oblasti do njih zelo ambivalenten. Neprestano je pose- gala v njihovo notranjo organizacijo in jo spreminjala. Od leta 1919 do 193o so jim določili nič manj kot šest različnih statu- tov. Končno pa so jih nadomestili s kolhozi. Wilhelm Reich, ki je dogajanje opazoval na kraju samem, je v de- lu Die sexuelle Revolution posvetil posebno poglavje mladinskim komunam v SZ. Opisal je tri različne tipe. Kot primer avtoritar- ne, diciplinirane, antifeministične komune navaja komuno Soro- kin. V njej so se združili delavci, stari do 22 let, izključno moški - ženske so izključili. To je bila v bistvu udarna brigada, ki naj bi služila za zgled. Delali so do 2o ur na dan in za - 77 - loo% presegali plan. Komuna Bolševo je bila ustanovljena na iniciativo GPU. V nasel- je s tovarno, kinodvorano in knjižnico so pošiljali mladino, ki so jo izpustili iz zaporov s pogojem, da ostane v komuni. Tako so looo fantom in dekletom omogoCili, da so se do neke mere sa- moupravno organizirali. Upravljanje tovarne se seveda ni razli- kovalo od SDlošno uveljavljenih standardov. Plača je bila prve mesece, nato so jo povečevali. Imeli so poseben postopek za se- lekcijo novih članov in šestmesečno poskusno delo. Reich ta po- skus ocenjuje zelo pozitivno. Tretji tip je študentska mestna komuna v kateri je bilo 5 študentov in 5 študentk. Stanovanjske razmere niso bile ugodne: na razpolago so imeli le dve spalnici, v katerih so bili ločeni ženski in moški člani, dnevni prostor in kuhinjo. Reich tudi tu največ pozornosti posveča vprašanju seksualnosti. Ker komuna ni imela prostora, kjer bi se lahko ne- moteno odvijali ljubezenski odnosi, je seveda prišlo do težav. Posebno še potem, ko so se nekateri člani poročili. Skupnost je to vprašanje skušala reševati s poudarjanjem "komunističnih" vrednot, obsojanjem egoizma, individualizma in malomeščanskih navad, ki škodujejo kolektivnemu duhu. Dvomljivo moralno disci- pliniranje se v statutu komune kaže v nemogočih in reakcionarnih zahtevah kot: "Spolni odnosi komunardov so v prvih letih komune nezaželjeni," ali "Zakon je v komuni dovoljen in mogoč," čemur pa sledi: "Zaradi težkih stanovanjskih razmer mora zakon v prvih letih ostati brez posledic," toda "Splav ni dovoljen". V tem stoletju je nastalo več stabilnih komun tudi v drugih delih sveta in nekatere od njih obstajajo še danes. Navadno so jih us- tanavljali pristaši verskih sekt, ki so jih inspirirale evrop- ske religije in kultura. Izrazit primer je Aiyetoro, ki so ga ustanovili pristaši religioznega gibanja Holy Apostles Community. Gibanje je nastalo leta 1943 v plemenu Yoruba v Nigeriji. Ker so se njegovi pristaši upirali religioznim predstavam in tradicijam plemena, so jih začeli preganjati. Zato so si leta 1947 zgradili na nepristopnem področju ob morski obali svojo naselbino na ko- - 78 - leh. Tu zakonski pari živijo v ločenih hišah, otroci pa preživ- ljajo dan v otroškem vrtcu. Od šestega leta naprej tudi spijo ne več pri materi, ampak jih vzgaja sosednja prijateljska družina. "Z nevtralno vzgojo, ki ne pozna materinske ljubezni, je mladega človeka mogoče bolje vpeljati v skupnost." Prebivalci - leta 1964 jih je bilo 14oo - so uvedli popolno skupno lastnino, preži- vljajo pa se predvsem z ribolovom. Podobna skupnost je Benoni,ki ima 15 komun v Južni Afriki, 5 pa v Evropi in obstaja od leta 1928. Več komun je tudi v Južni Ameriki in na Novi Zelandiji. Končno moramo omeniti več kot 23o izraelskih kibucov z več kot 80000 člani (in še 4oo Moshawov, kibucom podobnih naselbin, v ka- terih je lastnina in življenje "socializirano" v nekaj manjši me- ri) . Kibuci v mnogočem pomenijo realizacijo tega, za kar so si prizadevale utopio ne skupnosti, po drugi strani pa so s svojo razširjenostjo, vključenostjo v narod in državo in celo s stati- čnostjo daleč od izjemnosti, eksperimentalnosti in utopičnosti komun. V članku, kot je ta, lahko o njih povemo samo nekaj sploš- nih podatkov in ugotovitev. T^ibuci so naselbina s povprečno З00 do 4oo ljudmi, ki so docela sprejeli princip skupne lastnine. Izjema so nekateri osebni predmeti (knjige, plošče) in majhna žepnina. Skupinski način življenja so jim narekovali ideološki razlogi (socializem), še bolj pa morda izredno težki življenjski pogoji {puščave, močvirja, sovražnosti z drugimi narodi na istem ozemlju). Nastajati so začeli po letu 19o9 kot ideološka, politi- čna in vojaška avantgarda ponovno nastajajoče židovske državnos- ti. Ta položaj jim je zagotovil obsežno finančno, politično in ekonomsko podporo celotnega naroda, pa tudi od zunaj determiniral njihov razvoj. Danes so to socialno stabilne, ekonomsko učinkovi- te in kulturno visoko razvite podeželske skupnosti. Njihova osnov- na dejavnost je še vedno poljedelstvo, čeprav so v zadnjih letih vključili tudi industrijo, promet in turizem. Neuspešni poskusi z mestnimi kibuci kažejo, da je tudi tu pogoj za obstoj in dobro funkcioniranje zadostna ločenost od drugačnega socialnega okolja. Polea visoke stopnje participacije pri odločanju znotraj kibuca - 79 - je najbolj znana njihova skupinska vzgoja otrok, SODOBNI VAL KOMUNALIZMA, ki se je začel v šestdesetih letih, je prišel popolnoma nepriča- kovano, tako kot "upor mladih", ki ga spremlja. Prizadevanja družbeno aktivnih skupin, ki jih pojem upora mladih, študentskih gibanj - in kar je še podobnih sinonimov - , pokriva oziroma prekriva, kažejo vrsto sorodnosti z družbenimi gibanji v času booma komunalizma v preteklem stoletju v Ameriki. Tu je najprej splošno "nezadovoljstvo s kapitalizmom", ki se je takrat in se danes izraža v kritiziranju družbene neenakosti, brezobzirnega boja za profit, konkurence in privatne lastnine. Cilj boja proti kompleksu kapitalizma je bil definiran že v preteklem stoletju: vzpostavitev socializma oz. komunizma, družbena enakost, skupna lastnina, kooperacija namesto konkurence. Odpor proti ameriški imperialistični agresiji v Vietnamu ima svoje vzporednice v tra- dicionalnem pacifizmu komunalnih skupin. Sredi prejšnjega stolet- ja in zdaj v šestdesetih letih so bila zelo glasna prizadevanja za odpravljanje rasne diskriminacije, za pravice črncev in za enakopravnost in emancipacijo žensk. Prav tako najdemo vzporedni- ce religioznemu revivalizmu (npr. Grand Revival 1837 - 1847), ki je povzročil množičen interes za vstopanje v komune in spodbudil nastanek marsikatere od njih. To je predvsem množično zanimanje za vsakovrstne religije in okultne prakse, ki smo mu priča. K temu je treba dodati še prizadevanja za "razširitev zavesti", "osebno rast", ki si iščejo poti s pomočjo psihičnih tehnik in psihedelizma, variant psihoanalize in encounter groups. Psihološ- ke in socialne funkcije so v obeh primerih podobne: sprostitev ču- stvenosti in izraznih sposobnosti ter omogočanje bolj "človeških" medčloveških odnosov. Med komunalizmom danes in v 19. stoletju pa so prav tako tudi pomembne razlike. Predvsem so sedanje komune do- sti manjše in kratkotrajnejše kot v 19. stoletju. Če so te hotele biti alternativne družbe, ker se kaže tudi v njihovih imenih - 80 - (Society of Beliewers, The Harmony Society), so sedanje alterna- tive družine. Manjši obseg je seveda povezan tudi s tem, da ima- jo sedanje komune veliko manj pravil, ritualov in institucij kot prejšnje, da je njihova struktura bolj fleksibilna, način odlo- čanja bolj demokratičen ali celo anarhičen in da ne poznajo to- liko in tako močnih voditeljev skupnosti kot prej. Ker sedanje komune le redko poskušajo biti institucionalno popolnoma komple- tne, se tudi ne ločujejo od okolja tako dosledno kot nekdaj. Mestne komune, ki danes množično nastajajo, so skoraj docela nov pojav v zgodovini komunalizma. Vse to pa se povezuje tudi z izre- dno veliko fluktuacijo članov, česar komune 19. stoletja niso po- znale v tolikšnem obsegu. Velika fleksibilnost, spontanost in mo- bilnost sodobnih komun so tudi omogočile, da so se tako hitro razširile. Po mnenju revije Newsweek naj bi bilo leta 1972 v ZDA 5ooo komun, v Zahodni Nemčiji pa je leta 1973 samo v ruralnih komunah živelo lo.ooo ljudi (Konkret 1973/Nr.25). Glede na nene- hno nastajanje in razpadanje komunalnih in polkomunalnih skupin in živahno fluktuacijo njihovih članov je seveda razumljivo, da so te številke bolj približna domneve kot kaj drugega. Prva faza komunalnega gibanja sovpada s pojavom hipijevstva v za- četku šestdesetih let (D.&.E.French: 1964 - 1967). V večjih mes- tih, so se hipiji zbirali okrog kakšnih lokalov, v parkih, pa tu- di v hišah in stanovanjih ("crash pads"). Tu so se ukvarjali z vzhodnimi religijami, glasbo ih umetnostjo in s pomočjo drog po- tovali v še neodkrita področja lastne zavesti. Tem osnovnim namenom so bile popolnoma podrejene ostale življenjske funkcije in obveznosti, kot študij ali delo. Mladi ljudje so tu izkusili občutek prijateljstva, medsebojne povezanosti, skupine, nežnosti, osvoboditve od avtoritet, pravil, meščanske morale. Nastajali so sproščeni erotični odnosi. Bulvarski tisk je tu našel hvaležno temo in tedaj ustvaril slavni in ne minljivi stereotip komune (dolgi lasje, droge, grupni seks in umazanija). Zlasti v drugi fazi komunalizma, okrog leta 1968 se je začel množični odhod na deželo. Najprej so odhajale skupine hipijev, ki so se že intenzi- vneje povezali med seboj, pridružili pa so se jim novi mladi lju- - 81 - dje, ki so začasno zapustili šole in tovarne. Nekateri so se lahko naselili na kmetijah, ki so bile last koga od njih, ali pa so vzeli v najem kakšno hišo. Tako kot v 19. stoletju so se tudi zdaj pojavili meceni in simpatizerj i komunalizma. Svoja posest- va so dali na razpolago vsakomur, kdor se je hotel preseliti tja in si urediti provizorično bivališče. Leta 1967 je 47-lBtni jazz glasbenik Lou Gottlieb tako odprl svoj 32 akrov obsegajoč Morningstar ranch. Tam se je naselilo več sto hipijev, ki so ži- veli v šotorih, pokvarjenih avtomobilih in drugih improviziranih bivališčih. Okoličani so se začeli pritoževati zaradi hrupne gla- sbe in nemorale, in krajevne oblasti so lastnika najprej kaznova- le z denarnimi kaznimi. Konec leta 1968 pa so prišli na ranč bul- dožerji in v imvenu higiene in morale porušili komunalne zgradbe. Prebivalci ranča so se odselili na druga "osvobojena področja". (Na Wheeler's Free, 32o akrov, živi Зоо ljudi. Nekateri le kra- tek čas, drugi že več let. Vsak si izdela svoje začasno bivali- šče, skupaj obdelujejo zemljo in ob nedeljah se srečujejo na skupnih zborovanjih. Ostale skupne aktivnosti so prepuščene sprotnim iniciativam posameznikov.) Poleg običajnih hiš, lesenih koč, šotorovf pnevmatičnih kupol, karavanov, preurejenih avtobu- sov, tovornih avtomobilov in stanovanjskih prikolic so postale najbolj priljubljena oblika stanovanj geodezične kupole, ki jih je razvil in populariziral ameriški arhitekt in ideolog kontra- kulture Buckminster fuller. Gradnja teh kupol (domes, ali zcraes, če so nepravilnih, asimetričnih oblik - zadnje je razvil arhite- kt Steve Baer) je izredno preprosta, hitra in poceni. Večinoma uporabljajo odpadni material iz lesa, plastike in lahkih kovin. Ker so stavbe zelo lahke, niso potrebni kakšni posebni temelji. Njihova konstrukcija je taka, da potrebujejo oporne elemente samo v času gradnje. Na leseno ali kovinsko ogrodje iz kratkih in lahkih palic pritrdijo trikotniške površinske elemente, ki jih je npr. mogoče izsekati s sekiro iz razbitih avtomobilskih karoserij. Napotki o orodjih, možnostih za nabavo materialov, gradnji, dodatnem izoliranju, vgrajevanju oken, vrat in instala- cije so zbrani v praktičnih brošurah, kot Dome Cookbook all Dome - 82 - book I, II. Kupole se niso tako priljubile samo iz praktičnih, / ampak tudi iz ideoloških razlogov. Njihovo okroglo obliko in trikotniško mrežo razumejo kot alternativni model kockastim in pravokotniškim oblikam stanovanjskih blokov, stanovanj in tlori- sov mestne arhitekture. Kvadrat in kvader sta simbol neživijenj- ske, okostenele civilizacije brez bodočnosti (square pomeni pri- lagojenega, konservativnega in omejenega meščana). Oblika krogle vzbuja asociacije na sferične prostore kozmosa, zvezdno nebo, ob- like planetov, na ženski princip integracije, pomiritev narave in tehnike, skladnost makro in mikrokozmosa, na sakralne zgrad- be in mit zemlje-matere. Kupole dejansko vzpodbujajo tesnejši stik z naravo. Postaviti jih je mogoče na vsaki gozdni jasi, vgraditi poljubno število oken ali pa jih izdelati kar iz proso- jnih materialov. Tako ponoči lahko kar iz kupole opazuješ zvezde, čez dan pa travo, grmovje in živali. Prototip takega načina življenja je Drop City, Colorado, kjer skupina dvajsetih umetnikov in intelektualcev živi že od leta 1965. V manjših kupolah imajo posamezni člani naselbine svoje privatne prostore, skladišča in v eni tudi kokošnjak. Sredi nase- lja pa je velika kupola, v kateri so kuhinja, kopalnica, atelje in drugi skupni prostori-. Povratek na deželo, h kmetovanju in življenju v primitivnejšem (naravnejšem) okolju v ZDA pospešujejo tudi publikacije in insti- tucije, kot je npr. Whole Earth Catalog. Ta periodična publikaci- ja objavlja opise, risbe, cene in podatke o možnosti nakupa raz- ličnih orodij, materialov in naprav, ki so potrebne za življenje v podeželskih komunah, in pa recenzije literature s teh področij. Katalog je razdeljen na poglavja: celotni sistemi, poljedelstvo, bivališča, industrija, obrt, skupnost, nomadstvo, učenje. V njem so zbrani podatki o poljedelskih orodjih, vodnih črpalkah, sta- tvah, lončarskem orodju, motorjih in generatorjih, vodnih mlinih in mlinih na veter, različnih svetilih, pridobivanju plina iz komposta, napravah za uporabo sončne energije ipd. Knjige, ki so opisane v katalogu, govorijo o komunah, futurologiji, gradnji bi- vališč, biološko-dinamičnem kmetovanju, vegetarijanstvu in makro- - 83 - biotiki, življenju v naravi, različnih obrtih, ljudskem zdravi- lstvu, religijah in okultnih praksah, psihotehnikah in življe- nju primitivnih plemen. Vse opisane predmete in knjige je mogo- če naročati na naslovih, ki so zraven navedeni, ali pa direktno na Whole Earth Truck Store, ki izdaja Whole Earth Catalog. To je posebna trgovina s skladiščem v bližini San Francisca in Berkeleya. Podjetje je ustanovila Portola Institute Inc., pri- vatna fundacija, ki se ukvarja s pospeševanjem reformnih in eksperimentalnih vzgojnih projektov. Razlogi za beg na deželo in vračanje k naravi tudi pri nas niso več skrivnost. Ekološki: betonska džungla, onesnažen zrak, hra- na, zastrupljeni medčloveški odnosi v urbanih predelih (gonja za plačo, status in kariero, ki šibke spravlja k alkoholu in v norišnice, krepkim pa pomaga k stolčkom, in infarktom) . Delo pri tekočih trakovih vseh vrst, boj za obstanek na mestnih avtobu- sih od 5,45 in 14,15. Jasno je tudi, kateri družbeni sloji ute- gnejo sploh pomisliti na povratek na deželo ali pa se vrniti tja. Vladajočim slojem to ni potrebno - stvari imajo urejene z vikendi in hišami ob morju in v gorah.- zlasti pa s svobodnim delovnim časom. Nižji sloji doslej za taka razmišljanja in pos- kuse nimajo na časa ne informacijskih, ideoloških in teoretskih, zlasti pa ne finančnih pogojev. Ostanejo srednji sloji (ki pa so najštevilnejši tudi drugod, npr. v delavskih političnih stran- kah) . Zakaj ta skok nazaj k zemlji tvegajo najprej mladi ljudje? Ker pač nimajo družin, ker jih še niso vezali z dolgoročnimi krediti, ker jih starši in štipenditorji kakšno vmesno leto ven- darle še podpirajo. In ker so bile generacije, ki so odraščale v 6o-tih in v začetku 7o-tih let najštevilnejše po vojni, in so zato imele težave v šolah in v zaposlitvah. (Naslednje genera- cije ne bodo več tako številne.) V zadnjih letih pa jim vedno pogosteje sledijo taki, ki že imajo nekaj začetnega kapitala: inženirji v industriji, raziskovalci, utrujeni managerji. Nasta- jajo organizacije na daljavo, ki to gibanje pospešujejo (in to - 84 - seveda tudi zaračunajo). Organizacija Questers sistematično ra- ziskuje prazna področja in išče hiše za odrasle dropouts iz sre- dnjega razreda. Razen tega njeni računalniki iz dolgih anketnih listov, ki jih interesenti izpolnijo, izbirajo ljudi, ki imajo sorodna nagnjenja in namene in bi utegnili tvoriti dobro skupino. A kljub vsemu temu je poskus vračanja k naravi in skupnosti še vedno tvegan in mnogokrat uresničljiv le za ljudi z izjemnimi osebnimi karakteristikami. V 19. stoletju je bilo s primitivnim kmetijstvom in obrtjo še mogoče živeti na nekem kulturnem nivoju. V sedanjem centralistično-monopolističnem načinu produkcije pa je tom.ogoče le izjemoma (rock skupine, umetniki, svobodni poklici) . Konkretno: s poljedelstvom in občasnimi drugimi zaposlitvami se je mogoče dobro prehranjevati, morda tudi oblačiti, ne pa poto- vati, naročati knjige, časopise, plošče ali kupovati gramofone. Splošnej še rešitve so možne šele dolgoročno: z novo, mehko, de- centralizirano tehnologijo (ki je nujno potrebna tudi tretjemu svetu). Vrnimo se v leto 68. Polea hipijevskih in ruralnih so takrat za- čele množično nastajati tudi mestne komune in stanovanjske skup- nosti. (Stanovanjska skupnost: manj tesno povezana življenjska skupnost, kot je komuna. V skupnem stanovanju živi bolj iz eko- nomskih vzrokov kot zaradi intenziviranja medsebojnih odnosov. Stroški za najemnino, elektriko, telefon, pralni stroj in hrano se zmanjšajo, če so razdeljeni med več ljudi.) Te skupnosti us- tanavljajo zlasti študenti, dijaki, pa tudi vajenci, mlajši pro- fesorji in asistenti ipd. Impulzi za njihov nastanek izhajajo iz skupnega političnega, umetniškega, znanstvenega, religioznega in- teresa in delovanja (communautées de base, Basisgruppen, delovne in študijske skupine, politične in druge organizacije). Nastale so tudi ideologije in razlage o prednostih skupinskega življenja in vzrokih za razcvet skupnosti. Osnovni naj bi bil "kriza" so- dobne male družine. Predindustrijska družina je bila mnogo večja: imela je več otrok, zraven so živeli stari starši, neporočeni - 85 - bratje in sestre sedanjih staršev, včasih še hlapci in dekle. Praktično vse življenjske situacije so se dogajale v skupnosti. Sodobna mala družina pa je skupina dveh, treh ali štirih oseb in izgubila je celo vrsto svojih funkcij. Zaradi njene majhnosti prihaja do izključnih navezanosti in velikih emocionalnih obre- menitev med člani. Možnosti za reševanje tako nastalih napetos- ti in konfliktov je zelo malo. Drugače pa je v večji življenjski skupnosti. Tu so večje možnosti interakcije. Namesto da bi bil posameznik v vsej svoji celotnosti omejen na odnose z enim par- tnerjem, lahko svoje socialne, emocienalne in kognitivne potrebe zadovoljuje z več različnimi osebami. V primeru zakonskih konfli- ktov ne ostaja le možnost zmage ali podreditve. Vsak partner po- sebej lahko pričakuje oporo in pomoč od širše skupine ali dela skupine. Tako so npr. glede emancipacije žensk ротетЈзпе delne skupine žensk, ki se v takih skupnostih izoblikujejo. Ker skupi- na opravlja svojo vlogo kontrole in diferenciacije, tudi konflikt- ne situacije niso več tako emocionalno nabite. Omogočen je raci- onalnejši nivo reševanja. Tudi v odnosih starši-otrok se razširi paleta možnih situacij. Otrok npr. zdaj ni več na milost in nemi- lost izročen nerazpoloženi ali jezni materi, ker ima v skupnosti še vrsto njenih namestnic in namestnikov. Oporo lahko dobi tudi v skupini vrstnikov ipd. Razcvet skupin stopa poleg tega na mesto vaških in sosedskih sku- pnosti, sorodstva in plemena, ki jih je sodobna urbanizirana in industrializirana družba razrušila. Poslej je namreč med državo, njenimi Institucijami in posameznikom nastala praznina. Zato npr. G.Snyder v zvezi z razcvetom skupin govori o tribalizmu in povra- tku plemena. Idealnotipsko razlikujejo dve vrsti sodobnih komun. J.H.Ogilvy govorita o monističnih in pluralističnih komunah. Monistične drži skupaj ideologija in (ali karizmatična osebnost.Plurali- stične, ki vsega tega nimajo, vidijo svoj smisel v čim večji to- leranci med člani, tako da vsakdo lahko počne, kar hoče. Tu je v skupnih odločitvah težko doseči enotnost ali kompromis. Monistične komune so trajnejše, pluralistične pa razpadejo po - 86 - nekaj mesecih ali letih. Analogno temu govori R.M.Kanter o ko- munah umika in komunah s poslanstvom. Komune umika ustrezajo pluralističnim: označuje jih negativna povezanost, manjši obseg, člani so mlajši ljudje; so ruralne, a tudi urbane : če so per- misivne in inkluzivne. Umikajo se prevladujoči kulturi v pros- toru in času, iščejo geografsko izolacijo, opuščajo sodobno te- hnologijo in v stilu življenja, vzorcih konsumpcije in skupin- ske organizacije iščejo bolj "primitivno" eksistenco. Imajo šib- ko selekcijo, zato je velika fluktuacija članov. Preplavljajo jih množice gostov in obiskovalcev, "runaways", tako da življe- nje v njih postane nemogoče. Kratkotrajnosti, težavam v medse- bojnih odnosih in travmam ob razpadu se redko izognejo tudi ti- ste manjše komune, ki poskušajo ustvariti izredno intenzivne medsebojne odnose in zato neprestano "brskajo" po duševnosti v enega ali drugega, z metodami divjega laičnega psihoanalizira- nja ipd. Značilen primer tega je bila Komuna II v Berlinu. V zadnjih letih se vedno bolj. prebija spoznanje, da tudi v komu- nah ljudje potrebujejo svojo privatnost, psihično in fizično di- stanco. Zlasti starejši iskalci življenjskih alternativ ustva- rjajo manj tesno povezane skupnosti, kjer so npr. skupne le ze- mlja, orodje in prostori- za rekreacijo. Posamezniki ali družine pa živijo v ločenih stanovanjskih enotah in delajo ločeena dela. Medsebojni odnosi v skupinah so dosti manj intenzivni in jih po potrebi urejajo s strokovno organizirano skupinsko psihoterapi- jo. Tudi eksperimenti z radikalno spremenjenimi seksualnimi praksami v skupinskih zakonih so bolj redko stabilni in zadovo- ljivi. Praviloma se začnejo kopičiti frustracije, ljubosumnosti, strah pred osamitvijo, medsebojne antipatije in skupine hitro razpadejo. Trajnejši so odnosi dveh parov in trojice, sestavlje- ne iz dveh žensk in enega moškega. V iskanju ustreznih vzorcev in mehanizmov na tem področju so zaenkrat bile očitno uspešne- jše komune 19. stoletja (Oneida). - 87 - Splošno so danes trajnejše In stabilnejše komune podobne uto- , plčnim skupnostim 19. stoletja: komune s poslanstvom (po Kan- ter) . Pri njih je odločilna afirmativna, pozitivna povezanost, enot- - na, čimbolj kompletna ideologija, močna organiziranost, kariz- matični voditelji. Te skupnosti sestavljajo osnovna, trajna skupina ljudi, ki skupnost povezuje in je odgovorna za izvaja- nje zastavljenih ciljev, in pa manj vključena prehodna skupi- na. Take so komune, ki delujejo v zvezi s free shools, makrobi- otičnimi restavracijami ali levičarskimi klubi in lokali, komu- ne kot terapevtski centri, ki se ukvarjajo z mentalno poškodor vanimi, z rehabilitacijo težkih narkomanov; modernizirani žene- vski samostani in množica religioznih komun (v ZDA je 1973 samo sekta Childrens of God imela 5o komun). ; Za konec navedimo kot primer takega tipa komun Synanon, s pri- pombo, da gre tu že za nekoliko skrajen in problematičen pri- mer. Synanon je skupnost predvsem urbanih ameriških komun s 12oo rednim.i člani, ki se je izkazala kot učinkovita alternativa za rehabilitacijo "neozdravljivih" najtežjih narkomanov. 1958 jo je ustanovil bivši alkoholik zdaj legendarni, karizmatični vodite- lj "Chuck", Charles Dederich. Ob vstopu v skunnost je treba pla- čati vstopni prispevek, ki v nobenem primeru ni vinjen (stimula- cija: vsi "pacienti" ne zdržijo do konca), in takoj opustiti drogo in alkohol. Novi člani prve mesece nikdar ne zapustijo skupnosti in pretrgajo stike z zunanjim svetom. Njihovo edino in obvezno delo je tedaj čiščenje stranišč, ribanje hodnikov ipd. Prve mesece v veliki meri pa tudi kasneje se v ničemer ne upoš- teva prejšnja izobrazba ali poklic. Prve mesece je treba opus- titi tudi eventualno glasbeno kariero ali kaj podobnega, šele kasneje pridobijo pravico do drugega dela in zopet dobijo mož- nost za nekatere specialne kariere. Nihče v Synanonu ni plačan, hrana, obleka in lastnina so skupni. Hranijo se v skupnih jedi- lnicah, skrb za otroke prevzame skupnost. Osnovna ekonomska de- javnost v Synanonu je prodajanje plina in ekonomska propaganda. - 88 - Nove člane tako^ intenzivno vkl;]uci30 v različne komunalne ses- tanke, seminarje in rituale. Eden od njih, "game", je kombinaci- ja skupinske psihoterapije, večerne zabave, sodišča in sestanka. Tu so vsi člani komune, ne glede na statuse, predmet medsebojne kritike in napadov. V velikokrat zelo grobih besednih bojih da- jejo duška vsem sovražnim in negativnim občutjem. V močnejših do- zah se igra "game" v posebnem postopku, ki se imenuje "cubic day". Skupina članov tedaj npr. 14 dni opravlja izjemno naporna dela po 12 ur na dan. Nato so tri dni "pod paro", tako da 3o ur sku- paj igrajo game, ga prekinejo za 6 ur, nato zopet 2o ur nepre- trgano igrajo game, sledi 6 ur prekinitve in ponovno lo ur game. Za tem je na vrsti 11 dni "vakuuma" - popolnoma prostega časa brez vsakega dela in obveznosti; za konec pa zopet več dni trdega dela. V teh postopkih ljudje doživljajo velike psihične spremembe, izgubljajo smisel za prostor in čas ipd. Ocene tega so različne. Psiholog A.Maslow v zvezi s Synanonom navdušeno govori o psiholo- ški utopiji, Edgar Friedenberg pa o pranju možganov. - 89 - LITERATURA V Ljubljani je največ knjig s tega področja v knjižnici Inštitu- ta za sociologijo in filozofijo. Trg revolucije 1: Beer, M.: Splošna zgodovina socializma in socialnih bojev Ljubljana 1937. Feil,J.,ed.: Wohngruppe, Kommune, Grossfamilie. Rowohlt 1972: Nemška izdaja danske knjige iz 197o. Ideologije in izkušnje prvih danskih котгт v prvih mesecih obstoja. French,D,& E.: Research on intentional communities in the Uni- ted States, V reviji Communautées, A.I.S.C.D. 1972/32. Kratek report o novih komunah. InfieldfH.: Utopia und Experiment. Genossenschaft und Gemeinschaft im Lichte der experimentallen Soziologie, 1955. , Kanter,R.M.: Commitment and Community, Communes and Utopias j _ in Sociological Perspective. Cambridge 1972. Doslej najboljša teoretična knjiga o starih in : novih komunah. Lockwood Carden,M.: Oneida: Utopian Community to Modern Corpo- ration, 1969. XX in 228 strani o morda najbolj zanimivi komuni 19, stoletja. Orenga, H.: Ma grande famille. V reviji Esprit 1971/No.3. mai. Poročilo o sodobni mestni komuni in disku- sije o njej. Schempp, H.: Gemeinschaftssiedlungen auf religiöser und wel- tanschaulicher Grundlage. Tübingen 1969. N^j- jbolj izčrpna knjiga o komunah od Esenov do 196o Pozna se ji le, da jo je napisal geograf. - 90 - Tesselle, S.,ed.: The Family, Communes and Utopian Societies. Harper Row, 1971. Dober zbornik esejev o sta- rih in novih komunah. Webber, E.: Escape to Utopia. The Communal Movement in America. New York 19 59. V knjižnici na FSNP: Reich, Wilhelm: Die sexuelle Revolution. Fischer 1971. Mladin- ske komune v SZ pred stalinizmom. V knjižnici Ameriškega informativnega centra: Houriet, R.: Getting back together. New York 1971. Sijajni neteoretski opisi, velikega števila sodobnih ameriških komun, XXXV in 412 str. Knjige, ki niso iz javnih knjižnic: , - Ackerknecht. D. in drugi: Kommune und Grossfaunilie, Bern 1972. Kommune 2. Versuch der Revolutionierung des bürgerlichen Indivi- dualismus Kiepenheuer Witsch 1971. Krausse, J.R. Buckminster Fuller: Bedienungsanleitung für das Raumschiff Erde und andere Schriften. Rowohlt 1973. Ungers,L.& O.M.: Kommunen in der Neuen Welt 174o-1972, Kiep. & Witsch 1972. Zablocki,B.: The Joyful Comraunitv. Penguin 1971. - 91 - ÜDK 177:335.95 DANE SATAR: DVE KONKRETNI UTOPIJI: SKINNERJEV "WALDEN TWO" IN HUXLEYEV "OTOK" (Nekakšna sociološka komparacija) ... Ker se tisti, ki se z odločnostjo obupa slepo vrže v možnost, visoko dvigne v eksistenci ... Toda tisti, za katerega je vse postalo nujnost, se, vržen v obup, ponižuje do vsakdanjosti in malome- ščanščine triumfira v svoji brezduhovnosti. -, . ( S. Kiergekaard) UVOD Pojem utopije Reaktualizacija in revalorizacija utopije in utopičnega postaja vedno bolj opazna. Toda mar ni projektiranje utopij dejstvo, ki je aktualno že mnogo stoletij? Spomnimo se na Platona, Avgušti- na, nekonformistične krščanske sekte ("hiliastična futurologi- ja), T. Akvinskega, Campanello, Morusa, F. Bacona, Belamiya, Cabeta, utopične socialiste itd.""" Ko je bilo že videti, da bo ideologija industrijske družbe po- polnoma iztisnila pojem utopije kot transcendiranje njenih pre- vladujočih ciljev in vrednot iz horizonta zavesti (ali kot pra- vi H. Marcuse: "Pravzaprav danes ni več utopije, edina utopija ali tisto, kar bi moralo biti utopija, je dejanska obstoječa družba"), so socialna gibanja v 6o-ih letih pokazala na produk- tivno moč fantazije in utopičnega mišljenja (1'imagination au pouvoir). - 92 - Diferenciranje pojma utopije Toda ne pozabimo, da obstoje različne utopije: pozitivne (npr. tisti dve, ki sta predmet razprave), negativne (npr. Orvellow 1984 in Huxleyev "Krasni novi svet"), abstraktne in konkretne, govori se o birokratskih utopijah (le-te so produkt ideologov vzhodnih držav, po mnenju katerih tam že imajo socializem, ko- munizem pa bo nastopil vsak čas). Lahko govorimo o konzervativ- nih utopijah, sem lahko štejemo dobršen del t.im. futurologije (nor. Wiener in Kahn). Nam are za pravo utopijo - za tako, ki nasproti represivnim institucijam postavlja alternative, ki so "realizirajoče" (če- prav ne gre zanikati pomena negativnih utopij). Filozof E.Bloch in sociolog K. Manheim sta tista, ki sta na akademskem nivoju največ prispevala k preokretu v ocenjevanju in pojmovanju utopije. Bloch pravi, da je treba razlikovati abstraktne utopije od tistih, ki postajajo konkretne. Razlika je med utopističnim, ki se s_amo abstraktrjo spušča v okoliščine, da bi jih spremenilo iz glave, in utopičnim, ki upošteva tudi zunanje okoliščine. Bloch pojmuje utopijo kot upanje v realno - mogoče, kot zaupanje v sposobnost stvari, da so lahko drugačne. Utopija in futurologija Del futorologije, ki se je izognil usodi ideologije, lahko ime- 2 nujemo kritična futurologija . Glavni zastopnik le-te je R.Jungk, Zdi se, da uporablja pojma utopija in futurologija sinonimno."' (Sicer pa se tudi zastopniki "inženirske" futurologije imenuje- jo "realistični utopisti"). Treba je vzpodbuditi socialno fan- tazijo, da bo sposobna izdelati projekte "alternativnih bodočno- sti". Pritegniti je treba "laike" in ne zaupati ekspertom. - 93 - Utopija in skupnost Izkaže se, da je vizija utopije utelešena v viziji avtentične skupnosti. Utopične naselbine (Etzioni) so pravi kraji utopije. U - topos kot kraj, ki ga ni, vendarle eksistira. S tem ko uto- pična zavest zapušča tujo deželo, skuša domisliti in včasih tudi realno ustvariti deželo upanja )obljubljena dežela kot arhetip). Zavračanje, beg in upanje. Poizkusi utupičnih skup- \ nosti pričajo o velikanski investiciji energije v projekte, ki večkrat niso uspeli,toda priča smo zmeraj ponovnemu vztrajne- mu vračanju k eksperimentalni utopiji. Vibracije, ki se niso nikoli izgubile in s katerimi smo v kontaktu ... -. " ... Ta potreba po naravnem, toplem, ki bi preorečilo plastič- nemu, da popolnoma pravlada v življenju sodobne civilizacije, potreba po pozabljenih običajih skupnosti, ki se je prehitro prepustila osiromašenim oblikam samozadovoljne družbe, je vode- na tako z romantičnim kot naivnim zanosom in z vero, da je z ustanavljanjem oaz pravih človeških odnosov v brezličnem svetu mogoče ta svet spraviti iz njegove letargične inerce." (J. - Gojkovič) - 94 - "Waiden Two" Utopični roman s tem naslovom je 1.1945 (izšel je 1948) napi- sal ameriški psiholog, eden glavnih zastopnikov biheviorizma, B. F. Skinner, Značilno je, da v svojih zadnjih dveh knjigah (Contengencies of Reinforcement in Beyond freedom and dignity) zopet razpravlja o utopiji in možnostih za njeno realizacijo. V prvi knjigi (v poglavju Utopija kot eksperimentalna kultura) ocenjuje pomen svojega romana Waiden Two. Po njegovih besedah je tu govor o imaainarni skupnosti kakih tisoč ljudi, ki v pri- jetnem podeželskem okolju živijo idealno življenje. Delajo samo nekaj ur na dan, kljub temu imajo standard dovolj visok, hrano dobro in prav tako je poskrbljeno za zdravstveno zaščito..Ot- roke vzgajajo strokovnjaki, tako da so pripravljeni na bodoč- nost. Imajo veliko prostega časa in možnosti za ukvarjanje z umetnostjo, glasbo in literaturo, prav tako je razvito znanst- veno raziskovanje. Vendar po njegovem tako opisano življenje ni samo imaginarno, ampak je realno mogoče, tako da Waiden Two predstavlja dejansko alternativo. V manjši skupini je namreč lažje uresničiti novo prakso. H.D.Thoreau opisuje v romanu Waiden or life in the woods svoje samotarsko življenje in popolno neodvisnost od civilizacije; Waiden Two deli z njim pet načel: - vsakemu načinu življenja se lahko ubeži; - in če ta človeku ne ustreza, ga je treba spremeniti; - vendar pa te spremembe ni treba speljati s politično dejav- nostjo, ker s pridobljeno močjo ne boš nič pametnejši kot prej; - važno je probleme reševati na sebi primeren način; - poenostaviti, in zmanjšati potrebe in se učiti, kako biti srečen z malo lastnine. Ostaja pa vrsta načel, ki so specifična za skupnost, kajti le-ta zahteva več kot goli individualizem: - 95 - - ustvariti je treba tako atmosfero, ki bo ljudem omogočila živeti brez prepirov, atmosfero zaupanja, ljubezni in sodelo- vanja; - to je potrebno utrditi z milimi toda trdnimi etičnimi sankci- jami, ne pa s političnim ali vojaškim nasiljem; - to formo je treba prenesti na druge ljudi s pomočjo posebne otroške nege in z vzgojno tehnologijo; - reducirati delo na minimum oz. ustvariti pogoje, v katerih bodo ljudje radi delali; - ne obstajajo forme, ki bi bile nespremenljive; spremembe lahko spet spremenimo, ne gre sprejeti večne resnice, treba >>■ je stalno eksperimentirati.^ "Tehnologija obnašanja" (tehnologie of behavior) naj bi kot zadnji vrhunski dosežek eksperimentalne psihologije omogočila udejanjenje tistega, kar se je prej kazalo kot utopistično (t. j. nemogoče). Naj takoj povem, da je Skinerjeva teorija močno sporna in problematična. Poskušali bomo postaviti v oklepaj razne pozitivne in negativne odmeve in se najprej koncentrirati na diskurz v Waiden Two, nato na zadnji dve njegovi knjigi in na rezultate realiziranega "skinerjanstva" v komuni Twin Oaks. Gledano z literarnimi očmi je Waiden Two (kot literarno delo) precej dobro napisan, kakšnih posebnih literarno-avantgardnih ambicij sicer nima, je pa zanimiv primer popularizacije neke znanstvene teorije in kot tak vzbuja še danes veliko pozornosti. Seveda se ne bomo šli literarne kritike, gre nam za to, da od- krijemo, kako je Skiner operacionaliziral svojo teorijo na pri- meru neke (tedaj še) imaginarne komune. ■ Vsebina. Pri profesorju Burissu sta se nekega dne prikazala dva nova človeka, eden od njiju je bil njegov študent, ki sta se vračala iz vojske, kjer sta veliko premišljevala o svoji bo- dočnosti. Bila sta navdušena nad slučajno odkritim člankom, v katerem je bil začrtan program nove družbe. Avtor je bil Frazier in Buriss se5)omni, da sta skupaj študirala. Dobili so zvezo z - 96 - njim in kmalu je prišlo povabilo, naj obiščejo naselbino. S se- boj so vzeli še prof. filozofije Castlea in ženski obeh mlade- ničev ter se odpravili v Waiden Two, kjer so jih gostoljubno sprejeli. Skoraj celotna zgodba se odvija v plastično napisanih dialogih. Najčešče gre za dialog med obiskovalcema skrivnostne naselbine Burissom in njegovim prijateljem Castleom na eni ter ustanoviteljem in duhovnim voditeljem komune Frazierjem na dru- gi strani. Ko so si dodobra ogledali naselbino in potešili svojo radoved- nost ter se je izkazalo, da hočeta dva od njih (Steve in Mary) ostati v komuni. Tako so Waiden Two zapustili oba profesorja, skeptični filozof, za katerega je Frazier ostal moderni Machiave- lli, in negotovi Buriss ter oba mlada človeka. Zgodba se konča tako, da se Buriss vrne v Waiden Two in tu tudi ostane. Fabula je nakazana in zdaj lahko začnemo. Zanima nas zlasti or- ganiziranost in princip upravljanja, ideologija in etični kode- ks ter ostali povezovalni mehanizmi, odnos do tehnike in indus- trije in s tem v zvezi do dela nasploh, struktura družine, vzgoja ter šolstvo, izraba prostega časa in kontakt z okoljem. Le s ta- ko analizo si bomo prišli bolj na jasno s Skinerjevo psihologi- jo. Treba je namreč povedati, da so v Waiden Two prisotna skoraj vsa načela, ki jih je Skinner pozneje formuliral v znanstvenem jeziku. Po drugi strani pa nam bo na ta način omogočena primer- java s Huxleyevo vizijo utopične družbe, kot jo je naslikal v svojem delu Otok. Vzgoja otrok in šolski sistem Kontrola fizičnega in socialnega miljeja (poudarjanje teh dveh faktorjev v razvoju in obnašanju individua je glavni postu- lat v blheviorizmu in Skinner ga je razvil do skrajnosti v Beyopi Freedom and Dignity) se začne pri dojenčkih. V prvem letu živij© v majhnem zaprtem prostoru s stalno temperaturo, 2-3 letni so v - 97 - prostorih, kjer nosijo le malo obleke in imajo malo posteljni- ne, v 3. in 4. letu se navadijo na obleko in skrbijo za svojo lastno nišo v sicer skupni spalnici. Pet in šestletni so po trije ali štirje skupaj v vrsti niš, ki so narejene kot majhne spalnice. Prav tako stanujejo skupaj skupine treh do štirih sedemletnikov. Za sedmi rojstni dan je v navadi posebna vrsta iniciadje, ko otroke prvič vpeljejo v krog odraslih. Ko otro- ci dopolnijo trinajst let, se preselijo v prostore za odrasle, kjer stanujeta po dva skupaj. Ko se poroče oz. začnejo živeti s seksualnim partnerjem, ali na kadar se jim zahoče, si lahko urede lastni prostor. S trinajstimi leti lahko jedo skupaj z odraslimi, se pravi, kjer in kadar hočejo. V vzgoji se izogibajo vseh kaznovalnih metod. To je prvo pra- vilo, drugo je v trditvi, da starši niso vedno najboljši vzgo- jitelji in da je treba zato vzgojo, ki poteka v skupini, prepu- stiti strokovnjakom.. Seveda imajo starši kontakte s svojimi ot- roki, vendar ni zaželjeno nobeno posebno izkazovanje starševske ljubezni, ki je pogosto nekaj drugega kot tisto, za kar se ima. Starši naj bi gledali na vse otroke kot na svoje in ti na vse starše kot svoje. Tako-imenovani etični trening se začne s šestimi leti. Njegovo bistvo je v samokontroli. Ne da se namreč predvideti vseh okoli- ščin in prograri^irati ustreznega (situacijskega) obnašanja, aiv.- pak je boljše, da se posam.eznika pi-ipravi na določene modele vedenja, tako da lahko planira zaželjeno vedenje. Rezultat te- ga etičnega treninga oz. samokontrole je (če generaliziramo) visok prag frustradjske tolerance pri otrocih in odraslih. (Primer: otrok pridivja domov z igrišča in je strašno lačen, juha je na mizi, toda otrok mora kljub temu počakati pet minut in šele nato sesti za mizo in jesti.) Na višku etičnega trenin- ga zmorejo otroci prenesti občutke nelagodja (ki so rezultat frustrirajočega okolja), ker so jim le-ti postopno "dozirani v majhnih količinah", tako da se jih privadijo. Tisti, ki tega stadija ne dosežejo, imajo precejšne možnosti, da postanejo sa- disti ali mazohisti v različnih patološki odtenkih. - 98 - Delavnice, laboratoriji, studiji, bralne sobe, terensko delo nadomeščajo razrede in klasični razredni pouk. Otrokom ni treba med učno uro sedeti pri miru v klopeh, lahko gredo ven, vrata so odprta. (Otroke učijo tehniko učenja in mišljenja ter jim tako dajejo vzpodbudo, da se samostojno učijo.) Že v zgodnji mladosti začnejo z delom. Tudi na višjih stopnjah je študij praktično orientiran. Nekateri študirajo tudi na zunanjih uni- verzah (npr. zdravniki). Ljudje s formalnimi "akademskimi nazivi nimajo nobenih posebnih privilegijev in ostali se do njih ne vedejo, kot da bi bili nekaj "več". Družina in položaj žensk Izhajajo iz ugotovitve, "da je družina najbolj razdiralna od vseh ustanov". Kljub temu še obstaja monogamna, nuklearna dru- žina, le da so njene funkcije močno zreducirane. To vodi v pos- toono slabitev še preostalih značilnosti, ki konstituirajo po- jem družine. Seksualni odnosi so precej svobodni, vendar menja- va partnerjev ni večja kot kjerkoli drugod. V jeziku sodobne so- ciologije družine bi tako družino oz. zakon lahko poimenovali za "odprti zakon" (open mariage). Nobeden nima nič proti, če se -^lađi zelo zgodaj poroče oz. zažive skupaj in imajo otroke, na- sprotno, videti je celo, da so bolj cenjene tiste ženske, ki imajo otroke med 16. in 2o. letom (takrat za Skinnerja še ni ob- stajal problem prevelike natalitete in prenaseljenosti kot zdaj v njegovi zadnji knjigi). Ženske so ekonomsko neodvisne od mož in osvobojene rutinskega in ubijajočega gospodinjskega dela, ker so "gospodinjstva indu- strializirana" (kot si je to zamišljal Engels). Prav tako nima- jo posebnega dela z nego in vzgojo otrok. Skratka, so emancipi- rane. - 99 - . Tehnologija Naselbina ni čisto avtarkična. "Uvažati" morajo določene suro- vine in materiale, plačevati davke in električni tok. Vsepovsod gradijo majhne industrijske objekte (npr. tkalnico na električ- ni pogon). Ljudi vzpodbujajo k eksperimentiranju in inovacijгш\ tudi na tem področju. Odnos do dela in lastnine Vsi artikli in uslužnostne storitve so zastonj. Vendar pa obs- taja skupna blagajna in morajo tudi tisti, ki zaslužijo "privat- no", to vložiti vanjo. Prav tako je vsak dolžan opraviti 12oo storitev na leto, to je približno štiri na delovni dan (t.im. labor credit). To pomeni povprečno štiri ure dela, toda krite- rij ni čas, ampak to, kaj se naredi. Posamezne storitve se nam- reč vrednoti glede na potrebe skupnosti. Neprijetno in naporno delo, ki ga je treba nujno opraviti, je več "vredno" kot prije- tno in takšno, ki ugaja. Tako mora tisti, ki se odloči, da bo • čistil odtočne kanale, delati le 2 uri dnevno, tisti, ki dela v vrtu, pa pet ur ali več. So pa proti propagandi za kakršnokoli vrsto dela. Vendar je v večini primerov urejeno tako, da posa- meznik opravlja tisto delo, ki mu leži, ker obstoji tudi na tem področju fleksibilnost in menjava. Tu se postavi vprašanje odno- sa med osebnimi željami in potrebami, ki jih narekuje socialno planiranje. Opisan je primer poklicne odločitve. Če je npr. zdravnikov preveč, se mladim ponudi druge alternative. Takšna poteza pa ne izzove potrtosti ali občutka neuspeha, ker so mladi ljudje tako kondicionirani, da niso odvisni samo od ene, enkrat- ne možnosti, skratka ne poznajo načela "to ali pa nič". To vel- ja tako pri izbiri poklica kot pri izbiri partnerja (k dvorez- nosti take prakse se bomo še vrnili). - 1OO - Upravljanje, organizacija in ideologija Jedro uoravljanja tvori štab šestih planerjev, ki ga sestavlja- jo trije moški in tri ženske. Te funkcije ne morejo opravljati več kot lo let. Odgovorni so za uspešnost skupnosti. Vodijo celotno alobalno politiko, nadzorujejo managerje in jih zamen- jujejo. Razpolagajo s po 600 delovnimi krediti na leto. Najmanj eden mora fizično delati. Managerji so strokovnjaki - speciali- sti za Dosamezna področja: oskrbo, zdravstvo, zabavo, umetnost, delo, vzgojo itd. Niso voljeni od članov skupnosti, ampak jih določijo planerji. Tudi planerji niso voljeni, temveč dajejo predloge za njihova mesta ménagerji. Ne otepajo se fizičnega dela. Zelo poudarjajo egalitarnost. Konzumpcija je manjša kot pri povprečnem Amerikancu, vendar imajo precej visok standard, za kar gre zahvala izredno racionalizirani praksi na vseh podro- čjih. Vsi so zaposleni, ni kriminala, pijancev, potepuhov, pri- zadetih ali prezgodaj ostarelih. Vse to so dosegli z aolikacijo rezultatov, do katerih je prišla znanost o obnašanju, ki da je znanost nad znanostmi. Centralni pojem je oozitivni "reinforcement" (ojačanje). Obnašanje reguli- ramo 7 ustvarjanjem situacije, ki si jo nekdo želi in se v njej dobro počuti, ali pa da odpravimo situacijo, ki si je ne želi. To namreč oomeni, da se bo individuum še naprej obnašal na ta način. Frazier na nekem mestu celo pravi, da je pozitivni "rein- forcement" drugi naziv za ljubezen. Fraziera, ki v romanu razla- ga osnovne koncepte komune Waiden Two, Castle imenoval za fašis- ta in za'-moderneaa manipulator ja. Seveda je oponiral takim očit- kom in skušal dokazati, da ne drže. Njegovi glavni protiargumenti so v tem: - da pri njih nima nihče nobenih privilegijev, da vlada egalita- rizem; - da niso samo proti osebnemu tekmovanju in načelu kompetitivno- sti nasploh, ampak tudi proti poudarjanju zaslug posameznika; - da ni karizmatičen voditelj (niti drugi planerji), je razlagal s tem, da j iz večina ljudi niti ne pozna; - 101 - - verjel je, da v tem obstajajo obrambni mehanizmi, ki lahko preprečijo,da bi planerji dobili preveliko moč in postali de- spoti; - Waiden Two naj bi bil naj svobodnejši kraj na svetu, ker tu ni sledu o nasilju in se s planiranjem in racionalno uporabo me- tod in tehnik ustvarja občutek svobode. Očitna je antikapita- listična usmerjenost. Ta se kaže tudi v simpatiji do oktobr- ske revolucije. Do ooznejše (stalinistične) vzgoje - v SZ je kritičen. Po njegovem je "revolucija kot območje eksperimen- ! tiranja mrtva", ker: - so opustili kolektivno vzgojo, eksperimentiranje s spreminja- njem strukture družine, odpravo reliaije in eksperimentiranje z novimi oblikami individualne iniciative; .-s. - dopuščajo preveč propagande in - doktrinacije; - poudarjajo heroizem; - sovjetska družba temelji na principu moči, kar je glavna na- ? paka; tisti ki moč posedujejo so agresivni in netolerantni ter uporabljajo metode kazni. To naj bi bile še."kapitalistične tehnike". Frazier zanika, da bi obstajala v ZDA najboljša demokracija, kar jih je (kot to trdi Castle), ker če je to res, potem je demokracija laž. Ni za voljo večine, ki se lahko spremeni v despotizem, ampak za takšno vlado, ki služi vsem. Rahlo sentimentalno pripominja: "Moje srce pripada večni manjšini. "Waiden Two naj bi imel prednosti demo- kracije, toda naj bi bil brez njenih defektov. Upravljale! (pla- nerji in managerji) sicer niso voljeni in demokratično izbrani, toda študirajo želje in potrebe članov in se po njih ravnajo. Ostali povezovalni mehanizmi Waiden Two ni religiozna skupnost niti nimajo kakšne skupne eks- plicitne ideologije. Etični kodeks, v katerem so zajeta določena pravila obnašanja, fungirá kot pripomoček, dokler zaželjeno obna- šanje ne preide v navado. Nekatera pravila so fundamentalna, dru- - 102 - ga se zdijo trivialna. O njih se večkrat pogovarjajo. V navadi so nedeljska srečanja, kjer je na sporedu glasba in to večkrat religiozna. Preberejo tudi kakšen filozofski, poetičen ali re- ligiozen tekst. Diskutira se o samokontroli in obnašanju. Ta srečanja so oblika skupinske terapije. Spominjajo na cerkvene obrede, v vlogi duhovnikov nastopajo psihologi. Kontakte z okoljem imajo urejene, za kar skrbi manager za "pu- blic relations". Vsaj enkrat na leto povabijo tudi duhovnike iz bližnjih mest.. Kar se tiče političnega udejstvovanja in odnosa do oblasti oz. do vlade ZDA, so mnenja, da je tu vsak angažma brezsmiseln, za- dostuje, da izpolnjujejo zares najnujnejše obveznosti. V že omenjenem predogovru za nemško izdajo Waiden Two, Skinner pravi, da "bi bila knjiga seveda drugačna, če bi jo pisal da- nes" (to je leta 1969). Zlasti pa bi korigiral vzgojne metode, tako da bi uvedel programirani učni material, ki študente vz- podbuja k študiju. Stimulaci"jo za produkt'ivno delo bi bolj na- drobno obdelal, v Waiden Two je namreč nekritično sprejel mar- ksistično idejo, po kateri so ljudje apriori pripravljeni de- lati za blaginjo skupnosti. Več pozornosti bi posvetil devi- antnim načinom obnašanja in bi bolj upošteval možnost, da lahko kak član skupnosti postane "problem" in potrebuje posebno obravnavo. - 103 - Zapisali smo že, da je Skinnerjeva teorija sporna. Ko premišlju- jemo o tem.f kar nam je povedal o Waiden Two, se počutimo na nek način nelagodno, v dvomih smo. Nekatere strani utopične naselbi- ne se nam zdijo revolucionarne (odprava privatne lastnine in principa kompetitivnosti, razkroj družine, šolski sistem), druge )pojav planerjev in managerjev, tehnologija obnašanja, etični trening) pa se nam kažejo vsaj močno vprašljive. Skratka, priha- jamo do spoznanja, da je Skinerjeva "filozofija" ambivalentna. Še bolj pa bomo tega mnenja, ko bomo videli, da je Skinner po eni strani glasnik ameriške protikulture, po drugi pa eden glav- nih zastopnikov pozitivistične eksperimentalne psihologije, ki je že dalj časa tarča številnih kritik. Po mnenju nekaterih pa naj bi bil. Skinner eden od ideologov (ameriškega) funkcionali- zma v obdobju izginjanja načela laissez - Faire^, - ^ Poglejmo na kratko glavne Skinnerjeve "inovacije". Osnovno iz- hodišče je, da ključ do razumevanja obnašanja živali in člove- ka ni model reaktivnega kondicioniranja, ki jo je izdelal Pavlov, temveč model "operativnega" kondicioniranja. To se pravi, da do- ločen način obnašanja ni rezultat dražljaja, ampak se obratno vsako obnašanje habitualizira s tem, da se ga "ojača". Vsako po- zitivno ojačanje izzove tendenco po ponovitvi prejšnjega načina obnašanja, medtem ko ima negativno ojačanje za posledico opusti- tev določenega obnašanja. To zadnje se doseže s kaznovanjem, ki pa ga Skinner odločno zavrača in priporoča pozitivno ojačanje, to je take postopke, ki individua privedejo do tega, da prosto- voljno dela to, kar se od njega pričakuje. Tako je "vsak življe- njski stil zbir ojačevalnih pogojnih zvez" (contingencies of reinforcement). Ljudje so namreč srečni v okolju, ki na različne načine ojača produktivno in ustvarjalno obnašanje. Tu pa smo že pri glavni tezi, ki jo Skinner razvija v svoji zadnji knjigi. Onstran svobode in dostojanstva (Beyond ...): svoboda in dosto- janstvo sta kot kategoriji avtonomnega človeka doživeli svoj ko- nec. Človeškega obnašanja se ne de prepuščati več avtonomnemu kontrolnemu agensu. Kot nas uči znanost o obnašanju, človek ne - 104 - more biti več svoboden in odgovoren, ker ga determinira okolje. Planiranje obnašanja, o katerem govori že v Waiden Two, pa pred- postavlja kontrolo. Obnašanje učitelja je determinirano z obna- šanjem učenca, zdravnika z obnašanjem pacienta, vlade z obnašan- jem ljudstva itd. Kontroli naj se zoperstavi protikontrola. Po Skinnerjevem. mnenju se da temu izogniti tako,'da kontrolor dobi preveč moči. Kontrolor mora postati član skupine, ki jo kontro- lira. To po njegovem velja tudi za planerje kulture, ker se jo da planirati tako, kot eksperiment. Planiranje kulture je namreč postalo nuja, ker je zdajšnja kultura v veliki nevarnosti. Ogro- žajo jo zlasti naraščanje svetovnega prebivalstva, kopičenje atomskega orožja, polucija in izčrpavanje surovin. Skinner obso- ja ameriški militarizem in s tem v zvezi represijo nad pacifis- tično ameriško mladino. Ničesar se ne da razrešiti s poudarjan- jem lojalnosti in patriotizma, ampak s spremembo kontingenc (po- gojnih zvez), ki mlade silijo, da se do establishmenta obnašajo na določen način. Vladajoči namreč uporabljajo punitivno kontrolo tudi v internacionalnem obsegu), ta pa ni še nikdar rešila nobe- nega problema. Razvidno je, "da ta Skinneiijeva opozicija ne izvi- ra iz humanističnih pobud, ampak je strogo "znanstvene" narave. Kljub temu ni na mestu taka kritika Skinnerjeve "filozofije", ki jo povezuje z naraščanjem moči industrijsko-militarističnega kompleksa v ZDA. Zdi se da je Frommova ocena bolj "pravična": "Na kratko, skinerizem" je psihologija oportunizma, ki je nap- ravljen kot znanstveni humanizem ... S tem nočemo reči, da bi Skinner želel igrati to apologetsko vlogo za,tehnotronsko' do- bo. Nasprotno, njegova politična in socialna naivnost ga po vsej priliki vodi k temu, da piše o stvareh, ki so prepričljivejše (in bolj zmedene), kot bi lahko bile, če bi se zavedal, čemu nas poskuša kondicionirati."^ . Največjo "škodo" pa delajo pristaši svobode in dostojanstva zato, ker zavračajo vsako obliko kontrole, tudi tisto, ki nima averziv- nih posledic ali deluje ojačevalno. Psihologija pa bo postala eksaktna znanost in se bo tako približala biologiji in fiziki,ko - 105 - bo ljudi nehala personificirati in bo opustila raziskovanje "notranjih stanj". g Je Skinnerjev teoretski sistem "filozofija manipulacije"? Ver- jetno je to malo preveč ambiciozen, preabstrakten in (socialno) prenaiven koncept. Da v določenih družbenih konstelacijah lahko postane prava filozofija manipulacije, ni dvoma. Brez oziro na nagibe avtorja ... Skinner naj bi naredil velik preobrat od svo- jega utopičnega romana Waiden Two do Onstran svobode in nujnos- ti. Medtem ko se je v prvem izkazal kot radikalen kritik ameri- ške družbe, hoče zdaj le-to v novih razmerah ohraniti pri živ- ljenju, s tem da od nje zahteva, naj zavrže stare vrednote svobo- q de in dostojanstva . Nisem popolnoma prepričan o tem, da bi ob- stajal tak velik preokret, kajti v Waiden Two Frazier na nekem mestu pove tole.: Naši člani praktično delajo to, kar sami hočejo oz. kar si izberejo, toda mi skrbimo za to, da hočejo delati to, kar je zanje in za družbo najboljše. Kljub temu, da se obnašajo po predpisih, so svobodni. hlL sta svoboda in diktatura le dve kvazi-vprašanji jezikovne narave? če se vprašamo, kaj lahko člo- vek naredi iz človeka, potem to pomeni, kaj nekaj ljudi lahko naredi iz človeštva. (Waiden Two, nem. izdaja, str. 262.) To se ujem.a s tistim, kar pravi v svoji zadnji knjigi: Utopija je to- talno socialno okolje, katerega deli so perfektno usklajeni. Sodobna komuna Tv/in Oaks v ZDA poizkusno "testira" Skinner jeva načela.Ustanovitellje te komune je namreč branje utopičnega romana Waiden Two napotilo k dejanski akciji. L. 1967 so v ru- ralnem predelu v državi Virginia formirali komuno po zgledu VJal- den Two. Vendar jih že dejstvo, da je to manjša skupina (v začet- ku osem, zdaj štirideset ljudi), v veliki meri loči od Waiden Two, kjer je "živelo" okrog tisoč ljudi. Modifikacije (v odnosu do Skinnerjevih principov) so se pokazale kot "nujne" in so pre- cej "poučne". Treba je namreč povedati, da so člani Twin Oaks po- večini drop-outs, študentje, ki so zapustili univerze, torej rav- no tisti sloj, iz katerega se rekrutirajo pripadniki ameriške - 106 - protikulture. Že takoj so opazili, da ^ih od ostalih komun (zlasti hipijevskih in anarhističnih) loči jezikovna bariera, to pa pomeni drugačne vrednote in načela ter obnašanje. Njihova organizacija je podobna tisti v Waiden Two. Imajo planerje in manac7erje, etični kodeks, t. im. "labor crédite" ipd. Uporabljajo pojem "behavioral engineering", kljub temu da asociira manipula- cijo ekspertov nad skupino ljudi in se le-ti ne morejo in končno ne želijo upreti. V praksi pa se v tem razlikujejo ne le od te splošne asociacije, temveč tudi od Skinnerjevih predikcij. Kako se konkretno kaže zahteva po tem, da morajo biti tudi planerji subjekti programske spremembe obnašanja? (Spomnimo se na Marxa: tudi vzgojitelji morajo biti vzgajani.) Sami pripominjajo, da se tehnoloaija obnašanja ni obnesla tako kot v knjigi. Prvi plane- rji (trije po številu) so bili izbrani od cele skupine, nasled- nji cler niso več voljeni, vendar ima Komuna pravico do veta,če je več kot polovica proti enemu kandidatu. Planerji se zamenja- jo vsakih osemnajst mesecev. Njihova naloga je koordinirati vse aktivnost; manaaerji na skrbijo vsak na svojem področju (npr.: zdravstvo, delo, poljedelstvo, knjige) za nemoten potek in od- ločajo v okviru možnosti in prerogativov. Kar pa jih razlikuje od î-Jalden Two, je to, da-so vse odločitve, ki so v interesu vseh, prediskutirane v skupini. Nekje je povedano, da poznajo le eno tehniko, tj. tehniko prepričevanja in dogovarjanja. Prav tako, z več ali manj uspeha, prakticiraju medsebojno kritiko, iz katere ni izvzet nobeden (mutual criticism), po vzorcu One- ide (glej v članku Komune med utopijo in realnostjo poglavje, o tej "komuni iz ]9 st.). Za pretok informacij skrbijo prek komunskega radia, oglasne deske, "bitch box", ki služijo kot zbirališče kritik in pritožb. Avtorica na nekem mestu pravi, da so kljub hierarhični organizaciji antiavtoritarni tako v na- čelih kot v praksi (str.55), nekje drugje pa je spet zapisala: • "Imamo delitev dela - delo nekaj ljudi sestoji v odločanju -, toda v resnici nimamo hierarhije. Vsi smo na istem nivoju." (str.14 9) Večina članov (bivših in sedanjih) se ima za upornike - 107 - in nekonformiste. Politično sicer niso aktivni, simpatizirajo pa s pacifističnim krilom Nove levice, že od začetka so odpravi- li privatno lastnino in živijo etalitarno. Vse to naj bi že v sami kali blokiralo tudi najsubtilnejšo manipulacijo, n.pr. tak- šno, da bi planerji brez vednosti članov nagrajevali zaželjeno obnašanje. Kot vidimo, je v Twin Oaks prišlo do svojevrstne fuzije elemen- tov protikulture in lastnih vrednot (oz. delno prevzetih od Skinnerja) reda in organizacije, enakosti in pravičnosti. Neka- teri člani drugih Komun in obiskovalci so jih imeli za robote in dogmatike, češ da poudarjajo uspešnost in delavnost. Njim sa- mim pa uspešnost ne pomeni nič drugega kot hitro in dobro opra- vljeno delo, tako da imajo več časa za ljubezen, jogo, branje ... Konsenzus (načelno prevzet iz Waiden Two) je vzpostavljen (že od začetka) na osnovi teh elementov: znanstveno-eksperimentalni pri- stop k reševanju problemov, skupinska lastnina, disolucija nuk- learne familije, sprememba karakterja in obnašanja. Ali so po petih letih delovanja zadovoljni z rezultati? Avtorica vidi naj- večji uspeh v realizaciji egalitarnosti. Obstajajo pa problemi v obnašanju, ki se jih še nišo dotaknili: izolacija, odklonitev, zavrnjena ljubezen. Fluktuacija je zelo velika: od osmih prvot- nih članov sta ostala samo dva (oz.dve). Prihajali so novi ljud- je in spet odhajali. V letih 197o/71 so bili že na meji obuoa, takrat pa je prišlo do preloma. Prišli so novi ljudje, ki so ve- činoma še danes tam. S seboj so prinesli vedrino, entuziazem in Twin Oaks dobesedno rešili oropada. Pravila, ki so jih v začetku mukoma izdelali in še težje orakticirali, so sprejeli in se po njih ravnali, kot da so nekaj povsem logičnega in naravnega. Av- torica pravi, da kljub temu, da je pet let prekratka doba, da bi ocenili uspešnost komune, večina članov čuti, da so uspeli. Obs- tajala je taka "kombinacija faktorjev, ki bi ob vsakem času lahko povzročila njihov propad: začeli so brez denarja, odvisni so bili - 108 - od sposobnosti enega člana, večina od njih se med sebop ni pozna- la in si zaupala, nič niso vedeli o tehnikah za reševanje inter- personalnih problemov, ni bilo novega karizmatskeaa voditelja - prišlo je do boja za vodstvo; nič niso vedeli o kmetovanju ali kakem drugem načinu preživljanja, bili so za seksualno svobodo, toda s tem so odprli vneta tekmovanja in ljubosumnosti, nikdar niso imeli skupne religije, skupnega komunskega izkustva ali sku- pnega sovražnika (str. 269). O uspešnosti je moč govoriti le v primerjavi s tistimi komunami, ki so propadle, in v primerjavi s prvima dvema letoma njihovega obstoja. Okolica jih je nekako sprejela, finančni položaj se je izboljšal, fluktuacija se manjša. Po mnenju nekega obiskovalca naj bi v Twin Oaks obstajali dve skupini. Prva, ekonomska, ki da je usmerjena v izgradnjo novih objektov, v "labor credit", skra- tka v razvoj komune v tej smeri (orientacija v bodočnost). Druga naj bi bila t.im. "personal relation group", ki je koncentrirana na medsebojne odnose, ljubezen in zaupanje med člani (orientaci- ja v sedanjost). Te delitve "^komunardi nišo sprejeli, češ da ne ustreza realnemu stanju. Kljub temu avtorica na koncu knjige pra- vi: "Radi bi imeli eno ostro-linijsko in eno mehko - linijsko ko- muno, eno ekspanzionistično skupino in eno ekskluzivno. " (str. 271). Od idealne ureditve jih v Waiden Tv;o loči to, da morajo precej več časa delati(okoli 4o ur tedensko). Vsak mora opraviti toliko dela, da "izkoristi" dvainštirideset točk. Te se dobijo tako, da se pomnoži število delovnih ur s faktorjem, ki ima vrednost od 0,9 do 1,5. Tako kot v Waiden Two velja tudi tu, da faktor nara- šča z napornostjo in "koristnostjo" dela. Vendar člani komune lahko izbirajo vsak teden drugo delo in povečini opravljajo posel, ki jim najbolj ustreza. Tehnike ne odklanjajo, skušajo jo le prir lagoditi svojim potrebam. - 109 - V času, ko je nastajala knjiga ni bilo v komuni nobenega otro- ka, ker so družine z otroki prihajale in odhajale. Na tem pod- ročju tako nimajo posebnih izkušenj, čeprav imajo velike načrte za naprej. Naj omenim še to, da so člani komune lahko sami iz- brali vrsto zakonske oz. seksualne praktike. Komuno sestavljajo poročeni in neporočeni pari, trojice, homoseksualni pari, neka- teri živijo v celibatu. Nekaj jih je navdušenih nad skupinskim zakonom (complex mariage), kot ga praktirica Oneida. Twin Oaks se, kot je videti, počasi in vztrajno odmika od Ski- nner ja in njegove psihologije, in to kljub njegovim upom in pričakovanjem, ki jih polaga v bližnjo bodočnost te komune. "Je Twin Oaks rezultat Wladen Two? Ne še, pravi Kate, in prav ima." (Skinner v predgovoru h knjigi o Twin Oaks.) Ameriška sociologinja R.M.Kanter^^ (eden najbolj znanih razis- kovalcev komun 19. st. in modernih komun) prepričljivo ugotav- lja: Novi člani Twin Oaks govore bolj v jeziku "osebne rasti" (personal grawth) kot v jeziku bihevioristične psihologije. Stari člani še ne opažajo te spremembe. Komuna je vedno manj podobna VJalden Tv/o in pojavljajo se ne samo tehnike, temveč tudi koncepti, privzeti iz t.im. humanistične psiholoaije (Maslow, Rogers). Verjetno ta sorememba ni povezana samo s nra- kticiranjem "encounter groups" - o kateri Kat Kinkade pravi, da z uporabo te tehnike še niso postali drugačnega nazora, kar se tiče biheviorizma. Po mnenju Kanterjeve je konceot "reinfor- cementa" izgubil svojo vsebino in ne more več nastopati kot temelj kake psihološke šole. . - - 110 - OTOK v primerjavi s "Krasnim novim svetom" je "Otok" manj Huxle- 12 yevo delo . Avtorji, ki pišejo o utopiji, pogosto in z vesel- jem omenjajo "Krasni novi svet", o "Otoku" pa sem jim, kot ka- že, ne izplača izgubljati besed. Ta roman je Huxley napisal 1. 1962, se pravi le leto dni pred svojo smrtjo in je njegovo zad- nje pomembnejše delo (1. 1963 je napisal še esej Literatura in Znanost). Vsekakor obstajajo v Huxleyevem opusu zasnove, ki jih je v "Oto- ku" razvil in jih postavil v čisto poseben kontekst. Pri tem mi- slim zlasti na esej Vrata percepcije (The Doors of perception, 1954), kjer opisuje svoja psihedelična izkustva, in knjigo Philo- sophia perenis (19), kjer skuša dokazati, da se spoznanja, do ka- terih so prišli vzhednjaški in zahodni mistiki, med seboj ujema- "Otok" se bere z velikim užitkom ... ' -.^^t Vsebina. Angleški intelektualec, novinar se več ali manj sluča- jno znajde na sicer za tujce nedostopnem tropskem otoku, imeno- vanem Pala. Prepriča se, da tu živi čisto posebna civilizacija, in kmalu spremeni namen svoje misije. Prebivalci so neka idealna evroazijska rasa lepe zunanjosti in zelo bistri. Niso pa samo v fizično-antropološkem oziru mešanica Zahoda in Vzhoda, temveč tu- di v "ideološkem". Njihova dovršena ureditev je demokratična, ži- vijo v enakosti in harmoniji. To so dosegli z uporabo raznih psi- hotehnik, ki temeljijo na jogi: tehniko učenja, ljubezenskega akta, celo tehniko umiranja; da bi se dokopali do pristnega not- ranjega izkustva, uporabljajo tudi droge (mokša - zdravila). Med njimi pa živi njihov skorajšnji poglavar, mladi xMurogan, ki pa ima skupaj z materjo čisto drugačne vrednote in predstave o bodo- čnosti Pale. Tisto, za kar se je treba boriti, so po njegovem: Napredek, Devize, Nafta, Moderno življenje. Prava spirihalnost. - 1ll - Kaj je to? Konec je tragičen: nekega dne se na Pali pojavijo tanki Muraganovega idola, "diktatorja iz sosedne države. Zdi se, kot da bi bilo delo dobrega stoletja uničeno v eni noči, Prebivalci Pale vedo za dejstvo, da ima vsako trpljenje svoj ko- nec, kot za dejstvo, da trpljenje obstoji ... Vzgoja otrok in šolski sistem Eden glavnih namenov vzgoje je v prevenciji. Po mnenju dr. Robe- rta (potomca angleškega zdravnika, ki je prišel na Falo in se spoprijateljil s tedanjim radžo), se kriminalci oz. delikventi rekrutirajo pretežno iz dveh kategorij ljudi: "peterpanovcev", ki zaostajajo v razvoju, in "mišičevcev", ki so telesno zelo razviti in kar pokajo od energije. V obojih obstoji želja po oblasti in dominaciji. Med četrtim in petim letom staro- sti vsem otrokom detajlno preiščejo kri, konstrukcijo, EEG,pre- izkušajo jih s psihološkimi'testi itd. Vsi potencialni,"p-eterpa- novci" so na ta način odkriti in jih tako lahko ozdravijo. Agre- sivno ekstravertirani "mišičevci" imajo dosti možnosti, da bi po- stali to, za kar so predestinirani. Onemogočeno jim je, da bi ti- ranizirali družino ali širšo skupnost, ker so v obeh ustavljeni posebni obrambni mehanizmi. Po drugi strani pa pri njih razvijajo senzibilnost in kanaliziraio njihov naoon po nadvladi s tem, da jim Dostavljajo težke naloae. Tako občasno delajo kot gozdni de- lavci ali v rudnikih. Posebno vloao v vzgojnem sistemu pa ima alpinizem., ki je namenjen sicer vsem, a v večji meri ravno "miši- čevcem". Če se kljub vsem tem preventivnim ukrepom pojavijo zlo- činci, se z njimi ukvarja t.im. klub medsebojne posvojitve, v težjih primerih jim poraaaa medicina in mokša - zdravilo. Ni pa cilj vzgoje popolna adaotacija, čeprav je njihova družba relativ- no zdrava. Posebno so pozorni tudi na tisti tip ljudi, ki jim pravijo "somnabulisti" in za katere je značilne, da so zelo suge- stibilni. Poznajo tudi posebno vrsto inJciacJje, v templju, ko - 112 - mlađi prvič vzamejo določeno dozo mamila (mokša-zdravilo) pod vodstvom izkušenih ljudi. Človek postane v tem stadiju spet to, kar zares je in kar je bil od začetka. S pomočjo mamila se os- vobode okovov svojega jaza in vidijo svet takšen, kot je. Pravo "mistično izkustvo". Vendar na Pali ni nikakršne narkomanije, mokša-zdravilo jemljejo enkrat do dvakrat na leto. Kod da so ptice minah tiste, ki jih dan za dnem spominjajo tega dogodka s klici: Pozor. Tu in zdaj. V šoli je pouk diferenciran glede na karakteristike učencev. Preučujejo njihovo biokemijsko, anatomsko in psihološko zgradbo, potem, na kakšen način otrok misli, je vizualni ali nevizualni tip; za katera področja je nadarjen itd. V skladu s tem poteka v šoli tudi že terapija (npr. zelo introvertiranih in nervoznih otrok). Prakticirajo učenje pod hipnozo, kar se je izkazalo za učinkovito; so pa za to najbolj primerni potencialni somnabulis- ti (zelo sugestibiIni) . Will, obiskovalec Pale,- je v pogovoru z malo prebivalko priznal, da se v šoli, v katero je hodil, niso nikoli učili spoznavati stvari, temveč le besede. V palski šoli so otroke navajali na izkušnjo transcendentne enotnosti vseh bi- ti j , toda jim hkrati tudi prezentirali psihološke in fiziološke razlike med ljudmi. Ohraniti so hoteli njihovo intenzivno in neverbalno sposobnost pridobivanja izkustva ter uskladiti vizijo in analizo. Pouk skuša biti čimbolj celovit in kompleksen. Otro- kom daje znanje v percepciji in slikovitem predstavljanju, v upo- rabni psihologiji in fiziologiji, v praktični etiki in religiji, v uporabi jezika, v samospoznavanju. Namen je v poučevanju duha - telesa v vseh aspektih. Poudarek je na pouku biologije, in prva predavanja so posvečena ekologiji, ker si morajo biti otroci že od začetka na jasnem, da se vse živo nahaja v medsebojni povezanosti. Ravnotežje, koo- peracija in usmerjenost, ki vladajo v naravi, postanejo temeljni pojmi uporabne etike. V petem razredu imajo predmet uporabno fi- lozofijo, katerega namen je predočiti, da se komunikacije ne da - 113 - zreducirati na besede? da obstoji še nekaj, kar lahko samo je. Družina in položaj žensk Bistveno nov moment v strukturo družine in vzgoje vnaša institu- cija, imenovana Klub medsebojne posvojitve. Drugače povedano: po- leg krvnega sorodstva obstoji še "adoptivno" sorodstvo. Vsak pal- ski otrok ima tako dvajset staršev in dvajset domov. Otroci na ta način niso izročeni na milost in nemilost dobri ali slabi volji svojih staršev, temveč imajo možnost, da se kadarkoli, zlasti pa v trenutkih slabega počutja, odselijok drugim "staršem". Če pride do hujših konfliktov, se jih poskuša rešiti s terapevtskim To je doživljaj, ki ga daje tudi raokša-zdravilo. Otroke tako navajajo na eni strani na razne vrste reoeptivnosti (cvet, kot ga vidi botanik, umetnik, Buda), na drugi na uporab- ljanje simbolov. ^ Zdi se, da je vzpostavljena idealna kombinacija zahodne znanosti ter teorije budizma in aplikativne metafizike. V formiranje celovitega đuha-telesa spada tudi pouk o seksual- nosti (učenje maithune)} otroci so konkretno seznanjeni s takšni- mi dogodki, kot so: porod, bolezen, smrt. Na univerzo se vpišejo s šestnajstimi leti in jo obiskujejo do štiriindvajsetega. Polovica tega časa je posvečena praktičnemu delu. Od štirinajstega leta naprej mora vsak opraviti devetdeset minut fizičnega dela na dan. Ozka specializacija je seveda nezaželjena: ekonomist mora biti psiholog in inženir metafizik. Omenja se še naslednje znanosti: farmakologija, sociologija, psihologija, čista in uporabna avto- logija, nevroteologija, metakemija, mikromisticizem, tanaloglja. - 114 - delovanjem ostalih članov Kluba vzajemne posvojitve tiste sta- rše. V teku je destrukcija družine na liniji starši-otroci, medtem ko se monogamna struktura ohranja. Je pa tudi ta načeta s pre- cejšnjo seksualno svobodo in mogoče uvajanjem' umetnega oplojevan- ja. Kontrola rojstev je eden glavnih postulatov oalske skupno- sti, kontracepcijska sredstva so lahko dosegljiva. Ženske na ta način niso več obremenjene z nenehnim rojevanjem, kot je še zdaj običajen pojav v nerazvitih deželah. Omogočeno jim je, da v več- ji meri izkoristijo svoje zmožnosti. Tako se je na Pali etablirala velika, odprta, neoredestinirana, inkluzivna družina. Tehnologija Ekonomijo in tehnologijo skušajo kar najbolj prilagoditi človeš- kim potrebam, specifičnostim družbe in naravnega okolja. To ne pomeni nič drugega kot to, da uvajajo selektivno tehnologijo in industrijo. Uvažajo samo to, kar nujno potrebujejo in česar sa- mi ne morejo izdelovati. Njihova formula se glasi: električna energija minus težka industrija plus kontrola rojstev je enako demokracija in bogastvo. Seveda to bogastvo ni v posedovanju stvari, prej v intenziteti in raznovrstnosti življenjskih izku- stev. Predpogoj je odprava revščine in bede. V raziskovanju in aplikaciji dajejo prednost biologiji in ne fi- ziki ali kemiji. V eksperimentalnem centru so tako vzgojili nove vrste riža, korzue, prosa in kruhovca ter boljše pasme živine in piščancev. Odklanjajo pa take "pridobitve" zahodne civilizacije, kot so: televizija, razkošni avtomobili, moda, nove vrste orožja ipd. - 115 - Sprejeli pa so: telefon, magnetofon, hladilnik. Odnos do dela in lastnine Posameznik ima možnost opravljati različna dela, eksperimenti- rajo tudi z raznimi delovnimi metodami in tehnikami. Kot je bilo že omenjeno, morajo intelektualci in uradniki fizično delati. Niso niti kapitalisti niti državni socialisti, temveč kooperato- rji. Poznajo zadružni način financiranja in poslovanja. Upravljanje, organizacija in ideologija Pala je ustavna monarhija. Glavne politične institucije so ka- binet, poslanski dom in državni svet (ki je predstavljal tedaj mladoletnega radžo). Oblike politične participacije niso opisa- ne. Zdi pa se, da obstoj različnih Interesov in morebitnih kon- fliktov rešujejo z dogovarjanjem. Na Pali izhaja le en časopis, izdaja ga skupina, ki predstavlja različne interese. Vsak ima pravico do svojega mnenja in kritike. Bralci lahko primerjajo različne trditve in si ustvarijo lastno sodbo. Zavračajo tako ideologijo zahodnega kapitalizma kot etatistični socializem. Posebnim zgodovinskim okoliščinam gre zahvala, da so ohranili precej svoje prvobitnosti in avtonomije. Religija in filozofija Po religioznem prepričanju^ eo prebivalci Pale šivisti ali budi- sti, pa tudi tantrijski agnostiki. Budizem je prišel na Palo pred 12oo leti, in to ne prek Cejlona, гш\рак prek Bengalije in ^ V tem primeru stroga ločitev filozofije in religije Äi umestna, 116 Tibeta. Njihov budizem je zato mahajonski in prežet s tantriz- mom. Ne poznajo državne cerkve, njihova vera priporoča eposred- no izkustvo in ne verovanje v dogme. Večji del tantre je praznoverje, toda obstaja racionalno jedro. Izvori tantrizma so nejasni, očiten je vpliv poganskih kultov in taoizma. Vrhovno božanstvo je boginja šakti, kar pomeni moč. Z možem Šivo tvori univerzum. Šiva je pasiven, Šakta je aktiven in dominantna ter prežema cel kozmos z energijo. Takšna koncep- cija kozmosa kaže na matriarhalne družbene korene tantrizma. Za razliko od ostalih oblik joge se tantra joga koncentrira na di- rektno kontrolo seksualne energije. V dalj čaasa trajajočem in kompliciranem ritualu je "maithuna" kot sakralna kopulacija zad- nje dejanje. Pri tem pa velja, da "padec oz. izguba semena pelje 12 v smrt, ohranitev semena pa je življenje." Ta metoda delno spominja na "coitus reservatus", ki so ga prakticirali moški čla- ni Oneide; le_ta je omenjena v vseh učbenikih uporabne filozofi- je. "Tantrijski" orgazem, je daleč bolj intenziven, tako da se na ta način doseže tisto stanje, ki ga v jogi imenujejo samadhi. Z izgubo otroštva izginja tudi otroku lastna oblika seksualnos- ti, ki jo je Freud imenoval polimorfna otroška seksualnost: ni vezana na genitalije, ampak je razpršena po vsem telesu. Maithu- na vrača to prvotno obliko seksualnosti, celotno telo se pojavl- ja kot substrat seksualnosti. Racionalno jedro v nauku tantre je teza, da človeku ni treba bežati iz sveta v nekakšno nirvano, ločeno od njega, kot to po- čenjajo menihi južne šole. Svet je treba akceptirati, izrabiti je treba tisto, kar daje, kar v njem lahko doživimo in kar čuti izkusijo. Edini cilj je osvoboditi se okovov seunega sebe. Spiri- tualnost in senzualnost nista nekaj izključujočega, sta konsis- tentni, in človek, v katerem sta prisotni obe komponenti, je po- polnejši, ker porajata novo kvaliteto. - 117 - Vpis v revolucionarni misticizem, katerega glavni predstavnik je William Blake, ki v Poroki nebes in pekla pove: Glas satana Vse biblije in sveti zapiski so povzročili naslednje zmote: 1. Da ima človek dva obstoječa principa, to je Telo in Dušo. 2. Da je energija, imenovana Zlo, iz telesa. Razum, imenovan Dobro, iz duše. 3. Da bo Bog mučil človeka vso večnost, ker sledi energijam. Toda resnična so naslednja nasprotja: 1. Človek nima nobenega telesa, ločenega od Duše; ker je to, kar imenujemo Telo, del Duše, ločene s petimi čuti, glavnimi dostooi duše v tej dobi. 2. Energija je edino življenje in izhaja iz telesa? Razum pa je mejnik ali zunanji obod Energije. 3. Energija je večna Radost. Tisti, ki želje zatirajo, delajo tako, ker so njihove želje dovolj šibke? zatiralec oziroma Razum pa stopi na njihovo mes- to in vlada brezželjnemu. Povrnimo se k Otoku. Bistvo njihove filozofije je izraženo v besedah Tat twam asi (to si ti)^^. Nanaša se na psihološko izkustvo, ki ga je moč preveriti z različnimi metodami: jogo, zenom, dhyano ali maithuno. Maithuna vodi tja, kjer najdeš spoznanje, kjer dobiš odgovor na vprašanje, kdo si. Tedaj izkusiš tat twan asi? to si ti in jaz sem to, to sem jaz. Maithuna je dhyana. - 118 - DISKUSIJA Zdi se da kakšno posebno poglavje, kjer bi se. obravnavala komparacija med Skinnerjevim in Huxleyevim utopičnim projektom, ni potrebno. Specifični postopek pisanja, ki,ga je avtor uporab- ljal v pričujoči razpravi, je že samo komporacija ali pa vsaj uvaja bralca v komparacijo. Huxley je superiornejši od Skinnerja ... Katere so tiste "mašine", ki producirajo strah in preganjavico? In "želeče mašine"? Želja in utopija sta v tesni povezavi ... - 119 - OPOMBE 1.0. tem: E.Bloch: Freiheit und Ordnung. Abriss der Sozialuto- pien (Rowolht, 1969). 2. M.Djurid: Dvosmislenost utopije, Praxis 1/2,1972. 3. Glej R.Jung: Radionice budućnosti, Praxis 1/2, 1972. 4. Več o tem qlej v zelo informativnem prispevku Komune med utopijo in realnostjo v tej številki časopi- sa. 5. B.F.Skinner v predgovoru za nemško izdajo Waiden Two (Futurum Zwei, Rowolht, 1972). 6. I.Kuvačić: Postoji li kriza v sociologiji, Praxis 3-5, 1974. . 7. E.Fromm: Anatomie der menschlichen Destruktivität (Deutsche Verlags Anstalt, 1974). 8. I.Kuvačič: Skinerova filozofija manipulacije, Praxis 1/2, 1973. 9. I.Kuvačič: prav tam. lo. K.Kinkade: A Waiden Two Experiment. The first five Years of Twin Oaks Community (V7.Morrow and Company, Inc.,New York, 1973). 11. R.M.Kanter: Commitment and Community. Communes and Utopi- as in Sociological Perspective (Harward Univer- sity Press, 1973), glej str. 18-31. 12. A.Huxley: Island (Penguin,1962),srbohr.prev.Otok (Zora, Zagreb,1969). 13. Glej tudi Volin/Phelan: Sex und Yoga (W.Goldmann V.). 14. Prim.A.Wats: This is it (Vintage Books, 1973),str.113-123. 15. Ta koncept je po m.nenju indijskega marksista Damodarana najbolj revolucionaren v indijski "klasični filozofiji".Prim, čovjek i društvo u indijskoj misli, žepna izda ja Praxisa, 1971. - 121 - lESZEK KOLAVmSKJ : KONCEPT LEVICE Vsako človeško delo je kompromis med materialom in orodjem. Orodje ni nikdar povsem kos nalogam in nobeno ni neizboljš- Ijivo, Poleg razlik v človeški spretnosti postavljata meje, ki določajo končni proizvod, nepopolnost orodja ter odpor sno- vi skupaj. Vendar, orodje se mora prilegati materialu, četudi prav malo, če nočemo ustvariti i)0Ša3ti, Ne moremo si primerno očistiti zob z oljnim svedrom ali izvesti operacijo možganov s svinčnikom. Kadarkoli so tako poskušali, so bili rezultati povsem nezadovoljivi. Levica kot negacija Družbene revolucije so kompromis med utopijo in zgodovinsko stvarnostjo. Orodje revolucije je utopija, material pa druž- bena stvarnost, ki ji nekdo želi vtisniti novo obliko. Orodje mora v določeni meri ustrezetti substaлci, če nočemo dobiti smešnih rezultatov. Seveda obstaja bistvena razlika med delom na fizičnem objektu in zgodovinskim delom; kajti slednje, ki je substanca, tudi ustvarja orodja, ki to substanco oblikujejo. Utopije, ki sku- šajo dati zgodovini novo obliko, so same proizvod zgodovine, medtem ko zgodovina sama ostaja anonimna. Zaradi tega celo ta- krat, kadar se orodje izkaže kot skrajno neprimerno materialu, ni nihče kriv in nesmiselno bi bilo na koga valiti krivdo. Na drugi strani je zgodovina človeški proizvod. Čeprav noben posameznik ne odgovarja za rezultate zgodovinskega procesa,je vendar vsakdo odgovoren za svoje osebno udejstvovanje v njem. Zato je tudi vsakdo odgovoren za svojo vlogo pri oblikovanju intelektualnih orodij, uporabljanih za spreminjanje stvarnosti - za sprejemanje ali zavračanje dane utopije, in sredstev, vključenih v njeno realizacijo. Zgraditi utopijo je vedno dejanje negacije obstoječe družbene stvarnosti, želja spremeniti jo^ l'oda negacija ni nasprotje konstrukcije - je le nasprotje pritrjevanja obstoječemu stanju. Zaradi tega je nesmiselno očitati nekomu, da raje destruirá kot konstruira, zakaj vsako konstruktivno dejanje je nujno ne- gacija obstoječega reda. Največ, kar mu je mogoče očitati, je, da ne podpira obstoječe stvarnosti in da jo želi spremeniti; ali na drugi strani, da jo sprejema brez pridržkov, ne iščoč sprememb; končno, da išče škodljive spremembe. Toda negativno stališče je samo nasprotje konzervativnemu zadržanju do sveta. - 122 - negacija je v sebi le želja po spremembi. Razlika med konstru- ktivnim in destruktivnim delom leži v verbalni mistifikaciji, izvrajoči iz pridevnikov, uporabljanih za opis sprememb, ki so smatrani za dobre ali slabe. Dejansko je vsaka sprememba dejanje, ki je negativno in pozitivno obenem in nasprotje sa- mo pritrjevanju stvarem, kakršne so. Dvigniti hišo v zrak je enako konstruktivno kot zgraditi jo - in istočasno ravno tako negativno. To seveda ne pomeni, da je vseeno, če nekdo poruši ali zgradi hišo. Razlika med tema dvema dejanjema je, da je prvo, v večini primerov, ljudem v škodo, drugo pa skoraj ved- no zanje koristno. Nasprotje rušenja hiše ni graditev nove, marveč ohranjanje obstoječe. Ге observad je bodo služile za zaključke, katerih cilj je na- tančneje določiti pomen, ki ga pripisujemo konceptu družbene levice. levica - in to je njena nespremenljiva in nepogrešljiva last- nost, nikakor pa ne edina - je gibanje, usmerjeno v negacijo obstoječega sveta. Ravno iz tega razloga je, kot smo videli, konstruktivna sila. Je, preprosto, zahteva po spremembi. Zate levica zavrača očitek, da je njen program zgolj, negati- ven, ne pa konstruktiven. Levica se lahko kosa z očitki, ki merijo na možno škodo ali korist, ki bi jih mogle povzročiti njene negacije. Prav tako se more zoperstavljati konzervativnemu zadržanju, ki želi perpetuirati stvari, kakršne so. Vendar>pa se ne bo zagovar- jala pred obtožbo, da je izključno negativna, kajti vsak kon- struktiven program je negativen in vice versa. Levica brez konstruktivnega programa ne more, kot sledi iz povedanega, imeti negativnega, zakaj ta dva pojma sta sinonimna. Kjer ni prozrama, hkrati ni negacije, se pravi, ni nasprotja levice - z drugimi besedami, konzervativizma. Utopija in levica Toda negacija sama po sebi ne definira levice, kajti obstajajo gibanja z nazadnjaškimi cilji Hitlerizem je bil negacija weima- rske republike, pa zaradi tega ni bil levičarski. V državah, ki jih ne kontrolira desnica, je ekstremno protirevolucionarno gibanje vedno negacija obstoječega reda. Levica je torej defi- nirana z negacijo, vendar ne saino z njo; opredeljena je s . smerjo ta negacije, dejansko, z naravo svoje utopije. Besedo ''utopija" uporabljam preudarno in ne v poniževalnem smi- slu, ki izraža absurdno predstavo, da so vse družbene spreaiem- be neuresničljive sanje. Pod utopijo razumem stanje družbene zavesti, duhovnega dvojnika družbenemu gibanju, ki se bori za radikalne spremembe v svetu - dvojnika, ki sam neustrezen tem - 123 - spremembam, le-te samo odraža v idealizirani in nejasni podobi. Stvarno gibanje oskrbuje s smislom za uresničevanje ideala, rojenega v kraljestvu čistega duha in ne v tekočem zgodovins- kem izkustvu. Utopija je torej zagonetna zavest aktualne zgo- dovinske tendence. Tako dolgo, dokler ta tendenca živi t^qno življenje, ne da bi našla izraz v množičnih družbenih gibanjih, rojeva utopije v ožjem pomenu besede, se pravi individualno izgrajevane modele sveta, kakršen naj bi bil, "^časoma postane utopija dejanska družbena zavest; osvoji zavest množičnega gi- banja in postane ena njegovih bistvenih gonilnih moči. Utopija tako preide s področja teoretične in moralne misli na področje praktičnega mišljenja in začne sama upravljati človeško akcijo. To je še vedno ne naredi uresničljive. Utopija zmeraj ostaja pojav miselnega sveta; celo kadar je podprta z močjo družbene- ga gibanja in še pomembnejše, celo kadar postane njegova zavest, je neustrezna, daleč presegajoča možnosti gibanja. Je na nek na- čin "patološka" /v širšem pomenu besede, zakaj utopična zavest je dejansko naraven družbeni pojav/. Je izkrivljen poskus vsi- liti zgodovinsko realističnemu gibanju cilje, ki presegajo zgodovino. Kakorkoli - in to je osnovno za razumevanje notranjih protis- lovij levičarskih gioanj -, levica ne more brez utopije. Le- vica oznanja utopije ravno tako, kot trebušna slinavka izloča insulin - z močjo notranjega zakona. Utopija je borba za spre- membe, ki "realistično" niso izpeljive z neposredno akcijo, ki ležijo onkraj napovedljive bodočnosti in se upirajo planiran- ju. Kljub temu je utopija orodje akcije, ki poteka v stvarnos- ti, in načrtovanja družbene dejavnosti, utopija, ki bi se kazala tako daleč od stvarnosti, da bi bila želja vsiliti jo groteskna, bi vodila v pošastne deformacije, družbeno škodljive spremembe, ki bi ogrožale človeško svobodo. Če bi /ji/ to uspelo, bi se levica spre.vrnila v svoje nasprot- je - desnico. Toda tedaj bi, utopija, ravno^tako prenehala bi- ti utopija in bi postala parola, opravičujoča vsako tekočo prakso. Na drugi strani se levica ne more odreči utopiji; ne more se od- povedati ciljem, ki so trenutno nedosegljivi, vendar pa osniiš- Ijajo družbene spremembe. *-fovorim o družbeni levici nasploh^ kajti čeprav je pojem družbene levice relativen - vsakdo je levičar v primerjavi z nečim drugim in ne v absolutnem pomenu - ,je ekstremni element vsake levice še vedno revolucionarno gi- banje. Revolucionarno gibanje združuje /The revolutionary move- ment is a catch-all/ vse končne zahteve do obstoječe družbe. Je totalno negiranje obstoječega sistema in zatorej tudi popoln program. Popoln program pa je dejansko utopija. Utopija je nu- jna komponenta revolucionarne levice, slednja pa nujen produkt družbene levice kot celote, - 124 - Vendar, zakaj je utopija pogoj vseh revolucionarnih gibanj? Ker nam zgodovinske izkušnje, bolj ali manj zakopane v druž- beni zavesti, kažejo, da nedosegljivi cilji ne bodo nikdar do- seženi, če ne bodo izoblikovani že takrat, ko so še nedoseglji- vi. Lahko se zgodi, da nemogoče postane v danem trenutku možno samo, če je bilo ugotovljeno v času, ko je bilo še nemogoče, îîaj navedem primer: serije reform ne bodo nikoli dosegle cil- jev revolucije, dosledno reformistična partija ne bo nikoli neopazno preoblikovana v izpolnjenje revolucije, bivanje utopi- je je nujen prvi pogoj za njeno morebitno ukinitev'kot utopije. Revolucionarno gibanje ne more biti rojeno istočasno z dejanjem revolucije, kajti brez predhodnega revolucionarnega gibanja se revolucija ne more izvesti. Tako dolgo, dokler revolucionarno dejanje ni izvršeno ali neizpodbitno in jasno evidentno, je utopija. Za današnji španski proletariat je družbena revolucija utopija; toda španski proletariat ne bo nikoli izvedel revolu- cije, če je ne bo proglasil, ko je ta še nemogoča. Zaradi tega i.-^ra tradicija tako pomembno vlogo v revolucionarnem gibanju: gibanje ne bi nikdar okusilo nobene zmage, če bi v predhodnih obdobjih ne trpelo neizbežnih porazov če ne bi iniciralo re- volucionarne dejavnosti, ko je zgodovinska situacija izključe- vala uspeh. Želja po revoluciji se ne more roditi samo v zrelih situacijah, zakaj med pogoji njene^re, dozorevanja so revolucionarne zahteve oblikovane v nezreli stvarnosti. Nepretrgan vpliv družbene za- vesti je eden nujnih pogojev dozorevanja zgodovine do točke ko- renite spremembe} utopija je prvi pogoj družbenega prevrata, tako kot so nerealistični napori predpogoj realističnih. To je vzrok, da revolucionarns^ zavest ne more biti zadovoljena zgolj z udeležbo pri spremembali, ki že potekajo; ne more zgolj sledi- ti dogodkom, temveč mora biti njim predhodna v času,ko niso ni- ti načrtovani niti anticipirani. Zaradi tega-in to je osnovni praktični zaključek - levica ne nasprotuje očitku, da se bori za utopijo. Morda se mora brani- ti pred obtožbo, da je vsebina njene utopije družbeno škodljiva, ne pa pred obsodbo, da je utopična. Desnica kot konzervativna sila ne potrebuje utopije; njeno bis- tvo je v potrjevanju obstoječih pobojev - dejstvo in ne utopija - ali želja po vrnitvi v stanje, ki je bilo nekoč dovršeno dej- stvo. Desnica teži k idealiziranju aktualnega stanja, ne k nje- govi spremembi. Potrebuje prevaro, ne utopijo. Levica se ne more odreči utopiji, ker je resnična sila celo.ta- krat, ko je zgolj utopija. Upor nemških kmetov v 16. stoletju, babouvistično gibanje in Pariška komuna so bili utopični. Kot je razvidno, brez takšnih utopičnih dejanj, ne bi bilo nobenih neutopičnih, pro"-resivnih družbenih sprememb. Jasno, iz tega ne sledi, da je nalopja levice lotevati se ekstremnih akcij v vsaki zgoiovinski situaciji. Reči hočemo le, da je obsodila utopije le zato, ker je utopija, desničarska, konzervativna in ovira - 125 - pričakovanje, da bо utopija kdajkoli ustvarjena, V nobenem primeru pa sedaj ne formuliramo družbenih nalog. Na koncept levice gledamo povsem abstraktno, skušamo dognati in ne pos- tulirati. Ker je levica prav tako "normalen" družbeni pojav, kot je desnica, in so progresivna družbena gibanja ravno tako normalna, kot so reakcionarna, je za levico, ki je manjšina enako normalno, da jo preganja desnica. Čeprav je negiranje obstoječega del narave levice, nikakor ne nujno sledi, da mora biti stvarnost vedno nasprotna nje- nim zahtevam, Ses je, da zgodovina nudi brez števila izkušenj ki govorijo v prid takemu gledanju, ter nas zavaja, da gleda- mo na levico, kakor da je obsojena biti "večna opozicija". Zgodovina je bila v preteklosti priča mnogim oviram za zahteve /npr, enakost pred zakonom/, ki so kasneje, po stoletjih trp- ljenja in porazov, postale resničnost. Ljubezen do mučeništva in heroizem sta levici ravno tako tuja kot oportunizem v zdaj- šnji situaciji ali odpoved utopičnim ciljem. Levica protestira proti obstoječemu svetu, vendar ne hrepeni po praznini. Je ek- sploziven naskok, ki ruši stabilnost družbenega življenja, ni pa gibanje, ki vodi k ničnosti. Slabosti levice Glavna slabost levice ni v tem, da je zrasla iz negacije, ampak da je njena negacija dosegla le raven moralnega protes- ta in ne praktične misli. Levičarsko zadržanje, ki se ustav- Lja na stopnji moralnega izkustva, ima majhen praktični uči- nek. Srčno krvavenje /"bleeding-heartism"/ ni politično sta- xišče. Druga lastnost, ki je neizogibna v naših okoliščinah, je ta, da levica ne more biti organizirano gibanje, marveč samo ne- jasna, fragmentarna negativna zavest, nasprotujoča desnici, ne- omejena s pomisleki o lojalnosti glede oblikovanja odstopajo- čih strank znotraj Partije, Tako levica ni postala politično gibanje v pravem smislu, temveč zgolj zbir spontanih moralnih stališč. Sna slabosti levice izhaja iz regresivnih pogojev mednarodne situacije, v podrobnosti katerih se ne bom spuščal, ki pa so jasno podpirali desničarske dejavnosti. Druge slabosti levice so tisti elementi neposredne situacije, iz katerih je mogla desnica črpati moč. Desnica nima nobenih pomislekov glede uporabljanja kakršnekoli demagogije, vsakrš- nih političnih in ideoloških gesel, ki ji omogočajo obvlado- vanje trenutne situacije. Kadar je potrebno, uporablja anti- semitizem, da si pridobi določeno število zaveznikov med po- božnjaki zunaj ali znotraj partije. Desnici gre v prvi vrsti za moč, V borbi za moč /ki je danes nima npr, na Poljskem/ je - 126 - pripravljena popularizirati katerakoli levičarska gesla, ki lahko^ugajajo množici. Povejmo odkrito: preziranje ideologije je moč desnice, ker dopušča večjo fleksibilnost v praksi in poljubno uporabo kakršnekoli besedne fasade, ki ji bo olajšala pdastitev moči. Desnice ne podpira le inerca starih navad in institucij, temveč tudi moč laži; res da malo, toda povsem za- dosti, da ji omogoča obvladovati položaj. V danem trenutku so ta gesla odkrita kot taktična sleparstva; ukana je v tem, da pride do tega trenutka šele takrat, ko ima položaj že v rokah in policijo na razpolago. Zaradi tega je za levico pomembno, da ob vsakem času razpolaga s spoznavnimi kriteriji v obliki zadržanja do tistih političnih zadev, ki, iz enega ali drugega vzroka, da se razodene takšna, kakršna v resnici je. Danes ob- stajajo takšni kriteriji v glavnem na področju mednarodnih za- dev. Levica je bila oslabljena tudi zaradi tega, ker je bil splošni družbeni protest proti kompromisnim metodam vlade prevečkrat združen z reakcionarnimi zahtevami, ki so za levico nesprejem- ljive. Toda na tej stopnji razvoja je levica prešibka, da bi prevzele vodstvo tega protesta. Zaradi takšnih okoliščin /v mednarodnem obsegu/ levica ne more irugega kot biti poražena. Če kljub temu želi obstajati, se mora predvsem zavedati nevarnosti svoje ideološke pozicije, nevarnost leži v njeni dvojni izpostavljenosti dvema oblikama desničarskega pritiska. Levica mora biti posebno hitra pri oz- načevanju svoje specialne pozicije kot konstantno in simultano nasprotne obema tema silama". Jasno in nepretrgoma mora razgla- šati svoje negativno stališče do obeh desničarskih tokov, ka- terih prvi je stalinistična inerca in drugi inerca kapitalizma v njegovi najbolj zaostali in skriti obliki. Levica je v veli- ki nevarnosti, če usmeri svojo kritiko le na en pritisk, ker tako zabriše svojo politično razmejitev. Njeno stališče mora biti izraženo v hkratni negaciji obeh. Levica mora nasprotovati poljskemu nacionalizmu ravno tako trdno kot tujim nacionalizmom ki ogrožajo Poljsko. Zavzeti mora enako jasen racionalni odnos tako proti sklerotični religioznosti stalinistične verzije ma- rksizma kot proti mračnjaštvu duhovščine. Istočasno mora zavr- niti socialistično frazeologijo kot fasado policijske države in demokratično frazeologijo kot fasado policijske države in lemokratično frazeologijo kot pretvezo buržoazne vladavine. Samo tako lahko zadrži svojo ločeno, posebno stališče, stališ- če manjšine. Na noben način pa levica ne želi biti manjšina za vsako ceno, * ' 7 sedanjosti je največja zahteva pred levico ideološka. Bolj natančno, razlikovati mora med ideologijo in tekočo politično taktiko. Levica ne odklanja kompromisa s stvarnostjo, dokler so kompromisi tako označeni. Zmeraj pa bo nasprotovala vsakemu poskusu upogniri ideologijo pred zahtevami trenutka, trenutno potrebnimj. privolitvami, taktiko. Ko levica spozna, da je vča- sih nemočna pred zločinom odklanja, da bi ga imenovala "blago- slov' , - 127 - To prav gotovo ni nepomembna ali postranska zadeva. Politična stranka, ki ne temelji na avtentični ideološki podlagi, lahko dolgo časa životari, toda podrla se bo kot hiša iz kart, ko se sooči s težavami. Tak primer je madžarska Partija. Komunisti- čno gibanje, ki podreja svojo ideologijo neposredni taktiki, je obsojeno na degeneracijo in poraz. Obstaja lahko le ob pod- pori moči in represivne države. Intelektualne in moralne vred- note komiinizma niso luksuzni ornamenti njegove dejavnosti, marveč pogoji njegove eksistence. Zaradi tega je tako težko vzpostaviti levičarski socializem v reakcionarni državi. Komu- nistično gibanje, katerega ediha bivanjska oblika je čis-ба ta- ktika in ki dovoli izgubo svojih izvornih intelektualnih in moralnih premis, preneha biti levičarsko gibanje. Odslej ima beseda "socializem" več kot en pomen in je prenehala biti si- nonim z besedo "levo". In zaradi tega je potrebno prenoviti koncept levice - tudi zato, da omejimo pomen levičarskih gesel. Zatoisj predlagamo izraz "levičarski socializem", Ne da bi se odpovedala katerikoli predpostavki svojega obsto- ja, je levica jasno pripravljena skleniti zavezništvo s kate- rokoli skupino, ne glede na njeno majhnost, in z vsemi "levi- čarskimi žarišči" /"leftist foci"/, kjerkoli so. Odkloniti pa mora podporo desničarskim situacijam in dejavnostim; če je k temu prisiljena z nasiljem, mora to imenovati "nasilje" ter se vzdržati iskanja ideoloških opravičil za svoje dejavnosti. Levica ve, da so te zahteve samo videti skromne, in uvideva, da lahko vodijo k novim porazom - toda takšni porazi so plod- nejši kot kapitulacija. Iz tega razloga se levica ne boji biti v manjšini, kar v mednarodnem obsegu gotovo je. Ve, da zgodo- vina v vsaki situaciji dalje levičarsko stran, ki je ravno ta- ko nujna prvina družbenega življenja kot njegovi konzervativni in inertni vidiki. Protislovja družbenega življenja se ne dajo uničiti} to pome- ni, da bo človeška zgodovina živela tako dolgo kot človek sam. In levica je fermentirajoči dejavnik celo v najbolj zakrknjeni množici zgodovinske sedanjosti. Četudi je občasno slabotna in neopazna, je vendarle dinamit upanja, ki razblinja mrtvi tovor okostenelih sistemov, institucij, običajev, intelektualnih ma- nir in zaprtih doktrin. Levica združuje tiste razpršene in ce- sto skrite atome katerih gibanje je v poslednji analizi, to, kar imenujemo napredek. Prevedla Slavica Obradovič /Redigiral T.M./ Poljski mislec Leszek Kolakowski je eden najvidnejših sodobnih marksistov, predstavnik struje, ki jo E.Bloch imenuje toplo strujo v marksizmu. ^ojen 1927, je Kolakowski študiral v Lodzu, bil tam asistent logike in kasneje delal na warszavski univerzi, kjer je postal šef^katedre za zgodovino novejše filozofije. 1966 je bil izk- ljučen iz poljske Kom\inistične partije in dve leti kasneje, - 128 - skupaj s še petimi kolegi "odpuščen" iz službe, tako da si je moral, kot mnogi komunistično usmerjeni intelektualci iz "vz- hodnih držav", poiskati možnost ustvarjanja na "Zahodu" /njegova življenjska usoda je čudno sorodna njegovi misli, da socializem ni "družba, v kateri je en človek nesrečen, ker pove, kaj misli, drug pa srečen, ker ne pove, kaj ima v mislih; družba, v kateri človek živi bolje, če sploh ne misli"/; zdaj dela na oxfordski univerzi. Izdal je knjige o katoliški, srednjeveški in pozitivistični filozofiji, obravnaval antinomije svobode pri Spinozi, napi- sni knjigi "Svetovni nazor in vsakodnevnost" ter "Človek brez alternativ", zbirko bajk "za otroke", dramo, vrsto esejev in študij itd. Fri nas prevedeno; "Filozofski eseji" /Nolit, Be- ograd 196^/ in Filozofija pozitivizma /Prosveta, Beogr^id/, Treći program br. 2o je objavil prevod knjige Prisotnost mita, "Koncept levice", esej, katerega večji del smo tu prevedli, jeobjavljen v: Toward a Marxist Humanism. Essays on the Left Today. Grove Press, Inc., New York 1968 /naš prevod str. б?- 72 in 79-83/. The Concept of the Left je objavljen tudi v zborniku The N'ew Left Header, Carl Oglesby, ed., Grove Press, New York 1969. -13o- l'Dr 171:335.95 BOJAN PAS:.nje pj. stopajo -kot posamezniki na določeni stop- nji r-zvoja produktivnih sil in potreb. Prav ti odnosi med pos.^nezniki, katerih vzrok so potrebe in način njih zadovo- ljevanja, "njihovo obnašanje kot individuov drugega do druge- g_." (cit. d., str. 3o3), pa. so .bili "tisto, kar je ustvarilo in vsak dan znova ustvc^rja obstoječa razmerja" (isto). "Že prav od začetka se torej kaže materialna povezava ljudi med seboj, ki je pogojena s potrebami in načinom produkcije in je tako star.-, kot ljudje sami - ..." (cit. d,, str,35). Na- stane skupnost, družba, skupina med-seboj-so-delujočih indi.^ 'v-lduov. Potrebe so vzrok-povezovanja posameznika z drugimi posamezniki in le-teh z njim, kakšna pa je ta povezava, je odvisno od de janskega/konkretnega načine, proizvodnje. Zadovoljena prva potreba, sama dejavnost, ki je potrebna za to zadovoljitev, in s to dejavnostjo pridobljena sredstva zado- - 135 - voljevanjći, proizvedejo nove potrebe. Množenje ljudi kot рго- cukcija življenja, vedno večje število individuov prav tako porodi nove potrebe, "pocmožene potrebe pa nova družbena raz- merja" (cit.d., str, 34). Tako že od vsega začetka obstajajo v tesni medsebojni povezavi in medsebojnem vplivanju, t.j. kot celota, trije momenti: primarne, prvotne potrebe in izdelova- nje sredstev za njihovo zadovoljevanje, produkcija novih po- treb in produkcija življenja, i ISàrx deli potrebe v dve vrsti. Za prvo je značilno, da te po- trebe obstajajo v vseh družbenih razmerah in jih različno druž<- bene razmere spreminjajo "le v njihovi obliki in smeri" (cit. d., str. 196 v op.). Ostale potrebe pa so takšne, da jih pogo- jujejo "določene družbene oblike, določeni proizvodi in ob- če va Ine razmere" (isto; podčrtala sv,). Zaradi odtujenosti ma- terialne baze (in s tem celotne družbe), na kiteri slonijo vse potrebe, so bile vse potrebe do sedaj fiksne. Kajti neka potreba postane fiksna, "zadobi izključno oblast nad nami", če materialne okoliščine ne "dovoljujejo normalne zadovolji- tve tega poželenja (in s tem potrebe - op. av.) in na drugi strani razvoj celokupnosti poželenj (in s tem potreb - op. av.) " (cit.d,, str. 195). Po Шгхоvem mnenju pa komunistič- na družba bistveno spreminja odnos med posameznikom in njego- vimi potrebami. To pa tako, da prvo vrsto potreb (prvobitne potrebe), ki bodo (kot v vseh družbenih razmerah) obstajale tudi v teh, "tudi ta družbena oblika samo spremeni, v tem ko jim daje sredstva za normalen razvoj "(cit.^,, str. 196 v op.). Drugj. vrsta pa sploh ne bo več obstajala, kajti "popolnoma je oropana slojih življenjskih pogojev" (isto). Kaj pa se bo zgo- dilo z vsako konkretno potrebo, pa je mogoče ugotoviti le sko- zi prakso, z nastankom novih potreb." Seveda v komunizmu ne gre - 136 - au odpravo "fiksnosti" posameznikovih poželenj in potreb. Ko- aiinisti "težijo le k "takšni organizaciji produkcije in obče- vanja, ki omogoča ... le s potrebami samimi omejeno zadovolje- vanje vseh potreb" (cit.d, str. 197 v op.). Obr>a.vnavani problem zadovoljitve in spremembe potreb v komuniz- mu pa naravnost potiska k vprašanju o osvobajanju in osvobo- ditvi človeka. Odgovarjanje na to vprašanje je tesno preplete- no z vprcAŠevanjem o človekovih potrebah. "Osvoboditev je zgodo- vinsko dejanje" (cit. d., str. 28), Kot takšno se lahko izvrši le v dejanskem, predmetnem svetu in prav takšnimi sredstvi. Ven- dar pa se sa.m postavlja nek pogoj, "Ljudi ne moreš osvoboditi, dokler niso sposobni, da si oskrbe hrane in pijače, stanovanja in obleke v popolni kakovosti in količini" (cit,d., str.27-28), torei., dokler niso prvobitne potrebe posameznikov zadovoljene do konc- in v vsej njihovi celovitosti. Zato so se ljudje osvobodili vedno le tako daleč, kolikor so jim dopuščale "ek- sistirajoče produkcijske sile. Vsem dosedanjim osvoboditvam pa 30 bile za podlago omejene produkcijske sile" (cit. delo, str. 295). Produkcija le-teh je omogočala razvoj le ob pogo- jih, da, so eni zadovoljevali potrebe na račun drugih in se na ta način razvijali; t.j. "dobili monopol nad razvojem" (isto). Ostali, in to večina, pa so bili pahnjeni v položaj, ko so bili "zaradi konstantno trajajočega boja za zadovoljitev naj- nujnejših potreb zaenkrat izključeni iz vsakega razvoja" (isto). Družba se je tako ru.zvija.la znotraj nekega nasprotja, ki se v današnjem svetu kaže kot nasprotje med kapitalom in. njegovimi nosilci ter obyladanimi sloji. Iz takšnega stanja pa liirz pojasnjuje, zakaj zadovolje-vanje potreb pri vladajo- čem razredu postane "nečloveško", zadobi človeka-ne-vredno obliko, uživanje (in s tem potrebe) individuov je skozi vso predzgodovino človeka povezano z razrednimi razmerji, ki jih ustvarjajo pogoji produkcije in občevanja in v katerih ti indi- - 137 - vldui žive. Tako je za obdobje srednjega veka značilno, da je imel vsak stan svoje specifične užitke in način uživanja, s pojavom meščansko-kapitilskih odnosov pa so užitki vsakega raz- reda dobili svojo obliko. "Pri meščanstvu zadobi užitek celci uradno ekonomsko obliko - kot luksus" (cit.d., str. 279). T^^-k- šno (dosedanje) uživanje pa je bilo omejeno, in to iz dveh r^^-z- logov: uživanje je (bilo) zunaj dejanske življenjske vsebine, življenjske dejavnosti individuov (celo z njo v nasprotju) in se je zreduciralo na to, da mu je kot dejavnosti (bila) dana navidezna vsebina, na drugi strani pa se je ena potreba ali ena vrsta potreb zadovoljevala na račun druge; da se (je) za- dovoljitev individua kazala kot enostranska zadovoljitev ene same potrebe ali ene vrste potreb, kar pa pomeni zadovoljeva- nje potreb(e), ne da bi 2W-dovoljeval sebe, ves živi individuum. Takšen način zadovoljevanja vsekakor pogojuje bit in ne zavest; pogojujejo ga "empirični razvoj in pa življenjski izraz indi- vidua, ki je spet odvisen od svetovnih razmer" (cit.d., str. 198). Kritika teh užitkov in takšnega zadovoljevanja potreb je možna le prek kritike načina produkcije in občevanja, le če izpoâtàvlno kritiki tako produkt, kot tudi pot, po kateri je produkt proizveden. II. "liEnogi ljudje se čudijo radikaliz- mu Zavesti III. - ali so jih in- filtrirali komimisti ali so pod vplivom"* neka j levičarskih agita- torjev"" ali so brali Шгха?" (C.Reich: The Greening of America, Penguin 1972, str. 193). Izhodišče za kritiko kapitalske oblike predmetnosti najdemo v Шгхоу! ontološki določitvi človeka kot naravnega in predmet- - 138 - nega bitja (Ekonocisko-filozofski rokopisi). človek ima izven sebe predmete, ki bivajo od njega neodvisno, "toda ti predmeti so predmeti njegove potrebe, za ude jstvova- nje in potrjevanje njegovih bitnih moči nepogrešljivi, bistve- ni predme ti (LISID I, str. 384; kurziv K.LÎ. ) In dalje: "Lakota je nuravna potreba, potrebuje torej naravo izven sebe, pred- met izven sebe, da bi se zadovoljila, da bi se utešUa" (isto). Človek je torej bistveno naravno bitje, in to predmetno nar^^v- no bitje. Predmeti njegovega bitja so naravni, dejanski, čut- ni predmeti, prav tako, kakor je tudi človek sam naravno, de- jansko, čutno, trpno in strastno bitje. To, da lakota kot naravna potreba potrebuje naravo, čutne pred- mete izven sebe, kaže na usmerjenost potrebe navzven. Potreba je lahko zadovoljena, le, če se odpre navzven v svet čutnih, naravnih predmetov in si jih tam prisvoji. Prisvoji pa si jih lahko le v njihovi čutnosti, v njihovi (človeški) koristnosti, s tem da jih napravi za uporabne predmete. "Koristnost stvari nupravi 3tv.j.T za uporabno vrednost. Toda ta koristnost ne vidi v zr-ku. Odvisna je od lastnosti telesa blaga in brez njega ne nore obstajati. Samo telo blaga, kakor železo, pšenica, dia- nant itd., je zato uporabna vrednost ali dobrina. Ta njegov an- ca j ni odvisen od množine dela, ki ga mora človek opraviti, da si prisvoji te njegove uporabne lastnosti" (K.str.44). Potreba je potreba po čutnem predmetu, zadovoljevanje potrebe je čut- no zadovoljevanje, užitek kot povračanje potrebe vase in nje neg^Aclja je čutni užitek. To, po čemer je užitek mogoč, je upor-ibna vrednost stvari. Uporabiti, prisvojiti si zunanji predmet poceni zadovoljiti potrebo po njem, poceni predmet uživati. V k:,pitalski obliki predmetnosti se srečujemo s perverzijo - 139 - zgoraj omenjenega, "V družbi take oblike, kakor jo tu razisku- jemo, nastopajo uporabne vrednosti hkrati kot snovne nositelji- ce menjalne vrednosti" (K, str, 44: kurziv E:,M,), Omenjena druž- ba je seveda kapitalska družba; izvemo, da poleg uporabne vred- nosti nastopi v njej tudi menjalna vrednost. Kaj menjalna vred- nost pravzaprav je? "Kenjalna vrednost se kaže predvsem kot količinsko razmerje, kot proporcija, v kateri se menjajo upo- rabne vrednosti ene vrste za uporabne vrednosti druge vrste, kot razmerje, ki se po času in kraju vedno spreminja. Menjal- na vrednost se nam zato zdi nekaj slučajnega in čisto relativ- nega; notranja, blagu imanentna menjalna vrednost (valeur intri- nsèque) se zato zdi contracictio in adjecto" (K, str, 44 - 45; kurziv К,М,), Menjalna vrednost je torej abstrakcija od same- ga predmeta oz. od njegove uporabne vrednosti. Uporabna vred- nost je sicer substanca menjalne vrednosti, vendar jo v kapi- talskem svetu menjalna vrednost prevladuje, potiska, skriva za sebe. To, da kljub svoji bistveni abstraktnosti, relativ- nosti in nepredmetnosti menjalna vrednost tako uspešno zakriva uporabno vrednost-predmeta, kaže na globlji in izvomejši Za- kaj in Kako vsega kapitalskega sveta. Ustrezno odgovoriti na ti dve vprašanji bi pomenilo razmisliti vse tisto, Icar se nam bolj ali manj dozdeva kot ta Zakaj in Kako: samoodtujitev člo- velca, delitev dela, privatna lastnina itd. Vendar nama tu ne gre za omenjeno razmišljanje, temveč zgolj za razmislek o po- trebah, kakor jih postavlja in prestavlja svet menjalne -^rred- nosti. Videli smo že, da je zadovoljevanje potrebe uporaba, uživanje predmeta, ki ga ravno v aktu zadovoljevanja potrebe, t.j, pro- dukciji, napravimo za predmet. Akt zadovoljevanja potrebe je čutni akt. In šele čutni akt je tisti, ki je zmožen spremeni- ti, opredmetiti predmet zunaj sebe na način človeške prisvo- jitve tega predmeta, na način očlovečenja predmeta; napraviti - 140 - tâ predmet za svoj 'bistveni predmet in v njem izraziti svoje "bistvene, individualne moči. Td. akt je akt "ude j s tvo van ja člo- veške dejavnosti" (Ш1Ђ I, str. 337). In tiko dalje. Tu je poglavitno, da so porajanje potrebe, zadovoljevanje potrebe, uživ«.nje potrebe kot vračanje potrebe vase, transformacija po- trebe itd. bistveno čutno določeni. Z nastopom menjalne vrednosti je vsak predmet sprevržen v svo- je nasprotje, "kajti če abstrahiramo njegovo uporabno vrednost, abstrahiramo tudi njegove telesne sestavine in oblike, zaradi l::^terih je uporabna vrednost ... Vse njegove čutne lastnosti 30 izginile. Tudi ni več produkt mizarskega ali zidarskega ali prediInegct ali kakršnegakoli drugega določenega produktivnega dela. K^dar izgine koristni značaj produktov dela, izgine tu- di koristni značaj raznovrstnega dela, ki ga vsebujejo, izgi- nejo torej tudi različne konkretne oblike tega raznovrstnega .-. dela, ta dela se več ne razlikujejo, temveč so vsa slcupaj re- ducirana na enako človeško delo, abstraktno človeško delo" (K, str. 46-47). Ne gre torej edino za anestezijo, "onečutenje" predmetov, temveč za anestezijo celotne človeške dejavnosti v svetu: človeka, družbe, narave, celotnega kozmosa. Človeška de- javnost se sprevrže v abstraktno delo, ki je "enako človeško delo", enako v smislu totalitarizma: skupni imenovalec tegit de- la je trošenje človeških mišic, možganov, kosti itd, "To ude- ,]..nieuje dela зе luže v nacionalnookoncmskem stanju kot razde- janjenje (Entwirklichung) delavca, opredmetenje kot izguba predmeta in sužnost predmetu, prisvojitev kot odtujitev, kot роупапjenie (Entauseerung) " (LIElD I, str. 3o3; kiîrziv K.!.:,). Človek postane upredroeteno delo - kapital - in s tem blago. Človek postane stvar, stvar pa je poesebljena: strav kot bla- go in blago kot fetiš. Človeški odnosi postanejo odnosi menja- ve, blaga, potrošnje, postanejo torej povnanjeni, abstraktni: Substanca teh odnosov jo matematično-teliničnl odnos. LJatema- tizaolja človeka je le en aspekt abstraktne dejavnosti kot de- - 141 - Ko človek stoji nasproti svojemu predmetu kot blagu, kot "čut- no nadčutni stvari", postane njegova potreba po tem nečutnem predmetu brezpredmetna: menjava sama postane potreba. Človek torej proizvaja le še zaradi menjave in njenega posrednika - denarja. 'To tem tujem sredniku - namesto da naj bi bil človek sam srednik za človeka - gleda človek svojo voljo, svojo de- javnost, svoj odnos do drugih kot moč, ki je neodvisna od nje- ga in od njih" (LEID I, str. 4o2; kurziv K.И.). Situacija po- stane absurdna: "Predmeti, ločeni od tega srednika (denarja op .av.) 30 izgubili svojo vrednost" (IISID I, str.4o2). Tisto, кз.т je uporabno, ni več vredno, in tisto, kar je vredno, ni več uporabno (to bomo v nazornejši obliki srečali v Marcuse- jevi kritiki industrije zabave, luksuza, orožja itd.). Potre- ba je potreba po denarju oz. po vsem tistem, kar je z denar- jem predstavljeno, ki je ta'ko, kot je šele po denarju. Denar je sedaj tisti,ki določa človeške potrebe. V kapitalski - de- narski družbi govoriti o "človeški potrebi" je contradictio in adjecto. (Re)habilitaci ja človeške potrebe predpostavlja od-potovanje iz tega sveta na način "popolne emancipacije vseh človeških čutov" (LIElD I, str. 337; kurziv K.M.), kar pa obenem pomeni marsikaj: tudi čutno destrukcijo kapitalskega sveta - da je potovanje sploh možno. OB I.MARCUSEJU I. "Tedaj ni bilo niti tistega, kar je, niti tistega kar ni." ./ Hasadiya. Visoko razvita industrijska, družba, кгског obstoji, je vse bolj sposobna zadovoljiti dejansko obstoječe potrebe v tej družbi 142 - bivcìjoGih in z njo pogojenih posameznikov. To ji uspeva na na- čin, kako je organizirana. (1). Vendar, če govorimo o odnosu družha - potrebe posameznikov na ta način, opazujemo stvar, ki je postavljena na glavo. (2). Postavljena na noge pa ista stvar je videti takšna: obstoječa družba je sposobna zadovoljiti vse potrebe, ki se pojavijo pri posamezniku, ravno zaradi tega, ker i e tako organizirana. Tisto, kar je bilo prej videti le kot sredstvo za delovanje, se zdaj pojavi kot delujoče. Tako kot je obstoječa družba organizirana, zadovoljuje lastne potrebe, ko zadovoljuje potrebe posameznikov; družbene potrebe (t.j.po- 1) To dejstvo, uporabljamo kot argument, tudi v določenih sre- dinah velik optimizem. Iz takšnega stanja pa se rojevoijo o potrebnosti vedno večje ekspanzije proizvodnje, ki naj bi že v samo kvantitativno rastjo, samo z razširjenjem a- sortiaana izdelkov (izbire in kopičenjem blaga pripeljala do sreče, zadovoljstva / zadovoljenosti in nelakšne ogali- zacije vseh ljudi. Česa se naj bi posameznik želel, kot da mu določeni- družba ponuja vse, kar potrebuje in česar si (po)želi, ter mu hkrati obljublja, da mu bo to in še več kmalu dostopno, če mu še (slučajno).ni? In kakšen naj bo še bolj tehten argument za trditve oficialnih teoretikov takšne družbe, da kvalitativna sprememba obstoječega ni potrebna, ter da je (za vsako ceno; tudi izničenja člove- štva) potrebno ohraniti obstoječe stanje, ki nudi "vse" (ali, morda, le omogočiti razvoj znotraj ie-tega)? Da je potrebno le razširjati proizvodnjo in skrbeti za renta- bilnost gospodarstva, pa bomo imeli "vse"? Kajti "v pogo- jih rastočega življenjskega standarda je nekonfornizem v sistemu viden družbeno nekoristen, še tem bolj, ker vklju- čuje občutne ekonomske in politične (nevšečne - opr.sv.) posledice in preti gladkemu funkcioniranju celote" (CJD, str. 22). 2) Govorimo, da imajo ti posamezniki svoje lastne, ':"d njih samih izvirajoče potrebe, zaradi katerih je določena druž- ba na določen način organizirana, da bi jih lahko (in da jih samo tako tahko) zadovoljuje. - 143 - litiöne potrebe) so postale individualne potrebe in želje. Ravno način organizacije obstoječe družbe zahteva takšen na- čin zadovoljevanja potreb. V sistemu, v katerem je osnovno vo- dilo profit, kjer je profit tista prizmći, skozi katero se gle- da (v) svet, in je vse organizrano, urejeno, prilagojeno (po) njegovi meri, je eksistenčna nuja sistema, da organiziora tu.di potrebe posameznikov, njihovo nastajanje in zadovoljevanje, tej podobi ustrezno. Eksistenčna nuja te družbene oblike je, da ustvarja takšne potrebe posameznikov, da bo njih zadovolje- vanje potreb omogočalo nemoteno funkcioniranje sistema kapital- skih odnosov in 3 tem nemoteno perpetuiranje obstoječega nači- na bivanja, kakršnega pogojujejo obstoječi kapitalski odnosi. (3) Če stvari postavimo v takšno zaporedje, se (po)vpraševanje o obstoječi družbi pojavi nekako tako: kakšna je "ta diružba, ka- ko je organizirana, da se sili v opisano dejavnost, ter ali ji in (če ji) kako ji uspeva to, kar se ji samo postavlja kot cilj in kar smo zgoraj naznačili kot ta cilj? , II. Obstoječa visoko razvita industrijska in na kapitalskih odno- sih temelječa družba je v celoti iracionalna družba: iracio- nalna, če vzamemo kot kriterij osvobajanje človeka in s tem raz-odtujltev človeške družbe, čeprav je po svojem funkcioni- ranju globoko racionalna. Ta njena racionalna iracionalnost / iracionalna racionalnost se pojavlja v različnih oblikah. Do- volj razvita produktivnost je nujno orožje v rokah za raz-od- tujltev človeka in družbe borečega se posameznika. V obstoje- či kapitalski družbi je ta pjroduktivnost tako ogromna, da bi 1) Ali povedano drugače, povedano z besedami A .Huxleya: "Ljud- je so srečni, saj dobijo vse, kar si požele, in si nikoli ničesar ne požele, česar ne morejo dobiti." (A .Huxley:Bravo New World) - 144 - takšno orožje lahko tu-di dejansko bila. Konkretno pa se ta produktivnost kaže kot surova represija nad človekovimi potre- bami, kot totalitarna kontrola nad njimi in kot planirano ovi- ranje oz. preprečevanje njihovega svobodnega razvoja. Nepresta- no oboroževanje, konstantna grožnja z ničenjem je tisti fak- tor, ki je osnova in izvor velikega dela obstoječega bogastva; ki v obstoječi družbi omogoča blagostanje (večine) prebival- stva; hkrati pa se histerično in nepretrgano pripravljanje na vojno in imičenje vodi v imenu ohranjanja miru. Pripravlje- nost na vojno ohranja mir. Ljudem je vsiljena potreba, da ži- vijo konstantno na robu propada, da živijo neprestano v pri- pravljenosti na nekakšno obrambo pred (velikokrat imaginarnim (ga) sovražnikom in da si celo iz takšne (življenje uničujoče) priprvi vi jenosti gradijo (v okviru njihovega načina življenja dejansko) boljše življenje. Obstoječa družba je sposobna spre- meniti odvečne v potrebno, škodljivo v koristno, smrt v življe- nje. A to življenje kljub vsemu ostaja navidezno življenje, in vse blagostanje te družbe ye le navidezno blggostanje, le nagovar- janje človeka na samomor (ki pa ga družba spet spremeni v (bolj- še) življenje, in ples smrti smelo plešemo naprej; ubijam se, da bi živel, in živim, da bi se ubijal, in ubijam se ... ). Torej: takšna kot je, je iracionalna do najglobljih družbenih in človeških plasti, in takšno jo sprejema večina prebival- stva, ali drugače in natančnejše rečeno, večina prebivalstva je prisiljena, da jo sprejema. Vendar že dolgo ne gre več za tiste vsem v oči bijoče nasilje, ki prej odvrača prisilje- vanega od tega, v kar ga .silimo. Prisiljevanje je že zdavnaj spremenilo svojo surovo, bolečo in krvavo obliko, dobilo je neko bolj prefinjeno obliko duhovnega nasilja, obliko mani- pulacije in indoktrinacije, ki zajame posameznika- v celoti in (skoraj) do dna. Obstoječa družba je posamezniku sposobna nuditi vedno več, vedno bolj udobno, nenapomo in raznovrst- - 145 - no življenje. Posameznike oskrbuje z vsem, kar jim je dejansko potrebno, in ravno ta oskrba je najmočnejše in najbolj značil- no sredstvo kontrole nad njimi. Kajti zaradi tega, kar smo za- pisali v zadnjih stavkih, družba ni nič manj iracionalna in nič manj potrebna kritike. Ob teh ugotovitvah se postavlja še kot veliko bolj smiselna distinkcija med lažno in resnično za- vestjo posameznikov, in tako tudi med lažnimi in resničnimi človeškimi potrebami. Človeške potrebe so zgodovinske potrebe. Ali bo nekaj postalo potreba, je tako v veliki meri odvisna od usmerjenosti osred- nih družbenih institucij in interesov, V našem primeru imamo .. opraviti z represivno družbo, ki zahteva represivni razvoj posameznika. Od tod pa izvirajo lažne potrebe. Lažne so nam- reč tiste potrebe, ki so jih posamezniku vsilili posebni druž- beni interesi, z namenom, da bi ga na ta način dobili pod kontrolo, V današnji družbi so to potrebe, ki perpetuirajo mučno delo, agresijo, bedo in krivico. Seveda lahko zadovo- ljevanje takšnih potreb dejansko zadovolji posameznika, Vendar- pa zadovoljevanje takšnih potreb preprečuje njegov svoboden ri^^- voj človeka kot človeka, zato ta "sreča" posameznikov ni tista sreča, ki bi jo bilo potrebno ščiti v imenu človekove osvobo- ditve. Družbena vsebina in funkcija takšnih potreb sta člove- ku tipično odtujeni. Podrejena sta človeku zunanjim silam,nad katerimi posameznik nima moči In ki se jih (velikokrat) yáti ne zaveda, "Večina predomlnantnih potreb po relaksaciji, zaba- vanju, obnašanju in konzumiranju po oglasih - da se ljudi In sovraži tisto, kar drugi ljubijo in sovražijo - spada v to kategorijo lažnih potreb" (ČJD, str, 24). Vprašanje, katere potrebe so lažne in katere ne, morejo In morajo rešiti sami individui, vendar pa to lahko storijo samo takrat, ko so in - 146 - ce so svobodni, (1) ITihče ne more v njihovem imenu odločati o tem, Do takšnega odgovora pa nikakor ne moremo priti, dokler se posameznikom vsiljujejo stališča, interesi in potrebe ter dokler so objekt manipuliranja. Temu (zadnjemu) pa se obsto- ječa družba sama ne bo odrekla. Pri kritiki obstoječe kapitalske družbe se je potrebno ozreti še na nekaj ostalih dejstev. Objektivno obstoji določena kva- liteta in kvanti tega intelektualnih in materialnih sredstev, ki se lahko uporabijo. Trdimo, da v industrijski družbi obsto- ječa količina teh sredstev tehničnih in intelektualnih stva- ritev, omogoča pacifilcacijo eksistence (2) in prek nje kvali- tativno spremembo družbe. Obstoječi sistem jih danes uspešno uporabi ju, v svoje namene. Eavno zaradi tega smo prisiljeni, da si stalno zastavljamo vprašanje o tem, kako bi obstoječa sred- stva uporabili za optimalni razvoj in zadovoljitev individual- nih potreb ter sposobnosti ob minimalno ns,pomem delu in od- rekanju. Takšno vpraševanje pa v obstoječi družbi že samo po sebi povzroča obstoj sil in tendenc, ki poskušajo udejaniti zgoraj zastavljene cilje in ki so pripravljene kvalitativno spremeniti obstoječi svet. Vendar se je do sfedaj (po)kazalo, da je industrijska družba sposobna '*obrzdati" (3) kakršenkoli poskus, da bi te sHe uresničile svoje naaene. To "brzdi^nje" 1. Tu pa se na teoretičnem področju znajdemo v začaranem, za- prtem krogu. "Ilvkljub jeziku brutalnih dejstev, in ideolo- gije pa dialektična logika vztraja, da morajo biti sužnji . svobodni ^za svojo osvoboditev, preden lahko postanejo svo- bodni" (ČJD, str. 55: podčrtala av.). Izhod je očitno mogo- če iskati le v praktičnem delovanju, t.j. revoluciji kot kva- litettivni spremembi načina življenja. Primerjaj tudi Пггхо- 20 razmišljanje пл to temo v IIElD II, str. 196-197. ' 2. V sraislu pomirjanja eksistence ob postopnem izginjanju borbe sj. obstanek (po liarcuse ju), 3. Terrain "obrzdati" je uporabljen kot n.;^domestek L'íircuse jevemu pojau "contain" in poraeni "vsebovati možnost za transcendira- nje obstojGČeg-i in i s toča eno njihovo zadrževanje znotraj neja obstoječega (glej B,Bi"ajić v бОИ, str.12 v opombi). - 147 - družbenih kvalitativnih sprememb je po I^Harcusejevem mnenju najbolj značilna stvaritev razvite industrijske družbe. liaj- ti vsaka kvalitativna sprememba bi pomenila (hkrati in prav to) spremembo načina življenja, zato mora postati dejanska potreba posameznikov, ki živijo v tej družbi, in mora iz te potrebe tudi izvirati. Tej družbi pa uspeva, da oskrbe posa- meznikov z dejansko potrebnimi dobrinami uporablja kot sred- stvo, s katerim v njih zatira potrebo po spremembi načina življenja, torej kvalitativni spremembi. Potrebo posameznikov pa dobivajo v obstoječi kapitalski družbi ideološko dimenzijo tudi s prikrivanjem razrednih protislovij. S pomočjo koinciden- de potreb razredov navidezno izginjajo razredna nasprotja in na ta način je (seveda navidezno) blokirana možnost revoluci- je v liirxovem smislu. Vendar, "ko se delavec in njegov upravi- telj zaboavata ob istem TV programu in obiskujeta iste javne prostore, ko se strojepiska prav tako atraktivno opravlja kot hči njenega delodajalca, ko je črnec lastnik cadillaca, ko vsi ti berejo isti časopis - takrat to asimiliranje ne indicira neobstoja razredov, temveč le obseg, v katerem vsi sleji druž- be sodelujejo pri potrebah in zadovoljstvih, ki služijo za ohra- nitev obstoječega" (ČJD, str. 27), Egalitarlzem je torej le na- videzen, dejanskega pa ne naredi niti enaka kozmetika tako na mojem kot na bilijonarkinem obrazu, niti enak toaletni papir, s katerim si tako jaz kot Pr. Pord briševa rit, kajti razred- na nasprotja se ne odpravljajo na stranišču, kot bi nekateri ridi prikazali. Obstoječa družba ostaja razredna, in kot taksno jo moramo izpostaviti kritiki. Morda jo lahko označimo celo za še bolj razredno od predhodne; za družbo, v kateri razredne po- zicije dobivajo se bolj trdno, celo biološko osnovo. Kajti dominacija in eksploatacija se ne odražata več samo v institu- cijah razredne družbe. Prodrli sta v "dejansko biološke sfere posameznikove zavesti; v Instinkte, nagone in aspiraci je, ]^1 - 148 - jih ,je oblikovala razredna družba; torej "tudi v tiste, kar liudje, t.j. vodeni in upravljani ljudje, ljubijo, sovražijo, z-^ kar se borijo, kar se jim zdi lepo, prijetno itd. Razred- na družba ni samo v materialni proizvodnji, ni samo v #kultur- ni produkciji, prav tako je v d\ihu in telesu subjektov in ob- jektov sistema" (H, «iircuse : Gorstvo svobode i carstvo nužno- sti. Jedro preispitivanje, Praxis 1969-1/2, 'str. 23.) (4). Kot iracionalna družba je družba prosperitete hkrati družba nesvobode. Poleg tega, da sistem omejuje različne, že v bur- soci-'znih revolucijah deklarirane in tudi izbor jene (politične) svoboščine, pa omejuje oq16 (in ravno zato, da bi lažje omeje- V--1 prvo-omenjene) tisto svobodo, katere nastanek je sam po Gebi mogoč že zaradi razvoja proizvodnih sil. Tiiko omejuje "tehnično" dostopen svobodni čas, količino in kvaliteto dobrin in uslug, ki so "tehnično" dostopne za zadovoljitev vitalnih človekovih potreb, ipd. Te omejitve svobode imajo korenine se- veda v osnovneci protislovju-današnjega kapitalskega sveta dela, v protislovju med možnostjo progresivnega ukinjanja in ukinit- Л) Ruvno s pomočjo razumevanja je tako globoke inkorporira.no- Gti logosa kapitala v samo bivanje po&ameznika bi lahko po- jasnili nekatere težave, ki se pojavljajo v državah, ki so začele socialistično preobrazbo. V teh državah je (poleg ostalih) ostil nerešen eden o centr;-lnih problemov preob- r>izbe kapitalske družbe v socialistično, problem t. j, "vsak- danjega življenja" (Glej n.pr, A.Heller: Líarxova teorija revolucije i revolucija svakidašnjeg života, Praxis 1969 - 1/2, str. 65 in naprej. (Kajti "loga sprememba oblike uprav- ljanja še ni kvalitativna sprememba. Celo če se s spremembo upravljanja zamenja en razred z nekim drugim, ali bolje reče- no, z določenimi skupinami nekega drugega razreda, to še vedno ni kvalitativna sprememba, vse dokler novf razred od- raža aspiracije in vrednote obstoječe družbe, vse dokler ka- pitalistični napredek ostaja bolj ali nianj sieri t vzor napre- ka. V prvi fuzi (revolucije - op.av. ) ni toliko odločujoča ob- lika upravljanja, kot tisto, kar se bo proizvajalo, za kak- šen način življenja se bo proizvajala in kakšna je priorite- ta, ki je postivi jena in se izvaja v življenju (H.Liarcuse: dt, d, v Praxis 1969-1/2, ötT.24c) - 149 - ve dela ter potrebo po ohranjanju (odtujenega) dela kot izvo- ra profita. Edina svoboda, ki takšen sistem lahko dovoljuje je (in jo celo podpira), je svoboda izbire blaga. Sam obstoj te svobode pa kaže, kako "pod vladavino represivne celote svoboda lahko postane močan indstrument dominacije" (СЈБ, str. 26), Stopnje Človekove svobode ne določa možnost izbire, tem- več, kaj lahko izbiramo in kaj posameznik dejansko izbira. "Svobodna izbira med raznovrstnimi potrošniškimi dobrinami in uslugami ne significira svobode, če te dobrine in usluge pod- pirajo družbeno kontrolo nad življenjem (ki je življenje - op. av.) dela in tesnove, - to je, če ohranjajo alienaci je" (isto" "Svoboda izbire gospodarja ne odpravlja niti gospodarjev niti sužnjev" (isto". V takšni družbi je ideologija absorbira- na v realnosti. Vendar to ne pomeni "konca ideologije" Obstoje- ča družba je še bolj ideološka, kot je bila njena predhodnica. Kajti "ideologija je v samem procesu proizvodnje" (T.V/^domo: Prismen, Kulturkritik und Gesellschaft, I'rankfurt: Suhrkamp 1955, str, 24 in naprej), (5) Sami proizvodi te proizvodnje indoktrinira jo in manipulirajo, proizvajajo lažno zavest. Ker so takšni proizvodi dostopni večini prebivalstva, postaja in- doktrinacija, ki jo vsebujejo in nosijo, način življenja. Kot smo že pokazali, je to zelo dober način živi jenja, tako dober, da se ga posamezniki nočejo odreči oz, ne čutijo potrebe po tem. Prej po nasprotnem: da ga branijo. Torej: možnosti obstoječe kapitalske in Industrijske razvite družbe so široke in raznovrstne. Ta družba omogoča vedno več- ji razvoj proizvajalnih sil, zadovoljitev potreb vse večjega števila individuov, kreiranje novih potreb in sposobnosti,ipd. Samo po sebi bi te možnosti omogočile veliko bolj človeški raz- 5) Adomov citat ni vzet iz originalnega teksti, temveč iz ČJD H. Itlarcuseja. - 150 - voj posameznikov. Vendar pa 30 "obrzdane" Obstoječa družba učinkovito kontrolira skoraj vse poti, po katerih bi lahko razvoj obstoječih možnosti dobil takšno usmeritev, ki bi ji postala nevarna. Kajti zanjo ni dileme ; ali ona ali člove- ški človek! III, Svobodna iniciativa (l) je pojem, ki pomeni svobodo razpola- ganja s svojo delovno silo in s tem obstoječo možnostjo, to lastnino proda(.ja)ti, V družbeno-ekonomskih pogojih, v'ka- Icršnih se je pojavila, pa pomeni dejansko nujo, ki posamezni- ku sili, da mora proda(ja)ti svojo delovno silo in tako tudi samega sebe, da bi se sploh lahko obdržal pri življenju,- ЛИ: možnost proda(ja)ti svojo delovno silo se pojavi v obliki su- rove alternative: delaj ali gladuj, S spreminjanjem objektiv- nih pogojev bivanja posameznikov, predvsem z razvojem produk- tivnih sil, se je spreminjala tudi življenjska forma (teh) posameznikov, način življenja pa je osta(ja)l enak. Res je, da so postele skoraj vse pojavne oblike dela (vsaj fizično) manj naporne, utrnijajoče in življenje sesajoče. Res je, da je za enako količino dela danes delavcu dostopno zelo mnogo, ponekod in nekaterim celo tisto, o čemer je njihov oče - de- lavec lahko le sanjal (ali pa še celo to ne). Zato pa je ve- 1. Ta od meščanske družbe toliko opevana svoboda, ki so jo predstevniki te družbe mukoma izbojevali in jo iztrgali iz rok fevdalca, "že od začetka ni bila blagoslov" (ČJD,str, 22), Za v^ečino prebivalcev je vključevala teko osebno neodvisnost, nekatere druge politične svoboščine in mož- nost boljšega, človeku bolj ustreznega, a s trdim delom prisluženega življenja; torej, tudi mučno delo ter stei- ne negotovost in bojazen pred izgubo tega dela in s tem pred n,pr, lakoto, izgubo strehe nad glavo ali. morda de- lo oseb, ki 30 ti blizu,ipd, - 151 - liko bolj zaskrbljujoče, ko(po)-gledamo nekoliko globlje v ob- stoječe slanje. Kljub (ugotovljenemu) ogromnemu porastu sve- tovnega bogastva, kopičenju blagi vseh mogočih (in nemogočih) vrst, strahovitemu razvoju proizvajalnih sil, ipd., je potreb- ni delovni čas posameznika (2) še prav toliko dolg, kot je bil pred petdesetimi leti. Posameznik je še vedno primoran dela- ti in prodajati svojo delovno silo, da bi lahko zadovoljil svoje dejanske potrebe. Še vedno je prisiljen potrujevati se na tržišču kot svoboden ekonomski subjekt. K osvoboditvi od te in takšne "svobode" in s tem raz-odtujitvi posameznika (kon- kretno) v delovnem procesu ni bil narejen še niti najmanjši korak: potrebni delovni čas se ni skrajšal, da bi bila tako ustvarjena vsaj možnost, da bi iz tako dobljenega prostega ča- sa pričel nastajati svobodni čas; čas, v katerem bi (lahko) posameznik posta(ja)1 svobodno kreativno bitje. Svobodna ini- ciativa se še vedno ponaša z nazivom "svoboda" človeka, čeprav bi "izginitev te vrste svobode bila ena največjih stvaritev civilizacije" (ОЈБ, str. 22). Postavlja se vprašanje, kako da tako narasel in hitro narašča- joč potemcial produktivnih sil ni povzročil tudi spremembe proizvodnih odnosov. Kako da ni prišlo do takšnega razkoraka med tens, dvema (marksističnima) kategorijama, ki bi zadosto- '_; val za kvalitativno spremembo bostoječe industrijske družbe? V sami naravi kapitalske družbe (kakšna je obstoječa industrij- ska družba) se nahajata dva faktorja, ki sta konstituens te družbe in kot taka zanjo eksistenčnega pomena; dve dejavnosti. 2) Potrebni zato, ker ga je potrebna takšna količina, da si ; zaslužiš potrebno količino denarja^ da bi si z njeno po- močjo lahko zadovoljil svoje dejanske obstoječe potrebe. - 152 - ki morata biti opravljeni vsak dan, prav tako, kot mora posa- mezni vsak dan jesti, piti, spati in opravljati še nekatere druge dejavnosti. Prvič, v družbi, ki temelji na kapitalu, na kapitalskih proizvodnih odnosih, se пзга va-k dan producirati vedno več in tudi vedno več prodati, da se vedno več zasluži (profit) in se spet vedno več vloži v proizvodnjo, da se pro- izvodnja na ta način razširi in da se tako lahko spet vedno več proizvaja, itd., itd. Druga vrsta dejavnosti, katere o- pravljanje je vsakdanje in nujno v tej družbi, če je nekdo hoče ohraniti takšno kot je, pa je preprečevanje nastajanja možnosti ali pa \mičevunje (še boljša pa je integracija) že nastalih možnosti 02. pogojev za kvalitativno spremembo ob- stoječega stanja. u^r^v^ kapitalskega (na kapitalu slonečega) načina proizvodnje zuhtevc^, da se v proizvodnjo vloženi denar (kapital) obrača. Dc. bi se proizvodnja takšne vrste lahko sploh začela ali pa nadaljevala, je nujno dobiti (kjerkoli) potrebni kapital; prvot- no s trgovino, oderuštvom, ^odkritim ropanjem, pozneje (in da- nes) S krajo proletariatu, Zo kapitalist izplača delavcu mez- de, za ohranjanje njegovega dejanskega življenja potrebno koli- čino denarja, ter odšteje drugo količino za amortizacijo pro- dukcijskih sredstev, mu ostane določena količina, ki je t.im profit in ki jo lahko porabi na dva načina: ali jo porabi sam osebno za lastne potrebe ali pa jo naloži in z njo razširi pro- -^zvodnjo. V skladu z notranjo logiko kapitalske proizvodnje kapitalist (3) običajno vsaj z delom profita razširi proizvod- 3) S čimer v sodobnem monopolnem kapitalizmu, ki je lahko monopo- len privatno lastninsko ali državno lastninsko, ni mišljen (samo) lastnik- posameznik, temveč predvsem vsaka skupina, združba, institu.cija, ki si lasti (potrebne) količine denarja in ki lahko te količine zaradi lastnih interesov (bogastvo, "apolitična moč, vpliv ipd.) spremeni v kapital. - 153 - njo, saj ve (ali vsaj upa), da mu bo razširjena proizvodnja prinesla nove profite, kl jih bo spet lahko ali porabil ali naložil, itd. Ustvarjanje profita je os, okoli katere se suče svet kapitalskih odnosov, to je vedno prisoten ukaz, kako (v določeni situaciji) ravnati. Toliko o tem poenostavljeno in na splošno. Obstoj široko nezado voljenih življenjskih potreb (primarnih, prvotnih, fizioloških potreb) je dajal kapitalskemu načinu proizvodnje dolgo časa naravno podlago in človeško smotrnost, vsaj navidezno in objektivno. Kapitalska proizvodnja se je objektivno opirala na življenjske potrebe, kajti velik del pov«t praševanja se je resnično nanašal na proizvode, ki so potrebni za reprodukcijo življenja. "V bistvu pa je ta naravni temelj povpraševanja le prikrival notranjo smotrnost kapitalistične proizvodnje. (A, Gorz: Ne okapi tali ze m in delavska strategija, 6ZP Komunist, Ljubljana 197o, str, 59). Proizvodnji je bilo kljub temu primarna naloga akumulacija presežka, kar je (kot sva že zapi&^la) specifična zahteva in dlj sistema., To, kar je bilo prej prikrito pod krinko zadovoljevanja življenjskih potreb, pa postane v oči bujoče tisti trenutek, ko so te potre- be v glavnem zadovoljene. Takrat postane vprašljiva življenjska nujnost ekspanzije proizvodnje, saj začne le-ta izgubljati svo- jo (navidezno) naravno podlago. Kajti v takšni družbi posamez- niki niso več prisiljeni delati samo v naravne namene, temveč obstaja možnost, da delajo v ustvarjalne (zavestne) človeške namene. S tem pa je postavljen v ospredje človek, ne pa profit, ki na ta način vresnlci izgubi svoje eksistenčne pogoje, to pa pomeni zlom kapitalske "civilizacije"! Proizvodnja v obstoje- či industrijski družbi je izgubila to (navidezno) naravno pod- lago; krinko, ki skriva njen resnični namen, pa ji je uspelo kljub temu obdržati na svojem kapitalskem obrazu. Kapitalu je to uspelo na edini možen način znotraj obstoječega; prilagodil - 154 - je posameznika svojim (eksistenčnim) potrebam, "prilagodil je individue glede na najbolj rentabilno proizvodnjo, in to ne sumo glede na njihove individualne potrebe, ampak tudi glede na njihovo zaznavanje svete." (A. Gorz:cit.d., str, 60), kaj- ti proizvodnja zaradi proizvodnje "aahteva postevitev družbe "v prisilu prošnjo" (isto), to pa "zahteva tek tip posamezni- k-, ki sprejema prisilno in pasivno potrošnj'o - množičnega po- oameznika, ki mu bo poskušala vsiliti cilje, želje, zavisti" (isto: podčrtela av.), ki bo spet sredstvo v rokah (le-)tega Icupitela, rZorenine tega pojava so enake koreninam kapitelskih proizvod- nih odnosov, kar sva že povedala in na kar spet opozarjava, T-kšen tip posameznika je lahko le odtujeni človek, in obsto- ječi kapitalski odnosi le modificirajo njegovo odtujitev, ob- stoječim zahtevam proizvodnega aparate ustrezno. Takšen na- čin občevanja, kakršnega pogojuje današnja kapitelska druž- b.--, je produkt človeku odtujenih produktivnih sil, je le po- javna oblika človeku odtujenega dela (4) na dejanske obstoje- či stopnji razvoja produktivnih sil,) 4) "V čem je torej odtujitev'dela? Prvič, da je delo za de- lovcu zunun i e delo, to je, da ne pripada njegovemu bistvu, Zato se v svojem delu ne potrjuje, marveč ga zanika, ne počuti se srečnegj., marveč nesrečnega, ne razvija svobod- ne rečne in umske energije, m^irveč mrcvari svojo naravo in upropašča svoj duh. Zato se delavec počuti dobro šele zima j dela, v delu pa slabo. Doma je, kadar ne dela, ka- dar pa dela, ga ni doma. Zato njegovo delo ni prostovolj.- nc, marveč prisilno delo. Zato ni zadovoljevanje neke po- trebe, ampak je samo sredstvo za zadovoljev^^^nje potreb ziuiaj dela" (Шгх-Engels: Zgodnja dela. Naprijed, Zagreb 1961, str. 213-214), - 155 - Primarne, prvotne, življenjske potrebe so zadovoljene. Nači- nu, na kakršnega je organizirana obstoječa proizvodnja, pa je imanentno konstantno proizvajanje blaga in to (celo) vedno večjih količin blaga, ki ga mora tudi prodati in to prodati (če se le da') s profitom. Zaradi tega je Icapitalski sistem (5) prisiljen, da ustvari osnovno potrebo po potrošnji tega blaga, k^ijti znašel se je v situaciji, ko nora podrediti potrošnjo že obstoječi, nezadržno in nekontrolirano delujoči proizvodnji, namesto obratno, kftr se je dogajalo v prejšnjem obdobju kapi- talske proizvodnje. Ta potreba terej direktno perpetuira ob- stoječi sistem. Sistem pa na različne пг.с1пе in z različnimi sredstvi (vzgaja v najširšem pomenu besede kot institucional- na vzgoja, masovni mediji, masovna kult\m-, itd.) (6) vsilju- je posameznikom potrebe in želje po ravno tistem blagu, po na- tančno tistih proizvodih, ki jih na kcipitalskih principih or- ganizirana proizvodnja izdeluje, (7). To mu tudi(zelo dobro) uspeva. Kakšen bolj neizpodbiten dokaz za to trditev naj-še iščemo, kot je sam njegov obstoj? Posle- 5) Torej, vsi tisti, ki stojijo z njim in so osebno zainteresi- rani za njegov obstoj in njegovo nemoteno fimkcioniranje, da ne bo kakšnega nerazumevanja. 6) O tem bova govorila v nadaljevanju teksta; glej strani 25 in dalje. 7) To so običajno (ker takšna je logika kapitala) tisti produkti, katerih proizvodnja je kar najbolj rentabilna, ki prinaša kar največje profite. - 156 - To mu tudi(zelo dobro) uspeva. Kakšen bolj neizpodbiten dokaz ZÛ to trditev naj še iščemo, kot je sam njegov obstoj? Posle- dice tega uspeha so nezavidljiv položaj opozicijsko-revolucio- narnih sil v tem sistemu, ogromna fleksibilnost in s tem sposob- nost sistema, da absorbira vse revolucionarne moduse, ki se po- javijo, predvsem pa faktična integracija delavskega razreda v sam sistem in celo njegovo (lastno ) postavljanje na konservativne (da ne rečemo, kontrarevolucionarne) pozicije, (8), Vendar pa nujnost iskanja novih oblik in nove strategije boja za spremem- bo obstoječega sistema zasužnjevanja, za osvoboditev človeka (v vsem najširšem pomenu tega pojma). IV, "Sedaj bo prikazan način vzts- janja Srditih Božanstev", ÍThe Tibetan Book of the Deal, ed.W.Y, cvans - Wentz, Oxford University Press 1973,str,131). "Odprava privatne lastnine je zatorej popolna emancipacija vseh človeških čutov in lastnosti; toda te emancipacija je ravno po tem, da so ti čuti in lastnosti, teko objektivno kot subjektivno, postali človeški" Д1Е1В I, str,338), Kaj je za 8) Ta ugotovitev pa ne pomeni že sama po sebi, da je delavski razred popolnoma nepotreben (ali celo nevaren) pri kvali- teti vni spremembi obstoječega sistema. Pri proučevanju teg.- problema se moramo spomniti na znano llarxovo distinkcijo med razredom po sebi in razredom za sebe (in jo uporabiti), Šele razred za sebe je lahko nosilec revolucionarne (t,j, kvalitetivne) spremembe. Ob tem (pro)padajo kot navadno nepoznavanje problematike (ali pa kot navadno ideološko frazarjenje) tudi vsi očitki, namenjeni predvsem liarcuseje- vemu (pa tudi liilletovemu) obravnavanju delavskega razre- da v današnji industrijski družbi, Itircuse v več svojih tekstih čisto naravnost pobija v tej zvezi izrečene očit- ke na njegov račun, in to na te (Marxov) način! - 157 - IJarxa tisto, kar omogoča, da, čuti postanejo človeški? 2 eno besedo človeški čut, človeškost čutov nastane šele s pomočjo bivanja svojega predmeta, s pomočjo počlovečene nar.- ve," Imeti svoj predmet in v njem potrjevati svoje bistvene noči je isto kot počlovečiti naravo. V predmetu potrjevati svoje moči je mogoče predvsem čutno. Iz zgornjih primerov se izkaže, kako ogromnega pomena je re- nesanca čutov, čutnosti v ustvarjanju počlovečenega sveta, sveta brez privatne lastnine, delitve dela, itd. Rene sansa čutnosti je temelj tega (socialističnega) sveta. Narcuse iz- vaja teorijo nove čutnosti kot strategije v borbi za novo- čutni in novo-racionalni svet neposredno od tod." emancipaci- ja čutov' implicira, da čuti postanejo 'dejavni 'v rekonstruk- ciji družbe, da porajajo nove (socialistične) odnose med člo- vekom in človekom, človekom in stvarni, človekom in naravo. To- da čuti postanejo tudi 'viri'nove (socialistične) raci oni'. Ino- stit osvobojene eksploatacije" (CR, str. 64). Čutnost je za Шгсизеја tisto področje, kjer se morajo porajati instinktualno potrebe po miru, sreči, svobodi: po socializmu." ... nova čut- nost (new sensibility) je medij, v katerem postane družbena sprememba individualna potreba" (CR, str. 59). Emancipacija čutev je možna le skozi kreativno spreminjanje, počlovečenje predmetov izven sebe, skozi kreiranje novih prednetov, na Ica- terih se izkazujejo in udejanjajo človekove bistvene moči. Obstoječa narava je človekov pred-net, vendar na ta način, da človek vidi v njej zgolj surov material za tehnično eksploa- tacijo, ne pa njegovo "podaljšano telo" (l]Lrx). Vrednost nan-- ve je človekova menjalna vrednost. Narava sama je upredneteno abstraktno delo. Zato: "Radikalna družbena sprememba bo vklju- čila radikalno preobrazbo narave" (CR, str. 65). "Emancipirani čuti, v povezavi z naravno znanostjo, izhajajočo iz njih, bi vodili k 'človeškemu prisvajanju'narave" (isto). V tem noven odnosu do narave bi bil dualizem človek - narava ukinjen, - 158 - človek ne bi Izkiisal narave kot sovražne, kot nekï.j, proti cenur se nora boriti, (1), Naslanjajoč se na Kanta, iiarcuse n..daljuje LLirxovo analizo človeko\'lh čutov. "Sposobnost biti ifeceptivenjfc-siven ' je predpogoj svobode'je sposobnost vi- deti stvari v njihovi pravi podobi,- izkusiti veselje, vsebova no v njih, erotično energijo narave - energijo, ki je tu, da oi bila osvobojena; tudi narava pričakuje revolucijo!" (CR, str, 74). Vendar, "čuti niso zgolj pasivni, receptivni: čuti imajo svoje lastne 'sinteze '(2), ki jim podrejajo primarne 1) Za nazomejšo predstavo navajava primer A. Watt sa, ki je sicer nekoliko daljši, a še posebej tehten in izkušenj: "Timothy Leary se ni dosti zmotil, ko je rekel, da moramo iti iz svojega mišljenja (abstraktne vrednote) k svojim čutom (konkretne vrednote), Približevanje čutom mora biti namreč predvsem izkustvo, da eksistiramo kot živi orga- nizmi, ne pa kot 'osebnosti,' kot osebe igre ali romana, ki raZvija fiktivno dogajanje, kjer so osebe samo maske za , konflikt avstraktnih idej ali principov. Človek kot orga- nizem je v primerjavi z zunanjim svetom kot vrtinec v pri- merjavi z reko: človek in svet sta en sam naravni proces; obnašamo pa se, kakor bi bili osvajalci in plenitelji na tujem ozemlju. Ko je.individuum definiran in občuten kot ločena osebnost ali ego, se ne zaveda, da je njegovo telo plešoči vzorec energije, ki se ne dogaja kar sam od sebe. Dogaja se samo v koncertu z miriadanii drugih vzorcev, ime- novanih živali, rastline, tfirčes, bakterije, minerali, teko- čine, plini. Definicija osebe in normalno občutenje 'Ja- za' praktično ne vključujeta teh razmerij. Praviš: 'Pri- šel sem v ta svet. 'Da nisi, prišel si iz njega, kot veja iz debla drevesa," (Alan V/atts: Does It llatter. Vintage Books, New Yoek, 1971, str, 22). 2) Tu llircuss misli na Kantov sintetični a priori. - 159 - podatke iz izkustva ,,, Naš svet se pojavlja ne samo v či- stih formah časa in prostora, ampak istočasno tudi kot celo- ta čutnih kvalitet - ne samo predmet očea... (oris), temveč predmet vseh človeških čutov (sluh, voh, tip, okus). To je tista kvalitativna, elementarna, nezavestna oziroma predza- vestna konstitucija sveta izkustva, prvotno izkustvo sa'mo je tisto, ki se mora radikalno spremeniti, da bi bila druž- bena sprememba radikzilna, kvalitativna sprememba" (CR, sir. 63). Čuti imajo zmožnost "izkusiti ne samo 'dane', ampak tu- di 'skrite'lastnosti stvari, ki bi lahko služile izboljša- nju življenja" (CR, str. 71). čuti so sami sposobni odkriva- ti nove možnosti, oblike in kvalitete stvari, sposobni so voditi realizacijo le-teh. "Emancipacija čutov bi naprc.vila svobodo to, kar še ni: čutno potrebo, cilj življenjskega In- stinkta (Erosa ) " (isto). Obstoječa (represivna) družba je po IJarcuseju reproducirana ne samo v mišljenju, ampak pred- vsem v čutih kot okaraenelih in fiksiranih. Zlomiti to druž- bo predpostavlja renesanso čutnosti, in to tako, da čuti premagajo svojo zgolj pasivnost, svoj "pozitivizem" iz- kustva sveta in nastopijo kot kreaktivni soustvarjalci no- ve družbe: novi čuti in nov ratio. I.îia,rcu3ejevo prepoznavanje vloge (nove) čustnosti, čutov na- sploh, se izkt-zuje kot polodno nadaljevanje marxove entološ- ke določitve človeka kot predmetmega-čutne ga-naravnega bit- ja. To prepoznavanje je v celoti usmerjeno v dejanski svet, anali zini. joč ga in neprestano trudeč se transe endira ti g... ICritilca tega sveta je primemo kritika sodobnega zahodnega kapitalizma, a v odnosu do socialističnih držav vzhodnega- . bloka ne izgubi svoje militantne potence: pr.,v problem čut- nosti (in potreb!) je tisti, ki tudi slednje prizadev- v sam temelj izprijene "socialističnosti". - 160 - /iTazadnje napisani stavki naju vzpodbujajo, da si na tem me- stu dovoUva kratek ekskurz in zapiševa nekaj misli o proble- matiki, ki se z v najinem tekstu obravnavno problematiko go- sto prepleta, a se dogaja na nekoliko bolj konkretni/ speci- fični r.j-vni. Fenomeni ali pa samo tendence izprijene "socia- li stičnosti" se kažejo v različnih vidikih obstoja in razvo- ja socialističnosti v državah, ki äo se odločile, da bodo poskušale ustviriti človeško, človeka-vredno družbo. V na- jinem primeru gre le za opozarjanje na nekatere teh vidikov. Ko S. Stojanovlč govori o tem, v kolikšni meri je socializem danes dejanskost, če ga primerjamo z določenim marksistično- humanističnim programom, ter kako ga poslcušajo njegovi pro- tagonisti prikazati v svoji raciona11zatorski samoobrambi, pravi med drugim tudi to: "Eden izmed vidikov te nadkompen- zacije (v smislu zgoraj napisanega - opr. av.) je uporaba raz- voja proizvodnih sH kot osnovnega kriterija za ocenjevanje tempa udejanjanja socializma. Fenomen reifikacije prihaja na specifičen način do izraza v tej fetišlzaclji in absolu- tizaciji proizvodnih sil.,Nanj je vselcakor vplival podedovani nivo proizvajalnih sH, vendar tudi tako stalinistična kot nacistična interpretacija marksizma. Za mirksista pa je od- nos med tehničnim in globalnim družbenim progresom druga- čen. Tehnični progres ali razvoj proizvodnih sil predstavlja nujen, vendar ne tudi zadosten pogoj splošnega socialnega na- predki. Kriterij tega zadnjega, kot sem že rekel, predstavlja udejanjanje marksističnih humanističnih Idealov"(S, Stojanovlč; Sloboda 1 demokratija u socializmu, v Smisao 1 perspektive so- cializma (Zbornik), Praxis, Zagreb 1965, atr, 87). Torej: Brolzvodnja stvari je Iz nujnegi pogoja za uresničitev glo- balnega družbenega napredka postala sama sebi cHj In namen. - 161 - Morda imajo nerazvite dežele razvoj proizvajalnih sil poudar- jati kot del svojega socialističnega progrciCt:., vendar se шог.^- jo ta gihanja zavedati, da ne bodo nikogar v visoko razvitih deželah posebno impresionirale s svojim hitrim mi;;,terialnim razvojem. Samo preseganje človeškega in ne m¿i.terialnega siro- maštva je lahko motiv za socialistično rekonstrukcijo v teh deželah "(cit.d,, str, 88). človeškega, kot je lastno člove- ku, ki je predmetni - naradni -čutni človek. O skoraj isti temi razmišlja tudi H. Marcuse v odlomku iz nje- gove knjige Um i revolucija. Logos, Veselin LliBleša, Sarajevo 1966, str. 253-254: ""elo pomembno je spoznati, kako ll~TX v ukinjanju privatne lastnine vidi le^ sredstvo za ukinjenje od- tujenega dela, ne pa cilj zase. Socializacija sredstev za pro- izvodnjo kot takšna je le ekonomsko dejstvo, kot je to vsalca druga ekonomslca ustanova. Njena pretenzija, da postane zače- tek novega družbenega sistema, je odvisna od tegc., kaj človek počne s socializiranimi sredstvi proizvodnje. Če se le-ta ne izkoriščajo za razvijanje in zadovoljevanje svobodnega po- sameznika, bodo le nova oblika podjarmijanja posameznika pod opredmeteno splošnost. Ukinjanje privatne lastnine uvaja bi- stveno nov družbeni sistem, samo če svobodni posamezniki, ne "družba." postanejo gospodarji podružbljenih sredstev za pro- izvodnjo. Marx izrecno opozarja še na neko takšno "popredme- tenje" družbe: "Potrebno se je izogniti predvsem temu, d^ se 'družba" ponovno postavi kot abstrakcija, ki je zoperstavljs na posamezniku. Posameznik je družbena bit. Izražanje njego- vega življenja je zato izraz in verifikacija življenja druž- be. "Resnična zgodovina človeštva bo, v strogem smislu, zgo- dovina svobodnih posameznikov, tako da bo interes celote vtkan v posamezno obstajanje vsakogar ... Torej, svobodni po- - 162 - G-^aeznik, in ne novi sistem proizvodnje, so tisto, kar kaze n- de.istvo, d- so se združili posebni in skupni interesi. Cilj ,je posameznik. Ta "individualistična" tendenca je bi- stvena kot ena od zu-nimivosti marksistične teorije," (lis.rcu- se citir- LL^rxove Ekonomsko-filozofske rokopise!) Te misli ne r_bijo komentarja.) Teorija nove čutnosti sedaj zadobiva vse bolj utopične dimen- zije, česar pa ji ne štejemo v slabo. Utopije ne kvalificira- mo kot neznanstveno digresijo, praz-no besedičenje in hsg iz stvarnosti, ampak kot napor odporovanja iz obstoječe stvarno- sti po poti njene destrukcije v novo stvarnost: utopija - do- aišljija je nova čutnost - racionalnost par excellence, nje- na anticipatorska imanenca. "Domišljija je poseben način od- nos-, do sveta. Je del, včasih bistveni del, pomena ali smisla (le sens; LL^rlesu-Ponty), implicitnega v akciji" (H.D, Laing: ïhe Politics of Experience, Penguin Books 1974, str. 27). Do- niš! ji j., ima po Laingu svojo lastno veljavnost in racionalnost: r.-cionalnost evropskega Ra tla ni edina racionalnost in je n..jvečlcr..t sploh iri^-cion^^lnost. IVL::.rcuse s pomočjo lüinta poka- Г:9, k.ko je bil^ skozi zgodovino domišljija uklenjena v okvir instrumentali stičnegj. umu po. eni strani in čutnega izkustva, oaejeneg-. z ostvi.rjenji tega Umu, po drugi. livreuse ostaja pri domišljiji kot posredniku med izkustvom in mišljenjem, aed čuti in razunom, vendar izven okvira represivne stvarnosti- t-m bi se domišljija osvobodila spon, začela bi združevati čute in urs v osvoboditev, s tem pa bi postala produktivn^i 3Íla v Sami družbi. To bi hodilo v preusmeritev znanosti in' tehnike s področja eksploatacije in dominacije v ustvarjanje čutnega;, umetniškega človekovega okolja in v pacifikacijo borbe Za obstoj. Prav tako kot domišljija bi postali produk- - 163 - tivnl sili tuđi estetika in umetnost, vstopili bi v samo živ- ljenje in postali Oblika, Causa Pormalis same stvarnosti. Zdi se, da je pojem pacifikacije še posebej relevanten v IJarcu- sejevl utopični misli novega sveta. Potrebe in sposobnosti svo- bode, se ne morejo razvijati v okolici, ki je oblikovana za agresivne nagibe in po njih, niti ne morejo biti zagledane kot goli učinek novega niza družbenih institucij. Nastati mo- rejo samo v kolektivni praksi ustvarjanja okolice: sloj za slo- jem, korak za korakom - v materialni in intekeltualni proiz- vodnji okolice, v kateri se neagresivne, erotične, receptiv- ne sposobnosti človeka - v harmoniji z zavestjo svobodo - bo- rijo na umiritev človeka in prirode" (EO, str. 157). Šlo bi za to, kar je bilo že zgoraj omenjeno: človek ne bi bil več sovražen nara-vi in narava človeku, ne bi s tesnobo kot pleni- telj vstopal vanjo, ampak bi izstopal iz nje kot riba iz vo- de, znanost in umetnost ne bi bili več пексгј ne spra vi j i ve ga, temveč bi nastopili kot enotni projekt - posredovani a domi- šljijo. Umetnost in estetika kot drugotni tvorbi, ki sedaj lahko bivata le izven odtujene stvarnosti, bi se vrnili van- jo (neodtujeno kajpada): mi bi bili priče koncuutopije in umetnosti, tiarxova teza "živeti umetniško" bi bila udejanje- tivne jših pomenov: kot umetnost pripravljanja (kuhanja!), ne- govanja, vzgajanja stvari, dajanja oblike stvarem, ki ne po- sli juje ne materije ne tenkočutnosti - vzpon Oblike kot ene od nujnosti biti, univerzalne onstran vseh subjektivnih raz- lih v okusu, nagnjenju itd." (EO, str. 157). Estetika in umetnost bi bili soudeleženi v ustvarjanju sveta kot umetni- škega dela: umetniški bi postali sami odnosi med ljudmi, od- nos ljudi do narave in do kozmosa. Nežnost in senzibilnost ' ' bi prevladali destruktivne, agresivne, sado-mazohistične nago- ne. Tana tos bi bH premagan z Erosom, Načelo Realnosti z Na- - 164 - čelom Užitka, Prometeo z Orfejem; dejavnost "bi "bila igriva dejavnost in dejavna igra, itd. .. Spoznati možnost svobode - in s tem svobodnih potreb (vitalnih) potreb po svobodi - s horizonta današnjega sveta je vse prej ,. kot lahko. Vprašanje se zaostri že ob sami misli, na kakšen :i^čin te možnosti spoznati. Ali je to spoznanje možno kot či- sto teoretično spoznanje, kot nizanje pojmov v diskurzivne sklope ali kot intuitivno zrenje ali kot golii praksa, morda celo Icanalizir^na v še-in-še proizvodnjo potrošnih artiklov? livreuse j e veau načinu mišljenja je odgovor na to vprašanje ima- nenten: spoznavanje možnosti svobode skozi udejanjanje svobo- de, t,j. enotni napor nove čutnosti in racionalnosti, prakse in teorije. Spoznavanje možnosti svobode predpostavlja simul- tano ecL-ncipacijo čutov in ukinjanje ratia kot ratia eksploa- t--cije. In zdi se, da livreuse j evi misli prav tu upade polet: ustavi se pred vizijo novega sveta, ki ji kljub močni utopič- ni z-^zn^-movanosti oiorda primanjkuje prave utopije - utopije, ki bi bila eminentno kognitivnega značaja v ravnotežju čutne- ga in racionalnega posredovanja, utopijo kot samega življenj;.., l:i bi se izkazovalo v neprestani negaciji obstoječe srednje- veškosti, in še več, utopije kot procesa sveta; svetovna rek., utopije kot nosilec človeka-vala, človeka-vrtinca (prim.A, V/atts). Horda pri LL,rcuseju prav ravnotežje čutnega in racio- n..-lnega še ni vzpostavljeno, racionalni pol je kljub vsem jj..- poroa še vedno premalo posredovan s čutnim, da bi uspel ra« cionalnost utopizirati in jo zaključiti v emotno dejavnosti čutnost - racionalnost, Ta neuspeh pa samo vzvratno opozar* ja па veliko nečutnost obstoječega svetli, ki je njegova rep.;, dukciju prav v globalnem določevanju in "obvezovanju" pred* aetnosti (posameznikov samih najprej). - 165 - Videli smo, da mora obstoječi tip kapitalske/r^zredne družbe, če se hoče ohraniti, introjicirati v same (predvsem izkorišča- ne) posameznike potrebo po ohranitvi si:s.tusa quo, oz, točne- je: potrebo po družbi, ki kljub neznatnim reformam (narašča- nju racionalnosti, produlctivnosti ) ne prestopi okvira, v katere- ga je postavljen njen temelj. To je bil v bistvu interes vsa- ke razredne družbe, le da starejši tipi družb niso razpolaga- li s tako neučinkovimi sredstvi za množično introjekcijo stii- tus quo - razpoloženja v posameznike. Osnovna razlika med te- rai sredstvi je prehod od s^Jirovega in odkritega k rafinirane- mu in zakritemu. (1). Sa'mo dejstvo, da se v obstoječih Icapi- talskih družbah življenjski standard izkoriščanega razredči bistveno dvigne in dovoljuje - vsiljuje identifikacijo z vla- dajočim razredom, je pravzaprav osnovni adut v rokah oblast- vene strukture (in ta struktura postaja vse bolj zakrit;^, ano- nimna, fleksibilna!) na njenem obhodu znotraj obstoječega. Še- le ta adut napravi prehod iz surovega v rafinirano možen. Tu se izkaže problematičnost potrebe in potreba po človeški po- trebi zelo jasno: potreba po statusu quo je potreba po nečlo- veškem zadovoljevanju potreb: transcendiranje statusa quo predpostavlja porajanje novih, humaniziranih potreb, Instrojicirati status quo-razpoloženje v posamezniku pomeni uspevati v prikazovanju sliJ-tusa quo kot najboljšega vseh mož- nih statusov. To prikazovanje danes ni omejeno na neko ideolo- ško vzgojo (vzrejo), ampak deluje na posameznika kot total 1) Kjer rafiniranost odpove, je sodobmi. družba vsaj toli- ko surova kot vse prejšnje. - 166 - (tar) no, torej na vseh področjih posameznikovega izkustva sveta in sebe. Tako izkustvo sveta je v celoti sprevrnjeno, ideološko: čuti, razum, čustvi, mišljenje, domišljija, ustvar- janje itd. Vsak posameznikov odnos do svete, in samega sebe je sprevrnjen: svet izkuša posameznik kot dan, sebe izkuša kot drugega, celo izkustvo izkuša kot dano (če ga sploh iz- kuš-). To, da posameznik vse izkuša kot dano, pa posameznika . sploh ne vodi nujno v pasivnost, nasprotno: da bi posameznik vse izkušal kot dc^no, mora najprej sebe ohraniti pri življe- ^3^» t. j, ohraniti se mora v boju za eksistenco. Čeprav bi današnji razvoj produktivnih sil po kvalitetivnem preobratu omogočil redukcijo boji za eksistenco na minimum, je ideologi- ja, boja Za eksistenco ohranjena in zelo intenzivirana, ker prav mrzličn:. proizvodnja/potrošnja in njej ustrezna kolek- tivu;- psihoza vnaprej blokirate vsako heretično misel na pa- difikacijo. S svojim uspešnim dirigiranjem posameznikovega izkustva svete je je obstoječa razredna družba postela v "novem smislu to- t-litema družbu: toteliternti, ker je v njej izvršeno usogla- 2ev-nje privatne in javne eksistence, individualnih in druž- benih potreb. Bistvena razlika med privatno in javno eksisten- co je izravnana, individuum je v vseh eferah svoje 'eksisten- ce padel pod dirigirano javno mnenje, prepagando in upravo" (II. Lüarcuse : Perspektive socijalizma u industrijskom društvu, v Smisao i perspektive socijalizma (Zbornik), Praxis, Zagreb 19C5, str. 168 - 1969). Iz citete je lepo razvidno, žrtvova.- nja privatne eksistence javni. (2). 2) Tu gre za tisto razpetost sodobnega človeka navzven - na postvarjene ljudi, predmete in odnose med njimi - ko se notranjost: individualnost, avtonomnost izprazni. Človek sebe izkuša tako, kot drugi mislijo o njem. Natančnejše analize :D Riesnun: Osamljena množica, pa tudi R,D.I¿\ing: The Politics of Experience, - 167 - Vprašati se moramo, kako je takšna učinkovitost nenasilne kontrole in dirigiranja sploh možna. Pripomnili smo že, da sta kontrola in dirigiranje totalna, da izpostavi j ene g:, po- sameznika v celoti pokrivata s tem, ko- zmanipulirata njegove potrebe. Ob natančnejšem opazovanju naletimo na "tehnološko racionalnost" (Marcuse). Tehnološka racionalnost je tisto, kar omogoča radikalno manipulacijo potreb posameznika. Prim tem se razume, da je tehnologija že zavladala nad človekom kot tuja sil-, r'.gionalnost pa. ki je to tehnologijo omo- . gočila, je skozi že odtujeno tehnologijo izstopila kot i- racionalnost. Tako je tehnološka racionalnost v bistvu i- racionalnost tehnologije, ki pa človekove potrebe zelo ra- cionalno m£;,nipulira, če pod racionalnim podro.2umevamo eksc;.kt- no in učinkovito. "Tehnološka racionalnost" deluje primarno na relaciji pro- izvodnja - potrošnja, od tod pa se razširja v ostale sfere, ki s tem dobivajo obeležja proizvodnje/potrošnje. Profit kot načelo proizvodnje spreminja proizvodnjo v anarhižen in ira- cionalen proces, namesto da bi bile načelo proizvodnje člove- kove potrebe. Ker se proizvodnja v svetu kapitala osmisli in opraviči šele skozi potrošnjo, mora biti potrošnja prikrojena po proizvodnji. Da pa se iracionalne produkte proizvodnje tro- ši, je treba najprej vzbuditi kažno potrebo po njih, (3) kar se doseže s sistemom masovnih medijev, ki izgovarjajo "jav- no mnenje" in "modo" in s celotnim sistemom vzgoje. Tu obrobne sfere tehnološke racionalnosti vstopijo v sa'mo relacijo pro- 3) Znani ameriški oblikovaec Victor Papanek pravi v intervju- ju Za revijo St-rt, št.l35,27.ni-rec 1974: "Ш1о je profesi- ja štetni jih od industrijskog dizajn-.. Verovatno je sano jedna pokvareni ja. Propagandni dizajn - kojim se ljudi na- govaraju, da kupe stVari, ko je im .ne trebaju, s novcem ko- jeg nemaju, sano da ostave dojam na druge - po svenu je cv.deči najpokvarenija profesija! ,, Ja sam počeo s heratic- ken idejom da je kuča nešto što služi za stanovanje! ,,, - 168 - iavodnja - potrošnja,. Potrošnja iracionalnih produktov (voj- na industri j j., masovna zahava, kozmetika,, komercialna umest- nost, ekonomska diferenciacija (4) sploh) seveda ni možna kot uživanje, prisvajanje uporahne vrednosti proizvedenih predme- tov, temveč le kot potrošnja, kot trošenje, destrukcija, raz- G-p-.nje produktov in s tem tudi trošenje in avto de struke i ja s..mih potrošnikov. Gre pa še za vzvraten proces. Tudi potrošnja se skozi javno mnenje in modo osamosvoji in določa proizvodnjo po zunanjih, spet ir-cion^lnih zahtevah. Tehnološka racionalnost izkazuje svojo polno moč v okviru pro- is vodnje-potrošn je in ohrohnih sfer, ki se porajajo iz obsto- ječega način., proizvodnje-potrošnje in ki g-a intenzivirajo, ledina svobod'.-, ki jo potrošnik pozna, je svoboda izbire med zelenim in rdečim avtom, A te svoboda ni samo svetla paradigma -n predmet kontemplacije, temveč viteIna potreba, in ker je te potreba zadovoljiva, je za potrošnika carstvo svobode že na- stopilo, Pr..v teko kot svoboda so katrir^-ni vsi ostali trsm- ccendentni pojmi: mir, sreča, svobodni čas, ,,. Da nas topi sreč^ kot posedovanje zelenega in rdečega avtomobila naenkrat, vojna v Indokini kot garancija miru, socializem kot nar:*ščan- je produktivnosti in življenjskega standarda, izlet na te,n- l:ih v Prago kot obramba socializma, mora nastopiti še neka perverzija: perverzija jezika. Transcendentni pojmi, kot so svoboda, sreča itd., izgubijo svojo subverzivno vsebino in postanejo goli potrošniki predmeti. Eliminacija subverzivnih pojmov, simbolov, abstrakcij itd,, skratlai. proizvodnja eno- dimenzionalnega, stehnokratiziranega, orwellovskega jezika 4) T,j, marginalno variiranje v izvedbi določenih predmetov: n,pr, nov tip avtomobila ima za razliko od prejšnjega ti- pa oglate luči namesto okroglih, in je zato "boljši", to- . rej tudi dražji, ker so oglate luči pač med tem postele "moderne", čeprav ni s tem njegova uporabna vrednost ni- ti za las večja. - 169 - loa za posledico, da posameznik, ki se rodi v tak jezik, sploh ne more več misliti drugače kot enodimenzionalno (5). Tu po- stane tehnološka racionalnost kot sredstvo kontrole že preven- tivna, obvladovanje celotnega razpona med čutnim in miselnim si zagotavlja v naprej. Rezultat tehnološke kontrole ni harmo- niziranje, temveč neposredno identificiranje individua z druž- bo, Neposredno identificiranje je bilo značilno za primitivne skupnosti, danes pa se pojavlja neprimerno bolj degradirano, ker je ta "nova neposrednost" proizvod rafiniranega znanstve- nega upravljanja in organizacije" (ČJD, str, 29), Znanstveno upravljanje in organizacija pa brzdata posameznika še po dru- gi strani: v samem procesu dela in prostega časa. Čeprav je proizvodnja vse bolj avtomatizirana, še vedno ne dopušča kre- ativnega udejstvovanja: fizični gibi so še bolj zreducirani na račun miselnega dela, ki pa je zaradi rutine-in monotono- sti ubijajoče (6) in dolgočasno (7). • Vendar Marcuse (pred njim že Marx, podobno tudi Gorz, Gart^udy in drugi) vidi v avtomatizaciji latentno prisotnost revoludo- niranja preizvodnih odnosov, kajti avtomatizacija ni samo kvantitativna rast mehanizacije, temveč sprememba v karakterju bazičnih proizvodnih sil, . Avtomatizirano delo je predvsem kontrola delovnega procesa, delavec-tehnik ne stoji več v krogu proizvodnega procesa kot eden izmed členov, ampak izven njega, nad njim. 5) Več o tem R.Barthes: Le Degré zéro do 1 eoriture, Paris 1953, in mnogi drugi. 6) Več o tem R. Garaudy: Veliki preobrat socializma, ČZP Ko- munist, Ljubljana. 7) "Dolgčas se vrača" - napisi na zidovih tovarne Peugeot. - 170 - Proces prostega časa je beg čimdlje od sovražnega dela: v za- bavo, nakupovanje, potrošnjo, nemirno spanje brez sanj. Pro- sti čas Sam nas topi kot predmet potrošnje po eni strtini in kot sredstvo čimbolj intenzivne relaksacije in priprave za nadaljnje delo po drugi, s čimer ostaja podrejen Načelu Real- nosti, v prostem času se posameznik posveti svoji privatni eksistenci, ki pa ne nastopa drugače kot javna, zato mora bi- ti posameznik nujno v družbi drugih in ee v njej izčrpavati do onemoglosti. Biti sam pomeni grožnjo, kajti to pomeni sko- raj isto kot ne-biti.(8) Strah potrošnilca pred samoto nam odpira vpogled v druga pod- ročja odtujitve. Strah pred sî^moto je v bistvu zanikanje sa- Eiegj. sebe, oz. posledica zanikanja, izpraznjenja samega se- be. Obrazci obnašanja vstopajo od zunaj kot morda in "javno mnenje", potrošnik jih dojema kot bit bivajočega, S tem se poraja in prihaja do izraza neodgovorna situacija potrošni- ka, njegov "beg od svobode"- (E,Promm) in odgovornosti. Odgo- vornost prepušča tistim, ki krojijo ja.vno mnenje. Politikom, Znanstvenikom, skratlca Führer jem sodobne fašistoidne države. Potrošnik sprejema stalno vojno pripravljenost in udejstvova- nje, ki sicer prinašata Establishnentu velike profite, kot logično posledico "boja za eksistenco". Treba se je boriti, sicer te poa-ejo komunisti (v drugem bloku kapitalisti), in t- boj gre na življenje ali smrt: "Better dead than red" Obramba pa ni samo defenzivna, temveč preventivna: Ali ste d-nes že ubili svojega vietkongovca? Paranoja se etabli- ra, kot normalni odnos med ljudmi, v 3) In tikšno stanje je nadvse nazorno prikazano v knjigi A, Huxleya: Brave New V/orld, Biti sam pomeni kršiti (ne- izrečeno) družbeno zapoved, poraja sim o tvoji "normal- nosti" (in s tem grožnjo sistema); pomeni, da si Divjak, sicer naziniv, a tudi drugačen in zato nevaren. - 171 - Pri obra vn&. Vin ju sklpa tehnološke racionalnosti se moramo nazadnje obrniti tudi na obrobna pomožna sredstva, ki pa ne igrajo nič manjše vloge kot sa'mo delovanje v razponu proizvod- nja-potrošnja. Vsa ta sredstva bi lahko subsumirali pod po- jem vzgoje, pri čemer bi pod vzgojo razumeli institucional- no (šolsko) vzgojo, družinsko vzgojo, masovne medije itd. Vsem tem oblikam "vzgoje" je skupna manipulacija. Manipula- cija je "postopek, s katerim se kontrolira fizična in psi- hična sredina posameznika ali skupine, s ciljem, da se nji- hovo miselno, čutno in moralno življenje čim bolj približa miselnim, čutnim in moralnim kriterijem manipulatorja" (Dj. Šušnjič: Ideja manipulacije i manipuliranje idejama, Praxis I970-I/2, str, 193) - t.j. njegovim potrebum, interesom, že- ljam. Ш ta način se "zahteva po zavestni družbeni kontroli pretvarja v zahtevo po kontroli družbene zavesti" (Isto). Učinkovita manipulacija zahteva monopol nad masovnimi mediji in celo preprečevanje nasprotnega toka informacij, usmerjena pa je predvsem na' intimne emocije posameznikov (strah, iz- polnitev želja itd.). To manipulatorju omogoča, da nastopi kot Vodja, kot tisti, ki preganja strah in izpolnjuje želje. Vendar, da vse to lahko počne, mora biti objekt manipulaci- je že spremenjen v maso, v maso, ki podzavestno želi biti manipulirana. In taka masa je danes v razvitih razrednih družbah prevladujoča. Manipulacija pa je hkrati spreminja- nje manipuliranih v maso: taka manipulacija nastopa kot vzgo- ja, predvsem kot vzgoja prek masovnih medijev in šolska vzgo- ja, medtem ko družinska vzgoja dobi značaj posredovane, pod- - 172 - Zavestne nunipulacije (9). Hoditeljl vzgajajo po obrazcih druž- be in tiko, kot 30 bili sami vzgajani, "starševska ljubezen" in podobno se izkaže ali kot prazna fr^za ali kot ideološki, Ie:. s tri ra joči in v shizofrenijo tirajoči vzgojni faktor. Vzgoj- ni smoter družine je isti kot vzgojni smoter družbe: nekoga vzrediti tako, da se ne razlikuje od ostalih, t.j. da se obna- ša enodimenzionalno. Izobrazba je, v če izvzamemo opozicijsko dejavnost v izobraževalnih institucijah in samo dialektike izobrazbe, uvajanje v enodimenzionalno mišljenje. Namen rekla- me, m:^sovne kultiire (vključno proletkulta) ipd. je popolnoma isti: spremeniti posameznike v enodimenzionalno, mLtzohistič- no m-.30 s pornografsko zavestjo ter jih na ta način učinkovi- to, po enotni tehnoliški formuli kontrolirati. "Obstaja več kot kvantitativna razlika v tem, ... sli so ljudje neumni po naravi ali jih napravijo neumne s tem, da jim dajo vsakodnev- ne obroke obvestil in zaVave" (H.LÎarcuse: Eros i civilizacija, N..prijed, Zagreb 1964, str. 86) (lo). 9) zelo zanimiv in ploden način je pristopil k proučeva- nju problema družine. D.Cooper v svoji laijigi The Death of the Family, Pelican Books 1972. V svoji kritiki druži- ne obravnava predvsem atomizirano družinsko skupnost v kapitalski družbi v tem delu stoletja, vendar ugotavlja, da družina kot socialna institucija funkcionira v vseh eksplo-tatorskih družbah kot ideološko pogojeno sredstvo. Njegova raziskovanja na področju psihologije, psihiatri- je, še posebno pa obravnavanje in ukvarjanje s probelemom shizofrenije, so ga prepričala, da stru.ktura družine, ki prežein-. notranje življenje posâmeznuaa, ruši in onemogoča seksualno in socialno neodvisnost individua, fflcrati pa ob- r.-vnava tudi alternativne oblike konvencionalne mu družin-i skemu življenju. lo.Nadaljnja analiza: I. Kuvačič: Obilje i nasilje, Praxis (dpep- no izdanje) 4/5, Zagreb 197o; LI. lIcLulian: Under standing Lie dia, New York 1964 in marsikje drugje. - 173 - Že površna analiza tehnološke racionalnosti pokaže na učinko- vito vsiljevanje lažnih potreb posameznikom sodobnih razred- nih družb. Mišljenje, ki ima ambicijo indicirati in inicira- ti pot preko in navzven, mora tehnološko r,.cionalnost uvide- va ti. VI, "^vest III pravi: Zadeta sem sem od polne-lune, in je na to ponosna; II je videla l\mo že prej in z njo mimogrede opravi" (Ch.Reich:аЉе Greening of Ame- rica, Pneguin 1972, str.221). Za konec je namenjen pregled delovanju opozicije potrošniški . družbi, način njene strategije itd., kakor se to dozdeva Marcuseju in kakor se to dozdeva nama. ^ Ena osnovnih značilnosti ppozicije potrošniški družbi je razvijanje nove čutnosti (estetsko-erotične efere, utopi- je, domišljije, psihedeličnih izkustev itd.) in s tem poraja- nje novih, vitalnih, t.j. fizioloških potreb po svobodi, mi- ru in sreči. Sklop nove čutnosti in novih potreb se kuže kot Veliko odklanjanje (The Great Refusal), .tj. kot odklanjanje celotne VTay of life neke družbe. Opozicijo sistema bi lahko v grobem razdelili na čutno (estetsko) in politično, vendar se zdi, da bi s tem posilili Gamo delovanje opoziicije, saj je zanjo značilno predvsem to, da čutno postaja polistični fak- tor, politično pa izstopa šele skozi čutno. Govoriii bi to- rej lahko le o bolj ali oinj političnih, čutnih stru jah v celoti opozicije. Nosilca Velikega Odklanjanja sta predvsem dva svetova: Tretji svet po eni strani in mladinsko gibanje - 174 - (študentje, hipijevske kontrakulture, komune, radikalni in- telektualci itd.) po drugi, ilircuse meni, da bi se morala ob-' t., svetova združiti v enoten boj proti imperializmu in potrošništvu. Večjo vlogo kot hipijevskim subkulturam Lîarcu- ce pripisuje rjavita in čraim militantora v ameriških metropo- l..h. Delovanje opozicije je zelo razšlojeno. Srečamo se z ogrom- nim številom pojmov, ki pa se medsebojno selcajo in delno prekrivajo: študentsko gibanje, beatniške, hipijevske in dru- ge kontrakulture, komunalno gibanje, ekološko g'-banje," Uova levic; psihoedelično izkustvo, mistično izkustvo, izkustvo novih seksu-.lnih odnosov; kock, jazz in folk v neskončnih v-ri..nt-,h, itd., itd. ITapraviti celotno analizo teh delov^;.nj bi z.vhtevulo ogromno časa in truda. li.rcuse se v Koncu utopi- je. Eseju o osvoboditvi in Kontrarevoluciji in revoltu omejuje le n.. osnovne: ITov^ levica,' študenstsko gibanje, Газпе manj- šine, ekologija itd. - v ITov,- levica je po lîarcuseju gibanje, ki je izgubilo povezavo G prole tari a tom. Predvsem pa je važno, da je -Nova levica spontani produkt poznomeščanskega sveta in v bistvu inte- lektualna (kljub močni prisotnosti antiintelektualižma v njej). Absurdnost polož-aja ITove levice ima za posledico, da se estetsko (hipijevsko) krilo privatizira (komune, droge, orientalske religije, misticizem), politično krilo pa posta- ja, vse bolj puritanske. Vendar Ivlarcuse kljub temu Novi le- , " vici ne odreka radikalnosti in jo uvršča med enega naj- pomembnejših revolucionarnih faktorjev zapadnega sveta. V analizi Nove levice se Marcuse vrača k zaprtemu- krogu: da bi se ljudje osvobodili svojega strežništva, se morajo naj- - 175 - prej osvoboditi tistega, kar je iz njih samih zapravila potroš- niška družba. Da bi bila revolucija možna, se morajo naprej pojaviti (vitalne) potrebe po njej, da pa bi se te potrebe sploh pojavile, je najprej potrebna revolucija. Medtem ko v Koncu utopije in Eseju Шгсизе eksplicitno pravi, da iz tega , kroga ne vidi izhoda, najdemo v Kontrarevoluciji in revoltu nekaj misli, ki dajejo občutek, da je lîarcuse ta krog prebil, čeprav nam rešitev ostaja vprašljiva: samo-osvoboditev je sa- mo-vzgoja, a kot taka predpostavlja osvoboditev s strani dru- gih. Avtentična vzgoja je politična vzgoja, politične vzgoje , pa si v razredni družbi ni mogoče zamisliti brez "vzgojite- ljev". Značilnost teh vzgojiteljev je. da so vzgojeni in "te- stirani" v praksi radikalne opozicije. Njihova naloga je pre- vesti spontani protest v organizirano akcijo (gl, CR, str,47 in dalje). (Politična) vzgoja pri líarceseju nenadoma 2Kido- bi ogromno težo: "Intenzivna indoktrinacija in upravljanje ljudi kličeta po intenzivni proti-vzgoji (counter-education) , in organizaciji" (CR, str. 47). redpogoj vsakega revolucio- niranja postaja samo-vzgoja, samo-kritika, ssimozavedanje, i^evolucija zavesti-ega. Preden se obrnemo navzven, se moramo znebiti egu, definiranega z obstoječimi pravili in odnosi. Ti odnosi, ti infektivni dejavniki pa ne smejo biti zavrženi, odbiti, "premagani morajo biti na svojih lastnih tleh. To po- meni, da se morajo osebna in partikulama osvoboditev, od- klanjanje, ukinjanje, umikanje od samega začetka dogajati znotraj političnega konteksta, definiranega s situacijo, v kateri radikalna opozicija nahaja samo sebe, in morajo, v teoriji in praksi, nadaljevati radikalno kritiko Establish- menta znotraj Establishmenta; z drugimi besedami, individual- no osvoboditev (odklanjanje) mora utelešati univerzalni pro- , test v partikulamem protestu, predstave in vrednote bodoče svobodne družbe se moia jo pojavljati v osebnih odnosih zno- traj nesvobodne družbe" (CR, str.49). Carstvo svobode mora vstopiti v carstvo nujnosti. - 176 - Tu se zdijo láarcusejevi argumenti zelo prepričljivi. Kako pa .je možen vstop carstva svobode v carstvo nujnosti? Ali je ta vstop možen drugače kot utopi ja? Vendar, ali je utopija sploh vstop, če podrazumevamo, da (že izdelana) svoboda z neba vstopi na zemljo in si tam mukoma krši prostor? Ali ni utopija prej izstop ; proces sveta - človeka, ki je potencial- no že tu, a ga je treba osvoboditi, razložiti, odrešiti in s tem prepoznati? Razvijati v komvmi neodtujene medsebojne od- nose pomeni utopiji dopuščati, da spregovori, to pa je enako kot biti utopija. Komuna je še kako utopična, kar pa ne pome- ni, da je utopištična in sterilna. To je Marcuseju jasno. O sterilnosti komune govorimo lahko šele, ko se komuna priva- ti žira, z.apre vase in s tem pridrži in zameji utopijo, ki je po bistvu odprta navzven - s tem se komuna zanika kot ko- muna in kot utopija. Taka komima je antipod klasične levi- ce: prva se omejuje na interno, kvečjemu kolektivno svobodo, drug-, pa na eksterno svobodo. Vendar, kot pravi Laing, inter- no brez ekstemega izgubi substanco, eksterno brez interne- ga pa smisel in barvo. Podobne pripombe veljajo za psihedelična in mistična iskanja, čeprav 30 ta pri Liarcuse ju dejansko v nemilosti, medtem ko v komunah še vidi možnost alternative. Kljub temu, da nastopa kot teoretik nove čutnosti, Liarcuse tu precej zaostane za tistimi, ki so vprašanje psihodeličnega izkustva zastavili brez apriornega odklanjanja (npr. R.Laing, R.Speck, A.Huxley, A. '7atts, celo T. Leary). 0 drogah govori kot o umetnem raju znotraj družbe. Vendar, ali ni umetnost tudi umetni raj (in tega se livreuse dobro zaveda), pa jo vendar sprejme, ker v njej zapazi tudi revolucionirajoče tendence. Eaj je pri dro- gah tisto kvalitativno drugačno, ne izvemo. Druge- (predvsem mehke) ne pomenijo nujno niti privatizacije niti totalne pa- - 177 - sivlzacije (In s tem poslušnosti), zato bi pri Llarcuseju zaslužile resnejši premislek, Todobno mnenje najdemo pri L]arkoviću, ki pravi, da "namesto, da bi bila smer, selekci- ja in interpretacija čutnih doživetij odvisna od nas, je bolj kot kdajkoli prej odvisna od zun..njih, nečloveških, kemičnih faktorjev" (M.lîarkovié : ÎTova levica i kulturna revolucija, Pra- xis 197o 5/6, str, 942), Tu gre za globoko zakoreninjeno ilu- zijo, da je drogirana oseba nujno pod oblastjo droge kot zu- nanje, tuje, nečloveške, Možnost, da je droga lahko pod ob- lastjo "drogiranega" človeka kot "očlovečena", sploh ni prive- dena v prostor vpraševanja - večinoma prav pri tistih, ki so sicer sužnji vseh drugih stvari in odnosov, pa jim "kontrola" nad drogo na način apriornega zavračanja le-te nudi svojevrst- no kompenzacijo (s tem ne misliva ne na llarkovida ne na Ićarcuse- ja). Ali pa se morda droge zavrača enostavno zato, ker so "ke- mični faktorji"? Ali morda zdravila in hrana niso kemični fak- tor, ki se prav tako pogosto izk:i.zuje kot zunanji iii ©AČ'loveš- ki? Prav tako nekritičen je livreuse do rock in jazz glasba. Orni- rock in jazz- mu pomenita neposrednost up<>iti,, 'Sie'fiiîfôa. 'Ш belega omalovažuje, kar se dogaja v aräificialnem in o?i^-ÄÄ^tra- nem prostoru, ker je usmerjen proti publiki in s tem zapsr^ ^v— se, posledica te frustracije pa je histerija!!! (Glej CR, str, 114 in dalje), da sta rock in jazz tako neposredni-, kot posredna, t::.- ko spontana kot organizirana, tako avtentična kot ekomerciali- zirana, je menda jasno, vendar naivno pripisati prve lastno- sti črnemu, druge pa belemu, kaže na zelo slabo poznavanje jazza in ročka samega, predvsem pa njune socialne funkcije. Pripombe bi imela tudi k líarcusejevi "obravnavi" misticiz- ma, living thestra, itd,, ki pa bi glede na naslov teksta po- menile sam .... 03 - H. Шгсизе: Counterrevolution and Revolt, Beacon Press, Boston 1972. - 179 - UDK ool:335.95 Tine Hribar ZKAKOST IK UTOPIJA "ni treba udejanjati nikakih idealov ..." ( MEV 17-3^3) V II. zvezku pripravljalnih del h kritiki politične ekonomije, ki je nastal novembra 1857» torej potem, ko je že bil napisan uvod (od srede avgusta do srede septembra), nahajamo Marxovo neposredno realno definicijo utopizma. Utopizem, način mišlje- nja, ki se steka v utopijah, obstaja v naslednjem: "ne zapopa- sti nujne razlike med realno in idealno strukt-uro (Gestalt) buržoarzne družbe in hoteti zato opraviti odveč posel, hoteti zopet realizirati samo idealni izraz, čeprav je ta dejansko le fotografija (lichtbild) ter realnosti (Grundrisse ... Dietz 1953» str. 16o). Definicijo sestavlja troje obrazlo^^itev: a) jedro definicije predstavlja obrazložitev, da je utopizem hotenje po realiziranju idealnega izraza realne strukture buržoazne družbe; b) na začetku definicije je podan že tudi najbližji razlog takšnega utopističnega hotenja: nesposobnost razíiiovanja med realno in idealno strukturo; c) na koncu definicije pa je utemeljena odvečnost utopistič- nega hotenja, kajti razlika med realno strukturo in ideal- no strukturo kot idealnim izrazom realne struktiu?e buržoaz- ne družbe- je le razlika med originalom in fotografijo. Zveza teh trojih obrazložitev nikakor ni samoumevna. Ka prvi pogled se zdi celo protislovna. Zlasti zveza med začetno in X Čeprav Marx izraz "Gestalt" nadomesti z izrazom "Struktur" šele v Predgovoru h kritiki politične ekonomije, vpeljuje- mo tujko struktiu?a že tu, ker za nemško besedo Gestalt ni druge primernejše, slovenske besede. - 180 - končno ob:azložitvijo. Zakaj naj bi bilo razlikovanje med re- rlno in idealno strukturo tako pomembno, če pa je razlika med njima le tolikšna, kolikršna jo razlika fotografije in origina- la? (glejmo si zato vsa-:o izmed'obraložitev, ka. or tudi v njih nastopajoče opozicionalne izraze (realno-idealno, realno-ideel- no, idealno-ideelno), pobliže. 1. Realna struktura in ideelni izraz ealna struktura buržoazne družbe je za Karka "ekonomska struk- .voca (I-;.;.,' 15-8)", t. j. celokupno s t "produkcijskih razmerij (prav tam)", -truktura je torej celokupnost razmerij, njihov obstoj in njihova sovisnost. i:ot taka tvori "realno bazo (prav tam" družbe, cisto, po čemer in v comer družba ¿e in im.a svojo bit. Marx za- to imenuje to realno bazo, to ekonomsko strukturo kot celokupnost produkcijskih razm::rij, tudi "družbena bit (\ЛљМ 13-9)". Dru;?be- na bit je "ekonomski temelj (I-S;; 15-9)" družbe. Družbena bit, realna baza, ekonomski -emelj, ekonomska struktura, celokupnost produkcijskih razmerij, te sintagme pomenijo isto. le pomenijo pa isto kot "ma-cerialni eksistenčni pogoji (prav tam)" družbe, materialni eksistenčni pogoji družbe so "materi- alne produktivne sile (LMEW 13-8)". Te so materialna, toda ne rjalna baza družbe. Materialne produktivne sile so eksistenč- ni poroj, pogoj eksistence realne baze, ekonomske strukture kot celokupnosti proizvodnih odnosov, toda ne spadajo v samo to re- nino bazo. I.e predstavljajo družbene biti, temveč so le, čerrav neizogibni,pop:oj te biti. Hkrati pa to pomeni, da družbena bit i:ot realna struktiira aružbe ni tisto poslednje, brezpogojno, marvol je sama logojena. Marx to vzvratno pogojenost imenuje ustrezenje. Produkcijski odnosi kot realna struktura družbe "ustrezajo (entsprechen: odgovarjajo)" svojim nacerialnim ek- sistenčnim pogojem,t.j. materialnim produktivnim silam. Ker nam tu ne ;,re za odnos med realno strukturo družbe in nje- no materialno bazo, temveč za odnos med realno strukturo (ba- - 181 - zo) družbe in njenim idealnim izrazom, bomo to raven ustreza- nja zapustili. Analiza je- bila potrebna zaradi obmejitve same- ga pojma realna struki^ira (baza) družbe, pod katerega je obi- čajno subsumirana tudi materialna baza družbe. Vendar je s tak- šno subsumacijo zapravljeno prav tisto, kar je dejanski novum Marxove misli. Kajti prav na razlikovanju med materialno in re- alno bazo, ki se v neposredni znanstveni analizi izkaže kot raz- likovanje med uporabno vrednoto in menjalno vrednostjo, med de- lovnim procesom in ovrednotevalnim procesom, itd., gradi Marx kritiko politične ekonomije in skoz njo kritiko ekonomske (realne) strukture obstoječe družbe. Realno strukturo (bazo) družbe, druži: eno bit oziroma bit druž- be, tvorijo torej produkcijska razmerja. Prodiikcijska razmer- ja buržoazne, politekonomske družbe so razmerja menjalnih A^red- nosti, razmerja med menjalnimi vrednostmi blag, t.j. glagovni odnosi. Gre prav za menjalne vrednosti, ne ve za uporabne vred- note. "Čeprav piedmet družbenih potreb in zato v sklopu di^užbe, uporabna vrednota vendarle ne izraža nikakršnega družbenega pro- dukcijskega razmerja. Neposredno je snovna baza, na kateri se izpostavlja določeno ekonomsko razmerje, menjalna vrednost." (MEV/ I3-I6) Uporabna vrednosta je materialna baza, eksistenč- ni pogoj določene menjalne vrednosti kot elementa realne baze družbe, kot elementa ekonomske strukture družbe, toda kot taka ni nikdar element same te strukture. Uporabne vrednote torej ne spadajo v realno strukturo družbe. Realno strukturo družbe konstituirajo razmerja vrednosti. Raz- merja vrednosti so ekvivalentna razmerja. Zato je princip hnr- žoazne družbe, družbe temelječe na razmerjih vrednosti, na pro- dukcijskih odnosih kot blagovnih odnosih, princip ekvivalence: za enako menjalno vrednost enako menjalno protivrednost, za e- nako delo enako plačilo itd. Irincip ekvivalence prehaja v prin- cip enakosti. To pa je že prehod iz realne strukture družbe v njen ideelni iz- raz. Ekvivalenca je realno razmerje med dvema menjalnima vred- - 182 - nostima, temelječima na njuni vrednosti. Tudi, če je ta menjal- na vrednost menjalna vrednost človekove delovne sile.Kakor vsa blaga, se tudi delovna sila menjuje, prodaja za svojo evivalent- no, menjalno protivrednost. Vsi ljudje so na trgu enako vredni, seveda kot nosilci določenega blaga, t.j. kot osnovna oziroma •^iva baza menjalnih vrednosti, t.j.' elementov ekonomske baze, realne strukture obstoječe blagovno-kapitalske družbe, kolikor je ze kapitalistično družbo značilno prav to, da je prek svoje delovne sile postal blago tudi človek sam. Da bi človek na tr- gu torej zares lahko nastopal, najsibo kot prodajalec, najsi- bo kot kupec delovne sile, da bi bila med prodajalcem (prole- tarcem) in kupovalcem (kapitalistom) delovne sile realno omo- gočena ekvivalentna menjava, si morata tudi sicer načeloma ve- ljati kot enaka. Morata spoštovati načelo enakosti. Kapitalist bo to načelo celo izrecno zagovarjal, kajti to načelo mu omo- goča njegovo lastno samoohranjanje, ga omogoča kot kupovalca - - delovne sile. Iiačelo enakosti je potemtakem ideelni izraz bur- žoarne družbe, ideelni izraz realnih razmerij v cej družbi. I ot takšni ideelni izraz buržoarne družbe je načelo enakosti torej buržoazno načelo. koteti realizirati načelo enakosti,'ki je le ideelni izraz realne strukture buržoarzne družbe, je zato hoteti nekaj, kar je že realizirano, kar spada že v samo bit obstoječe družbe. Zakaj pa Marx imenuje to hotenje utopistično"hotenje, utopi- zem? 2. Realna struktura in idealna struktura ,/ k ;?ealna struktura družbe je istovetna s celokupnostjo proizvod- nih razmerij v njej. Elementi te strukture, kolikor gre za bla- govno-kapitalsko družbo, so: menjalna vrednost, presežna vred- nost, konstantni kapital, variabilni kapital, itd. Ideelni iz- raz te realne strukture so načela enakosti, načelo pravično- s i, načelo svobode, itd. Ideelni izrazi realne strukture so elementi idealne strukture družbe, strukt\rre "ide-oloških form (K-.J 13-9). - 183 - V kakšnem odnosu so si elementi realne in elementi idealne strukture družbe? Cdnos predvsem ni linearen. Tudi nekakšna izomorfnost med temi elementi, n.pr. med mejnalno vrednostjo in nač®lom enakosti ne obstaja. Predvsem že realna struktura sama ni ploščinska, dvodimenzionalna, temveč trodimenzionalna, ima globino in površino. Cena kot element realne strukture je nekaj površinskega glede na globinsko delovanje zakona vredno- sti, zakona izpostavljanja ekvivalentnosti menjalnih vrednosti. Céna delovne sile je zato le površinski izraz njene menjalne vrednosti, ki je že sama po sebi le pojavna oblika vrednosti delovne sile. Še bolj zapleten je odnos med realno in idealno strukturo. Čeprav se ekvivalentna menjava, ekvivalentna kupo- prodaja delovne sile lahko godi le v okviru veljave elementov idealne strukture (svobode, enakosti, itd.), veljava teh ele- mentov dejansko omogoča svoje lastno razveljavljanje v globin- skih dimenzijah realne strukture družbe. Kot je delovna sila zmožna proizvajati več, kot pa je sama vred- na, ker si kupec delovne sile s sicer ekvivalentnim nakupom de- lovne sile zar.otovi prisvajanje presečne vrednosti, t omeni nje- govo delovanje faktično nenehno preseganje principa ekvivalent- nosti, t.j. sprevračanje površinskega principa ekvivalentnosti v princip neekvivalentnosti na globinski ravni, ravni realnih produkcijskih razmerij. V celoti navzoče buržoazne družbe se pojavlja to postavljanje, kot cene in njihova cirkulacija itd., kot površinski proces, pod katerim pa v globini potekajo pov- sem drugi procesi, v katerih izgine ta navidezna enakost in svoboda individuov." (Gr. 159) clementi idealne strukture ob- stoječe družbe so le navidez to, za kar se kažejo. Po bistvu so svoje lastno nasprotje. lovršinska svoboda je globinska ne- svoboda, površinska ena]:ost je globinska neenakost, itd. Kar potlej na socialni ravni faktično prodre na dan. . . Elementi idealne strukture zagotavljajo funkcioniranje realne strukture le na tak način, da se sprevračajo v svoje lastno nasprotje. Zato med realno in idealno" strukturo obstoječe,bla- govno- kapitalske družbe ni le takšen odnos, kot je odnos med globinskostjo in površinskostjo same realne strukture, odnos - 184 - med bistvom in pojavom, ampak odnos bistva in njegovega sprevr- njenega videza. In le skoz to sprevrnjenost sploh obstaja njun odnos. V obstoječi družbi je takšen odnos, odnos sprevrnjenosti,' nujen. Zato piše Marx o "nujni razliki", ki da obstaja med realno in i- dealno struktiiro. kazlika in sprevrnjenost obeh struktur ni nak- ljučna, se je zato ne da odpraviti z nikakršnimi popravki. Ideal- na struktura kot ideelni izraz realne strukture ni Ig v razliki, ampak v nujni, zato protislovni razliki do realne strukture. Pro- tislovni, kajti do realizacije idealne strukture prihaja le prek derealizacije njenih elementov. . ,- .;aniG kdor ne vidi tega dogajanja, kdor ni sposoben videti "nuj- ne lazlike" med realno in idealno strukturo v obstoječi blagov- no-kapitalski družbi, se zato lahko izgublja v hotenju po rea- lizaciji, po neposredni in nesprevrnjeni realiz-aciji elemen- tov idealne strukture: svobode, enakosti, itd. Toda, ker je i- dealna struktura zgolj ideelni izraz obstoječe realne struktu- re, je njena realizacija faktično- zmeraj že tu. У obstoječem sprevrnjenem svetu kajpada na edini možni način: na sprevrnjen način. P^oko dodatno hotenje po realizaciji zato ne more odpra- viti že obstoječe realizacije, marveč lahko odpravlja le povr- insko napako. Faktično"odpravija torej le ovire, ki so še na 'oti realizaciji, takšni, kakršna v obstoječi družbi pač je. P e da bi za to faktičnos't tudi samo vedelo. rtopisem kot hotenje po realizaciji načel enakost, svoboda,pra- vica, Leh elementov ideelnega izraza realne strukture blagcvno- krpitalske družbe, torej kot hotenje po realiziranju buržoaz- nih načel, je zato podvrženo istemu procesu kot sama ta nače- la: sprevračanju v svoje lastno nasprotje. Medtem ko naj bi bil o nominalni definiciji utpizem hotenje kraja, ki ga ni, ali k:aja, ki ga še ni, je faktično hotenje ne 1ê kraja, ki je, ampak hotenje prav kraja,ki je zdaj in tu, hotenje obstoječega. Globinsko potrjevanje površinsko in površno zanikanega. - 185 - 5. Skrivnost fotografije Zato Marx posel utopiscov klasificira za odveoen posel, zavzema- nje za to, kar po bistvu že je: za "realizacijo s strani fran- coske revolucije izrečenih idej buržoazne družbe (Gr. 1бо)" t.j, idej svobode, bratstva in enakosti. Te ideje, ta načela naj bi bila po zagotovilih utopistov dokah, "da so menjava, menjal- na vrednost, itd. izvorno (v času) ali po svojem pojmu (v svo- ji adekvatni obliki) sistem svobode in enakosti vseh, pa so bi- li popačeni z denarjem, kapitalom itd. (Gr. 16o)". Ali pa zgodo- vina še ni odkrila prave poti, da bi jih udejanila "na njihovi resnici ustrezen način (prav tam)". Toda njihova resnica je tak- šna, kakršna je. Nobena druga resnica jim ne pripada. Zato Marx vztraja nasproti utopistom: Odgovoriti jim je, da sta menjalna vrednost ali pobliže denarni sistem dejansko sistem e- nakosti in svobode in da so to, kar se jima v nadaljnjem razvo- ju sistema zoperstavlja kot moteče, njemu imanentne motnje,rav- no udejanitev enaibsti in svobode, ki se izkažeta kot neenakost in nesvoboda. Želja, da se menjalna vrednost ne bi razvila v ka- pital ali menjalno vrednost producirajoče delo v mezdno delo, ni nič m.anj pobožna kot trapasta." (Gr, 1бо) Hotenje po reali- ziranju elementov idealne strukture, buržoaznib načel svobode, Primerjaj s Kapitalom, MEW 2>-19o: "Sfera cirkulacije ali blagovne menjave, v katere mejah se gibijeta nakup in proda- je delovne sile, je bila dejansko pravi raj prirojenih člo- veških pravic. Kar edino vlada tukaj, so svoboda, enakost, lastnina in Bentham. Svoboda! Kajti kupec in prodajalec bla- ga, n.pr. delovne sile, sta opredeljena le po svoji svobodni volji, Pogajata se kot svobodni, enakopravni osebi. Pogodba je končni rezultat, v kateri si njuni volji dasta skupni prav- ni izraz. Enakost! Kajti v medsebojnem odnosu sta si le kot lastnika blaga in menjata ekvivalent za ekvivalent. Lastnina! Kajti vnak razpolaga le s svojim Bentham! Kajti vsakdo izmed obeh naj se ukvarja le s seboj. "Do takšnega vpogleda je pri- šel Marx že 18A-3 v spisu K židovskemu vprašanju: "Predvsem ugotavljamo dejstvo, da t.im. človeške pravice, droits de 1 homme, v nasprotju z droits du citoyen niso nič drugega kot pravice člana buržoazne družbe, se pravi sebičnega človeka, od človeka in občestva looaiega človeka." (MEV/ 1-564) - 186 - enakosti itd. v njihovi neposrednosti, t.j. orez njinovega spre- vračanja v lastno nasprotje, je utopistično hotenje, ker je to hotenje, glede na realno strukturo blagovno-kapitalska družba, sfolj želja, sicer pobožna, t. im, dobronamerna in konstruktiv- na želje, toda predvsem trapasta želja, kajti to je želja, ki je v piotislovju 3 samo seboj. Je želja tistega, za kar si želi, da ne bi bilo, V.ev je to ^elja, ki se ni dokopala do tega, da t,im, večne narav- ne pravice človeka niso niti večne niti naravne, marveč da pri- padajo pov:em določeni družbi, družbi blagovno-kapitalskih odno- sov. Da so samosvoja fotografija realne struk-ure te družbe, fo- cografija obstoječe realnosti, Kačela, ideje prav te realnosti, r.jen ideelni izraz. Vendar ne gre za enostaven posnetek. Realna struktura kot ideel- ni is-az realne strukture ni preprosta kopija. Je fo'jografija, ne pa fotokopija. utopistom, ki izhajajo iz večnih naravnih pravic človeka, iz ti- stega, kar človek "resničncL" je, se zdi, obsooječa realnost nega- cija moralnih in vsakršnih načel. Realnost se jim kaže kot foto- grafski nega-iv teh načel. Njihova želja in zàteva je spremeniti ta negativ v pozitiv. Korigirati napake in spremeniti realnost v verne foöorrafijo, v verni posnetek načel. r:arx ne postavi te pozicije zgolj na glavo oziroma na noge, mar- več jo docela predela. Kačela niso negativ realnosti.Negativ tu- di realnost ni. Realnost je to, kar je: original.Načela kot i- deelni izraz tega originala so pozitiv, so fotografija originala. Toda, ker je to, kar je, ker je obstoječa "družbena bit", ker je obstoječa "realna struktura" struktura s sprevrnjenimi in sprev- račujočimi razmerji, jc fotografija prav takrat, ko je čisti, nepotvorjeni pozitiv, v sprevrnjenem odnou do originala. I"a fo- :.ografiji vlada čisti r^d, cista urejenost in razporejenost, to- da v razmerju do originala v sprevrnjenem odnosu.. Vsak element posebej. Vsak element idealne scri.kture kot ideelnega izraza re- - 187 - aine strukture se v razmerju do te realne strukture (realnosti, originala) sprevrača v svoje lastno nasprotje. Če v idealni struktTn?i vlada piramidalna arhitektura, v kateri je človek na vrhu, sledijo pa vrednote'svoboda, enakost itd,, je v razmerju do realne strukture prav narobe: človek, tokrat pisano torej z malo, dejanski človek, je na dnu, gola funkcija' elementov obstoječe realne strukture. To je tisto, kar poraja utopizem. Kar slepi utopiste, da se iz- črpavajo v trapastih željah. Ker so zagledani le v iirejeno in bleščečo podobo, podobo večnih naravnih pravic človeka, ne da bi zapopadli, da je ta podoba le fotografija "grde" realnosti, tudi ne vidijo "nujne razlike" med originalom in foiografijo, med re- alnostjo in načeli. Da je razmerje med njima sprevrnjeno razmer- je, razmpirje sprevračanja in da je to razmerje glede na obstoje- čo realno strukturo nujno takšno, kakršno je. Da torej drugačno v obstoječem biti ne more. ^.Ideali Deklamirati v okviru obstoječe realne strukture, v okviru bla- govno-kapitalskih odnosov o tem, da je že čas, da se realizira- jo moralna načela enakosti, svobode, itd., da naj ljudje ne bodo egoisti, itd., je za Marxa zato ne le trapasta želja, ampak tu- di trapasto, odvečno početje. Početje, ki k ničem\ir ne pomaga, temveč kvečjemu prekriva tisto, kar se faktično dogaja. Že v menški ideologiji je Marx zategadelj povsem kategoričen: "kikakršna moralna pridiga ne pomaga." (I-ffi'/ 5-246) Cziroma: "Komunisti sploh ne pridigajo nikakršne morale ... Ljudem ne po- stavljajo nikakršnih zahtev: ljubite se med seboj, ne bodite egoisti, itd.; nasprotno, zelo dobro vejo, da sta tako egoizem kot altruizem pod določenimi razmerji nujna oblika uveljavljanja individuov." (МЕУ 5-229). Takšno pridiganje zato zgolj onemogo- ča tisti prestop iz "kraljestva utopije v kraljestvo dejanskosti 0-Ш 6-150)", ki je neizogiben za dejansko spremembo obstoječih razmer, t.j. obstoječe realne strukture. - 188 - Kakšen je namreč postopek utopxstov ter vsakrsnxn pridigarjev večne morale in večnih načel sploh? Ta postopek opiše Marx na primeru Iroudhona: "Proudhon najprej zajame svoj ideal pravič- nosti, 'justice éternelle''iz giagovni produkciji ustreza jočih pravnih razmerij ... Potem pa hoče narobe dejansko blagovno produkcijo in njej ustrezno dejansko pravo premodelirati temu idealu primerno. Paj bi si mislili o kemiku, ki bi, namesto da bi študiral dejanske zakone pretvarjanja snovi in na njihovi osnovi reševal določene naloge, hotel premodelirati pretvarja- nje snovi z "'večnimi idejami* neke ""naturalite "in "affinité? Уегао haj več o "oderuških obrestih", če pravimo, da nasprotu- jejo "justice éternelle"in "éguite éternelle" in "mutualité llernelle" in drugim "vérités éternelles," kakor so vedeli cer- kveni očetje, ko so pravili, da se obresti v protislovju z \race éternelle", "fois éternelle", "volonte éternelle de dieu"? (IZyJ 23-99). iako je torej z ideali? . • Ideal je za Marxa neke večno načelo, oziroma načelo,ki naj bi veljalo večno. Ideal: to naj bi bila resnica in naj bi bila vsa resnica. Gc ca resnica šc ni uresničena, potem jo je treba uresničiti in Ico bo uresničena, ko bo resnica zmagala, bo i- deal postal živa resnica, resničnost sama in bo trajala, traja- la ... i.arxu je takšna predstava utopična, ko je odkrila i.ot do nje, tudi trapasta.ker je vsaka ideja, vsako načelo ideelni izraz določene realne strukture, velja to tudi za tak ali drugačen ideal. In če je tak.o vsak ideal nastal v povsem določenih raz- merah, ?G ni prišel ali bil poslan in zadan iz nekakšne večno- sti, tudi trajal ne bo večno. lahko ostane sk.ozi stoletja ista b:.s:.da, toda njen pomen se bo nenehno spreminjal. Cstanimc ;rri idealu pravičnosti, pri načelu pravice, na katere- {'a se sklicuje pravo,ki cemelji na blagovni produkciji, realni strukturi buržoazne družbe. To načelo stopi to caino v veljavo, ko so tudi blagovni odnosi totalni, ko vanje niso-vključene le s vari, ampak tudi človek s svojo delovno silo, torej v kapi- talski driubi. V tej drusbi je to načelo zato tudi popolnoma - 189 - realizirano, medtem ko v času pred njo še ni bilo, se je mora- la buržoazija zanj še boriti. Toda, zdaj je tu, tu prav kot buržoazne načelo. Dokler bo sploh kakorkoli veljalo, bo tak-, šno tudi ostalo: načelo enake pravice, toda za neenake v nee- nakem položaju. Marx zato še v kritiki Gothskega programa za- ključi: Je zato, po svoji vsebini, pravica neenakosti, kakor vsakršna pravica (Recht: pravo)." (MEV/ 19-21) Vendar je zdaj govor o prvi fazi komunizma. Zato: "Enaka pravica je tu zato še zmeraj т v principu - buržoazna pravica, čeprav si princi- pi in praksa niso več v laseh, medtem ko eksistira pri blagov- ni menjavi menjava le v povprečju, v posameznem primeru". (MEV/ 19-2o) Itacelo pravice je ostalo buržoazne načelo, tudi formal- no se ni spremenilo. Toda spremenila se je njegova vsebina. In le prek te spremembe je še možno sprejemati ta "temeljni prin- cip stare kot princip nove družbe (MEV/ 13-4?)". Medtem ko se je načele enake pravice v blagovnih odnosih vzpo- stavljalo le prek trga, prek zvajanja vseh konkretnih del na družbeno pojmečno, abstraktno delo, velja zdaj neposredno: za enako delo enako plačilo, in to prav za konkretne delo konkret- nega človeka. Zato si pravica kot princip, kot element ideal- ne strukture in praksa (realna struktura) nista več v laseh. Med njima ni več sprevrnjenega in sprevračujočega odnosa. Uto- pistična zahteva po neposredni realizaciji načel, n.pr. po ta- ke zasoljenem "delovnem denarju" ji- izpolnjena, kajti ni več blagovnih odnosov in zato sev da tudi klasičnega denarja in ka- pitala ne. Kljub vsemu tako docela realizirani ideal za Marxa še zmeraj previstavi ja "buržoazne pregrade (MEV/ 19-2o)", pregrado, ki lo- čuje prvo od druge faze komunizma, v kateri ni nikakršnega ena- kega merila, ker sploh ni več nikakršnega merila v ra-.dčleveških odnosih, nikakršnega prava: "po svoji naravi obstaja pravo lah- ko It ob uporabljanju enakega morila (I-]t;v/ 19-21)". lar pomeni, da lahke obstaja le ob subsumiranju konkretno neenakih ljudi pod abstraktno enakost; skratka: je gubsiimiran je, podrejanje konkretnega abstraktnemu.. - 190 - To podrejanje je bistvena vsebina ne le ideala pravičnosti,mar- veo vsakega ideala. ljudje naj se najprej podredijo idealu in potlej bo nastopila idealna družba. Dejansko je to le varianta starega pravila, da cilj posvečuje srestva. Zaradi tega sta se Karx in .Engels nenehno borila zoper vsakršno postavljanje i- daalov. Zlasti pa zoper propagiranje vzorcev "lepe" prihodnosti, i roblem lepe prihodnosti je za Marxa"fantom-problem (KZV/ 55-i60)", ..nticipiranje idealne prihodnosti se neizogibno sprevrača v do- bavljanje izgotovljenih utopij. V zvezi s rariško komuno Marx piše: "Delavski razred ni zahte- val od komune npbenih čudežev. ITi mu za uvajanje izgotovl jenih utopij ... Ni mu treba udejanjati nikakršnih idealov; sprosti- ti Eiora le elemente nove družbe, ki so se že razvili v naročju rueoöe se buržoazne družbe." (MZV/ 17-3^3)' Kiso potrebni ni- ke4:r':-:ni ideali, odkriti je treba le način sproščanja slementov nove družbe v realni struktiiri stare družbe. Zatekanje k idea- lom in n, ihovo propragirenje bi ne le ničesar ne prispevalo k odkrivanju načina sproščanja elementov nove clružbe,ampak bi ga celo oviralo. ; odus operandi , Znotraj razredne borbe pa podrejenost an::icif)acijskim fantazi- jam vodi docela na stranpot. "Doktrinama in nujno fantastič- ne anticipacija akcijskega programa neke revolucije prihodno- sti vodi le stran od sedanje borbe. Sanje o bližnjem propadu eveta so prvotne kristjane podžigale v njihovi borbi zoper rim- sko posvetno kraljestvo in jim dajale gotovost zmage. Znanstve- ni vpogled v neizbežno in stalno pred našimi očmi potekajoče razpadanje vladajoče družbene ureditve in skoz stare vladne, strahote same bolj in bolj v trpljenje potiskane množice, isto- če sno velikanski napredujoči pozitivni razvoj proizvajalnih sroòstev - to zadoščs kot poroštvo, da bodo v momentu izbruha dejansko proletarske revolucije dani tudi pogoji njenega (če- - 191 - tudi gotovo ne ideličnega) neposrednega, pobližjega modus o- perandi," (MEV/ 35-161). Kjerkoli se pojavijo "namesto materi- alističnega spoznavanja ideološke fraze o ^pravičnosti'itd. (MLV/ 34-305)" sklicevanje na ideale, konstruiranja družbe pd- hodnosti, je zato očitno, da nimamo opravka z materializmom in znanostjo, marveč s težnjo "nadomestili materialistično bazo (ki zahteva resen, objektiven študij, če naj operiramo na njej), z moderno mitologijo (MEV/ 34-3o3)". Utopije so moderne mitologi- je. Njene boginje ideali pravičnosti, svobode, enakosti, itd. Njihov cilj: modeli prihodnosti. Mitologija, skupek fantastičnih podob, sanjsko prepričljivih zamisli, temelji na subjektivnem prepričanju. Zanaša v prihod- nost. Mrtviči zdajšnje operiranje, zdajšnje razreševanje nepo- srednih nalog. Njeno nasprotje je objektivni študij, znanstvena analiza. Edino to omogoča operativno razreševanje nalog, daje modus operandi. Kakor kemik nora zato tudi znanstveni analitik družbe "študira- ti dejanske zakone", če hoče "na njihovi osnovi reševati dolo- čene naloge", óele odkritje teh dejanskih zakonov mu daje "m.a- terialistično bazo", s katere more potlej sproščati elemente nove iz naročja stare družbe. Dokler se človek giblje v ob- lakih neke utopije, v njenih idealih, namreč sploh ni sposoben dejansko ločiti elementov novo družbe od elementov stare druž- be, saj ne vidi "nujne laslike" med realno in idealno struktu- ro, riekritično sprejema ideale, elemente idealne strukture sta- re družbe, ki so le ideelni izraz njene .realne strukture 'i.er jih vsiljuje kot elemente nove družbe. Tako si utopizem onemo- goča vsako zaresno operativno delovanje, si vsakršen kritičen modus operandi vnaprej izbija iz rok. Znr^nstvena analiza in na njej z rajeni "znanscveni vpogled"lo- čuje od utopizma prav to, da nima nikakršnih "vnaprejšnjih i- dealov", apriornih subjektivnih prepričanj, temveč se spoprije- x V Zngelsovi formulaciji: Da bi iz socializma napravili zna- nost, ga moramo šele postaviti na realna tla." (M~v; 19-2ol) - 192 - ma z družbo, s strukturami obstoječe družbe not s problemi, ki skrivajo neznanke. Kaloga Je rešljiva, toda še ne rešena. Njen modus operandi je razreševanje problema (naloge), odkrivanje neznank (zakonov) in naloga je rešena, ko so dobljeni rezulta- ti. Na znanstveni ravni namreč. To hkrati pomeni, da elementi razrešitve problema niso izven problema, temveč v njem samem. "Tobene enačbe ne moremo rešiti, ki elementov svoje rešitve ne bi vključevala v svojih data." (KEV; 55-i60), V tem Marxovem stavku je zapopadena vsa razlika med utopičnim in Marxovim pri- stopom, mod utopičnim in znanstvenim socializmom. 6. Utopični in znanstveni socializem - Utopizem, ki je zazrt le v ideale, se ne ozira na banalne okoli- ščine. I.jihova banalnost je prav v tem, da niso idealne, da se iv.eali áe niso realizirali v njih. Seveda od zunaj. ICajti v o- lioliščina]' ni nič, kar bi ustrezalo idealom. Sicer bi bila mi- tologija izdealov odveč. Utopistična pozicija cako nujno zaide v^boj z mlini na veter. Ker utopizem ne vidi "nujne razlike" med realno in idealno strukt\iro, pa tudi tega ne, da so elementi (ideali) idealne strukture le ideelni izraz realne strukture, ima za svojega glavnega nasprotnika zgrešene ideje, ki vladajo v grdi realno- 'Í i t:r zato zmeraj znova inznova pade pod udarci prav te real- nosti, pod udarci realne struktxore. Apriorno odiilanjanje real- nosti v imenu idealov utopizmu preprečuje, da bi prav v tej re- alnosti odkril elemente njene razrešitve, elemente druge in drugačne realnosti. To paje pogoj uspešne operacije, kajti "če ne bi našli (vorfinden) v družbi, kakor je materialnih produk- cijskih pogojev in njim ustreznih komimikacijskih razmerij za: brezrazredno družbo zastrtih, bi bili vsi poskusi odskoka ''đon- kihotstvo (Gr. 77". Utopizem, ločetje, ki bi bilo neizogibno obsojeno na neuspeh.Ukvarjanje z nerazrešljivo nalogo, nalogo, ki v sebi nima elementov svoje rešitve, oziroma ukvarjanje z napačno zastavljeno nalogo. Utopizem je donlcihotstvo, ker si nalogo zastavlja napačnno, ne ker bi si zastavljal napačno nalogo.Ker je zgrešen njegov modus - 193 - operandi. Naloga je pravilna, torej z neznankami, ki jih je mo- goče spoznati. Sicer bi bila nemočna, bi bila obsojena na donki- hotstvo.tudi znanstvena analiza. Je naloga pričujoče človeške družbe, ne naloga, ki bi bila človeštvu zadana od zunaj. In za- to naloga, ki jo zmore sititi človeštvo samo: "Človeštvo si po- stavlja vedno le naloge,ki jih lahko reši, kajti če pogledamo natančneje bomo vselej odlcrili, da naloga sama vznikne le, ko so m.aterialni pogoji njene rešitve že navzoči ali vsaj zapopade- ni v procesu svojega nastajanja." (I-IEV/ 13-9). Torej le naloge, ki imajo elemente svoje razrešitve. Zato razlika med utopičnim in znanstvenim socializmom ni toli- ko v končnemoilju kolikor v sredstvih. O tem si je Marx napra- vil daljšo zabeležko v prvem zasnutku Državljanske vojne v Fran- ciji: "Utopični utemeljitelji sekt, ki so v svoji kritiki nav- zoče družbe jasno opisale cilj socialnega gibanja - odstrani- tev sistema mezdnega dela z vsemi njegovimi ekonomskimi pogoji razrednega gospostva -, niso našli v družbi sami niti material- nih pogojev njenega preoblikovanja niti organizirane moči in za- vesti gibsmja v delavskem razredu. Manjkajoče historične pogo- je gibanja so skušali kompenzirati s fantastičniini podobami in načrti neke nove družbe, v propagiranju katerih so videli pra- vo srecèstvo odrešenja. Od trenutka, ko je gibanje delavskega razreda postalo dejanskost, so poniknile fantastične utopije, ne ker bi bil delevski razred zapustil cilj, h kateremu so stre- meli ti utopisti, temveč zato, ker je našel dejanska sredstva njihove udejanitve, ker je na mesto fantastičnih utopij stopil dejanski vp-ogled v historične pogoje gibanja in ker so se ved- no bolj začele zbirati sile za razredno organizacijo. Toda oba I"ončna cilja po utopistih oznanjenega gibanja sta tudi po pa- riški revoluciji in Internacionali oznanjana končna cilja. Le sredstva so različna in dejanski pogoji gibanja niso veČ za- grnjeni z oblikami utopičnih fabul." (MSV/ 17-557) V tem zapisu misli Marx predvsem na utopizem Fouriera in Cabeta ter opisu- je pot, razvoj socializma od utopije do znanosti. Z razvojem znanstvenega socializma, znanstvenega vpogleda v realno struk- turo obstoječe blagovno-kapitalske družbe in pa vpogledov v razmerjcffced to realno strukturo in njenim ideelnim izrazom, se - 194 - ¿je spremenila tudi vloga utopizna. ; oeksistenca utopičnega in znanstvenega socializma ni mogoča. Ker s svojo zavezanostjo idealom, s svojim zatekanjem k kons- trukcijam prihodnosti, speljuje vsakodnevno aktialno delovanje na stranvota, ker ga faktično zavira, je utopizem izgubil zna* čaj revolucionarnosti in postal reakcionaren. Marx piše 19. ok- tobra 1877 A.A. Sorgeju: "Naravno je, da more biti utopizem, ki je pred časom materialističho-kritičnega socializma le-tega in nuce nosil v sebi, zdaj, ko prihaja post festum, le še nekaj abotnega, plehkega in iz temelja reakcionarnega". (KEl/ 54-3o3) Utopizem zdaj ni več donkihotstvo, hotenje nemogočega, marveč zavestno pristajanje na dano. 3e ne giblje v iluzijah, temveč med niti moderne mitologije. liazmcrje med klasičnim utopičnim socializmom in post-festnim (vulgarnim) utopičnim socializmom ustreza, čeprav ni istovetno, razmerje med Hasično politično ekonomijo in vulgarnim, apolo- getskim ekonomizmora. Medtem ko je klasična polioična ekonomija znanost,toda v bistvu pozitivistična, nekritična, je klasični utopični socializem kritičen, toda neznanstven. Vulgarna eko- nomija in postetestni utopični socializem pa nista niui kritič- na niti znanstvena, marveč tako eden ..ot drugi apologetska. 7. Ha-^erialistično-kritični socializem ker se r';arxova mirel veže tako na zna^nstveno klasično politič- no ekonomijo kot na klasični utopični socializem ter zato nje- X V tekstu Karxovega članka Iclitični indiferentizem (1873): "Frv^i socialisti (Fourier, Cv/en, 3aint-,3inon, itd.) so se mo- rali* - ker socialna razmerja še niso bila dovolj razvita-, da bi delavskemu razredu omogočila konstituirati se kot politič- na partija - omejiti nà sanje o vzorčni družbi prihodnosti in obsoditi vse poskuse, kakor stavke, koalicije, politične a.kci- je, ki so jih napravili delavci, da bi kaj izboljšali svoj po- lo ?*а j. Če pa nimano nikakršne pravice zanikati ceh patriarhov socializma, kal:or nimajo moderni kemiki pravice zanikati svo- ,:'ih očetov, alkimistov, se moramo vendarle varovati tega, da bi sudi sami okusili njihove napade, ki bi bile če bi se nam pripetile,neodpustljive". (MEW 1б-Зо1) - 195 - gov 'socializem ni niti zgolj znanstven niti zgolj kritičen, ime- nuje Marx svoj socializem v zgoraj navedenem tekstu za materi- alistično-kritioni socializem. Oznaka "znanstveni socializem"mu ne zadošča, V J.onspektu Bakuninove knjige Državnost in anarhija si je zaisal pripombo, da je bil izraz "znanstveni socializem" rabljen "le v nasprotju do utopičnega socMizma, ki hoče ljud- stvu obesiti nove izmišljotine, namesto da bi svojo znanost o- mejil na spoznavanje socialnega gibanja, hi ga je vzpostavilo ljudstvo samo (ME'7 18-636)", pri čemer Marx misli predvsem na utopični socializem Proudhona in njegovih pristašev. V nasprot- ju do klasične politične ekonomije materialistično-kritični so- cializem namreč ni znanstven, temveč kr-itiČen. Izraz "materialistično" v sintagmi materialistično-kritični so- cializem vključuje pomen znanstvenosti, čeprav je kot tak opo- zicionalen izrazu "idealistično". laže namreč ravno na to, da materialistično-kritični socializem ne kritizira na osnovi ne- kih apriornih idealov, temveč izhaja iz analize možnega ali de- janskega materialnega prevrata v ekonomskih produkcijskih pogo- jih, "ki se ga da konstatirati z naravoznanstveno natančnostjo (MEV/ 13-9)". Irevrata v realni strukturi obstoječe družbe, v ka- teri imajo korenine tudi elementi nove družbe. Materialistično-kritični socializem potemtakem nasprotja med znanostjo in utopizmom ne odpravi enostavno z brisanjem utopiz- ma, marveč nasprot je prerašča s em, dà vključuje kritični mo- ment kl'sičnega utopičnega socializma. Prav zaradi tega pa ni nikakršnega obrata razvoja socializma od utopije k zncnosti v razvoj od znanosti k nekakšnim novim utopijam, obrata, ki ne bi bil že vnaprej reakcionaren, loskusi talcšnih obratov so iie- izogibno regresivni: z "ideološkimi frazami (MEV/ 34-3o5)" in niti prekrite apologije obstoječega. - 196 - í.:ijub узет omejitvam je bil Fiarxov "končni cilj" kraj, ki ga ni (u-topos); drug in drugačne kraj, kalcor je kraj našega prebiva- nja. Človekov la?aj je kraj med zemljo in nebom. lončni cilj de- lavskega gibanja pa je po Marxu kraljestvo, ki ni od tega sveta, a bo vendarle tu: "nebeško kraljestvo na zemlji (MEW I8-I60)". Marx nebeškega kraljestva na zemlji seveda ne misli dobesedno. Ker se ga dobesedno sploh misliti ne da. Ka zemljo preneseno nebeško kraljestvo je le v prenesenem pome- nu še kraljestvo neba: kraljestvo človekove'želje. Zato se Marx upira pritiskom, naj vendarle že definira komunizem, to nebeško kraljestvo na zemlji. Zato vztraja le pri obrisih, pri, analogi- ji, pri prispodobi. Sicer bi želja utonila v zahtevi. Bi se že- lja po kraju, ki ga ni, prevesila v zahtevo po kraju, ki je, ker bo. Marx se torej giblje med željo in zaìitevo: v območju strasti. Brez "revolucionarne strasti (MEV/ 1б-5бб in 415)" з?е- volucija ni mogoča. In ker sliši strast le tisto, kar. kliče iz nje same, t.j. željo, bi ob točno formulirani zahtevi revolucionarna strast oglušela. i onkrotna utopija je utopija, ki se pripravlja na samomor. Eo* zabija, da je človek kot kralj na zemljo prenesenega nebeškega hialjestva prav tako le -v prenesenem pomenu še človek. Je člo- vek nebeškega kraljestvgiia zemlji božanski človek, človek v po- ložaju boga? Ali ni "orej v ooložaju, katerega utopičnost je o vprašljiva. Ali se človek lahko znajde na la?ižišču zemlje in ne- ba, boga (čeprav mrtvega) in samega sebe? -197- UDK 14o:335.95 DAHKO StRAJW- : BELSŽKE K VPRAŠANJU O MESÎANSKI UTOPIJI / S posebnim ozirom na Fichteja in Hegla/ ^ ^ I "To utopično dimenzijo bo meščansko-revolucionarno mišljenje i- melo od sedaj naprej vedno tam, kjer se mora parcialno obračati sam;0 proti sebi," (2) Utopija, z Gotovostjo lahko p^oudarimo, ni historično nediferen- ciran pojav-pojem. Če je Marx mogel utopičnemu socializmu očita- ti omejenost v okvire meščanske družbe, pa je v aktualnem tre- nutku potrebno ločiti vsaj še en nivo. Govorimo o utopiji, ki jo je v sebi nosilo mišljenje meščanske revolucije, in sicer kot optimistično ideologijo procesa vzpostavljanja novih social- nih razmerij v odnosu do predhodne historične strukture. Zago- varjali bomo :orej stališče, da je r .volucionarno meščansko mi- čljenje iz predpostavk, ki jih je prinesla meščanska revoluci- ja (zlasti francoska), razvilo ideologijo družbe kot "kraljestva svobode" in da je ta ideologija imela značaj utopije. Tu pa je potrebno izvesti še eno disv.inkcijo. Če govorimo o revolucionar- nem meščanskem mišljenju torej ne gre za zgodnji pozitivizem, ki je meščanstvu ukrojil ideologijo z naivno utopičnimi konsek- vencami in je tako mogel biti klica kasnejše masovno razširje- ne tehnokratske ideologije, V svojem racionalnem jedru je uto- pija ekstrapolacija nekih predpostavljeno danih razmerij v za- mišljeni kontekst družbe svobode oz, družbe blaginje. Nemška klasična filozofija je meščansko družbo mislila v precejšnji meri v njenih možnostih, kar še posebno velja za Fichteja.Rav- no zato pa, ker je Fichte (sicer s celo vrsto nedoslednosti) vzpostavil, nadaljujoč zlastiRousseauja in Kanta, osnovne ka- tegorije v strukturi razvijajoče se meščanske družbe in še zlasti, ker je v tem kontekstu mislil kategorijo SUBJEKTA, ki tako igra vlogo mitologije za el onomaki moment buržoazne druž- be (3), kalkor bomo še videli, v svoji teoriji ni vzpostavil "naivne utopije". I ri njem utopični moment figurira kot moti- - 198 - vacija revolucionarne zavzetosti njegove filozofije. Rekli вшо, da utopija vzpostavlja zamišljeno kraljestvo svobode, kakorkoli že se ta svoboda v svoji konsekvenci izkaže za abstra- ktno svobodo, pa je nemogoče trditi, da v 18. in 19. stol. izred- no i:onjukt\u?ni pojem svobode ni.imel neke svoje historične kon-. kretnosti, pri čem.sr gre pravzaprav tudi za historično konkret- nost teorije (ideologije), ki je v-svojem jeziku utemeljila do- ločene vsebine tega pojma, ki je inherentno lastno to, da nosi v sebi socialni substrat. In ko gre za to, da je ta substrat ak- tualno dogajajoče se revolucija (4), se ne moremo Čuditi precej- šnji vznesenosti, s katero Fichte (kot jakobinec) govori o svobo- di, se zlasti ne, če imamo v mislih tedanji položaj Kemčij v re- volucionarni Zvropi. II Eichte, pri katerem je temeljna predpostavka govorjenja o svobo- di (rečeno iz njegovega konteksta) položaj subjekta v primeri z ncsvobodnim naravnim svetonp (odnos Jaz т î:e-jaz, naravno-nravno ...), kakor podobno tudi še : ri njegovih predhodnikih, je svojo teorijo razvil v filozofijo svobode subjekta. Mato pa je, potem ko je pravzaprav radikaliziral kantovski subjekt "zadolžil" svoj subjekt za ustvaritev svobodnega sveta."Tu govorimo torej v območju, v katerem je zrasla Fichtejeva deontologija. Fichte- jeva predstava o družbi je dokaj sestavljena. Za tisti čas ka- ; akteristična (in tudi revolucionarna) zahteva (5) po svobodi lastnine in svobodni dejavnosti (svobodi dela) je substanca avtonomije meščanskega subjekta, ki ga pa Fichtejeva (kot tudi ostala nemška klasična) filozofija ne misli v reduciranosti na samo nekakšna "materialna" razmerja, ampak komplementarno s- te- danjo literaturo posega y sfero čutnosti, moralnosti, prava, religije, itd. Na ta način se ravno v meščanski filozofiji do Hegla meščanski subjekt vzpostavlja kot kozmičnakategorija, s čimer pa ta filozofija svoj subjekt z veliko doslednostjo tudi misli kot kreatorja. Plarakteristično za Fichtejevo filozofijo v tem pogledu pa je, bolj kot v ostalih primerih to, da v svo- - 199 - jem pojmljenju meščanskega sveta ta svet zapade v "prexordira- ni" formi. To se dogaja tako, da Pichte svetu, kateremu govori, restavi cilje (smotre) v "ideelni eferi", da se umesti v struk- turo bur^.eszne družbe kot njena revolucionarna ideologija. Kaj- ti evidentno je, da Fichte verjame, da je s sistemom naravnosti, uveljavijaječim se skozi razumno in umno spoznanje, nagon po svo- bodi, voljo, vest, dolžnost, izobrazbo itd., skratka z uvelja- vitvijo kulture mogoče vzpostaviti "lepo harmonijo", ki domnev- no osvobojeni cružbi v teoriji pos^;avljena, je kot cilj smoter. Mišljenje, o katerem govorimo, ima torej totalno pretenzije, kar označuje začetni optimizem meščanskega subjekta v njegovi moči gospodarjenja svetu (čemur je substanca praksa temeljnega odno- sa gospodstva). Kasnejša totalitarna ideologija z intence te teorije seveda nima zveze, čeprav velja razmisliti v kolikšni meri mišljenje totalitete pomeni prostor nastajanja vulgarizi- ranih totalitarnih ideologij. Taiišen razmislek more slej ko prej iti v smeri določanja obratov v pomenski strukturi pojmov, utemeljenih v praksi ohranjanja ôemeljne istostf kapitalske struktiire, ki pa (istost!) se more za obravnavano mišljenje iz- kazati kot naknadna. III. Vzpostaviti še vprašanje o načinu [-ovora o utopičnem pri Fichte ju, torej vpi-ašanje o tem, ali je mogoče potegniti ločni- co, kje njegova teorija "še ni" utopična, in med lem, ko posta- ne utopija, ali celo vprašanje, če ni sploh vsa njegova teori- ja utopizem. Iri odgovorih na to vprašanje se znajdemo pred spe- cifičnim semiološkim problemom. Gre namreč za to, ali Fichteje- vo "ujezikovanje" njemu aktualne strukture tvorjenja jezika v blagovni izmenjavi transponira to isto strukturo tako, da ni nič v emfatičnem pomenu"njen opis", iz katerega šele more sledi- ti utopični zaris. Da bi mogli oógovoriti na ta vprašanja, je potrebno pogledati pojem lastnine v zvezi s pojmom svobode. "Svoboda posameznika je zame absoluten, skozi naravni zakon zapovedani cilj. 2a svoboda je določena (bedingt) tako, da ima ta cilj neho lastnino." - 200 - "lastnina ¿je objekt dolžnosti, ko je pogoj m orodje svoboda." (6) "... Fichtejeva filozofija se tako izkaže kot klasična te- orija posesivnega individualizma." (7) V Fichtejevem jeziku vzpostavljena svoboda izpričuje mognost eze, da Fichte ne vzpostavlja pojma subjekta (to je v veli- ki m ri storila že filozofija pred njim), .emveč govori IZ njega, kar pa seveda podatno napolnjuje pojem. To pa more po- manti, da je utopična dimenzija prisotna v tisti meri, v kakr- šni je po Fichteju mišljeni subjekt mogel realizirati svojo svobodo (znotraj same Fichtejeve filozofije!). P^er Fichte mi- sli iz subjekta ven (8), je njegov subjekt pravzaprav nesieon- čen, vendar pa se mu v njegovi zoperstavljenosti (obvladova- nju( objektivnemu (ga) sama po sebi vrinja njegova omejenost. (9) IV Meščansko dilemo svobode in enakosti Fichte končno razreši skozi konstitucijo velikopoteznega vzgojno-izobraževalnega procesa, neko diktatilro vzgoje (krZiehungsdiktatur) , ki se i:ot abstraktna konsekvenca permanentne revolucije še do da- nes zdi i:ot princip, nerazsvetljena," (lo) Fichtejeva konstrukcija "kraljestva svobode""torej ne temelji na nr^ki naivno predpostavljeni enakosti individuov, ampak uva^ ja -,nak03t kot enakost možnosti za razvitje sposobnosti, in spretnosti vsakega individua. (11) S to "socialistično" kon- sekvenco pa Fichte postavlja zahtevo buržoazni - torej raz- redni - družbi po uveljavitvi nekakšne notranje dinamike, ki bi vsaj parcialno odpravljala pogoje razredne delitve v aferi konstituiranja subjekta. Toda v svojem naravnem pravu Fichte, v teo-etskem skladu z jakobinsko prakso,vzpostavlja policij- sko državo (12), ki naj bi zagotovila vzpostavljanje svobode u o časa, ko bi potreba po državi odpadla. Tako suo se znašli med tistimi konsekvencami Fichtejeve teori- je, ki so nedvomno utopične. Utopičnost pri Fichteju ima to- • - 201 - rej logično osnovo v njegovi deontologiji. Torej razlika med "Sein" in "sollen", prisotna ne samo v Fichtejevem utopizmu, ampak malodano v utopiji sploh, je pri Fichteju teoretično konsekventno izpostavljena kritiki kot sam princip. V "Hegel ni noben revolucionarni, temveč enciklopedični mislec. To pa ne pomeni, da je opustil bistvene momente meščanskega mišljenja, ki le-tega konstituirajo kot revolucionarno." (13) "Država je dejanskost naravn^- ideje - naravni duh kot očitna sa- ma sebi jasna substancialna volja, ki samo sebe misli in ve ter to, kar ve in če to ve, izvršuje. V naravi ima svojo neposredno in v samozavesti posameznika, v njegovem vedenju in dejavnosti, svojo posredno eksistenco, ka/or ima tudi ta sko^i prepričanje v njen, kot svojem bistvu, smotru in produktu njegove dejavno- sti, svojo substancialno svobodo." (14) Postavljamo si dokaj tvegano vprašanje in skušamo postaviti še bolj tvegan odgovor o obstoju utopičnega pri Heglu, pri filozo- fu, 1-i je izrekel .znameniti stavek o tem., da Minervina sova razpne svoja krila šele, ko pade mrak, in tal:o ustvarja vtis, da si je povsem v sveii mej svojega sveta. Ba bi utemeljili sploh možnost govora o utopiji pri Heglu (ki bo v našem prime- ru samo zelo parcialen govor o določnih plateh Heglovega si- stema), bomo govorili c kontekstu čistih konsekvenc njegovega teoretskega sistema, ki zadevajo konkretno meščansko državo, da bi mogli upoštevati nekatere njegove ključne kategorije v iskanju odgovora na naše vprašanje. (15) Začeli bomo z na videz banalnim problemom. Znana je namreč ne- skončna razprava o Heglovi konzervativnosti v njegovem odnosu do, v njegovem času obstoječe, pruske drzave.Heglova pravna fi- lozofija je pozitivna teorija prava in konstituira meščansko državo kot samoizpolnitev objektivnega duha. Prvi argument zo- per površno govorjenje o Heglovi konzervativnosti je ugodovinski; celotna Evropa je takrat v znamenju restavracije, medtem ko Pru* - 202 - sija kot ustavna monarhija Ima značaj urejene meščanske države. VI. Težnja, prisotna v celotni Heglovi filozofiji, je težnja po spravi (Versöhnung) posameznega z ohžim. V ters pogledu I-Iegel rešuje na področju teoretskega delovanja centralni problem, ki se je pojavil z "uvajanjem" meščanske prakse., ki je v vse iz- a..i-cejši obliki vzpostavljala strukturo blagovno-lastninskih odnosov, kajti meščanstvo je vstopilo v zgodovino pod okriljem občih principov in z individualizacijo družbe. Medtem ko v svo-? ji ideologiji trdi o brezkonfiiktnosti oz. nauančneje: uskla- jenosti piaktičhih konfliktnih interesov, ta družba vse očit- neje preživlja težke konfliktne polarizacije, tisto, po čemer je Heglova terorija z ostalo nemško klasike idealizem, pa ni samo nekakšen "primat zavesti ali duha", ampak mišljenje me- ščanske družbe kot naravnega univerzuma. Če temu primerimo Heglovo filozofijo prava, se nam izkaže, da gre za Heglovo kon- statacijo pozitivuma meščanske družbe, opazovane v pomenskem območju pojma naravnega. Le-ta pa-je izpolnjen v mnogoznačnem posredovanju UIIA, ki je prek sistema teh posredovanj v odnosu z absolutom», Hegel torej m.eščanski državi, ki jo pozitivno "opiše", ohranjujoč osnovne meščanske pridobitve (svobode laetnine, avtonomnost iridividua ...) v njihovi posredovano- sti in reàativni sodoločenosti po zavesti (torej jih glede na Fichteja parcializira), pripiše racionalnost, ki se končno v njegovem filozofskem sistemu dogaja skozi posredovanost ab- solutnega Duha. 3 tem pa smo prišli do tiste točke, ki zadeva naše razmišlja- nje o meščanski utopiji, i ri Heglu ni več mogoče govoriti o deontologiji, saj ta nastopa le kot le kot ukinjeni moment v procesu nastajanja določenega samozavedanja subjekta, ka- tere.'^a posredovanost je že prej razkrita. Ali potemtakem pri Heglu sploh ni dimenzije utopičnega? Vprašanje je še zlasti ustavljeno glede na to, da je Heglova teorija daleč od optimiz- ma dosedanje meščanske filozofije. Toda kc si podrobneje ogleda- mo Heglovo idejo racionalnosti meščanske družbe, se nam more - 203 - pokazati, da gre ravno v tej tocki za tisti moment Heglove fi- lozofije, v katerem se Hegel ni mo^el izogniti (za njega same- ga v cem najbrž niti ni nobenega problema), da ne bi govoril "čez in še vedno znotraj" mej meš^ske družbe. Jezik naravno- sti je glede na povedano torej tisti jezik, ki pri Heglu iz- reka meščansko utopijo. VII Dosedanje "beležke" ob vrhuncih meščanske filozofije pa nam zastavljajo določena vp:. ašanja. Ali je glede na naše prejšnje rrdi:ve mogoče postaviti tezo, da je vsaka filozofska teorija per se utopična, oz. vsaj v sebi nosi komponento utopičnosti. Mis- lim, da je z gotovostjo mogoče odgovoriti pritrdilno vsaj za meščansko filozofijo, kakor tudi za filozofijo, ki "kritično obračunava" s pojmii meščanskega sveta. (16) To pa seveda ve- lja predvsem za filozofijo, ki svobo govorico črpa iz vpraša- nja svobode, ^^er pa je svoboda pojmovno vzpostavljena po mno- golikem kontekstu, ker ima tako svojo vsakokratno čutno vsebi- no, rot svoje politično in ekonomske oblike, je corej kot po- jem vedno relativizirana v sT:rukturi mnogih determinacij ti- stega, kar si m.islimo, da je ali da ni subjekt. I4ieščanska družba, ki je imanentno evropskega izvora (17)» je s svojo filozofijo in os;.alimi "duhovnir.i sferami" zadolžila naalj- nje mišljenje vprašanje svobode, da misli kot vpia^nje, zade- vajoče individua, kajti postavirev kolektivnega subjekta (kot je proletariat) v nobenem primeru ne odpravlja vprašanja in- dividualnega subjekta, ki je v minimalnem sneislu vsaj neka čutna in fizična enota. VIII ' \ . Odkrivanje utopičnega vidika v reprezenta-civno meščanski filo- zofiji ji tako v metodološkem pogledu predvsem reševanje aktu- alnega vpi'ašanja, ki se vzpostavi;;^ nasproti kvazimarksistič- nim ("ortodoksnim") stališčem, ki so prej del birokratskih po- litik Kot filozofije in ki v svoji lastni banaliziranosti vidi- jo vse utopije kot teoretični ali socialni nusprodukt ter iz- gubljajo iz vidnega polja (v interesu svoje lastne prakse seve- - 204 - da) vprašanje, kako si je strukturo novih razmerij sploh mogoše nisliti brez določenih utopičnih "preforsiranj", katerih utopič- noG i si v aktualnem ciomentu lahko smo ali nismo v svesti. IX utopija nastaja z vsakim novim dnem govorjenja in pisanja jezi- ka. X. C konzervativni utopiji, bi bilo. mogoče govoriti posebej. Darko Štrajn Opombe 1) kaj opozorim že na začetku, da pričujoči prispevek nima pre- enzije po kakšnem celovitem, detajlnem ipd. pregledu, ampak je belj ali manj raziskujočega značaja. Spričo tega se povsem zavedam možnosti, da bodo določene postavke v njem: najmanj spor- ne. Vendar i.a menim, da objava v "Časopisu" izpolnjuje enega c.; namenov te revije, ki noče odpirati prostor raziskovalnemu početju in možni debati. 2) Bernard V/illms: .levclution und Irotest oder Glanz und klend des btirgerlichen lubjekts, Kohlhammer, Stuttgart, Berlin itd. 1969, 3 .r. 39. V pričujočih beležkah se poizaže insp^irativnost W'illm.sove interpretacije Fichte ja in Hegla. Fri nas manj znani avtor večjega števila del, v ka.erih se ukvarja zlasti z vpra- šanjem buržoaznega subjekta (pri tem je Fichtejeva filozorija eden gl-vnih predmetov njegovega razpravljanja), odpira po mo- jem aktualno in zanimivo teoretsko področje, 'villms nam.reč s precejšnjo m;ro pedantne imanentne metodičnosti provocira in pojasnjuje strukturiranost buržoazne družbe in v njeni konsti- tuirano.:ti razkriva meje možnosti revolucionarne spremembe.î'je- :ov prispevek pa j: ravno utemeljen v razmisleku vrhuncev me- ščanske filozofije. . - 205 -. 3) 3 tem ko je meščanska aružba uzakonila svobodo privatne last- nine in "privatne iniciative", ¿e tako teoriji odprla področje refleksije tistega mesta v svoji strukvuri, od koder se zdi, da izvira njena celoma reprodukcija, loenoscavljeno rečeno torej: meščanski subjekt se v svoji polnosti (glede na odtujitev bi prej mogli reci praznosci vzpostavlja skupaj s prvotno in nadalj- njo akumulacijo kapitala, xripomnim naj se, da tega stavka ne gre razumeti preveč banalno, kot bi se pač mogel razumeti v kavzal- ni mišljenjski shemi. Ц-) lojem revolucije je sploh dobil svojo težo z meš&nskim socialnim prevratom in je v samem dogajanju prevrata še nosil svoj kopernikovski pomen kot vzpostavitev "starih" prirodnih .. pravic človeka. 3ele ko se je meščanska družba "zavedala" sama sebe kot historičnega novuma, se je pojem revolucije prevredno- til v xojem procesa vzpostavitve nove družbe. (Irim.: H.Arendt: Cn Revolution, Viking Press, New York 1965) 5) V nemščini gre za "Anspruch", ki nosi v sebi pomen naše "pra- vice" in "zahteve" obenem. 6) J.G.Fichte: Werke bd. IV, V/alter de Gruyter co., Berlin 1971) str. 292 in 298. " 7) B. Willms: Ibid., str. 4-3. 8) Fichteju se spričo tega tudi vzpostavlja vprašanje "notranje- ga" in "zunanjega". Irim. njegovo delo "Bestimmung des Menschen", tudi v hrvaškem prevodu. 9) C problemu konstituiranosti Fichtejevega subjekta izčrpneje govorimv zapisu: "Subjekt svobode v Fichtejevi filozofiji", ki je bil objavljen v skupni izdaji "Časopisa" 2 - 3 in "Ircblemov" 136-7. 10) B. \7illms: Ibid., str. 42. 11) Prim.: J.G.; Fichte : Uber den Gelehrten, Aufbau, Berlin 1956, Str. 61. - 206 - 12) irira, Heglovo kritiko v "Differenzachrift" v G.V/.P. Hegel: erke bd 2. Suhrkamp, nkfurt am K. l97o, str. 62/85. 13) E. killms-Ibid., str. 47. l'i) G.'..\E. Hegel: Eechtphilosophie, Fischer, Frankfurt am.F.. 1Сбб 257, str. 237. 13) V tem zapisu bo naša obravnava Hegla zelo neizčrpna in za- o premalo utemeljena iz same njegove teorije, ker želim pri- beležiti le nekatere asociacije v zvezi s Heglovo teorijo. 16) l'orda ni čisto nevmesno pripomniti, da je z nekega sodob- no "sholastičnega" vidika vprašljiva sploh možnost govora o "nemeščanski filozofiji". 3 stališča dolcčene marksistične do- lednosti nam;;-eč nastopa vprašanje, ali je filozofija sploh lahko nsmeščanska, kajti filozofija je odpravljena (povzeta) ; z còpravo meščanske družbe. 17) Glede na to trditev prim..prevod Dutschkejevega uvoda v nje- povo novo knjigo v letošnji "Tribuni" št. 5» - 208 - Gilles Deleuze, Felix Guattari: PSIHOAMLIZA. IN KAPITA-LIZEIJ^ Teza shizo-analize je preprosta: želja je stroj sinteza stro- jev, strojna porazdelitev - želeči stroji. Želja pripada redu produkcije,vsaka produkcija je hkrati želeča in družbena. Psi- hoanalizi torej očitamo, da je zdrobila ta red produkcije in ga prevalila v reprezentacijo .Ide ja' nezavedne reprezentacije je, daleč od tega, da bi bila drznost psihoanalize, že od vse- ga začetka njen bankrot in zatajitev: nezavedno, ki ne proiz- vaja več, marveč ki se zadovolji z verovanjem.Nezavedno veru- je v Ojdipa, v kastracijo, zakon ... Nedvomno je psihoanalitik prvi, ki bo z vso resnostjo dejal, da verovanje ni dejanje ne- zavednega: veruje samo predzavestno. Toda ali ne bi morali re- či, da je ravno psihoanalitik, psihoanalitik v nas tisti, ki veruje? Ali bi bilo verovanje učinek na zavestnem materialu, učinek, ki ga od daleč izvaja nezavedna reprezentacija? Toda kdo je, obratno, reduciral nezavedno na to stanje reprezenta- cije, če ne najprej sistem verovanj, postavljen na mesto pro- dukcij? Hkrati z odtujitvijo socialne produkcije v domnevno avtonomna verovanja je v resnici tudi žaleča produkcija zasu- Icana v domnevno nezavedne reprezentacije. In kot smo videli, je ista instanca, družina tista, ki izvede to dvojno popaču- jočo, iznakažujočo operacijo, ki vodi družbeno želečo produk- cijo v slepo ulico. Vez reprezentacije - verovanja z družino tudi ni slučajna, ampak spada v bistvo reprezentacije, da je družinska. Toda produkcija zato še ni zatrta, še naprej bob- ni, brni pod reprezentativno istanco, ki jo duši in ki jo lah- ko produkcija v povračilo razbobni do prelomile meje. Heprezen- tacija se mora tedaj napihniti z vso močjo mita in tragedije, dati mitično in tragično prezentacijo družine {±n družinsko prezentacijo mita in tragedije), da bi učinkovito grizla na produkcijskih conah. Vendar ali nista tudi mit in tragedija produkciji, produkcijski obliki? Gotovo ne: to sta le kot znova navezani na realno socialno produkcijo, na realno že- lečo produkcijo. Sicer pa sta to ideološki obliki, ki sta za- sedli mesto produkcijskih enot. Ojdip, kastracija itd., kdo v to verjame? Grki? Toda Grki niso proizvajali tako, kot so. verovali. Ali Helenisti, ki verjamejo, da so Grki tako pro- izvajali? Vsaj Helenisti "19. stoletja, tisti, o katerih je Engels dejal: Človek bi rekel, da oni v to verjamejo, v mit, v tragedijo ,,, Ali je nezavedno tisto, ki si predstavlja X To je naslov oddelka IV, poglavja Uvod v shizo-analizo Imji- ge "ANTIOJDIP" (L'Anti-Oedipe. Ed, de, Liinuit, 1972). - 209 - O.jdipa, kastrioi.io? Ali pa je to psihoanalitik, psihoanalitik v nas, ki tako predstavlja neza-v-edno? Nikoli ni namreč Engel- sova beseda zgostila toliko smisla: Človek bi rekel, da oni, psihoan.ilitiki v to verjamejo, v mit, tragedijo ... (Oni še naprej verjamejo, potem ko so helenisti se zdavnaj nehali). Zmeraj primer Schreber: Schreberjev oče je izumljal in izde- loval čudne sado-paranoične strojčke, da bi z njimi prisilil otroke k pokončni drži, n.pr, s prevezo z jeklenim ročajem in usnjenimi jermeni. 1) Ti stroji ne iagrajo nobene vloge v fre- udovski analizi. Llorda bi bilo težje streti vso sooialno-poli- tično vsebino Schreberjeve blaznosti, če bi se ozrli na te o- četove želeče stroje in na njihovo očitno udeležbo v pedago- ško socialnem stroju nasploh. Vse vprašanje je namreč v tem: Gotovo, da oče deluje na otrokovo nezavedno, toda ali deluje kot družinski oče v izraznem družinskem prenosu ali pa kot strojna gonilna sila v mašinski informaciji ali komimike.ciji? Predsednikovi(Daniel Paul Schreber je bil predsednik visoke- gti sodišča kraljevine Saške) želeči stroji komunicirajo z o- četovimi; toda ravno s tem so že od otroštva libidinalna in- vesticija socialnega območja. Oče ima v tem vlogo le kot pro- dukcijska in anti-produkcijska gonilna sila. Freud pa nasprot- no izbere prvo pot: Oče ne papoti k strojem, ampak ravno nas- protno; odslej ni več kraja, kjer bi motrili stroje, niti kot želeče niti kot družbene, V povračilo bo oče napihnjen z vse- mi "raočmi mita in religije" ter s filogenezo, da bi bila mri la družinska reprezentacija videti kot sorazsežna ob morju blaz- nosti. Produkcijaki par, želeči stroji in socialno območje,- odstopi mesto reprezento-tivnemu paru povsem druge narave, drj- žina-mit. Še enkrat, ali ste videli otroka v igri: kako že naseljuje tehnične socialne stroje з svojimi želeč;Lmi?-05 spolnost - oče ali r:-ti, ki si otrok od njiju po potrebi spo- soja dele ali kolesja, sta v ozadju kot oddajne, sprejemne ali prestrežna gonilne sile, blagohotne proizvodne ali sum- ljive anti-proizvodne gonilne sile. Zakaj je mitični in tragični reprezentaciji poklonjen te ne- smisel privilegij? Zakaj so bile forme in cel teater postav- ljeni tja, kjer 30 polja, delavnice, tovarne, proizvodne e- note? Psihoanalitik postavi svoj cirkus v osuplo nezavedno, pravi Samum na poljih in v tovarni. 1) '7.G. Ilierderland je odkril in reproduciral stroje Schreber- jevega očeta: glej zlasti "Schreber, oče in sin".P3.ychoa- na 1.71 i C Qn.a te rly. IJdd, t.28, str. 151-169. Povsem podob- ne instrumente pedagoške torture najdemo pri grofici de Se'gur: tako: "pas za lepo držo", "z železno ploščo na hrbtu in z železnim ročajem, ki drži podbradek"ièCom£dies et proverbes. On ne prend pas les mouches ...) --210- Prcv to sta luiller in ze iawrence imela povedati proti psiho- analizi (živeči niso verujoči, tisti ki vidijo, ne verjamejo v mit, tragedijo): "Ko posegate nazaj do herojskih časov živ- ljenja, rušite same principe heroizma, kajti tako kot junak ne dvomi v svojo moč, tudi nikoli ne gleda nazaj. Hamlet se je hrez vsakega dvoma imel za junaka in za vsakega rojenega Hamleta ho edina pot, ki jo mora slediti, pot, ki mu jo je začrtal Shakespeare. Vendar hi morali vedeti, ali smo roje- ni Hamleti. Ali ste rojeni Hamlet? Ali niste prej Hamleta v sehi porodili? Vendar se mi zdi, da je najpomembnejše vprašanje tole: ¿likaj se vračati k mitu? ... Ta ideološlca malovredna ro- ba, ki se je je svet poslužil, da bi zgradil svojo kulturno stavbo, zgublja svojo poetično vrednost, svoj mitični značaj, ker se je skozi serijo spisov, ki obravnavajo bolezen in to- rej tudi možnosti ozdravljenja le-te, teren očistil in na njem se lahko postavijo nove zgradbe (ta misel o novih zgrad- bah mi je odvratna, vendar je to le zavest o procesu in ne proces sam). Hoj proces, vse vrstice, ki jih priložnostno na- pišem, obstaja trenutno edino v energičnem čiščenju uterusa, v neke vrste izpraskanju uterusa. To me vodi do ideje ne o kaki novi zgrcdbi, o kakšnih novih superstrukturah, ki pome- . nijo kulturo, torej laž, marveč o nenehnem rojevanju, rege- nerir-nju, o življenju ... V mitu ni možno življenje. Samo mit lahko živi v mitu .,. Ta sposobnost porajanja mita nam prihaja od zavesti, zavesti, ki se nenehno razvija. Zato sem govoreč o shizofreničnem značaju naše dobe, rekel: Dokler proces ne bo končan, bo trebuh sveta tretje oko. Kaj sem ho- tel s tem reči? To, da mora iz tega sveta idej, v katerem čofotamo, iziti nov sve.t. Da bi pa spočeli, moramo prej že- leti ,,. Želja je nagonska in sveta, šele z željo izvedemo brezmadežno spočetje." 2) Ka teh Llillerjevih" straneh je vse: Ojdipovo (ali Hamletovo) rovarjenje vse do trenutka samokri- tike, ožigosanje izraznih form - mita in tragedije - kot verovanj ali iluzij zavesti, kot zgolj idej, nadalje nuj- nost čiščenja nezavednega, shizo-analiza kot izpraskanje ne- zavednega, nasprotje maternične špranje in kastracijske čr- te, sijajna afirmacija osirotelega in proizvodnega nezaved- neg^.., poveličanje procesa kot shizofreničnega procesci dete- vitovializacije, ki mora proizvesti novo ozemlje, in nazad- nje delovanje želečih strojev proti tragediji, proti "pogubni drami osebnosti", proti "neizogibnemu pomešanju krinke in igralca". Očitno je, da I.jLllerjev dopisovalec Llichael Fraen- kel ne razume. Govori kot psihoanalitik ali kot helenist 19. stoletja: Ђа., mit, tragedija, Ojdip, Hamlet, to so dobri iz- 2) Henry I.'J.ller, Hamlet, fr. prevod Correa, str. 156-159 - 21Ì - г. --1, izrazite oblike, izražajo resnično trajno dramo želje in spozne-nja ... Fraenkel kliče na pomoč vsem obrabljene fra- ze, Schopenhauerja in Nietzscheja iz časa R o j s tVo tra ge di j e. llisli, da Lliller vsega tega ne pozna in se niti za trenutek ne vpraša, zalcaj je sam Nietzsche prekinil z Rojstvom trage- dije, zakaj je nehal verjeti v tragično reprezentacijo ... I.Iichel Foucault je temeljito pokazal, kakšno zarezo je uvedel vdor produkcije v svet reprezentacije. Produkcija je lahko produkcija dela ali želje, družbena ali želeča, obrača se na sile, ki se ne pustijo več zaobseči v reprezentacijo, na to- kove (fliix) in zareze, ki jo z vseh strani prehadajo, preč- kajo: "ogromen senčni prt", razpet pod reprezentacijo, 3) In temu bankrotu ali pogoltanju liasičnega sveta reprezenta- cije nakaže Foucault datum - konec 18, in začetek 19. stolet- ja. Zdi se torej, da je situacija veliko bolj kompleksna,kot smo dejali, kajti psihoanaliza se kar se da močno udeležuje tegc* odkritja produkcijskih enot, ki si podvržejo vse možne reprezentacije, namesto da bi se jim podredile. !Ш.ко kot Ricardo utemelji politično ali socialno ekonomijo, ko odkri- je kvantitativno delo v principu vsake predstavljive vredno- sti, tako Freud utemelji želečo ekonomijo, ko odkrije kvrvnti- tEi.ti\-ni libido v principu vsake reprezentacije objektov in ciljev želje. Freud odkrije subjektivno naravo ali abstrakt- no bistvo želje, tako kot Ricardo subjektivno naravo ali ab- straktno bistvo dela, onstran vsake reprezentacije, ki bi delo in željo priklenila na objekte, cilje ali celo vire. Freud je torej prvi, ki je sprostil "skjratka željo" kot Ri- cardo "skratka delo", in s tem sfero produkcije, ki učinko- vito presega reprezentacijo. In subjektivna abstraktna že- lja je tako kot subjektiTOO abstraktno delo neločljiva od gibanja deteritovializacije, ki odkriva igro strojev in go- nilnih sil pod vsemi posameznimi določenostmi, ki so željo in delo v okviru reprezentacije še vezale s to in to osebo ali s tem in tem predmetom. "Želeči stroji in želeča produkcija, psihični aparati in stroji želje, želeči stroji in montaža analitičnega stroja, ki jih je sposoben dekodiriti: domena svobodnih sintez, kjer je vse možno, delne povezanosti,vklju- čene disjunkcije, nestalne konjunkcije, polivokni tokovi in verige, transduktivne zareze - in odnos želečih strojev kot formacij nezavednega z molamimi formacijami, ki jih stati- stično konstituirajo v urejenih kopicah, in aparat zatora- 3) nichel Foucault, Besede in stvari. Gallimard, 1966: str. 221-224 (o nasprotju želje ali želeče produkcije z repre- zentacijo), str. 265-268 (o nasprotju družbene produkcije z reprezentacijo pri Adamu Smithu in predvsem pri Ricardu). - 212 - potlcičenja, ki iz tega poteka ,, Taka je konstitacija anali- tičnega območja; in to subreprezentativno območje bo še na- prej živelo in funkcioniralo tu.di skozi Ojdipa, mit in tra- gedijo, ki pri vsem tem zaznamuje spravo psihoanalize z re- prezentacijo. Preostane, da skozi vso psihoanalizo teče konflikt med mitično in tragično družinsko reprezentacijo ter želečo in družbeno produkcijo. I\ajti mit in tragedija sta simbolična reprezentacijska sistema, ki še privedeta željo nazaj na determinirane zunanje pogoje kot na posebne objektiv- ne kode - telo zemlje, despotsko telo - in ki tako ovirata od- kritje abstraktnega ali subjektivnega bistva. Tako smo lahko v tem smislu opazili, da se vsakič, ko Preud postavi v os- predje motrenje psihičnih aparatov, želečih in družbenih strojev, pulzionalnih in institucionalnih mehanizmov, zmanj- ša n-'Ggovo zanimanje za mit in tragedijo, hkrati s tem, ko pri ZT^-ngu in pozneje pri Ranku ožigosa ponovno vzpostàvo vnanje reprezentacije bistva želje kot objektivno, odtujeno v mit ali tragedijo. 4) livko pojasniti to zelo kompleksno ambivalence psihoanalize? Ločiti moramo več stvari. Najprej, simbolična reprezentaci- ja sicer zajame bistvo želje, vendar tako, da se le-to nana- ša na velike objektivitete kot posebne elemente, ki želji učvrstijo predmete, cilje in vire. T^ko mit znova priklene željo na element zemlje kot polnega telesa in na teritorialni kod, ki razdeli prepovedi in predpise; in tragedija na pol- no telo despota, in ustrezen cesarski kod. Odslej lahko razu- mevanje simboličnih reprezentacij obstoji v sistematični fe- nomenologiji teh elementov in objektivitet (na način starih helenistov ali celo na Jungov način) ali pa v zgodovinskem preučevanju, ki jih priklene k njihovim objektivnim in real- nim družbenim pogojem (na način nedavnih helenistov). S te- ga zadnjega vidika implicira reprezentacija določeno premak- nitev (de'calage) in ne izraža toliko trdnega elementa koli- kor pogojni prehod od enega elemente k drugemu: mitična re- prezentecija ne izraža elemente zemlje, ampak prej pogoje, pod katerimi se te element zbriše pred despotskim elemen- tom: in tragična reprezentecija ne izraža despotskegsi. ele- mente v pravem pomenu, marveč pogoje, pod katerimi se te e- lement, n.pr. v Grčiji v 5. stoletju, zbriše na гасгдп never ga mestnega . , 4) Didier Anzieu razlikuje zlasti dve periodi: 19o6-192o, ki "tvori veliko dobo mitoloških del v zgodovini psihoana- lize" ; nato dobo relativnega nezaupanja, ko se Preud obr- ne k problemom druge topike in odnosom med željo in in- stitucijami, zmeraj manj se zaninajoč za sistematično raz- iskovanje mitov ("Preud in mitologija", v Indices de la psychanalyse.št. 1, 197o, str. 126-Í29), - 213 - reda. 5) Toda očitno je,,da se nobena teh obravnav mita ali tragedije ne ujema s psihoanalizo. Psihoanalitična metoda je povsem drugačna: namesto da bi simbolično reprezentacijo na- vezala na determinirane objektivitete in objektivne socialne . pogoje, jo naveže na subjektivno in univerzalno bistvo želje kot libida. Tc^ko operacija dekodir£,nja v psihoanalizi ne more več pomeniti tegi, kiir pomeni v znanostih o človeku, se pra- vi, ne more več odkrivati skrivnosti tega ali tega koda, am- pak lahko le razdira kode, da bi dosegla kvantitativne in kvalitativne tokove libida, ki tečejo skozi sanje, fantazem, patološke formacije, kot i?adi skozi mit, tragedijo in social- ne formacije. Psihoanalitična interpretarci ja ne obstoji v tekmovanju s kodom, v dodajanju koda že znanim kodom, marveč ' v dekodiranju na absoluten način, v sproščanju nečesa, kar se zaradi svojega polimorfizma in svoje polivoknosti ne da kodiral^., 6) Tedaj se pokaže, da je zanirmnje psihoanalize za mit (ali tragedijo) bistveno kritično, ker se mora speci- fičnost objektivno razumljenega mita stopiti na subjektiv- nem soncu libida: to je svet reprezentacije, ki se ruši ali k temu teži. To pa po drugi strani pomeni, da vez psihoanalize s kapitaliz- mom ni nič m;.inj globoka kot njena vez s politično ekonomijo. •To odkritje dekodiranih in retevitovialiairanih tokov je isto, ki se za politično ekonomijo in v socialni produkciji izvaja v obliki subjektivnega abstraktnega dela, za psihoanalizo in v želeči produkciji pa v obliki subjektivnega avstraktneg- libida. Kot pravi-Lis.rx, post:;ne bistvo subjektivno, proizvodna de j-, vnos t na sploh, in abstraktno delo nelcaj геаГпе£;а prav v kapitalizmu; na osnovi če.ca je potem mogoče vse prejšnje druž- bene formacije re interpretira, ti z vidilci posplošenegc dekodi- г.-.пја in posplošenega procesa detevitovialiaaci je : "T-^ko se najpreprostejša abstrakcija, ki jo moderria ekonomija p osta v- 5)0 mitu kot izraža jočem organizacijo despotske moči, ki pot- lači Zemljo, glej J,P. Vemant, Izvori grške misli, str. lo9-ll6; in o trci,gediji kot izražajoči organizacijo mesta, ki potlači podlega despota, glej Vemant, "Ojdip brez kom- plekSw.", v Saison presente, avgust 1967. 6) Torej ne bomo rekli, da psihoanaliza dodaja nek kod, psi- hološki, socialni, s katerimi zgodovinarji in mitologi po- jasnjuje-mite. To je že Freud naznanil glede sanj: tu ne gre sa razbiranje, ki sledi kodu. G-lej o tem koment -rje Jacquesq Derrida ja, Pis-^v.. in razlika, str. 31o: "V toira indi\'idu-lne ali kolektivne zgodovine (pisava sanj) ned- vomno deluje a maso kodificiranih elementov. Toda v nje- nih operacijah, njeni ieksiki in sintaksi je ireduktibil- na neka čisto idiomatična usedlina, ki mora v komunilcaciji med nezavednimi nositi vso težo intertjreticija. Sanjča i- zumlja svojo lastno gramatikoД. - 214 - Gopredje in ki izraza pradaveç, za vse dru.zbene oblike velja- ven fenomen, v tej abstrakciji Icaže kot praktično resnične, le kot kategorija najmodernejše družbe". Enako je z abstrakt- no željo kot libidom, kot subjekti^im bistvom. Vendar nam ni treba postavljati paralelizma med kapitalistično družbeno proizvodnjo in želečo proizvodnjo, ali med tokovi kapitala- denarja in drelcastimi tokovi želje, ker je odnos veliko tes- nejši: želeči stroji niso nikjer drugje kot v družbenih stro- jih, čeprav teži spojitev dekodiranih tokov v kapitalistič- nem stroju k osvoboditvi svobodnih•figur univerzalnega sub- jektivnega libida. Skratka, odkritje proizvodne dejavnosti n:. sploh in brez razločka, kot se pojavi v kapitalizmu, je neoločljivo od odkritja politične ekonomije in psihoanalize, onstran determiniranih reprezentacijskih sistemov. xO seveda ne pomeni, da kapitelistični človek ali človek v Icapitulizmu želi delati ali da dela sledeč svoji želji. Isto- vetnost dela in želje ni mit, marveč prej aktivna utopija parexcellence, ki označi mejo prekoračenja iz kapitalizma v želečo produkcijo. Toda zakaj je želeča produkcija zmeraj rav- no na nasprotovani meji kapitalizma? Zakaj kapitalizem v od- krivanju suh jek ti vne g.* bistv^ želje in dela - bistva, skupne- ga kot proizvodna dejavnost пл sploh - to bistvo hkrati zme- raj znova in takoj odtuji v represivni stroj, ki razdeli bi- ctvo na dvoje in ga ohranja razdeljenega - abstraktno delo П-- eni, abstraktna želja na dragi strani: politična ekonomi- i-- ÌQ.„ psih pana liza, politična ekonomija in_ libidinalna eko- nomija? Prav v tem lahko ocenimo vso razsežnost prip.-dnosti psihoanalize kapitalizmu. Ki. j ti kot smo videli dekodirani to- kovi želeče produkcije, sicer so meja kapitalizma, vendar' jih kapitctlizem nenehno odvira, povezujoč jih v aksiom-tiko, ki zavzame mesto kodov. K^pitalizem je neločljiv od gib..- nja deteritorializacije, ki pa ga zaklinja z nepristnimi in umetnimi re-teritorializacijami. Gradi se na ruševinah teritorialne in despotske, mitične in tragične reprezenta- cije, ki pa jo v dragi obliki, kot podobe kapitalizma, zno- V.. post-ivi v svojo službo. I.!;arx rezimira celoto, ko pravi, da je kapitalizem odkril abstraktno subjektivno bistvo le zato, da bi g^ znova vklenil, odtujil, res da ne več v vnanji in neodvisni element kot objektiviost, marveč v sam. subjektivni element privatne lastnine: "Ilekoč je bil člo- vek tuj samemu sebi, njegovo stanje je bilo stanje dejan- ske odtujenosti; zdaj se je to stanje spremenilo v odtuje- v..lni, razlaščevalni akt". PraV oblila% privatne lastnine je tista, ki pogojuje spojitev dekodiranih tokov, se pravi njihovo aksiomatizacijo v sistem, kjer se tok proizvodnih sredstev kot lastnine kapitalistov nanaša na tok t.i, svo- - 215 - bodnegs. dela kot "lastnine" delavcev (čeprav drzcxvne restrik- cije glede snovi ali vsebine privatne lastnine sploh ne pri- zadenejo te oblike). Oblika privatne lastnine konstituira tu- di središče nepristnih re-tevitovializacij kapitalizma. In končno je oblika privatne lastnine tisti, ki proizvaja podo- be, ki napolnjujejo im^j-nenčno območje kapitalizma, "tistega" (le) kapitalista, "tistega" delavca, itd. Z drugimi besedami, kapitalizem sicer implicira zrušen j e velikih determinir.:;rnih objektivnih reprezentacij v korist produkcije kot univerzal- nega notranjega bistva, vendar zato še ne izstopi iz sveta reprezentacije, ampak samo izvede široko oprevrnitev tega sveta, s tem da mu da novo obliko neskončne subjektivne rep- rezentacije .7) Zdi se, kot da se oddaljujemo od slcrbi psihoanalize, toda še - nikoli jim nismo bili tako blizu, Ab^jti tudi tukaj, kot smo prej videli, kapitalizem prav znotraj njenega gibanja terja in ustanovi ne le socialno aksiom:-tiko, temveč aplikacijo te aksiomatike na privatizirano družino. Reprezentacija si ne bi nikoli zagotovila svoje lastne spre vrni tve brez te aplilca- cije, ki jo votli, cepi in zbija na samo sebe. Tedaj ima ab- straktno subjektivno Delo, kot je reprezentirano v privjitni Lastnini, 2.X korelat abstraktno subjektivno Željo, kot je reprezentirana v privaitizirc:-ni družini. Psihoan-^.liza si na- loži drugi člen, kot si politična ekonomija prvega. Psihoa- naliza je aplikacijska tehnilci, katere aksiom;-tika je politič- na ekonomija. Skratka, psihoanaliza sprosti drugi pol v kapi- ixilizmu lastnem gibanju, ki velike determinir^vue objektivne reprezentacije nadomesti z neskončno subjektivno repre zen tiš- čijo, meja dekodiranih tokov želeče produkcije mora biti nam- reč dvakr^..t zakleta, dvakr^it premeščena: enkrat z lego ima- nentnih mej, ki jih kapitalizem nenehno, reproducira v / -j širšem merilu, drugič z zučrtom notrc^nje meje, ki to dr зпо produkcijo zbije na skrčeno družinsko reprodukcijo. Dvor-c-^ost psihoanalize v odnosu do mita ali tragedije se zdaj pojasni takole: psihoanaliza razdere mit in tragedijo kot objektivni reprezentaciji in v njiju odlorije figure lui i verza Ine ga sub- jektivnega libida; vendar ju znovci najde in poviša kot sub- jektivni reprezentr.ciji, ki v neskončnost gojita mitične in tragične vsebine. Psihoanaliza obravnavi mit in tragedijo. 7) Foucult poleže, da "humanistične znanosti" našle svoj princip v produkciji in ot 'toiro .. -.'.r-le na razsulu re- prezentacije, vendar а.г tv-koj vzposU.vijo nov repreaen- t-cijGki tin, nezavedno representi>cijo (Besede in str^ri, str.'363-378). - 216 - vendar kot sanje in fantazme privatnega človeka, Homo familia - medtem ko so sanje in fantazem do mito, in tragedije to, kar je privatna lastnina do skupne. Psihoanaliza torej to, kar v mitu in tragediji deluje kot objektivni element, prevzame in povzdigne, vendar kot nezavedno dimenzijo subjektivne repre- zenti.-.cije (mit kot sanje človeštva). Kar deluje kot objektiven in javen element - Zemlja, Cespot - je zdaj prevzeto, vendar kot izraz subjektivne in privatne re-teritorializacije : Ojdip je padel despot, izgnan, deteritorializiran, vendar se ga re- tori torializira na Ojdipovem kompleksu, zasnovanem kot očka- m:.ix.-jaz kateregakoli današnjega človeka. Psihoanaliza in Ojdipov kompleks pobirata vsa verovanja, vse, kar je člove- štvo kdaj verovalo, vendar da bi to prinesla v stanje zanika- nja, ki ohrani verovanje, ne da bi vanj verjelo (to so le sa- nje najstrožja pobožnost danes ne zahteva več ...), Od kod ta dvojni vtis, da se psihoanaliza zoperstavlja mitom in mitologom, da pa hkrati daje mitu in tragediji dimenzijo sub- jektivnega univerzalnega: če je sam Ojdip "brez kompleksa", je Ojdipov kompleks brez Ojdipa, kot ruircisizem brez Narcisa.8) Takšna je ambivalenca, ki poteka skozi vso psihoanalizo in ki presega poseben problem mita in tragedije: z eno roko razdira sistem objektivnih reprezentacij (mit, tragedijo) v korist subjektivnega bistva, zasnovanega kot želeča produkcija, a dru- go pa zvrne to produkcijo, v sistem subjektivnih reprezentacij (sanje, fantazem, kot katerih razvitij ali projekciji sta postavljena mit in tragedija). Podobe,^ nič drugega, kot podo- be. KL-^r na koncu ostane, je intimni in družinski teater, te- ater privatnega človeka, ki ni več niti želeča produkcija ni- ti objektivna reprezentacija. Nezavedno kot scena. Cel tea- ter, postavljen na mesto produkcije, ki jo popači še bolj, kot sta to lahko storila nit in tragedija, žreducirana zbolj na svoje antične vire, :.ät, tr^.gedija, sanje, fantazem - ter mit in tragedija, re- in terpr e tirana v funkciji sanj in fantazma - taka je reprezen- tativna serija, s katero psihoanaliza nadomesti produkcijsko linijo, družbeno in želečo produkcijo. Teatrska serija name- sto produkcijske. Toda zakaj prejme reprezentacija, ki je po- stala subjektivna, ravno to teatralno formo ("lied psihoanali- zo in teatrom je neka skrivna vez ,,")? Poznamû izredno mader- 0) Didier Anzieu, "Preud in mitologija". Incidences de la psychanalyse, št, 1, 197o, str, 124 in 128: "Freud ne pri- piše mitu nobene specifičnosti. To je ena tistih točk, ki so najhuje otežile kasnejše odnose med psihoanalitiki in antropologi ., Freud začne s pravo sploščitvijo ., Članek Za uvajanje narcisizma. ki pomeni pomembno etapo proti reviziji teoreje gonov, ne vsebuje nobene aluzije na mit Narcisa. " - 217 - ne odgovore določenih novih avtorjev; teater sprosti končno strukturo neskončno subjektivne reprezentacije. To, kar po- meni sprostiti, je zelo kompleksno, ker lahko struktura zme- raj prezentira le svojo lastno odsotnost ali reprezentira nekaj ne-reprezentiranega v reprezentaciji: toda privilegij teatra je, pravijo, ravno to, da uprizori to metaforično in metonimično Icavzalnost, ki zaznamuje hkrati prisotnost in odsotnost strukture v njenih učinkih, Andr^ Green, ki ima pridr- žke o zadostnosti strukture, jih ima le v imenu teatra, ki je nujen za aktualizacijo strukture in ki igra vlogo razkrivalca kraja, kjer postane struktura vidna, 9) Octave IJiânnoni si v svoji lepi analizi fenomena verovanja ravno tako vzame model teatra, da hi pokazal, kako zanikanje verovanja dejansko im- plicira njegovo transformacijo pod učinkom strukture, ki jo teater utelesi ali uprizori, 9a) Razumeti moramo, da reprezen- tacija, ko neha hiti objektivna, ko postane neskončno subjek- tivna, se pravi imaginarna, zgubi vso ustaljenost, razen če ne navaja k struktTori, ki določa ttiko mesto in funkcije subjek- ta reprezentacije ter objektov, reprezentiranih kot podobe, kakor formalne odnose med vsemi njimi. Simbolično torej nilca- kor ne označuje več odno&a reprezentacije do neke objektivi- tete kot elementa, marveč poslednje elemente subjektivne repre- zentacije, čiste označevalce, čiste ne - predstavljene predstuv- Ijevalce, iz katerih potekajo hkrati subjekti, objekti in nji- hovi odnosi. Struktura tako označuje nezavedno subjektivne re- prezentacije. Serija te reprezentacije je zdaj naslednja; ne- skončna subjekti\naa (imaginarna) repreaentzxcija - teaterska reprezentacija - strukturalna reprezentacija. In prav zato, ker naj bi postavil na sceno latentno 3trukt\iro in utelesil njene elemente in odnose, je teater sposoben razkriti un.iveraal- nost te striikture, vključno v objektivnih reprezentecijah, ki jih zopet pridobiva in re interpretira v funkciji s'critih pred- stavi jal ce v, njihovih selitev in spremenljivih relacij, V ime- nu strukture nezavednega se pobir... in povzema vsa verovanja: mi smo še pobožni. Povsod vellica igra simboličnega označeval- ca, ki se uteleša v označence imaginarnega - Ojdip kot uni- verzalna metafora. 9) Andrà Green gre zelo daleč v analizi odnosov representaci- ja-teater-struktura-nezavedno: Oko preveč. Ed,de Kinuit, 1969, Prolog (zlasti str. 43, o "reprezentaciji ne-repre- zentiranega v reprezentaciji"). Vendar Green ne vodi kriti- ke strukture v imenu produkcije, marveč v imenu reprezen- tacije, in sklicuje nujnost ekstra-strukturalnih faktor- jev, ki morajo sam<5' razkriti strukturo, razkriti kot ojdipovsko 9a) Octave Líannoni, Ključi za imaginarno ali Druga Scena.Ed, du Seuil, 1969, pogl, I in VII, - 218 - Zakaj teater? i^ko je to čudno, to teatersko in testeno lepen- Icisto nezavedno. Teater, vzet kot model produkcije. Celo pri Althusserju prisostvajemo naslednji operaciji: odkritje druž- bene produkcije kot "stroja" ali "mašinerije", ireduktihil- ne na svet objektivne reprezentacije tJVorstellimg) ; toda čim je stroj reduciran na stru.kturo, je produkcija poistovetena s strukturalno in teatralno reprezentacijo (Darstellung), lo) Toda z želečo produkcijo je tako kot z družbeno: vsakič ko je produkcija zbita na nek reprezentacijski prostor, namesto da bi bila dojeta v svoji izvirnosti, v svoji stvarnosti,lah- ko velja le še po svoji lastni odsotnosti in se kaže kot man- ko v tem prostoru. Iskanje strukture v psihoanalizi lahko IIo- ustafa Safouan prezentira kot "prispevek k teoriji manka", Prav v strukturi se opravi spojitev želje z nemožnim in se manko definira kot kastracija. Prav iz strukture prihaja naj- resnejša pešam na čast kastraciji: da, da, prav s kastracijo vstopamo v red želje - čim se je želeča produkcija razgrnila v prostoru reprezentacije, ki ji pusti, da obstaja le še kot sama sebi odsotna in kot svoj manko. Želečim strojem se nalo- ži strukturalno enotnost, ki jih znova združi v molami slaip ; parcialne objekte še navezuje na neko totalitete, ki se lahko pojavi le kot tista, ki ji manjkajo in ki si manjka sama se- bi, v tem ko jim manka (velik Označevalec, "ki se ga da sim- bolizirati po neločljivi povezanosti -1 s skupom označeval- cev"). Do kod bodo šli v razvijanju manka manica, ki gre sko-.* zi strukturo? Stru-kturalna operacija je prav to: oskrbeti manko v molamem skupu. Líe ja želeče produkcije - meja, ki ločuje molarne slcupe in njihove molelculame elemente, ob- jektivne reprezentacije, in stroje želje - je zdaj povsem pre- meščena. Poteka le še v samem molamem skupu, kot ga je iz- votlila brazda kastracije. Formalne operacije struktiire - operacije ekstrapolacije, aplikacije in bi-univokizacije zbijejo izhodiščni socialni skup na sklepni družinski skup, pri čemer postane družinsloi relacija "metafora za vse druge" in preprečuje produktivnim molekularnim elementom, da bi sle- dili svoj lastni tok. Ko Green išče razloge, ki utemeljuje- jo afinitete psihoanalize s teatralno 2reprezentacijo in strukturo, ki jo- le-ta napravi vidno, najde dva posebej pre- senetljiva: da teater dvigne družinsko relacijo v stanje univerzalno metaforičnega strukturalnega odnosa, iz katerer ga potekata imaginarna igra in imaginam.o mesto oseb; in obratno, da igro in delovanje strojev potisne nazaj za kuli- se, za mejo, ki je postala neprekoračljiva (natanko tako kot v fantazmu: stroji so tu, vendar za steno). Skratka, lo) Louis Althusser, Brati ¡{apital, lo, str. 17o-177 (o strukturi kot prisotnosti - odnostnosti). - 219 - premeščena meja ne poteka več med objektivno reprezentacijo in želečo produkcijo, marveč med obema poloma subjektivne reprezentacije - med neskončno imaginarno in končno struk- t-ur.-,lno reprezentacijo. Odslej lahko postavljajo nasproti ta dva aspekta - imaginarne variacije, ki težijo proti noči nedoločenega ali nerazlikovanega in simbolično varianto, ki začrta pot diferenciacijam: to je isto, kar v celoti naj- demo, če sledimo pravilu obrnjenega odnosa ali double bind- a. Vsa produkcija je privedena v dvojno slepo ulico subjek- tivne reprezentacije, Ojdipa lahko zmerom, odpošljemo v ima- ginarno, pa gi bomo polnejšega in močnejšega, bolj manjlc^- jočega in zmagoslavnej šega,ravno ker manjka, v celoti zno- va našli v simbolični kastraciji. In struktura nam zagotovo ne da nobenega sredstva, da bi ušli familiarizmu; nasprotno, ona je napenjalo, družini daje univerzalno metaforično vred- nost v"samem trenutku, ko je le-ta izgubila svoje objektiv- ne dobesedne vrednosti. Psihoanaliza prizna svojo ambicijo: znova vpreči onemoglo družino, zamenjati podrto družinsko posteljo s psihoanalitičnim divanom, napraviti, da bi bila "psihoana-litična situ£icija" krvoskrunska v svojem bistvu, da bi bila dokaz in porok same sebe in da bi veljala za Stvicmost. 11) Kot pokaže Octeve Ilannoni, gre navsezadnje prav za to: kako se lahko verovr-nje še nadaljuje po zapo- di tvi, kako smo lahko še naprej pobožni? Zapodili in izgu- bili smo vsa naša verovanja, ki so prisca preko objektiv- nih reprezentaci j , ^emlja je mrtva, pušča v^^. se veča: stari ozemelski oče je mrtev, sin, despot Ojdip tudi. Sami smo z našo slabo vestjo in dolgočasjem, z našim življenjem, kjer se nič ne zgodi; samo še podobe, ki se vrtijo v neskončni subjektivni reprezentaciji. Toda z dna neke strukture, ki ureja naše odnose in identifikacije s temipodobami kot učinke simboličnega označe v-ilca, znova najdemo moč, da vc- nje verjamemo. "Dobra identifikacija",,. Ili smo vsi Cheri- Hibi v gledališču, vpijoči pred Ojdipom: to je tip moje vr- st?, to je tip moje vrste! Mit zemlje, tragedija despota, vse je povzeto v obliki senc, projiciranih na teater. Veli- ke teritorialnosti so se zrušile, toda struktura začenja z vsemi subjektivnimi in privatnimi re-teritorializacijami. Psihoanaliza, Icakšna perverzna operacija, v Ica teri kulmini- ra ta neo-idealizem, ta obnovljeni Icult kastrc^-cije, ta i- deologi ja'manica : antropomorf ična reprezenteci ja spola ! V resnici ne vedo, kaj delajo, niti Icakšnemu represivnemu me- hanimu služijo, kajti njihove namere so pogosto naprednja- ške . Toda danes ne more nihče vstopiti v analitikov kabi- 11) Serge Leclaire, Razkrinkati realno, Ed, du Seuil, 1971, str. 28-31, - 220 - net, ne da "bi vsaj vedel, da je vse vnaprej igrano ; Ojdip in kastracija, imaginarno in simbolično, vellica lekcija bitne nezadostnosti ali odreke .. Psihoanaliza kot gadget, Ojdip kot re-teritorializacija, kot pogozdovanje modernega člove- ka na "sleali" kastracije. Povsem drugačna je bila pot, ko jo je začrtal Lacan. On se ne zadovolj;., da bi se kot analitična veverica vrtel v kole- su in-ginarnega in simboličnega, ojdipovskegCv imaginamega in ojdipianizirajoče strukture, imagini.me identitete obseh in strukturalne enotnosti strojev, povsod zadev-.joč ob slepe -.^lice molarne reprezentacije, ki jo družina zapre samo vase. Cemu služi prehod od imaginarne dvojine k cimboličnemmn tret- jemu (ali četrtemu), če je le-ta bi-univocizirajoč, le-ona p^.. bi-univocizirana? Želeči stroji pretrpijo kot parcialni objekti dve tot^lizaciji - prvo, ko jim socius pod označeval- cem, ki v izhodiščnem slmpu deluje kot odsotnost in manko, po- deli strukturalno enotnost, in drugo, кш jim družina z imagi- narnimi označenci, ki distribuira jo in "vakuolizirajo" manko v končnem skupu, vsili osebno enotnost: dve ugrabitvi stro- jev, ena, ko struktura vnese Vanje svojo artilrulacijo, druge-, ko starši vtaknejo vanje svoje prste. Seg-nje podob nazaj do struktiire, bi ne imelo velikeg-a pomena in nas ne bi spravilo iz reprezentacije, če^ struktura ne bi imela hrbtne str-ni, ki je kot realna produkcija želje, Ta hrbtna stran je "realna neorganizacija" molekularnih elementov: delnih predmetov, ki vstopajo v posredne sinteze ali interakcije, ker niso delni v smislu ekstenzivnih delovçi ampak prej "delneži" kot intenzivnosti, v katerih nelca m.aterija zmeraj napolni pro- stor v različnih stopnjah (oko, usta, anus kot snovne stop- nje); čistih pozitivnih mnogoterosti, kjer je- vse mogoče, brez ekskluzive in negacije, sjntes, ki operirajo brez načr- ta, kjer so povezanosti pr-,zne- disjunkcije vključene, konjun- kcije polivokne in ravnodušne do svoje opore, ker tc=- materi- j-, ki jim služi za oporo, ni specifir-na v nobeni struktv.- r^lni in personalni enotnosti, ampak se kaže kot telo brez organov, ki napolni prostor vsakič, ko ga napolni neka in- tenzivnost; znakov želje, ki sestavljajo označevalno verigo, l:i pa sami niso označevalci in ne iistrezajo pravilom ling- vistične šahovske igre, marveč potegom loto igre, iz Ic^te- . re pride zdaj beseda, zdaj risba, zdaj stvar ali konec stva- ri, in kjer so eni odvisni od dru.gih le po redu potegov na slepo srečo in se držijo skupaj le po odsotnosti vezi (ve- zi, ki se jih ne da omejiti na določen prostor), znakov, ki nimajo drugega statu.sa kot tega, da so r^-zpršeni elementi - 221 - zeleoxh strojev, ki so sani razpršeni. 12) Lacan odkrije prav to hrbtno stran strukture, z "a" kot strojem, in "A" kot ne- človeškim spolom.: shizofrenairanje simboličnega polja name- sto ojdipianiziranja psihotičnega. Г£.ко iz tega izide struktura, ki sledi konsistečne ali strukturacijske ravni, selekcijske linije, ki ustrezajo veli- kim statističnim skupom ali molamim formacijam, ki določajo vezi in zbijejo produkcijo na reprezentacijo: ravno tukaj po- stanejo disjvmkcije izključilne (povezanosti globalne in kon- junkcije bi-univolale ), Obenem ko je opora specificirana v strukturalni enotnosti in ko sami znaki postanejo označeval- ci pod delovanjem despotičnega simbola, ki jih totalizira v imenu svoje lastne odsotnosti ali svojega lastnega umile;.. Da r^.vno t-.ko: željna produkcija je lahko reprezentirana le v funkciji ekstrapoliranega znaka, ki ji znova združi vse e- lemente v skup in sam ni del tega skupe,. Prav tod se odsot- nost vezi nujno pokaže kot odsotnost in ne več kot pozitiv- na sila. Prav tod je želja nujno navezana na manjkajoči člen, IcTvteega samo bistvo je, da тзшјка. Znaki želje, ki niso oz- načevalci, postanejo to v reprezentaciji le v funkciji oz- načevalca odsotnosti ali manica. Struktura se oblikuje in po- javi le v funkciji simboličnega člena, ki je definiran kot manko. Veliki drugi kot nečloveški spol odstopi v reprezen- 12) Jo.coues Lacan, Spisi, str. 657-659. Serege Leclaire je v tej perspektivi temeljito poskuš^i^l definirati hrbtno strt,n strukture kot "čisto željno bit" (Stvarnost želje", v Se:a:alite"" humaine, str. 242-249). V tem vidi mnogotemost pred-osebnim posebnosti ali katerihkoli elementov, ki se definirajo ravno z odsotnostjo vezi Vendar je ta od- sotnost vezi ali smisla pozitivna "konsti-buira spedi- fično koherenčno silo teg:- skupa". Seveda lahko smisel in vez zmerom znova vzpostavimo, pa čeprav le tako, da vrinemo vmes domnevno pozabljene fragmente: to je rav- no funkcija Ojdipa. Toda "če anuliaa znova najde vez med dvema elementom-, je to znak, da nista poslednja, ireduk- tibiln- člen.. nesL.vedneg;." Opomnili bomo, da Leclaire tu- ke-j uporablja ncvtačno istl kriterij realnosti kot Spino- za in Leibniz: poslednji elementi (neskončni atributi) so pripisljivi Bogu, ker niso odvisni drug od drugih in ne prenesejo med sabo nobenega opozicijskeg:. ali kon- tra dike i jske ga odnosu,. Prav odsotnost vsake neposredne vezi zajamči skupnost njihove pripravnosti božji sub- stanci. Snako delni predmeti in telo brez organov: telo brez organov je £Í^mo bistvo in dfelni predmeti njegovi atributi ali poslednji elementi. - 222 - tàciji mesto označevalcu velikega Drugega kot zmerom manc- ia, j očega člena, preveč človeškega spola, falosa molarne ka- stracije. 13) Toda v tem ravno Lacanov postopek tudi prejme vso kompleksnost; kajti on ojdipovske strukture ne zapre znova nii nezavedno. Nasprotno, pokaže, da je Ojdip imagi- narno, nič drugega kot podoba, mit; in da. to ali te podobe proizvaja ojdipianizirajoča struktura; in da ta struktura deluje le, kolikor reproducira element kastracije, ki ni i- maginaren, ampak simboličen. lEri velike struk turaci jske rav- ni, ki ustrezajo molarnim skupom, so tele: Ojdip kot imagi- narna re-teritorializaci ja privatnega človelca, re-teritoria- lizacija, ki jo proizvedejo strukturalni zakoni kapitalizma, kolikor le-ta reproducira in anova oživlja arhaizem imperial- nega simbola ali izginulega despota. Nujne so tri ravni hkra- ti, da bi privedle Ojdipa do točke njegove samokritike. Pri- vesti Ojdipa do te točke je naloga, ki so jo je zadal Lacan. (Ravno tako je tudi Elisabeth Roudinescox dobro videla, da pri lacanu hipoteza nezavednega-govorice ne zapre nezaved- nega v lingvistično strukturo, marveč vodi lingvistike do njene samokritične točke, pri čemer kaže, kako je še struk- turalna organizacija označevalcev odvisna od velikega despo- tičneg-a Označevalca, ki deluje kot arhaizem. I4) Kaj je sa- mokritična točlca? To je tista točka, kjer struktura onstran 13) Lacan, Spisi, str, 819 ("Eo bi ne bilo tega označevalca, ki vsi drugi ničesar ne predstavljali ,..). Serge Lec- laire polcaže, kako se struktura organizira okoli manj- kajočega člena, ali bolje, označevalca m¿-.nka: "Prav vo- lilni označevalec odsotnosti vezi, falos, je to, kar zno- va najdemo v enkratnem privilegiju njegovega odnosa do bistva manka, emblema razlike par excellence, iredukti- bilne razlike spolov ..Če človek lahko govori, tedaj Je zato, ker obstiija na neki točki sistema govorice po- rok ireduktibilnosti т.ш1са : falični označevalec" (Stv-r- nost želje, str. 251). Kako je vse to bizarno. 14) Elisabeth Roudinesco, "Delovanje metafore". La Pensee, februar 1972, (glej v Spisi, str. 821, način, kako dvigne Lacan nad "ničelni simbol", vzet v njegovem lingvistič- nem smislu, idejo "označevalca тап1:г- tega simbola"). - 223 - podob, ki jo napolnjujejo, in simboličnegu,, ki jo pogojuje v reprezentaciji, odkrije svojo hrbtno stran kot pozitiven prin- cip ne-konsistentnosti, ki jo razkroji: kjer je želja preli- ta v red produkcije, navezana na svoje molekularae elemente in kjer ji nič ne manjka, ker se definira kot nar..vna in čut- na predmetna bit. V tem ko se realno definire^ kot objektivna bit želje. Il.jti nezavedno shizo-analize ne pozna oseb, sku- pov in zakonov, podob, struktirr in simbolov. To nezavedno je sirote., tako kot je anarhist in brezbožnež. Vendar ni sirote Y tem smislu, da bi ime očeta označilo odsotnost, marveč v tem, da se samo proizvaja povsod, kjer imena zgodovine ozna- čijo prisotne intenzivnosti ("morje lastnih imen"). To ne- zavedno ni figurativno, kajti njegovo figU3?alno je abstrakt- * no, shizo-figara. Hi niti strukturalno niti simbolično, ker je njegova realnost realnost Heelneg^:. v njej^ovi produkciji, v sami njegovi neorgi;;.nizàciji. ITi reprezentativno, ampak sa- me's trojno in prodviktivno. Rušiti, rušiti: naloga shizo-analize je rušenje, čiščenje, pravo izpraskanje nezavednega. Porušiti Ojdipa, iluzijo ja- za, lutko nad-jasa, krivdo, zakon, kastracijo ... He gre sa pobožno rušenje, kakršno izvaja psihoanaliza-pod blago- hotno nevtralnostjo psihoanalitika. To so namreč destnikci- je la Hegel, načini ohranjanja, i^ko nas slovita nevtral- nost ne bi spravljala v smeh? In to, kar psihoanaliza imenu- je, si drzne imenovati izginotje ali razkroj Ojdipovega kompleksa? Pravijo nam, da je Ojdip nujno potreben, dà je vir vsake možne diferenciacije in da nas rešuje strašne ne- diferencirane matere, Toda ta strašna riLi.ti, sfinga, sam;, pripada Ojdipu; njena nediferenciacija je le hrbtna stran isključilnih diferenciacij, ki jih ustvarja Ojdip, je sama ustvarjena od Ojdipa: Ojdip nujno fimkcionira v obliki te dvojne slepe ulice. Pravijo nam, da mora biti tudi Ojdip pre- sežen in da je to s kastracijo, latenco, deseksualizacijo in sublimacijo. Tod.-- kaj je kastracija drugega kot še Ojdip z močjo, ki je postal simboličen in toliko bolj silovit? In la- tenca, ta čista izmišljotina, kaj je to drugega kot tišina, naložena želečim strojem, da bi se lahko Ojdip v nas rasvi- jal, krepil, kopilil svojo strupeno spermo in čas, da bi se lahko rasplodil in prešel na naše otroke? In eliminacija kastracijske bojazni, deseksualizacija in sublim-.cija, fc^j je to drugega kot božansko sprejetje, neskončna resignad ja slabe vesti, ki je za žensko v tem, da "prelevi svojo željo penisa v željo moškega in otroka", za moškeg". pa v tem, da prevzame n-se svojo pasivno držo in da "se prikloni pred - 224 - neđomestkom očeta? 15) Hi smo toliko bolj "izšli" iz Ojdipa, kolikor bolj postajamo živ primerek, lepak, teorem v aktu, da bi spustili vanj svoje otroke: razvili, strukturirali smo se v Ojdipu, pod nevtralnim in blagohotnim očesom nado- mestka, naučili smo se pesem kastracije, manka-v-biti-l^ar je-živl.jenje, "da, prav s kastracijo pristopimo k Žeeeelji ..." Kar se imenuje izginotje Ojdipa, je Ojdip, ki je po- stal ideja. Samo ideja je za vbrizganje kačjega strupa. Oj- dip mora postati ideja, da bi njegove roke in noge, njego- ve ustnice in brki vsakič znova pognali, "Ko znova oživlja- te reminiscenčne smrti, postene vaš jaz neke vrste mineral- ni teorem, ki nenehno dokazuje ničevost življenja", 16) Bi- li smo in se bomo utrikotili v Ojdipa, Od družine k paru, od para k družini. V resnici je blagohotna analitikovc nev- tr^lnost zelo omejena: preneha, čim se ji neha odgovarjati očka-mama. Preneha, čim se v analitikov kabinet uvede'žele- či strojček, magnetofon. Preneha, čim se spusti tok, ki se ne pusti Zamašiti z Ojdipom, znamenjem trikotnika (pravijo v¡.n, da je Vaš libido preveč lepljiv ali preveč tekoč, kontra- indikacije za analitika). Ko Proma ožigosc-. obstoj psihoana- litične birokracije, ne gre dovolj daleč, ker ne vidi, kak- šen je zamašek te birokracije, in ker ne zadošča poziv k pred-cjdipovskemu, da bi ji ušli: pred-ojdipovsko je kot post-ojdipovsko, se pravi še zmerom način zvajanja vse že- leče in an-ojdipovske produkcije na Ojdipa, Ko Reich ožigo- sa način, Icako se psihoanaliza postevi v službo socialne re- presije, ne gre dovolj daleč, ker ne vidi, da vez psihoana- lize s kapitalizmom ni samo ideološka, ampak neskončno bolj tesna in zategnjena; in da je psihoanaliza neposredno odvis- na od ekonomskega mehanizma (od tod njeni odnosi z denarjem). V Ica terem morajo biti dekodirani tokovi želje, kot so vzeti v -aksiomatiko loxpitelizma, nujno zbiti na družinsko območje, kjer se izvaja aplikacija te Tiksiomalike: Ojdip kot poslednja beseda kapite-listične potrošnje, sesljati očlca-mama, pustiti se zamašiti in utrikotiti na divanu, "to je torej ,,.," Psihoanaliza ni nič manj kot birokratski ali vojaški aparat mehanizem posrlcanja presežne vrednosti; in to ni le od zu- naj, na vzven, ampak ste celo sama njena oblik, in namer- nost zaznamovani s to socialno fvnkcijo, lie le, da psihoana- liza ne prezre perverzneža ali celo avtiste, ampak ja vsa psihoanaliza ogromna perverzija, droga, radikalni prerez s stravnostjo, da bi začela s stvarnostjo želje, narcisizem, pošastni avtizem: stroju kapitala lasten avtizem in njemu notranja perverzija. Psihoanaliza se v slcrajni meji ne meri 15) Preud, Končna in brezkončna analiza, str,36-37. 16) Henry Lliller, Hamlet.' str. 156 - 225 - več оТз nobeni realnosti, se ne odpre več proti nobeni vnanjosti, ampak sama postane preizkušnja stvarnosti, porok njene last- ne preizkušnje pa stvarnost kot manko, na katerega se zvede v..nje in notranje, odhod in prihod: psihou.n.-liza index sui,brea druge reference kot ona sama ali "analitična situacija", sihoanaliaa lepo pove, da nezavedna reprezentacija nikoli ne more biti do je tei neodvisno od deformacij, po tvar jan j ali pre- mestitev, ki jih pretrpi, j^eaavedna repreaentacija torej aa- rudi svojeg- аакопа bistveno vsebuje premeSčeneg.- predsti-v- 1 j enea v odnosu do instance v nenehnem premeščanju, Vendt-r psi- hoanaliza potegne ia teg-i dva neaakonita sklepa: da lahko od- krijemo to instanco na osnovi premeščenega predst:i.vljenca, in sicer a-to, ker ta instanca sama pripada reprezentaciji kot ne-predstavljen predst-.vljev-^lec ali manko, "ki Štrli iz pre- polnega reprezentacije". Premešč..nje namreč napotuje k aelo različnim gibanjem: adaj gre aa gibanje, v katerem želeča pro- dukcija nenehno prekoračuje mejo, se deteritorialiairi, spušča svoje tokove, prestopa prag repreaent.-ci je ; zdaj gre, nasprot- no, za gibanje, v katerem je premeščena sama meja, ki poteka odslej znotr^-j repreaentaci je, ki izvija umetne re-teritoria- liaaeije želje. Toda če lahko sklepamo s premeščenca na pre- mešča jočega, tedaj samo v drugotnem smislu, kjer se molarna reprezentacija organizira okoli predstavijevalca, ki premešča predstavijenea, gotovo pa ne v prvotnem smislu, kjer moleku- larni elementi nenehno prehajajo skozi mrežne luknje. V tej perspektivi smo videli, kako je zakon reprezentacije iznaka- ail produktivne sile nezavedneg::. in v njegovo stiTukturo celo uvedel lažno podobo, ki je ujela željo v svojo past (nemoa- nost sklepanja od prepovedi na to, kar je dejansko prepoveda- no), Ha, Ojdip je res premeščen predst:i.\''ljenee ; da, kastraci- ja, je res predstavljevs^-lec, premešča veleč, označevalec - ven- dar nič od tega ne konstituira neaavednega materiala, niti se ne tiče produkcij nesavednegj., Vse to je prej na križišču dveh aaplenilnih operacij: tiste, kjer se zatiralna družbena produkcija nadomesti a verovanji, in tiste, kjer je potlače- na želeča produkcija nadomeščena a repreaentacijami. Seveda ni psihoanaliza tista, ki nas prepričuje o Ojdipu in kastra- ciji, ampak se to zahtev.:., anova aahteva in te aahteve pri- hajo od drugod in iz zelo globokeg-i. Toda psihoanaliza je našla naslednje sredstvo in opravlja naslednjo funkcijo: oži- vljati verovu.nja tudi po aapoditvi! dati vero še tistim, ki ne verujejo v ničesar več ,,. jim znova napraviti privatno te- ritorializaeijo, privatni Urstaat, privatni kapital (sanje kot kapital, je dejal Freud). Ravno zato se mora shizo-anali- aa z vsemi svojimi silami posvetiti nujnim destrukcijam. Po- rušiti verovanja in reprezentacije, gledališke scene. In za - 226 - to nalogo ne Ђо nikoli imala preveč zlonamerne dejavnosti, Razstreliti Ojdipa in kastracijo, brutalno poseči vmes vsa- kič, ko kak subjekt zapoje posem mita ali berz tragedije, zmerom ga privesti nazaj v tovamo, 0;dip in kastracija, to st--, le reakcijski tvorbi, odpora, blob.-.di in oklepa, katerih uničevanje ne poteka dovolj hitro. Reich zasluti temeljno na- čelo shizo-analize, ko pravi, da destriikcija odporov ne sme Cv.kati na odkritje materiala. 17) Toda še iz veliko bolj ra- dikalnega razloga, kot je mislil on: ni namreč nezavednega m-teriaL;i., čeprav shizo-analiza nima Icaj interpretirati. So le odpori in nato stroji želeči stroji. Ojdip je odpor: če smo lahko govorili o bistveno perverznem značaju psihoanali- ze, tedaj zato, ker je perverzija na sploh umetna re-torito- -rializacija tokov želje, kz.tere stroji so, nasprotno, kaza- la deteritorializacije produkcije. Psihoanaliza re-torito- rializacija na divanu, v reprezent.i.ciji Ojdipa in kastracije, Slaizo-analiza mora, nasprotno, v molekularnih elementih že- leče produkcije sprostiti deteritorializacije tokove želje, Spomnimo se praktičnega pravila, ki ga je izrazil Leclaire, sledeč Lacana, prc^vila pravice do ne-smiselnega kot do odri sotnosti vezi: vse dokler najdev-te in znova postavljate ves med dvema elementoma, ne boste dosegli poslednjih in i- . reduktibilnih mejnikov nezavednega ,., (Toda zakaj potem vi- . deti v tej slorajni razpršitvi - stroji, razpršeni v vsak stroj - le čisto "fikcijo"', ki mora nadomeščati Realnost, Z-, definirano kot manko, pri čemer se Ojdip in kastracija v : . . g:-;.lopu vrneta v istem hipu, ko je odsotnost vezi zbira na "označevalca" odsotnosti, katero mora reprezentirati, pove- zov^-ti in nas znova popeljati od enega do drugega pola pre- nestitve? Ko trdijo, da razkrinkujejo reelno, padejo nazaj v molarne luknjo. . , ^ Vse namreč zakomplicira dejstvo, da тотс^ biti želeča produk- cija nujno uvedena na osnovi reprezentacije in odkrita vzdolž njenih prog; toda psihoanaliza v to povsem drugače verjame. Dekodirani tokovi želje oblikujejo svobodno energijo (libi- do) želečih strojev. Želeči stroji se z-črtajo in zatočl:.-jo n:.- t-ngenti deteritorializacije, ki poteka skozi reprezenta- . tivne kraje in ki se razteza ob telesu brez organov. Oditi, zbež<-.ti, toda naganja joč v beg ... Sami želeči stroji so ta- kovishize ali zareze-tokovi, ki režejo in hkrati tečejo po te- lesu brez organov: ne velika rana, reprezentir^.na v kastraci- ji, marveč tisoči majhnih povezav, razdružitev, spojitev, s lo-terimi vsak stroj v odnosu do drugega proizvede tok, lio^te- rega le-ta reže, in prereže tok, ki ga proizvede drug stroj. 17) Reich, Punkcija orgazmja. str. 137-139. In Karakterialna analiza franc.prevod. - 227 - Toda kako ti dekodirani in deteritorializirani tokovi želeče produkcije ne bi bili zbiti na neko reprezentativno terito- rialnost, kako ne bi še Icakšne oblikovali, pa čeprav na tele- su brez organov kot ravnodušnem oporniku poslednje reprezen- tacije? Celo tisti, ki znajo najbolje "odpotovati", ki napra- vico iz odpotovanja nelce^j tako naravnega, kot sta rojstvo in smrt, tisti - Lawrence, Lliller - ki se poglabljajo v razisko- vanje ne-človeškega spola, postavljajo nekje daleč - Orient, Llehika ali Peru - kakšno teritorialnost, ki še oblikuje neko antropomorfno in falično reprezents-cijo. Celo shizov sprehod ali potovanje ne izvedeta večjih deteritorializacij, ne da bi si sposodila teritorialno kroženje: Kollovevo opotekanje peš in s kolesom ohranja materino sobo kot ciljno usedlineГ maja- ve vijuge Keimenljivega varujejo kot negotovo središče družin- ski krog, kjer Neimenljivi še naprej kroži, cepetajoč po svoj- cih; neskončna serija V'attovih drug poleg drugega postavlje- nih in nelokaliziranih parkov je še v zvezi s hišo gospoda linotta, ki je edini zmožen "iztisniti dušo", toda tudi prik- licati jo nazaj v njen kraj. Mi smo vsi psiški, potrebna so nam kroženja in da nas peljejo na sprehod. Celo tisti, ki se znajo najbolje odklopiti, odvezati, vstopajo v povezave želečih strojev, ki znova oblikujejo mtijhna ozemlja. Celo veliki deteritorializiranci G-isele Pankov/ odkrivajo pod kore- ninami izvenzemeljskega drevesa, ki tečejo skozi njihova tele- sa brez organov, podobo družinskega gradu. 18) Prej smo raz- likovali dva pola blaznosti - shizofrenično molekularno ubež- no črto in paranoično molamo investicijo; toda shizofreničnemu polu nasprot"u.je tudi perverzni pol kot ponovna vzpostava teri- torialnosti gibanju deteritorializacije, in če izvaja perver- zija v najožjem smislu zelo poseben tip re-teritorializacije v umetnem, obsega perverzija v širšem smislu vse tipe, ne le umetne, ampak tudi eksotične, arhf-ične, reîi.Ldualne, privat- ne itd.; kot tudi Ojdipa in psihoanalizo kot perverzijo. Ce- lo shizofrenični stroji Ravmonda Rousela se sprevržejo v perverzne stroje teatra,ki predstavlja Afriko. Skratka, ni deteritorializacije tokov shizofrenične želje, ki je ne sprem- ljajo globalne ali lokalne re-teritorializaci je, ki zmerom -^.n-^- va oblilcajejo obale reprezentacije. Še več, silo in vzti'ajnost deteritorializacije lahko ocenimo le skozi tipe re-teritoria- lizaci je, ki jo predstavljajo: ena je hrbtna stran druge. Na- še ljubezni so deteritorializacijski in re-teritorializacij- ski kompleksi. To, kar ljubimo, je zmerom določen mulet, dolo- 18) Gisela Pankow, Človek in njegova nsihoza, Aubier, 1969, str. 69-72. In o vlogi hiše, "Dinamika prostora in do- življen čas", v Critique, februar 1972. - 228 - cena mulatka, Deteritorializacije ne moremo nikoli zapopasti same na sebi, zapopađemo lahko le njena kazala v odnosu do teritorialnih reprezentacij, Na primer sanje: da, sanje so ojdipovske in tu se ni čemu čuditi, ker so perverzna - re- teritorrializacija v odnosu do deteritorializacije spanja ali more. Toda zakaj se vračati k sanjam? zalea j delati iz njih kraljevsko pot želje in nezavednega, medtem ko so le manife- stacija naj-jaza, nadomočnega in nad-arhaiziranega jaza (U- razene Urstaata?), In vendar delujejo tudi znotraj sanj, kot znotraj fantazma ali blaznosti, stroji kot kazala deterito- , rializacije, V sanjah so zmerom stroji, obdarjeni s čudno lastnostjo, da prehajajo iz roke v roko, da bežijo in pože- nejo v tek, da odnašajo in da so odneseni. Letalo očetovske- gfi koitusa, očetov avto, šivalni stroj stare mame, kolo male- ga brata, sami letelni predmeti v dvojnem smislu "letenja" /"voler" = leteti; krasti/ ... stroj je v družinskih sanjah zmerom-peklenski. Stroj uvaja zareze in tokove, ki prepre- čujejo sanjam, da bi se zaprle na svojo sceno in se sistema- tizirale v svoji reprezentaciji. Uveljavi ireduktibilni fak- tor ne-smisla, ki se bo razvil drugod in zunaj, v povezano- stih reelnega kot takega. Psihoanaliza s svojo ojdipovsko tr- dovratnostjo o tem zelo slabo poroča: stvar je v tem, da se retoritorializira na osebah in krajih, deteritorializira pa na strojih. Ali je Schreberjev oče tisti, ki deluje s posre- dovanjem strojev, ali pa nasprotno stroji funkcionirajo s posredovanjem očeta? Phihoanaliza se pritrdi na imaginarne in strukturalne predstavijevalce re-teritorializacije, med- tem ko shizo-analiza sledi strojna kazala deteritorializa- cije. Stalno nasprotje pevrotika na divanu kot poslednjem in sterilnem ozemlju, zadnji izčrpani koloniji, s shizom na sprehodu v deteritorializiranem kroženju.' Izvleček iz članka Michela Coümota o Chaplinu, članka, ki nam da dobro razumeti, kaj je shizofrenični smeh, črta shi- zofreničnega bega ali preboja, in kaj proces deteritoriali- zacije s svojim strojnimi kazali: "V trenutku, ko si spu- sti desko drugič na glavo - psihotična gesta -, Charles Chaplin izzove gledalčev smeh. Da, toda za kakšen smeh gre? In za katerega gledalca? Vprašanje se n.pr, v tem trentitku filma ne zastavlja več zato, da bi zvedeli, ali mora gleda- lec videti prihajati nesrečo ali pa ga mora le-ta presene- titi. Vse se dogaja, kot da gledalec v tem trenutku ni več na svojem sedežu, v situaciji opazovalca stvari. Nekakšna perceptivna gimnastika ga zaporedoma vodi ne do identifi- ciranja z glavno osebo Modemih časov, marveč do preizkuša- nja, če ima odzivnost dogodkov takoj ista presenečenja, iste slutnje, iste navade kot glavna oseba, ki jo spremlja. Tako je slovit stroj za zauživanje, ki je v nekem smislu s svojo - 229 - cezmernostjo tuj filmu (Chaplin ga je izumil 22 let pred fil- mom), le formalna, absolutna vaja, ki navaja na ravno tako psihotično ravnanje delavca, stisnjenega v stroj, čez kate- rega sega le prevmjena glava, in ki mu Chaplin streže kosi- lo, ker je pač zanj čas. Če je smeh reakcija, ki si sposoja določene ovinke, tedaj lahko rečemo, da Charles Chaplin v odvijanju filmskih sekvenc postopno premešča reakcije, jih nivo za nivojem pomika nazaj, vse do trenutka, ko gledalec ni več gospodar svojih kroženj in si samogibno poskuša spo- soditi bodisi krajšo pot, ki ni porabna, ki je zagrajena, bodisi tisto, ki je zelo jasno naznanjena pot, ki ne vodi nikamor. Ko je zatrl gledalca kot takega, Chaplin izmaliči smeh, ki postane nekaj takega, kot so kratki stiki razveza- ne mehanike. Včasih so govorili o pesimizmu Modemih časov in o optimizmu končne podobe. Noben izraz ni filmu primeren, Charles Chaplin riše v Modernih časih v zelo pomanjšanem me- rilu , s suho potezo načrt več tlačilnih manifestacij. Te- meljnih. Glavni osebi, ki jo igra Chaplih, ni treba biti pasivna ali aktivna, privoljujoča ali upoma, ker je sama konica svinčnika, ki riše načrt, poteza sama ,, Zato je zadnja podoba brez optimizma. Ne vidimo, kaj bi počel optimizem v sklepu te ugotovitve. Ta mož in ta žena, oba videna od za- daj, vsa črna, katerih senc ne projicira nobeno sonce, ne napredujeta proti ničemer. Brzojavni drogovi brez žice, ki obrobljajo cesto na levi strani, drevesa brez listov na de- sni se na obzorju ne združijo. Ni obzorja. Goli griči spredaj oblilcajejo le pregrajo, pomešano s praznino, ki visi nad njimi. Tu. mož in ta žena ne živita več, to pade v oči. To tudi ni pesimistično. Kar se je moralo zgoditi, se je zgodi- lo. Nista ne ubila, kot ju tudi ni pobila policija. Ne bi bilo treba iskati alibija nesreče. Charles Chaplih tudi ni insistiral. Hitro je šel, kot po navadi. Začrtal je načrt. 19)- V svoji rušilni nalogi mora shizo-analiza postopati kar najhi- treje, toda z veliko potrpežljivostjo in previdnostjo, postop- no razdirajoč teritorialnosti in reprezentativne re-terito- rializacije, ki v njih subjekt preide v svojo individualno zgodovino. Obstaja namreč več plasti, ravni odpora, ki so vsiljene od zunaj ali pa so prišle od znotraj. Shizofreni- ja, deteritorializacija je kot proces neločljiva od staz, ki jo prekinjajo, bodisi raztogotijo ali pa vrtijo v krogu, 19) Michel Coumost, v Le Nouvel Observateur, 1 nov. 1971, - 230 - in ki jo re-teritorializirajo v nevrozo, v perverzijo, v psi- hoto. Do točke, kjer se lahko proces sprosti, si sledi in se izpolni le, kolikor je zmožen ustvariti - kaj neki? - novo ozemlje. V vsakem primeru moramo znova prehoditi stara ozem- Ijs,, proučiti njihovo naravo, njihovo gostoto, raziskati, ka- ko se na vsakem grupirajo strojna kazala, ki ga dovolijo pre- koračiti. Toda kako na ojdipovskih, družinskih ozemljih nev- roze, umetnih ozemljih perverzije, azilnih ozemljih psiho- ze vsakič znova osvojiti proces, znova začeti potovanje? Is- kanje zgubljenega časa kot velik podvzem shizo-analize: vse ravni so prečkane vse do njihove molekularne ubežne črte, shizofreničnega preboja; tako v poljubu, kjer Albertinin obraz skače od ane jakostne ravni do (i'uge, da bi se nazadnje razdrl v nebulozi molekul. Bralec zmerom tvega, da se zau- stavi na eni ravni in reče: da, tukaj se Proust pojasnjuje. Toda narator-pajek nenehno razdira platna in ravni, znova začne potovanje, preži na впаке ali kazala, ki funkcionirajo kot stroji in ki ga bodo pognali naprej. SŽmo to gibanje je humor, črni humor. 0. narator se ne ustali na družinskih in nevrotičnih Ojdipovih ozemljih, kjer se vzpostavljajo glo- balne in osebne povezave: ne ostaja na njih, ampak jih prekorači, onečasti, predre, likvidira celo svojo staro mater s strojem za zavezovanje čevljev. Perverzna ozemlja homoseksualnosti, kjer se vzpostavljajo izkljuČilne. disjunkcije žensk z ženska- mi, moških z možkimi, se ravno tako razletijo v funkciji strojnih kazal, ki jih minirajo. Psihotična ozemlja so s svojimi konjunkcijami na mestu (Charlus je torej gotovo nor, Albertina je tedaj morda bila) prečkana vse do točke, kjer se problem ne zastavija. več, se ne zastavlja več tako. Nara- . tor nadaljuje svojo zadevo vse do neznane domovine, neznane c^ele. ki jo ustvarja edino njegovo lastno umetniško delo na pohodu. Iskanje izgubljenega časa "in progress".funkcio- nirajoče kot želeči stroj, sposoben zbrati in obravnavati vsa kazala. On gre proti tem novim področjem, kjer so pove- zave zmerom delne in ne osebne, konjunkcije nestalne in polivokne, disjunkcije vključene, in kjer se homoseksual- nost in heteroseksualnost ne moreta več razlikovati: svet prečnih komunikaj, kjer se končno osvojen ne-človeški spol pomeša s cvetlicami, nova dežela, kjer deluje želja po svo- jih elementih in molekularnih tokovih. ÜXiko potovanje ne . implicira nujno velikih premikov v širino, amapk se napra- vi negibnega v sobi in na telesu brez organov: intenzivno potovanje, ki razdre vsa ozemlja v korist tistega, ki ga sdimo ustvarja. Oboje, tako potrpežljiva obnovitev procesa kot njegova pre- kjüiitev, je tako tesno pomešano, da je lahko ocenjeno le - 231 - eno v drugem. Kako "bi bile shizovo potovanje možno brez do- ločenih kroženj, kako bi lahko pogrešalo ozemlje? In obrat- no, kako smo lahko gotovi, da ta kroženja snova ne oblita.:jejo preveč znanih ozemlj azila, umetnije in družine? Zmerom se vrnemo k istemu vprašanju: od česa shiso-trpi. On, katerega muke so nedopovedljive? Ali trpi od samega procesa, ali pa odnjegovih prekinitev, ko se ga nevrotizint v družini na Oj— dipovem ozemlju, ali ko se na azilnem ozemlju psihotizira in v umetnem okolju preventira tistega, ki se ne pusti oj- dipianizirati, oziroma ki uhaja azilu in družini? Morda je le ena bolezen, nevroza, ojdipovska gniloba, ob kateri se merijo vse patogene prekinitve procesa. Večino modemih po- skusov - dnevno in nočno bolnišnico, kl^b bolnikov, hospi- talizacijo na domu, zavod in celo anti-psihiatrijo - ogroža nevarnost, ki jo je znal Jean Oury temeljito analizirati: ka- ko se izogniti temu, da institucija ne bi znova oblikovala azila me strukture, ali konstituirala pervemih in reformi- stičnih umetnih družb ali rezidualnih matemalističnih in paternalističnih psevdo-družin? Ће mislimo na poskuse t.i. skupnostne psihiatrije, katere priznani cilj je utrikotenje ojdipianiziranje vsega sveta, ljudi, živali in stvari, dok- ler ne bi bideli nove rase bolnikov v reakciji moledovati, naj jim znova damo azil ali majhno beckettovsko ozemlje, po- ' sodo za smeti, da bi se katatonizirali v kak kot. Kaj pa v manj odkrito zatiralni zvrsti, ki pravi, da je družina dober ~ kraj, dobra krožna vožnja za deteritovializiranega shiza? To bi bilo vendar čudovito, "terapevtične potencialnosti družin- skega okolja" .... Torej vsa vss, vsa četrt? Kakšno moralno enoto bi oblikovalo dovolj nestalno kroženje? Kako prepre- čiti, da izbrana enota, tudi če je specifična institucija, ne bi konstituirala perverzne tolerančne družbe, skupine — medsebojne pomoči, ki skriva resnične probleme? Ali pa jo bo rešila struktura insti ЈЛ1с1 je? Toda kako bo struktura prelomila svoj odnos z nevrotiziraj§čo, perprevertirajočo, psihotizirajočo kastracijo? Шко bo proizvedla kaj drugega kot podvrženo skupino? Kako bo dala struktura svoboden tek procesu, ko pa je funkcija njene molarne organizacije ta, da veže molekulami proces? In celo anti-psihiatri ja, ki je posebno občutljiva za shizofrenični preboj in za silno potovanje, se isčrpuje v predlaganju podobe skupine - sub- jekta, ki se brs znova pervertira s starimi shizi, ki jim je naloženo vo'denje najnovejših, in s najhnimi zaključeni- mi družbami, ali bolje, s samostanom na Oeylonu. Iz teh slepih ulic nas lahko reši edino učinkovita politi- zacija psihiatrije. In nedvomno je šla nati-psihiatrija s - 232 - Laingom in Cooprotu zelo daleč v tej smeri. Toda zdi se nam, da še mislita to politizacijo bolj v izrazih strukture in do- godka, kot pa v izrazih samega procesa. Po drugi strani pa lokalizirata socialno in mentalno odtujitev na isti črti in ju poskušata poistovetiti, dokazujoč, kako družinska instenca podaljšuje eno v drugo. 2o) Vendar odnos med obema je prej odnos vključilne disjunkcije. Dekodiranje in deteritorializa- cija tokova definirata namreč sam proces kapitalizma, se pra- vi njegovo bistvo, težnjo in skrajno mejo. Ili pa vemo, da je proces nenehno prekinjen oziroma težnje nastrotovana in meja premeščena z re-teritorializacijami in subjektivnimi operaci- jami, ki se izvajajo tako na nivoju kapitala kot subjekta (aksiomatika) kakor na nivoju oseb, ki ga udejanjajo (aplika- cija aksiomatike). Toda bomo zaman poskušali socialno in men- talno odtujitev nalcazati eno poleg drage, dokler postavljamo med obema izključilni odnos. Vendar se deteritorializácija tokov na sploh učinkovito pomeša z mentalno odtujitvijo, ko- likor vključuje re-teritorializacije, ki jo pustijo obstaja- ti le kot stanje posebnega toka, toka norosti, ki se tako definira, ker mu je naloženo reprezentir'.nje vsega, kar v drugih tokovih uhaja aksiomatikam in aplikacijam re-terito- rializaci je. In obratno, v vseh re-teritorializacijah ki^pi- talizma bomo lahko našli delujočo obliko socialne odtu.jitve, kolikor le-te preprečujejo tokovom ubežati sistemu in ohranjar- 40 delo v aksiomatičnem okviru lastnine ter željo v aplicira- nem okviru družine; toda ta socialna odtujitev potem vklju- či mentalno, ki je sama reprezentirana ali re-teritorializi- rana v nevrozi, perverziji, psihoai (mentalne bolezni). Resnična politika psihiatrije ali anti-psihiatrije bi bila torej 1) v porušenju vseh re-teritorializaciji, ki transfor- miraju norost v mentalno bolezen, 2) v osvoboditvi shizoid- nega gibanja deteritorializacije v vseh tokovih, in sicer na ta način, da to ne more več opredeliti posebne usedline kot norosti, ampak prizadene tudi tokove dela in želje, pro- izvodnje, spoznavanja in ustvarjanja v njihovi najglobji tež- nji, Norost ne bi več obstajala kot norost, toda ne zato, ker bi bila transofrmirana v "mentalno bolezen", marveč nasprot- 2o) David Cooper, "Mentalna odtujitev in socialna odtujitev". Recherches, dec. 1968, str. 48-49: "socialna odtujitev največkrat pokriva različne oblike mentalne odtujitve ... Tisti, ki so pripuščeni v psihiatrično bolnišnico, so to ne zato, ker so bolni, ampak ker na bolj ali manj skladen način protestirajo proti družbenemu redu, Druž- beni sistem, v katerem so zajeti, na ta način krepi pre- stopke, ki jih je proizvedel družinski sistem, v kite- rem so rasli. Ta avtonomija, ki jo poskušajo afirmirati glede na miicro-družbo, učinkuje kot razkritelj masovne odtujitve, ki jo izvaja vsa družba," - 233 - no zato, ker "bi prejela privrzek vseh drugih tokov, vključno znanosti in umetnosti: ker je rečeno, da je norost imenova- na norost in da se pojavlja kot taka le zato, ker je hrez tega privržka in reducirana na to, da sama priča o deterito- rializaci ji kot univerzalnem procesu. Edino njen privilegij, povsem neprimeren in nad vsemi njenimi silami, jo dela noro, Foucault je v tem smislu naznanil dobo, ki bi norost izgini- la, in sicer ne le zato, ker bi bila zvrnjena v konstroli- ran prostor mentalih bolnikov ("veliki mlačni akvariji"), marveč nasprotno zato, ker bi zunanjo mejo, ki jo označuje, prekoračil drugi tokovi, ki z vseh strani uhajajo nadzoru in nas potegnejo za si-bo. 21) Pritrditi morimo torej, da ne bomo šli nikoli dovolj daleč v smeri deteritorializacije : ni- česar še niste videli, ireverzibilni proces. In ko presojamo o tem, kaj je temeljno umetnega v perverznih, toda tudi v bol- niških psihotičnih ali pa v družinskih nevrotičnih re-terito- rializaci jah, vzklikamo: še več perverzije! Še več umetnije! vse dokler zemlja ne postane tako izumetničena, da deterito- rializaci jsko gibanje nujno Samo iz sebe ustvari novo ozem- lje. Psihoanaliza je v tem oziru posebej zadovoljiva: vso njeno perverzno zdravljenje obstoji v iTranformiranju družin- ske nevroze v umetno (transfemo) in v podzdigovanju divana, majhnega otolca z njegovim poveljnikom - psihoanalitikom, v avtonomno in skrajno izumetničeno teritorialnost. Zadostuje torej le nekaj dodatnega napora, da se vse zamaje in nas končno potegne proti drugim daljavam, Krcljaj shizo-analize, ki znova požene gibanje, ga poveže z njegovo težnjo in naže- ne privide vse do.točke, kjer nehajo biti umetne podobe, da bi postali kazala nove dežele, R^vno to je izpolnitev proce- sa: ne predobstoječa in obljubljena dežela, ampak zemlje, ki se usti'^arja sorizmemo s svojo težnjo, s svojim odlepi jen jem, 3 samo svojo deteritorializacijo. Gibanje gledališča kruto- sti: kajti to je edino produkcijsko gledališče, kjer tokovi prekoračijo prag deteritorializacije in proizvedejo novo ozemlje (ne upanje, marveč preprosto "uradno ugotovitev", "načrt", kjer bežeči nažene v beg in začrta- ozemlje,vtem ko se deteritorializira), Ubeža.lišče (point de fui te), k jer pevolucionarni, umetniški, znanstveni in (ahizo)-analitični stroji postanejo deli in kosi drug drugih. 21) nichel Foucault, "ITorost, odsotnost umetnine". La Table ronde, maj 1964 ("Vse, kar danes izkuš-amo kot me j o, ali kot neznosno, bo doseglo spokojnost pozitivnega .."), Prevod: Zdenko Vrdlovec - 234 - G-illes Deleuze, rojen leta 1925, sedaj predava filozofijo na fakulteti v Vincennes-u, trenutno najbolj "rdeči" francoski falcai teti, kjer poleg njega deluje še mnogo levo usmerjenih 'strukturalistov'in '^post-strukturalistov'(Lacanovi učenci na čelu z J.-A, Millerjem, Derridajev učenec Jean-Michel Hey itd.). G-lavna dela (poleg zadnje knjige Capitalisme et Schizophre- nie, tome I: l'Anti-Oedipe, Minuit 1972, napisane skupaj z mladim psihoanalitikom Pelixom Guattarijem, -iz Icatere sme tu prevedli eno osrednjih poglavij): Nietzsche et la philo- sophie (P.U.F.1962), Spinoza et le probleme de l'expression (Minuit 1969), Diffd'rence et re'pe'tittion (P.U.F. 1969), Lo- gique du sens (Minuit 1969). Pri nas že prevedeno: nekaj fragmentov iz Logique du sens v zagrebški reviji Pitr^nja, št. 16; Dioniz in Zaratustra, zaključek iz Nietzsche et la philosophie, v Tribuni З/XIX (letnik 19б9/7о); Intelektuiraci in oblast, razgovor s Foucaultom v Problemih 128-132. Glav- na sekundarna literatura: Cressol: Deleuze, v zbirki Psycho- theque, editions universitaires 1973» štev. 49 revije Arc, posvečena Deleuzu; M. Foucault: Thaatru.m philosophicum, v reviji Critique 282; F. Lyotard: Eros energumeno, v Critique Зоб; ter pri nas pravkar izšla knjiga llenada Miščeviča Marksi- zam i post-struktaralistička kretanja (Althusser-Deleuze- Foucault) (izd. Marksistički centar i Centar za društvenu i uslužnu djelatnost mladih. Rijeka 1975), kjer je dovolj ob- širno orisana tudi v Anti-Oidipu razvita "filozofija zgodo- vine" (reinterpretacija klasične, že pri Engelsu pričujoče periodizacije zgodovine na divjaštvo, barbarstvo in (v Icapi- talizmu Iculminira jočo). civilizacijo skozi v Anti-Oidipu raz- viti sklop toka. (flus), njegovege; kodiranja, • teritorializa- cije/deteritorializacije itd.), ki iz tu prevedenega odlom- ili ni povsem razvidna, je pa eden temeljnih miselnih sklopov Imjige. Deleuze predstavlja skupaj s Foucaultom eno izmed središč "post-strukturalističnega" gibanja v Franciji; poleg njune- ga kroga bi morali omeniti še skupino okoli revije Tel Quel (ICristeva, Sellers itd.), Derrida ja, Althusser jeva zadnja dela (od Lenina in filozofije) itd. Kljub nekaterim skupnim potezam, zaradi katerih lahko govorimo o enotnem polju "post- strukturalizma" (: afirmacija produlitivnega gibanja razlik, razločevanja, proti strukturalistični paradigmi kot sistemu razlik, razločevanja, proti strukturalistični paradigmi kot 235 - sistemu razlik, ki naj bi ostal zavezan redu reprezentecije, radikalna politizacija in 'historizacijavrnitev problema- tike materializma (materije kot nezvedljive heterogenosti, ki razprši sleherno samopričujočo enotnost) itd.), pa ob- stoje med temi smermi bistvene razlike (spomnimo zgolj na - ' Kristevo in njeno ponovno uvedbo problematike 'materialistič- nega obrata Hegla v nasprotju z Deleuze vim in Poucaia tovim ostrim antiheglovstvom). Deleuzova misel je usmerjena večkratno 'proti- ... ': Proti v zapadni metafiziki vladajoči substancialistično-esenciali- stični tradiciji afirmira kategorijo svobodnega /^Dlodnega po- vršinskega breztelesnega, dogodka (fantazem, iz javni dogodek; " njegov prvi veliki vdor bi bil že stoiški lekton). Proti heg- lovski negativnosti, ki neistovetnost zvede na samoposredo- vanost istovetnega, na njegovo imanentno protislovje, afirmi- ra nezvedljivo razliko. Proti (predvsem Lacanovi) psihoanali- zi in strukturalizmu, ki ostanejo pri označevalcu, Simbolne- mu kot diferencialni strukturi, afirmira pred-oidipsko, toč- neje: an-oidipsko produkcijo želje, glede na katero pri La- canu središčna konstelacija Oidipa zaznamuje instanco repre- zentacije, ki - s simbolno kastracijo - že potlači to brez- imno/a suh jek ti vn o, asimbolno/ reelno gibanje želje, paraziti- ra na njem. Kir se tiče celote 'zgodovine filozofije ', gre Deleuzu za izstavitev potlačene linije, uhajajoče gla^'nemu toku zapadne metafizike: Platon/Aristotel, Tomaž Akvinski, Hegel, linije, ki vdre predvsem ob prelomnih obdobjih , ki se jo zaman skuša zvesti na 'obrate' glavnega toka ter tako zatreti njeno heterogenost, in ki jo predstevl ja jo imer^ kot Ilrizip (sploh stoiki), Spinoza, Nietzsche itd., linije, ki bi jo zaman skušali teleologizirati v eno'tno 'zgodovinsko u- sodo ', ki je omejena na rob slučajnih srečanj itd. Leto 1963 je tudi Deleuza pripeljalo do radikalne politiza- cije, in tako se v Anti-Oidipu izjasni za marksizem ter se obširno nasloni na ]\Iarxa in Engelsa, predvsem na Grundri- sse Politično je Deleuze od vseh "post-strukturalistov" najbliže afirmaciji revolucionarnega potenciala v 'obrob- nih 'grupaci jah (mladi, ženske, zaporniki, seksualno, 'devi- antni,' itd.) ter zoperstavl tvi sleherni reprezentativni, gibanje od zunaj obvladujoči instanci. Kot taka je njegova misel seveda izzvala že mnoge kritike, prevsem s treh strani: 1) z lakanovske (prim, prispevek P. Wahla v zborniku Bataille, izd, I0/I8, Paris 1972), ki mu očita "novi bergsonizem" (ni slučajno ena njegovih knjig o .236 - Bergsonu: Le Bergsonisme, P,U.P. 1966), t, j, padec v mitični predsimbolni kontinuum kot fetiš, ki zgolj zanika/verne in t/ simbolno kastracijo, vtem ko jo nezavedno že predpostavlja/ potrjuje; 2) iz Tel Quel-q, kjer mu očitajo predvsem prvine "mehaničnega materializma", zgubo dialektike (predsimbolne- ga) in Simbolnega, zaradi česar se afirmacija "predsimbolne- ga" kaj lahko sprevrže v regresijo k nezgodovinskemu; ter na prvi dve deloma navezujoče kritike 3) iz bolj klasičnih historičnomaterialističnih pozicij, ki očitajo, da ostene v Anti-Oidipu afirmirani "čisti subjekt želje" konkretno družbeno, razredno premalo opredeljen abstraktum, zaradi če- sar se prav dobro vključuje v igro'iieokapitilizma. Toda, di- skusija je še odprta. (Opombo pripravil S.Žižek.) - 237 - THEODOR W.ADORNO: K subjektu in objektu 1. Ko začenjamo presojanja o subjektu in objektu, nam to povzroča težavo pri navajanju, o čem naj pravzaprav govorimo. Očitno sta termina ekvivokna, "Subjekt" se tako lahko nanaša na posa- mezni individuiHtt prav tako, kot se po jeziku Kantovih Frolego- men o "zavesti nasploh" nanaša na obče določitve. Ekvivokacije ne moremo enostavno odstraniti s terminološko pojasnitvijo. Oba pomena namreč drug drugega recipročno potrebujeta} komajda je moč dojeti enega brez drugega. Od pojma subjekta ne moremo od- misliti momenta posamezne človeškosti - imenovane pri Schelli- ngu egoiteta; brez spomina na to bi subjekt izgubil ves pomen. Obratne je posamezni človeški individuum, brž ko o njem sploh reflektiramo v obče-pojmovni obliki kot o individuu in ne meni- mo^ zgolj Tega tu kakega posebnega človeka, že narejen za neko obče, podobno temu, kar se je^izrazilo v idealističnem pojmu subjekta; celo izraz posebni Človek potrebuje rodovni pojem, drugače bi bil pomensko prazen. Implicitno vsebujejo odnos do tistega občega se lastna imena, Z njimi je menjen nekdo, ki se imenuje tako^in ne drugačej in 'nekdo' eliptično zastopa neke- ga Človeka, če pa bi hoteli oba termina definirati, da bi se izognili komplikacijam tega tipa, bi zašli v aporijo, ki se pridružuje problematiki definiranja in ki jo novejša filozofi- ja od Kanta naprej vedno znova odkriva. V določenem smislu ima- ta namreč pojma subjekt in objekt, pravilneje to, na kar meri- ta, prednost pred vsako definicijo. Definirati pomeni toliko kot subjektivno, z ustaljenim pojmom ujeti neko objektivno, ne glede na to, kar že je na sebi. Zato rezistenca subjekta in objekta proti definiranju. Njuna določitev pc*-ebuje refleksijo prav o tisti stvari, ki jo definiranje odreë . prid pojmovne priročnosti. Zato je priporočljivo, da previe ..io besedi sub- jekt in objekt najprej tako, kot nam ju izroča utečen filozof- ski jezik kot sedimenta zgodovine; seveda ne smemo obstati pri takšnem konvencionalizmu, marveč moramo kritično nadaljevati z analizo. Začeti bi bilo treba z dozdevno naivnim, čeprav že posredovanim nazorom, da bi kakorkoli že nastali subjekt, neko spoznavajoče, stal nasproti prav tako kakorkoli že nastalemu objektu, predmetu spoznanja. Potem je refleksija, ki jo v filo- zofski terminologiji poznamo pod imenom intentio oblique, pov- ratni odnos tistega mnogoznacnega pojma objekta do ne .r; ; mnogoznačnega pojma subjekta. Druga refleksija jo ref le.... ^ra, zaradi vsebine pojmov subjekt in obje'-'t natančneje določa to, kar je nedoločeno. - 238 - 2. , Ločitev subjekta in objekta je realna in je videz. Resnična je, ker na področju spoznanja izraža realno ločitev, razklanost člo- veškega stanja, nekaj, kar je nastalo prisilnoî neresnična je, ker nastale ločitve ne smemo hipostazirati, ukleti v invarian- te. To protislovje v ločitvi subjekta in obj-ekta se razkriva spoznavni teoriji. Kot ločena ju sicer ne moremo odmisliti, to- da psendos ločitve se izraža v tem, da sta medsebojno križem posredovana,^objekt s subjektom, še bolj in drugače subjekt z objektom. Ločitev postane ideologija, naravnost njena normalna forma, brž ko je fiksirana brez posredovanja. Potem si duh pri- lašča mesto tistega absolutno samostojnega, kar on ni: v zahte- vi njegove samostojnosti se najavlja gospodovalna zahteva. Ko je subjekt radikalno ločen od objekta, objekt že reducira nase; subjekt pogoltne objekt, vtem ko pozablja, kako zelo je sam ob- jekt. Podoba časovno ali zunajčasovno izvornega stanja srečne identitete subjekta in objekta pa je romantična; nekoč projek- cija hrepenenja, danes le še laž, Nerazločenost je bila, preden se je subjekt izoblikoval, groza slepe naravne povezanosti, mit; ugovor velikih religij zoper to predstavlja resnico njiho- ve vsebine. Sicer pa nerazločenost ni enotnost; le-ta že po Platonovi dialektiki zahteva Različno /Verschiedenes/,katerega, enotnost je. Nova groza, gçoza ločitve, olepšuje tistim, ki jo doživljajo, staro grozo, kaos, oboje pa je tisto vedno-istOç V tesnobi pred zevajoče nesmiselnostjo pozabljajo nekdaj nič ma- njšo tesnobo pred maščevalnimi bogovi, ki sta jo hotela ljudem odvzeti epikurejski materializem in krščanski: ne bojte se. Tega ni mogoče izpeljati drugače kot s subjektom. Če bi ga lik- vidirali, namesto da bi-ga odpravili v višjo obliko, to ne bi povzročilo zgolj regresije zavesti, marveč regresijo v realno barbarstvo. Usoda, zapadlost mitov naravi, izvira iz totalne družbene nedoraslosti, dobe, v kateri samopremislek še ni odprl oči, subjekta še ni bilo. Namesto da s kolektivno prakso to do- bo zaklinjamo k vrnitvi, bi bilo treba izbrisati prekletstvo /der Bann/ starega nerazločenega. Njegovo podaljšanje je identi- tna zavest dviha, ki si represivno priliči svoje Drugo, Če bi bi- la dovoljena spekulacija o stanju sprave, si v njem ne bi mogli predstavljati niti nerazlikovane enotnosti subjekta in objekta niti njune sovražne antitetike; prej komunikacijo razlikovanega. Šele potem bi pojem komunikacije, kot objektivne, dosegel svoja mesto. Zdajšnji je tako slaboten zato, ker izdaja sporočilu med subjekti, ki sledi zahtevam subjektivnega uma, to, kar je najbo- ljše, potencial soglasja ljudi in reči. Na pravem mestu, tudi spoznavnoteoretsko, bi bilo razmerje subjekta in objekta v ude- janjenem miru tako med ljudmi kot med njimi in njihovim Drugim, Mir je stanje razlikovanega brez gospostva, v katerem je razli- kovano deležno drug drugega, Л - 239 - 3. v spoznavni teoriji je subjekt razumljen večinoma kot tran- scendentalni subjekt. Fo idealističnem nauku bodisi kentovsko izgrajuje objektivni svet iz nekvalificiranega materiala, bodi- si ga, od Fichteja naprej, sploh ustvarja. Da more biti ta transcendentalni, vso vsebinsko skustvo konstituirajoči subjekt s svoje strani abstrahiran od živega posameznega človeka, ni odkrila šele kritika idealizma. Evidentno je, da abstraktni pojem transcendentalnega subjekta, forme mišljenja, njihova enotnost in izvorna produktivnost zavesti, predpostavlja to, kar obljublja, da bo osnoval: dejanska, živa posamezna bitja. To je bilo prisotno v idealističnih filozofijah. Kant je sicer v poglavju o psiholoških paralogizmih skušal razviti načelno konstitucijsko-hierarhično različnost transcendentalnega in empiričnega subjekta. Tola njegovi nasledniki, vsaj í'ichte in Plegel, toda tudi SchoperJiauer, so si prizadevali^s subtilnimi dokazovanji premagati nepregledno težavo krega. Često so se za- tekali k aristotelovskemu motivu: za zavest Prvo - tuj empiri- čni subjekt - ne bi bilo na sebi Prvo, ter bi za svoj pogoj ali svoj izvor postuliralo transcendentalni subjekt. Še Husserlova polemika proti psihologizmu, vključno z distinkcijo geneze in veljave, sedi v kontinuiteto tega načina argumentiranja. Ta je apologeticen. Pogojeno naj bo upravičeno kot nepcgojeno. Izve- deno /Abgelertetes/ kot primarno. Ponavlja se topos celotnega zahodnega izročila, po katerem bi bilo lahko resnično le tisto Prvo ali, kot je to kritično formuliral ITietzsche, le tisto Nenastalo, Ideološke funkcije teze пз moč spregledati. Kolikor bolj so posamezni ljudje realno ponižani v funkcijo totalitete z njenim spenjanjem v sistem, toliko bolj duh tolažeče povišuje človeka nasploh, kot princip, z atributom Ustvarjalnega /des Schöpferischen/, atributom absolutnega gospostva'. Vendar pa je vprašanje po dejanskosti transcendentalnega subjekta pomembne- jše, kot se kaže v njegovi sublimaciji v čistega duha, celo po- membnejše, kot se kaže pri kritičnem рге±:11си idealizma. V do- ločenem smislu je, kar bi seveda idealizem zadnji priznal, transcendentalni subjekt bolj dejanski, namreč bolj določujoč z^. za realno obnašanje ljudi in za družbo, ki se je iz tega izob- likovala, kot tisti psihološki individui, od katerih je bil abstrahiran transcendentalni subjekt in ki v svetu tako malo pomenijo; ti so s svoje strani postali priveski socialne maši- nerije, na koncu pa ideologija. Živi posamezni človek, na na- čin, kot je prisiljen agirati, in za karkoli je že bil v sebi oblikovan, je kot utelešen homo oeconomicus prej transcenden- talni subjekt kot živi posameznik, za katerega se vendar nepos- redno mora imeti. Toliko je bila idealistična teorija realisti-- čna in se ji ni bilo treba sramovati pred nasprotniki, ki so ji očitali idealizem. V nauku o transcendentalnem subjektu se zve- sto kaže predhodnost abstralctno racionalnih odnosov, katerih model je menjava, ločenih od posameznih ljudi jn njihovega raz- merja, če je menjalna forma dclocujoča struktura družbe, potem njena racionalnost konstituira ljudi;, kar so za sebe, za kar se imajo, je sekundarne. Mehanizem, filozofsko poveličevan kot - 240 - transcendentalen, jih vnaprej deformira. Kar je navidezno naj- bolj evidentno, empirični subjekt, bi morali imeti pravzaprav za nekaj še ne eksistentnega; glede na ta aspekt je transcen- dentalni subjekt *konstitutiven'. Navidezno izvor vseh predme- tov je popredmeten v svoji togi brezčasnosti, povsem po Kanto- vem nauku o trdnih in nespremenljivih formah_ transcendentalne zavesti. Njegova trdnost in invariantnost, ki po transcenden- talni filozofiji ustvarja objekte ali jim vsaj predpisuje pra- vila, je refleksijska oblika v družbenem razmerju objektivno izvršenega postvarjenja ljudi. Petiški karakter /der Fetisch- karakter/ družbeno nujen videz je zgodovinsko nastal prius te- ga, česar posterius bi bil po svojem pojmu. Filozofski problem konstitucije se ,je sprevrnii kot v zrcalni sliki; vendar v svo- ji sprevrnjenosti izraža resnico o doseženem zgodovinskem sta- nju; seveda resnico, ki bi jo bilo treba teoretično zopet ne- girati z drugim kopernikanskim obratom. Ta resnica ima vseka- kor svoj pozitiven moment: da družba ohranja sebe in svoje čla- ne pri življenju. Posebni individuum se more za možhost svoje eksistence zahvaliti občemu; o tem priča mišljenje, s svoje strani obče, torej družbeno razmerje. Mišljenje ni samo fetiši- stično nadrejeno posamezniku. Idealizem le hipostazira eno stran, ki je drugače kot v razmerju z drugo sploh ne moremo zapopasti. Toda dano, Skandalen idealizma, ki ga ta vendarle ne more odstraniti, vedno znova demonstrira neuspeh te hipostaze. z uvidom v prednost objekta ni restavrirana stara intentio re- cta, poslušno zaupanje v. tako-bivajoči vnanji svet, kot se ta prikazuje tostran kritike, antropološko stanje brez samozave- danja, ki se kristalizira šele л'" kontekstu povratnega odnosa spoznanja do spoznavajočega. Toga nasprotnost subjekta in obje- kta v naivnem realizmu je sicer zgodovinsko nujna in je ni moč odstraniti z aktom volje. Toda obenem je produkt napačne abs- trakcije, je že del postvarjenja. Ko bi bila zavest v tem pos- tvarjenju spoznana, je sami sebi upredmetene, prav tako takšne naperjene navzven, udarjajoče virtualno navzven, ne bi mogli več vleči dalje brez samopremisleka. Obrat k subjektu, ki je seveda že od začetka usmerjen v njegovo prednost, ne izgine enostavno z njegovo revizijo; ne nazadnje se le-ta izvrši v su- bjektivnem interesu svobode. Prednost subjekta pomeni, pravil- neje, da more biti subjekt v kvantitativno drugem, bolj radika- lnem pomenu s svoje strani objekt, kot je objekt tudi subjekt, ker pač drugače kot v zavesti ni velen. Z zavestjo vedono mora biti"Nekaj, posredovanje meri na posredovano. Subjekt pa je ti- sti Kako, skupek posredovanj, nikoli ni kot neko objektu kon- trastirano tisti kaj, ki ga pojem subjekta postulira v vsaki dojemljivi predstavi. Od objektivnosti je moč potencialno, če- pfav ne aktualno odmisliti subjekt; ne prav tako od subjektiv- nosti objekt. Subjektu, ne glede na to, kako bi bil določen. - 241 - ne moremo izmakniti bivajočega. Ce subjekt ni nekaj - in 'ne- kaj' označuje iredul-ctibilno objektiven moment - potem ni prav nič; še kot actus purus potrebuje nanos na neko agirajoče. Prednost objekta je intentio obliqua od intentio obliqua, ne pa pogreta intentio recta; korektiv subjektivne redukcije, ne pa zanikanje subjektivnega deleža. Tudi objekt je posredovan, le da po lastnem pojmu ni tako povsem odvisen od subjekta kot Subjekt od objektivnosti. Idealizem je takšno diferenco igno- riral in s tem poenostavil poduhovljenje, v katerem se zakri- va abstrakcija. To pa zahteva revizijo stališča do subjekta,ki prevladuje v tradicionalni teoriji. Ta ga poveličuje v^ideolo- giji in difamira v spoznavni praksi. Če pa hočemo doseči ob- jekt, ne smemo izločiti njegove subjektivne določenosti ali kvalitete: prav to bi nasprotovalo prednosti objekta. Če ima subjekt neko jedro objekta /gen.subj., einen Kern von Objekt/, so subjektivne kvalitete na objektu toliko bolj moment objek- tivnega. Kajti le kot neko določeno subjekt postane nekaj. 7 določitvah, ki mu jih navidezno pripenja subjekt, se uveljav- lja njegova lastna objektivnost: vse določitve so sposobljene pri objektivnosti intentio recta. Subjektivne določenosti tu- di po idealistični doktrini niso neko zgolj pripeto, vedno jih zahteva tudi to, kar je treba določiti, in v tem se uveljavlja prednost objekta. Nasprotno je dozdevno čisti, firimesi mišlje- nja in zrenja prosti objekt ravno refleks abstraktne subjektiv- nosti: samo ta si z abstrakcijo priliči Drugo. Objekt nezože- nega skustva je, za razliko od nedoločenega substrata redukci- onizma, objektivnejši kot ta substrat. Kvalitete v subjektiv- nem skustvu, ki jih je tradicionalna teorija izločila iz obje- kta in pripisala subjektu, se morajo zahvaliti zase prednosti objekta; o tem je varalo gospostvo intentia obliqua. Njena dediščina je pripadla kritiki skustva, ki doseže njegovo last- no zgodovinsko; navsezadnje družbeno pogojenost. Kajti družba je skustvu imanentna, ni alos genos. Le družbeni samopremislek spoznanja proizvede le-temu objektivnost, ki jo spoznanje za- muja, dokler uboga v njem vladujoče dnažbeno prisile, ne da bi jih hkrati mislilo. Kritika spoznavanja je spoznavna kritika in obratno, 5. O prednosti objekta lahko legitimno govorimo le, če je ta pre- dnost, glede na subjekt v najširšem pomenu, kakorkoli določ- ljiva, torej bolj kot Eiantova stvar na sebi kot neznani vzrok pojava. Tudi ona, kljub Kantu, seveda že s svojim golim razli- kovanjem od kategorialno prediciranega nosi na sebi minimum določitev; takšna določitev, določitev negativne vrste, bi bi- la določitev akavzalnosti. Le-ta zadošča za to, da ustvari na- sprotje konvencionalnomu nazoru, ki je konformen s subjektivi- zmom. Prednost objekta se izpriča ob tem, da kvalitativno spre- meni mnenja postvarele zavesti, ki se- tekoče ujemajo s subjek- tivizmom. Ta naivnega realizma ne tangira vsebinsko, marveč - 242 - skuša zgolj navesti formalne kriterije njegove veljave, kot to potrjuje Kantova formula o naivnem realizmu. O prednosti objekta priča nekaj, kar je s Kantovim naukom konstitucije gotovo nezdružljivo: da ratio v modernih naravnih znanostih pogleduje čez zid, ki ga sam postavlja; da ujame konček tega, kar se ne sklada z njegovimi utečenimi kategorijami. Takšna razširitev ratia zamaje subjektivizem. To pa, s čimer se do- loči predhodni objekt, za razliko od njegove subjektivne prire- jenosti, lahko dojamemo ob tem, kar s svoje strani določa ka- tegorialno strukturo, ki naj ga po idealistični shemi določa, torej ob pogojenosti pogojujočega. Kategorialne določitve,ki po Kantu šele proizvedejo objektivnost, so kot nekaj, kar je s svoje strani postavljeno, če hočemo, dejansko "zgolj subjekti- vne", tem nastane iz reductia ad hominem zgodi padec antro- pocentrizma. To, da je še človek kot konstituens nekaj., kar so ljudje naredili, razbije čar ustvarjalnosti duha. Ker pa pred- nost objekta potrebuje refleksijo o subjektu in subjektivno refleksijo o subjektu in subjektivnost moment, ki je obdržan drugače kot v primitivnem materializmu, ki dialektike pravza- prav ne dopušča. Kar nosi ime fenomenalizem: da naj ne bi, razen po spoznava- јозет subjektu, vedeli ničesar, se je od kopernikovskega obra- ta naprej povezovalo s kultom duha. Uvid v prednost objekta oboje temeljito spremeni. Kar je Hegel intendiral znotraj su- bjektivnega oklepaja, razbi"je oklepaj v'kritični konsekvenci. Generalno zagotovilo, da bi bili inervacije, uvidi, spoznanja 'le subjektivni' ne učinkuje več, kakor hitro je subjektivnost spoznana kot podoba objekta. Ukletost subjekta v njegov lastni temelj določitve, njegova postavitev kot resnične biti je vi- dez. Sam subjekt je treba spraviti k njegovi"objektivnosti, ne pa izganjati iz spoznanja njegove vzgibe. Vendar je videz fe- nomenalizma nujen videz. Izpričuje skoraj neustavljiv sklop zaslepljenosti, ki ga subjekt kot napačna zavest producira in čigar člen je obenem, V takšni neustavljivosti temelji ideolo- gija subjekta. Iz zavesti o manku /der Mangel/, o manku meje spoznanja, nastane prednost, da bi bilo moč le-tega lažje pre- našati. Deloval je kolektivni narcizem. Toda ne bi se mogel prebiti s takšno strogostjo, ne bi mogel proizvesti najmogoč- nejših filozofij, če ne bi popačeno temeljil na nekem resnič- nem. Kar je transcendentalna filozofija hvalila pri ustvarjal- ni subjektivnosti, je njej sami prikrita ujetost subjekta v' sebi. V vsem objektivnem, ki ga misli, ostane vpet kot živali, vklenjene v svojih lupinah, ki jih zaman poskušajo odvreči; le da si te niso domislile svojo ujetnost raztrobiti kot svobodo, r'ač pa bi se bilo treba vprašati, zakaj so ljudje to storili. Ujetost njihovega duha je nadvse realna. Njihovo odvisnost oz- načuje to, da so kot spoznavajoči odvisni -od prostora, časa, miselnih form. Odvisnost se je izrazila v teh konstituentih{ ti zato ne veljajo nič manj, Apriori in družba sta drug v dru- - 243 - gem. Obcost in nujnost teh form, njihov kantovski sloves, sta enaki tistima, ki enotita ljudi. Ljudje so ju potrebova- li za preživetje. Ujetost je bila ponotranjena: individuum ni nič manj ujet v sebi kot v občosti, v družbi. Zato interes za preinterpretiranje ujetosti v svobodo. Kategorialna ujeto- st individualne zavesti ponavlja realno ujetost vsakega posa- meznika. Celo pogled zavesti, ki spozna ono, je determiniran s formami, ki mu jih js vsadila. Ob ujetosti v sebi bi lju- dje lahko uvideli družbeno* onemogočiti ta uvid je bil in bo kapitalen interes nadaljnjega obstoja obstoječega« Njemu na ljubo je morala filozofija, s komajda manjšo nujnostjo kot nujnostjo form samih, v svojem vzponu zaiti. Tako ideološki je bil idealizem, še preden se je polotil glorificiranja sveta kot absolutne ideje. Y prvotni kompenzaciji je zaobse- ženo, da se more realiteta, povzdignjena v produkt navidezno svobodnega subjekta, upravičevati kot s svoje strani svobod- na. : c-' ^ ■r^'->s 7. Identitno mišljenje j zator vladujoče dihotomije, se v dobi su- bjektivne nemoči ne obnaša še nadalje kot absolutiziranje subjekta. Namesto tega se oblikuje redukcionizem, tip navi- dezno antisubjektivističnoga, znanstveno objektivnega iden- titnega mišljenja; o zgodnjem Russelu so govorili kot o neo- realistu, P.edokcionizem je sedaj značilna oblika postvarele zavesti, napačne zaradi svojega latentnoga in toliko bolj usodnega subjektiv!zrna. Ostanek je oblikovan po meri ureja- jočih principov subjektivnega uma in se, s svoje strani ab- strakten, ujema z lastno abstraktnostjo le-tega, Postvarela zavest, ki sebe napačno razume kot naravo, je naivna: samo sebe, nsko nastalo in nadvse posredovano, jemlje, rečeno s Husserlom, kot "sfero biti absolutnih izvorov", svoje nas- protipostavljeno pa, ki ga saraa prireja, kot stvar, po kateri hrepeni. Ideal depersonalizacije spoznanja zaradi objektiv- nosti ne^obdrži od spoznanja nič drugega kot njegov caput raortum. Če pripoznamo dialektično prednost objekta, se podre hipoteza nerefìektirane praktične znanosti o objektu kot re- zidualni določenosti po odbitju objekta. Subjekt potem ni več ade-'d, ki ga je moč substrahirati od objektivnosti« Ob- jektivnost je z izločitvijo njej bistvenega momenta potvor- jena, ne pa očiščena. Predstava, ki določa rezidualni pojem objektivnosti, ima tako tudi svoj pralik v nekem postavljem, ki so ga naredili ljudje; nikakor ne v ideji tistega Na se- bi, za katero substituirá očiščeni objekt. Gre, pravilneje, za model profita, ki ostane v bilanci po odbitju vseh pro- izvodnih stroškov. Profit pa je v formo izračuna spravljen in omejen subjektivni interes. To, kar trezni stvarskosti /Sachlichkeit/ profitnega mišljenja, nekaj pomeni, ni stvar; - 244 - ta izgine v dobičku, ki ga nekomu prinaša. Spoznanje pa bi moralo voditi tisto, kar menjava ni okrnila, ali tisto - kaj- ti nič neokrnjenega ne obstaja več - kar se skriva pod de- janjem menjave. Objekt je prav tako malo brezsubjektni preos- tanek, kot ni to, kar postavlja subjekt. Obe določitvi, ki si med seboj nasprotujeta, prilegata druga v drugo: ostanek, s katerim se znanoöt zadovolji kot s svojo resnico, je produkt njenega manipulativnega postopka, ki je subj-ektivno prirejen. Definirati, kaj da je objekt, bi bilo del takšnega prireje- vanja. Objektivnost je moč določiti zgolj s tem, da na vsaki stopnji spoznanja in na vsaki zgodovinski stopnji reflektira- mo tako o tem, kar se vsakokrat kaže kot subjekt in objekt, kot o posredovanjih. Toliko je objekt dejansko, kot je učilo . novokantovstvo, "neskončno zadan". Včasih se subjekt kot ne- omejeno skustvo bolj približa objektu kot filtrirani reziduum, prikrojen zahtevam subjektivnega uma. Nereduciraxia subjektiv- nost more, glede na svojo zdajšnjo - to je polemično - mestne vrednost delovati bolj objektivno kot^objektivistične reduk- cije. Ne nazadnje je vse spoznanje začarano s prekletstvom s tem, da epistemološke teze izročila postavljajo svoj predmet na glavo: fair is foul, and foul is fair. Objektivne vsebine individualnega skustva ne proizvede metoda komparativne posp- lošitve, marveč razrešitev tistega, kar temu skustvu, ki je samo ujeto, preprečuje prepustiti se objektu tako brez predso- dka, kot pravi Hegel, s tisto svobodo, ki bi sprostila subjekt spoznanja, dokler resnično ne ugasne v objektu, s katerim je v sorodu po svoji lastni objektni biti. Ključna pozicija subjekta v spoznanju je skustvo, ne forma; kar se pri Kantu imenuje ob- likovanje, je v bistvu deformacija. Napor spoznanja je predvsem destrukcija njegovega običajnega napora, nasilja do objekta. .'Tjegovemu spoznanju se približuje akt, v katerem subjekt raz- trga tančico, ki jo tke okoli objekta. To zmore le, kjer se v pasivnosti prosti tesnobe, zaupa lastnemu skustvu. Na mestih, kjer subjektivni um sluti subjektivno naključnost, se zasvet- lika prednost objekta; to na objektu, kar ni subjektivni doda- tek. Subjekt je agens, ne konstituens objekta; to ima svcje kc- nsekvence tudi za^razaerje teorije in prakse. 8. Tuli po drugi refleksiji kopernikanskega obrata ohrani naj- bolj sporen Kantov teorem, distinkcija transcendentne stvari na sebi in konstituiranega predmeta, nekaj resnice. Objekt bi bil namreč enkrat Neidentično, osvobojeno subjektivnega pre- kletstva, in zajeti bi ga bilo moč v samokritiki le-tega - če sploh že je in ni prej to, kar je orisal Kant s pojmom ideje. Taksno Neidentično bi se precej približalo Kantovi stvari na ¿ebi, čeprav je sam vztrajal na božišču njegovo koincilence s subjektom. Stvar na sebi ne bi bila relikt odčaranega mttnlusa intelligibili s, marveč bi bila bolj realna kot mundus sensi- - 245 - bilis, in sicer toliko, kolikor abstrahira Kantov koperniko- vski obrat od onega Neidentičnega in s tem začrta svojo mejo, Kantovsko pa je potem objekt še to od subjekta "postavljeno", subjektivni oblikovni splet dekvalificiranim nad nečem; kon- čno postava /das Gesetz/, ki zaobsega v predmet pojave, de- zintegrirane po njihovem subjektivnem povratnem odnosu. Atri- buta občosti in nujnosti, ki ju Kant pripenja emfatičnemu po- jmu postave, imata stvars-rko /sachlich/ trdnost in sta nepro- dorna tako kot družbeni svet, s katerim se spopadejo živi, Tista postava, ki jo subjekt po Kantu predpisuje naravi, naj- višji vzpon objektivnosti v njegovi koncepciji, je popoln izraz tako subjekta kot njegoT'-e samoodtujitve: subjekt podti- ka na vrhu svoje oblikujoče pretenzije sebe kot objekt. Ven- dar ima to zopet svojo paradoksalno upravičenost: subjekt je :'. dejansko tudi objekt, le da pač v svoji osamosvojitvi v for- mo pozablja, kako in kaj njega samega konstituira, Kantov kopernikanski obrat pravilno označuje objektiviranje subjek- ta, realitete postvarjenja. Vsebina njegove resnice je zap- reka med subjektom in objektom, ki nikakor ni nakopičena on- tološko, marveč zgodovinsko. Subjekt jo postavlja s tem, da si prilašča supremacijo nad objektom in se tako prevara zanj. Kot v resnici Neidentično se objekt toliko bolj odmika sub- jektu, kolikor bolj subjekt 'konstituira' objekt. Zapora, ob kateri se lomijo razmišljanja Kantove filozofije, je obenem njen produkt. Subjekt kot čista forma, izvorna apercepcija, navidezno absolutno dinamični princip, pa ni zaradi horizma slehernega materiala nič manj postvarel kot svet reči, kon- stituiran po modelu naravnih znanosti. Kajti horizem na sebi, čeprav ne za Kanta, zavre zatrjevano absolutno spontanost; forma, ki naj bo sicer forma nečesa, ki pa po lastni nstravi ne more stopiti v medsebojno učinkovanje z nobenim Nekaj, Nje- na ostra ločitev od dejavnosti posameznih subjektov, nujno razvrednotene kot kontingentno-psihološke, razruši izvorno - apercepcijo, Kantov najosnovnejši princip. Njegov apriorizem oropa čisto delovanje prav tiste časnosti, brez katere si dinamike sploh ne moremo misliti. Delovanje pade nazaj v bit drugega reda; kot je splošne znano, izrecno v obratu poznega Fichteja glede na Vedoslovje iz 1, 1974, Kant kodificira takšno objektivno dvoznačnost v pojmu objekta, in noben teorem o objektu je ne sme preskočiti. Strogo vzeto bi pred- nost objekta pomenila, da objekt kot abstraktno nasprotisto- ječe ne obstaja, da pa se kot tako nujno prikazuje; odstra- niti bi bilo treba nujnost tega videza, 9. Seveda subjekt pravzaprav prav tako ne 'obstaja' /'gibt' es/. Njegovo hipostaziranje v idealizmu vodi k nesmislom, Povzemimo jih v tem smislu, da vsebuje subjekt v sebi to, proti čemur je postavljen. In sicer nikakor zgolj zato, ker kot konstituens predpostavlja konstituum. Sam je toliko objekt, kolikor je bi- - 246 - lo tisto 'obstaja», ki ga implicira idealistični nauk konsti- tucije - da bi lahko karkoli konstituiral, mora obstajati su- bjekt - s svoje strani sposojeno pri sferi fakticitete. Pojem tega, kar obstaja, ne meni drugega kot pojem tu-bivajočega /des Daseienden/, in kot tu-bivajoče sodi subjekt vnaprej k objektu. Kot čista apercepcija pa bi bil subjekt rad nasploh • Drugo vsega tu-bivajočega. Tudi v tem se negativno prikazuje kos resnice: da je postvarjenje, ki ga je suvereni subjekt nadel vsemu, vključno sebi, videz. V brezno samega sebe pre- mesti, kar bi ušlo postvarjenju; seveda z nesmiselno konse- kvencc, da izdaja s tem oprostilni list vsakemu drugemu pos-, tva.rjenju. Idealizem napačno projicira navznoter idejo pra- vilnega življenja. Subjekt kot produktivna moč domišljije, čista apercepcija, navsezadnje svobodno dejanje šifrira tis- to dejavnost, vkateri se realno reproducira življenje- ljudi, in v njej utemeljeno anticipira svobodo. Zato subjekt prav tako ne izgine enostavno v objektu ali v nekem dozdevno vis-, jem, v biti, kakor ga ne smemo hipostazirati. Subjekt je v svojem samopostavljanju videz in hkrati neko zgodovinsko nad» vse dejansko. Vsebuje potencial odprave svojega lastnega go- spostva. lo. Diferenca subjekta in objekta zareže tako skozi subjekt kot skozi objekt. Ni je moč niti absolutizirati niti odstraniti ; z mislijo. Vse na subjektu lahko pravzaprav pripišemo objek- tu; kar na njem ni objekt, semantično razžene tisti "je". Čista subjektivna forma tradicionalne spoznavne teorije je po lastnem pojmu vsakokrat le kot forma objektivnega, ni brez njega in brez njega je sploh ne moremo misliti. Tisto trdno spoznć.vnoteoretskega jaza, identiteta samozavedanja, je oči- tno oblikovano po nereflektiranem skustvu mirujočega, iden- tičnega objekta; Kant ga tudi .bistveno navezuje nanj, Kant ne bi mogel reKlamirati subjektivnih form kot pogojev objektiv- nosti, če jim na tihem ne bi priznaval objsktivnosti, ki si jo sposoja pri tisti, ki ji postavlja nasproti subjekt. Ven- dar je v ekstremu, v katerega se strne subjekt, glede na toč- ko njegove sintetične enotnosti povzeto vedno zgolj to, kar je že na sebi sopripadno. Sinteza bi bila drugače gola kla- sifikatorična samovolja. Seveda takšne sopripadnosti prav tako ni moč predstaviti brez subjektivnega dosežka sinteze. Se pri subjektivnem aprioriju lahko govorimo o objektivnosti njegove Viljave edino toliko, kolikor ima svojo objektivno plat; brez te bi bil objekt, ki ga konstituira apriori čista travtologija subjekta. Naposled je njegova vsebina, pri Kantu materija spoznanja, zaradi njegove nerazrešljivosti, danosti, njegove vnanjosti do subjekta prav tako neko objektivno v njem. Glede na to se subjekt s svoje strani zlahka zdi Nič, - 247 - otjekt pa absoluten, kar Heglu ni bilo tako tuje, -^oda to je. zopet transcedentalni videz, Subjekt postane Nič s svojim hipostaziranjem s postvarje^jem nestvarskega. Dano je v pro- test /^Sis leht zu Protest/, ker ne zadošča globoko naivno-re- alističnemu kriteriju bivanja /das Dasein/, Idealistično kon- strukcijo subjekta zlomi zamenjava subjekta z nekim objektiv- nim kot na-sebi-bivajočem, kar pa subjekt ravno ni} subjekt je po meri bivajočega obsojen na ničnost. Subjekt je toliko bolj, kolikor manj je, in toliko msnj, kolikor bolj si domi- sija, da je, da je za sebe neko objektivno, Toda kot moment je nelzniČljiv, Po eliminaciji subjektivnega momenta bi se objekt difuzno razpršil, talco kot bežni vzgibi in trenutki subjektivnega življenja. 11, Tudi objekt ni, čeprav oslabljeno, brez subjekta. Ce bi manj- kal subjekt kot moment ob samem objektu, bi objektivnost le- -tega postala nonsens. To postane očitno ob slabosti Huniove spoznavne teorije. Bila je subjektivno usmerjena, vtem ko si je domišljala, da lahko pogreša subjekt. G-lede na to je treba so- diti o razmerju individualnega in transcendentalnega subjekte. Individualni subjekt jo sestavni del empiričnega sveta, kalcor so neštetokrat variirali od Kanta naprej. Toda njegova funk- cija«, njegova sposobnost skustva, ki manjka transcendentalne- mu subjektu - kajti neko čisto logično ne bi moglo ničesar skusiti -,je v resnici veliko bolj konstitutivna kot funkcija, ki jo idealizem prisoja transcendentalnemu subjekta, s svoje strani popolnoma predkritično hipostazirani abstrakciji od in- dividualne zavesti, Vendar pa pojem transcendentalnega spomi- nja na to, da mišljenje, zaradi njemu imanentnih momentov ob- čosti ,presega lastno nujno individuiranje.. Tudi antiteza občega in posebnega je tako nujna kot varljiva. Ni prvega^brez drugega; posebno je le kot določeno in le toliko obče, obče le kot določitev posebnega in le toliko posebno. Obe sta in nista. To je eden najmočnejših motivov ne-idealistične dia- lektike, 12. Refleksija subjekta o svojem lastnem formalizmu je refleksija o družbi, s paradoksi jo, da so, v skladu z intenco poznega Durkheima, konstitutivni formanti družbeno nastali, da pa so " op,prev.: protest: uradna listina da menica ni bila pr'ìvc- časno izplačana /Verbinc, slovar tujk/ - 248 - na drugi strani, na kar se lahko sklicuje veljavna spoznavna teorija, objektivno veljavni; ûurkheimove argumentacije jih že predpostavljajo v vsakem stavku, ki demonstrira njihovo pogojenost. Paradoksija je najbrž eno z objektivno ujetnost- jo subjekta v sebi. Spoznavna funkcija, brez katere ne bi bilo niti diference niti enotnosti subjekta, je nastala s svoje strani. Obstaja bistveno v tistih formantih; če obsta- ja spoznanje, spoznavamo z njimi tudi ta^n, kjer jih spoznanje presega. Formanti definirajo pojem spoznanja. Kljub temu niso absolutni, marveč so nastali kakor spoznavna funkcija sploh. Ni povsem nemožno, da bi lahko minili. Če bi predicirali nji- hovo absolutnost, bi to postavljalo spoznavno funkcijo, sub- jekt, absolutno; če bi jih relativirali, bi to dogmatično preklicalo spoznavno funkcijo. Proti temu se navaja, da vse- buje argument neumni sociologizem: bog bi ustvaril družbo, ta pa človeka in boga po njegovi podobi. Toda teza o predho- dnosti je nesmiselna le, dokler se hipostazira individuum ali njegova biološka prvotna forma. Prej moramo raavojnozgodovin- sko postaviti domnevo o časovnem priusu, vsaj istočasnosti ro- du. Da naj bi človek obstajal pred rodom, je bodisi biblijska reminiscenca bodisi očiten platonizem. Narava je na svojih ni- žjih stopnjah polna ne-individuiranih organizmov. Če se po te- zi novejše biologije ljudje zares redijo toliko manj opremlje- ni kot druga živa bitja, so se lahko ohranili pri življenju le asociirani, z rudimentarnim družbenim delom; principium individuationis je njihovo'sekundarno, hipotetično postav- ljeno, neka vrsta biološke delitve dela. Neverjetno je, da je kak posamezni človek najprerj izstopil kot pralik. Vera v to mitično projicira nazaj historično že docela izoblikovan pri- ncipium iniividuationis ali pa ga na večni nebes idej. Rod se je najbrž individuiral z mutacijo, da bi se nato reproduciral z individuacijo, v individuih ob naslonitvi na biološko sin- gularno. Človek je rezultat, ne pa erdos; spoznanje Hegla in Marxa sega v najosnovnejše tako imenovanih konstitucijskih vprašanj. Cngologija Človeka - model konstrukcije transcen- dentalnega subjekta - je orientirana ob razvitem posamezniku, kakor to jezikovno nakazuje ekvivokacija v izrazu 'ta' ki prav tako poimenuje rodovno bitjo kot individuum. Toliko ncminaliaem vsebuje zoper ontologijo veliko bolj kot le-ta primat rodu, družbe. Ontologija je seveda z nominalizmom eno-..:, tna v tem, da takoj zanika rod; mogoče zato, ker le-ta opo- minja na živali; je ontologija v tem, ico posameznika povz- iigné-.v formo enotnosti, nasproti Ljiogemu pa v neko na-sebi- -bivajoče; je nominalizem v tem, ko posameznika neroflekti-- rano razglasi, po modelu posaineznega človeka, za resnično bivajoče. Družbo zanika v pojmu s tem, da jo poniža v ab- reviaturo posameznega. Prev. Rado Riha Prevedeno iz: Th. .7.Adorno,Stichh'.vorte, Kritische Modelle 2, str. 151 - 169: edition suhrkamp Suhrkamp Verlag, 197o. - 249 - EDEN V ELDORADU (РОЕШЛКА ) it wa.s a strange Eden hardly a paradise hut hte hest we had (V/illiam V/antling,Aesthetics) a) Dropout The intellectual can trip on ideas. (Rose V. Speck, The New Families) 1 Zdi se, da se mnogo bistvenih zmot obravnavanega teksta vr- ti okrog nekega protislovja v tekstu samem. Cit.: "Upor proti sistemu pomeni marginalizacijo upirajočega se posameznika,sku- pine. Edino kvalitativno različnost današnji družbeni stvarno- sti predstavlja dropout, "In začetek naslednjega odstavka: "Kot izhod iz brezizhodja je drûpout pot k molzenju kozla ; ne le zapuščanje sistema, temveč tudi opuščanje boja proti sistemu." (str. 28). Nadaljnji tekst je predvsem z epiteti bo- gata ilustracija te teze. Če upor proti sistemu povzroči mar- ginalizacijo in predstavlja dropout edino kvalitativno različ- nost današnji družbeni stvarnosti, kako je mogoče trditi, da je dropout opuščanje boja proti sistemu, ko pa je z bojem pro- ti sistemu pogojen? Po tej tezi upor proti sistemu povzroči opustitev boja proti le-temu; morda je tu sklep predrastično izpeljan, vendar je pomenljiv zlasti zato, ker nekoliko spo- minja na tisto staro "modrost": "Ti se kci,r zaletavaj, te bo že življenje izučilo ..." To modrost ironizira tudi Tom;,i.ž v zvezi s Crosbyjevo in Stillsovo ïïooden Ships (str. 19), vendar je tudi tam problem gledan nelcako z nepravega zorne- ga kota. Če že citiramo rock (ta komad je eden tistih, ki to zaslužijo) - malo večji kos se glasi takole: Go take a sister, then by the hand Lead her far from this foreign land Par away where we might laugh again ïïe are leaving you don"" t need us And ifs a fair wind blowin. warm out of the south over . my shoulder - 250 - Guess I'll set a course and go. Očitno tu ne gre toliko za uporništvo v klasičnem smislu (de- žela ni le "nasprotna", je "tuja"), kolikor za ustvarjanje svojega načina življenja; morda lahko to imenujem z Že do- kaj ustaljenim izrazom alternativna kultura. Bistvena razli- ka je v tem, da je il .sično uporništvo dosti laže integrativ- ni element sistema kakor morda protikultura (s tem nočem re- či, da tudi ta ne more hiti kaj takega) - mogoče celo zato, ker je sistem "normalnega" uporništva že dokaj vajen in je zato proti njemu tudi dokaj imun. 2 Cit.: "Je(namreö dropout, op.S.F.) (vse prevečlcrat) 'dejanje pasivnega tihega odpora '(konzervativna terminologija reakcio- narnega Ley.rya), izkazano z zaužitjem mamila." (str. 28). lía to zelo dobro odgovarja Bojan Baskar v eni od svojih vse pre- malo znanih razprav (če lahko to tako imenujem). Cit.: "Pasi- vizacija je pojem, ki si ga ogledujem v njegovem socialno- historičnem kontekstu: zapadna civilizacija, ki je zrasla na Logosu, Eatiu in Produkciji, se čuti ogrožena ob negaciji teh treh temeljnih vrednot, pa naj gre za narkomtmijo, seksualno osvoboditev - reerotizacijo telusa, umetnost - estetiko , ki je čutna in ji je cilj čutnost , eksponate vzhodne civiliza- cije in vzhodno civilizacijo sploh, allupa za imena, kot so Schopenhauer, Kierkegaard, Nietzsche, Heidegger itd,, v koli- kor jih Logos in Produkcija ne absorbirata." Sploh se zdi, da je Tomažev odnos do Learyja in LSD genera- cije" (blesav izraz!), katere "patron" (str. "2?) da je^v glavnem oprt na Roszaka , ki pa se v tem primeru ne izkaže s striktno objektivnostjo, saj se trudi navajati primere, ki naj čimbolj drastično pokažejo slaboumnost podobnih eksperi- mentov (navedbe iz underground časopisov). Ha začetku poglav- ja sicer jasno pove: "If we accept the proposition that the counter culture is, essentially, an ex-ploration of the po- . litios of consciousness, then psychedelic experience falls into place as one, but only one, possible method of mounting that exploration. It becomes a limited chemical means to a . greater psychic end, namely, the reformation of the persona- lity, upon which social ideology and culture generally are ultimately based." (str.156) Vendar se potpm trudi povedati, kako je stvar udarila mimo, (Hoss V, Speck je o tem precej drugačnega mnenja: . - ■■ -, , \, - 251 - "A central discovery of our work, therefore, is that the so- called psychedelic drugs, currently so disapproved of hy the larger society, ^represents a sort of training proceijs for a nevi society,") Če je Roszakovo stališče podprto le z nekoli- ko tendenciozno izbranimi citati, ni Tomaževo podprto z ni- čimer, r^^zen z nekaj patetičnimi pridevki, ITaj navedem citat iz Learyja (ki ga ne proglašam za svetniku., pa tu.di ne za bi- ser revolucionarnosti, da ne bo nesporazumov), ob katerem se mi zdijo Tomaževi pridevniki na learyjev r^čun vsaj pretirani: "Psihedelično izkustvo je potovanje v nova kraljestva zave- danja. Hamen in vsebina izkustva sta brez konca, karakteri- stični momenti pa so transcendiranje verbalnih konceptov, di- menzij časa in prostora, ega in identitete, !Taka izkustva araz- širitve zavesti se lahko dogodijo na rt-zlične načine: odpoved čutom, joge, disciplinirana medite cija, religiozna ali estet- ska eksteza, lahko pride do njih tudi sponteno. V novejšem času so postela dostopna vsem s pomočjo psihedeličnih drog, kot so LSD, psilocibin, mesk£.lin, DMT itd. Droga, seveda ne ustv^--ri transcendente.lnega izkustva, (podč. S,P.) Deluje sa- mo kot kemični ključ: odpre zavest, osvobodi živčni sistem njegovih modelov in običajnih struktur," Itd. D-alje Leary govori o odločilnem pomenu_drugih faktorjev: osebnost, oko- lje, socialni faktor ipd. (Te misli so, mimogrede povedano, precej podobno Roszakovim iz zgoraj navedenega citete). b) Integra ti vnost- LImm: mmm, children of the revolution. Ilare Bolan, Children of the Revolution) V tekstu moti dokaj majhno spoštovanje do deklarirane razli- ke med uživanjem (ali celo zaužitjem) mamil in narkomanijo, zlasti kadar gre za t.im. "mehke droge" (in da te gre v tem tekstu skoraj povsod), čeprav je na str. 16 eksplicitno za- pisano, da uživanja marihuane ne priznava nobena od šitirih točk definicije markomanije ekspertov V/HO, Vendar je to pravzaprav postranski problem (čeprav še zelo udomačen). Cit. : "Pod težo ¿tv^:-mosti vidim, da sem o uporništvu in re- volucionarnosti enostransko pisal,t.j. pretiraval sem v pri- pisovanju teko lepih lastnosti mladi generaciji: sistem je upor vešče izkoristil v svoje namene, ga zmanipuliral, sko- pil. Danes o uporni mladini skorajda -ni sledu (niti o kt-kšni drugačni revolucionarni subjektivnosti). Sicer pa so resnic- - 252 - ni uporniki vedno bili v izraziti manjšini. Bili so pa le"! (str, 35). O^^itati nekomu, da ga je sistem, izkoristil, je skoraj isto kot očitati loncu, da nekdo iz njega naliva drek. trditev je seveda mett-i-forična, vende.r vsebuje dobršen kos resnice, verjetno več kot zgoraj navedeni stavki, ki se slišijo nad- vse svetobolno ("dobri stari časi). Pa pustimo ljudska re- kla. Trditev, da so enkrat bili revolucionarji, zdaj jih pa ni več, ni samo svetobolna, ampak v svojem mejnem pomenu že kar reakcionarna: pod revolucionarnostjo očitno razume samo neko specifično obliko del3)vanja, medtem ko- drugim tega stt.- tusa ne priznava. Sicer pa - če si privoščim 5e malo ironi- je - ali mogoče revolucije, ki je v Tomaževem tekstu nekak- šna svet;-- besed^., beseda vseh besed (glej Se točko d!), si- stem ni zmanipuliral in integriral? lido si u.pa trditi, da revolucija ni to, kar zdaj "teče dalje", ampak nekaj druge- ga? lil j pa "nova schick revolucija?" Cit.: Jem-j-nje mamil je krasen primer represi\'ne desublima- ci je." (str. 27) (Glej motto k točki a) Represivna desubli- maci ja je sicer I.wircusejev pojem, vendar se zdi, da ga je v tej zvezi inspiriral Roszak: "Such an incorporation v/ould seem to be an excellent example of Liarcuse'^ s repressive desi;bli- mation." Vendar je Roszak uporabil pogojnik, saj "1псозтро- r^.tion" pomeni integracijo v sistem, izrabo "m^-mil" s strani tehnokr;..ci je. Da je kaj takega že izvršeno, kot sledi is Toma- ževeg.;- brespogojnegc- stavka, pa je malo težko trditi. In še to: Cit.: Legalisacija bi potrdila Icrivičnost obsodb, izrečenih zaradi kršenja sakona o marihuani, s tem pa Icri-^/ič- nost celotnega (obso jevalskeg... ) sistema po eni in njegovo neresn(ičn)ost po drugi strani. Poleg teg... bi est-..blishment isgu.bil n.-jpogostejše opravičilo sa sapirc.nje aktivistov • mladinskega gibanja." (str. 27). Str^-n prej pa "Legalizacija bi bila integrativna sa sistem". Ker slednjo trditev Tomaž sam dovolj učinkovito pobija, je ta nadaljni komentar odveč. c) Hevoluconarizem ? I Pity The Poor Jmikie the more Jill is afraid of Jack the more frightened is Jack that Jill v/ill think that Jack is afraid (R.D. Laing, ICnots) - 253 - Cit.: "Brezsmiselno "bi "bilo trditi, da ima mamilo kritičen in sub verzi ven karakter. lD.adina ni prenehala verovati v ameriški način življenja, ker se je vdala uživanju mamil, temveč uživa mamila, ker je prenehala v-nj vero v. ti in ti- pajoče išče drugegsi. "In malo dalje: "Končno, so ljudje, ki ne uživalo mamil, ali pa jim to pomeni obrobnost, akcidenč- ' not, če ПЗ spoznane ovire pri vzpostavljanju svobodnejšega, če že ne svobodnega sveta (vse podrčtol S.?.), pa so in ostei.- jajo prepričani uporniki, kot pa so na dru.gi strani tisti, in teh je mnogo več, ki z jemanjem mamil, ali temu navkljub, gnojijo obstoječe v nespremen jenosti in nespremen. .1 jivosti. " Seme tehnokratizma, ki je (verjetno brez avtorjevega hotenja) vzklilo na vrtu razpravljanja o tsikih in podobnih temah (ki so za tć-.kšen plevel vsekakor zelo prikladne): to je "ste-ti- stični način mišljenja". Dihotomija, ki jo postavlja, je lažna (kakor sploh večina dihotomij: če že niso zlagane, so vsaj do skrajnosti poenostavljene in uporabne le kot najbolj 7, elementarna stopnja razumevanja - samo da navadno ostane pri njih) : naj se za nekaj časa torej še sem poklonim mitu o ob- jektivni zavesti (hvala, Roszak) - torej: V tekstu je postavljeno takole nasprotje: ljudje, ki ne uživa- jo mamil, ali pu ... (gl. citat) pa so uporniki, proti tistim, ki jih uživajo, pa so konformisti. Totaaž postavlja tezo, da je slednjih več. Najbrž res. Pustimo ob strani dej-, stvo, da niti upornik niti konformist nista definirana in da se pravzaprav ne ve, kdo je kaj, in poglejmo, zakaj je o-, menjeno nasprotje-lažno : predvsem zato, ker je edino ekspli- cirano in s tem vstopa v zavest bralca kot sploh edino ali vsaj najpomembnejše, ni pa ne eno ne dru.go. Samo še nelc:.j dru- gih dihotomij tikšne vrste, ki naj pokažejo, kako težko je з takšnim načinom razmišljanja priti blizu resnici: celotno pre- bivalstvo proti tistim, ki so zaužili m¿imilo (s posebnim ozi- rom na eventuelno pozitivno reakcijo); dalje tisti, ki so zaužili mamilo, pa so uporniki, proti tistim, ki so ga tu.di, pa so konformisti, dalje tisti, ki so zaužili mamilo s pozi- tivno reakcijo, pa so uporniki, proti tistim, ki so pod isti- mi pogoji ostali konformisti itd. itd. skoraj do neskončnosti. Centralna dvojica bi bila (morda) tale: celotno prebivalstvo (s procentu-alnim ozirom na njegov revolucionarni del) proti tistim, ki so zaužili mamilo z določeno pozitivno reakcijo (s procentualnim ozirom na revolucionarni del le-teh). To seveda ni statistično ugotovljivo; zatorej pitajmo "naše ljubo delovno ljudstvo). (Iii te j Bor) s statističnimi in dru- gačnimi kvaziresnicami. " - 254 - Podčrtal sem izraze, ki se mi zdijo prav posebej pomenljivi. Iz besede "vdali" (vdati se: posixiti ujetnik, suženj) zveni pomilovanje do "revčkov, ki ... ": nivo Jane. "Tipajoče" i- ščejo: isto, razen če se zavedamo, kako zelo je vsako iskanje tipajoče. "Spoznana" ovira (in vse ostalo, kar je podčrtc-no) : tu se Tomaž približuje mesijanizmu ali univerzalizaciji last- ne£p. (preroškega) videnja. V takšnem kotekstu se slišijo čud- no in dobivajo puritanski (čeprav rdeče pobarvan) prizvok že drugje citirani epiteti na Learyjev račun: stil se namreč (zlasti če upcBbevamo, da je tudi Learyjev stil zelo pridigar- ski) nevarno približa stilu medsebojnih obračunavanj raznih "prerokov". In še v zvezi z "obrobnostjo, "priveskom" ali celo "oviro", ki d- jo predstavlja marihuana za maso revolucionarjev, se sliši čudno stavek na str. 11: ".. mnoge je ravno marihuana pripeljala na pot političnega aktivizma" (gl. tudi citatu predhodni tekst). Pravzaprav gre spet za nekakšno dihotomi- jo: bistven/nebistven del (utelesitev evropske metafizike!). Vendar ima vsaka stvar na razpolago le malo več eksistenci- alnih Variant, kakor pa ste njena bistvenost oz. nebistve- nost. To je iz samega tekste sicer implicitno razvidno, eks- plicitno pa je prej zanikano kot potrjeno. Končno je presenetljivo tu.di dejstvo, da v raapravi pri obili- ci citatov ni navedenih virov, ki obravnavan problem osvet- ljujejo nekoliko drugače (Leary, V/atts, Speck, tudi Laing - izjema je v tem Huxley, ki je nekajkrat omenjen). Learyjev članek iz Tribune (od tem je nekaj navedb) se namreč ne po- kriva docela z obravnavano problematiko. d) Beseda kot reakcionarni element Three little words: I love you. (Engelbert Humperdinck, Tliree Little words) Cit.: "Ne le, da mamila niso osrednji del protikulture, so bolj ali manj privesek, so njen nerevolucionarni, večkrat reakcionarni element. Med tistimi elementi, ki jih more dru- žni najlaže absorbirati, vključiti v sistem, ne da bi se stru.ktura le-tega (bistveno) spremenila," (str.26). V situaciji, v kakršni smo, ni prostora za naivnost. Sistem, ki je dovolj dobro %rganizi3?an, lahko integrira in izkoristi - 255 - karkoli, ne le priveske kultur in protilcultur. Zakaj naiv- nost? Cit.; Lingvistična antropologija ugotavlja, da "bolj kot je jezik razvit, manj "besed ima. Sicer sama kvantiteta še ne določa kvalitete, vendar mislim, da je pod udarcem pred- vsem slednja ... " itd. (str. v opom'bi), Tukaj je tehnokrc-.t- sko-sistemska teza sprejeta za nepristransko znanstveno ugo- tovitev. Ta trditev je živo utelešenje (morda podzavestne) vere v linearni čas (gl. str. 21, 22, 23 Tom£;ževeg<-. teksta). Beseda post-i.ne tu integra, ti vni faktor za sistem (glej tudi Bojana Baskarja opom'bo pod 4), ne spreminja ga niti "bistveno niti nebistveno, marveč ga afirmira. In ko so "besede in-te- grativni faktor, torej nerevolucionarne, je morda vprašanje izg^abljenegr, pomena molku vsaj toliko pomembno, ^gt vračanje pomena besedam (prim. str.Z3 Tomaževega teksta) Opombe ; 1) Tomaž Ivlastnak, 0(b ) narkomaniji, Gasopis Za Icritiko znano- sti, domišljijo in novo antropologijo, št, 4-5-6, 2) Bojan Baskar, Prispevek za tematsko številko Prifaka, ki je tem-atska na temo "študijski problemi" (ali nekaj podobneg-O Prifak 1973/74 (to ni napisano, op. S.P.), številka "Dol s Prifakom", strani niso numerirane. Zdi se mi, da ta citat na svoj način dopolnjuje citat iz Ros- zaka (str. 267: za navedbo dela glej op. 5), ki je napisan kot nalašč za tiste, ki jim je revolucionarno delovanje ne- Icak "vrhovni cilj", a s svojim ozkom razumevanjem teka pojma omejujejo možnost na delovanje sebi in dru.gim:" .. the process of weening men away from the techocracy can never be carried through by v/ay of a grim, hardbitten, and self-congratu.latory militancy, v/hich at best belongs to tc-sks of ad hoc resisten- ce. Beyond the tactics of resisfemce, but shaping them at all times, there must be a stance of liXe which seeks not simpliy to muster power against the misdeedsof society, but to tran- sform the very sense men have of realitj''. " 3) Anti-estetska usmerjenost manihejstvj. se zelo manifestira . tedaj, ko s senzacionalistiönim studom govori o zakajev^nju, tripanju in fiksanju: "uživanje mamil" (uživati in mamiti sta dve besedi, ki imata v asketsko-reificirani zavesti neomanihejcev nadvse živdski prizvok) "jema.nje mamil" (per- verzna kraja prepovedanega sadu, živ-.lsko bogoskrunstvo), "beg v sladko omamo", "beg v strapene sanje" (beg, sladkost, strup, sanje! sranje!) itd. itd. "Uživanje je neomanihejcem - 256 - pravo uživanje le v opajanju s stvaritvami produkcije in nekakšne produktivne humanosti (glej vidmttrjanske medita- cije ipd., Kreftove n.pr.). Ni jim uživanje življenja hu- m0.n0 dejstvo, ampak jim je human akt (po) uživanja humane- ga življenja, kar se izkaže kot slah hedonizem. Ali kot pro-- vi Rubin, da so svinje hedonisti, vendar s slabim okusom, (opomba Bojan Baskar), 4) Termin "čustnost" je rmstrezen v tem, da ga običajna za- vest ne reflektira, ampak sluzasto utopi v svojo pornograf- sko zavest; pri tem na ta zavest seveda ni neodgovorna zr. re- dukcijo jezika n^-. potrebe in utrjev^.nje establishmenta, ( op. B.B., podč. S.F.). 5) Theodore Roszak, The IJaking of a Counter Culture. Anchor Books, Boubleday 8- Co., Inc. New Yoek 1969, C) lioss V, Speck (in sodelavci), The New Pam.ilies. Youth, Communes, and the Politics of Druga, Bć^-sic Books, Inc. New York 1972, str. 17б. 7) Timothy Leary, Ralph Metzner, Rich^-rd Alpert, The Psychedelic experience. (Odstavek je preveden po itaglijanski izdaji: L"" .esperienza psichedelica, Iknuale basato sul Libro Tibetano Dei Morti. Spigar ed., Llilano 1974, str, 15, 16). ü) Roszak, cit. delo, str. 172 9) N.pr. v trditvi, da Gautier jev Club des Ilaschischins in Baudelaire nista bila angažirana v družbeno revolucionarnih gibanjih, je sociologistična simplifikacija,'ki v običajnem sociološkem (običajni sociološki: sociolcgistični) tekst ne bi izstopala: ker pa se v obravnavanem tekstu kaže zelo očit- na tendenca po transcendiran ju teg-% nivoja (naj rečem "pre- seganju", da se tovariši z "materialističnim sveto\'nim na- zorom" ne bodo zgražali?), pade iz teksta kot relikt nečes--, kar je sicer v odbršni meri že preseženo ali vsaj zatrto. Če hočemo govoriti o besedi kot o elementu družbe, ki je pomemben toliko kot kateri drug (in to obravnavani tekst hoče početi), potem je nujno prevrednotiti vloge gibanj, ki- jih sociologistična"znanost" proglaša za spremljevalna, v svojih ekstremnejših (a v bistvu ^arno dosledno izpeljanih sociologističnih) stališčih pa ki^r za reakcionarna. • Srečko Pišer - 257 - EDEN, pa akademska erotika (Nepolemični odgovor na polemični Eden v Eldoradu Srečka Pišerja ... Polemike so, ki vlivajo nekaj življenja v mrtvilo akademske- ga možganodelstva. Eo že živimo v družbi, kjer nas terorizi- ra delitev dela, bi vsaj od 'kiselnih delavcev"pričakoval de- jansko miselno delo (ali pa r^vno od teh ne?). Pa ko so najbolj vzburjeni, pljuvajo v mrtvo vodo: Eako naj iz tega vzkali kaj, kar bi nekoč zacvetelo? Vsak se oklepa svoje izgotovljene re- snice, ki je izgotovljena in resnica le zanj, pa še to le te- daj, če je to tudi za tiste (torej le ne samo zanj: družbenost privatizerstv-^ i ), ki oblilcujejo tečajno listo. Nosnica je, ve- likemu mislecu navliljub, izgotovljen denar, ki дге iz roke v roko, ne, ker je resničen, cmp-k, d:- bi t--.kšen post->l! Kdo ima Zadnjo besedo, oz. aktualne je rečeno: kdo sploh sme "ime- ti besedo", je nevprašl jivo : tu je mater.-ilizem še tako neživ- Ijenjskih miselnih tk:..nj. Jasno vidna je iisoda (lepa beseda!) jasnovidnosti (ne preroštva, le pogleda brez kopren in nao- česnih mren), kar je očetu (očetom) vidno, mora biti tudi o- čem očividno. pLazuml jive je : "Stara stališča ("polemično") braniti je ali vra- čanje na že prevladano ali pa potrditev, samopotrditev prevl^- danosti, zadajost.--losti, nilcamor-naprej-prem-loijenosti. Erotika tukaj vsenaokoli: drkanje v glavo. Do sem splošne pripombe. Ob Srečkovem tekstu dve stvari: Ni mi všeč, da stvari, ki jih sam citiram, prevzemam, Srečko citir^.:. kot moje umotvore (Timótejevo LSD-patronarstvo, llic- h.-uldov cit-^t). Se en citat: "Kakšen smisel ima izstop iz ob- stoječega, že vemo. Že st.-.ra utv-r^v je, da se država sama se- suje, k-kor hitro izstopijo vsi njeni člani iz nje, in da de- nar izgubi veljavo, če ga vsi delavci zavračajo. To je r/tar.v iluzija, da je odvisno le od dobre volje ljudi, da bi spre-. menili obstoječe r.zmere, ter da so obstoječe razmere ideje. Od razmer ločena sprememba zavesti, kot se jo gredo fil:>zo- fi kot poklic, t.j. kot posel, je samo produkt obstoječih raz- mer in spada k njim." itd. (Lá.rx v Nemški ideologiji. I.ISID II, str. 249). Ne glede na filozofe! Polemičnemu Srečku "directly from ny "heart to you": D., ne bom gledxl tvojega pla§ č.,, nek-.j malega v jeziku, ki nama je skupen: (brez "nepravega zornega kot:"?)še dva verza 'woden Sliips: If jrou smile at me I will ujiderotand, 'cause that is something everyone dees in the same language, ... zapis?-l Tomaž Ijastnak) 259 S I N O P S I S I : UDK 176:335.95 IJtopi.i-., Ljubezen, človek kot generično bitje, predmetnost, blagovni fetioisem, Icapitulsko delo, dražben... bit, obč::. pro- stitucija (MSTAK TomaŽ: Utopičnost ljubezni Časopis z:^ kritiko zn-,nosti, domišljijo in novo natropologi- jo 7 - 3 Utopija je teorija-praksa, določena z m::.terialno b-:>.zo družbe (nu-sprotno določ;.- ideologijo družbena bit); sprevrač:-nje spre- ï^rnjenosti v njenem temelju. Ljubezen je človeška generična, deju'.-nost in kot t-k^- nrjlepš... svobod.,; pribija pr-znih rok: izkazuje se človekova lit.sp-r líauser-narav-. ITad^-lje so obravnavane, po avtorjevem mnenju,, temeljne deter- mira.nte življenja, v blagovno-kapife-vlskem svetu, ki o/ne)mogo- č-.jo, v osnovi določajo /tudi/ zn.-c.-j ljubezni v njem. Ljube- zen je utopična: je dejanskost brez dej--nskosti, dejanskost, ki še ni dej-.nsk.. UDK 176:335.95 Utopie, Liebe, I.Iensch als generisches Wesen, Gegenständlichkeit, V,4;.renfetisohismus, Iû.pit.-l^rbeit, gesellschaftliches Sein, ..1- Igemeine Prostitu.ticn i:iSTiTAK, Tomaž: Die Utopiehaftigkeit der Liebe C-sopis za kritiko zn.vnosti, domišljijo in novo -ntror.ologi- je 7 - 3 (+) Utopie ist Theorie-Praxis, bestimmt durch die materidle B-sis der Gesellschaft (d:-gegen ist Ideologie durch d.s gesel- lschaftliche Sein bestimmt), die Entstellung der Entstel- Itheit in ihrer Gn^ndl^ge. Liebe ist des I.Ienschen generische T-Vtigkeit und als solche die sch'önste Preiheit; sie kommt mit leeren ILVnden: es zeigt sich die Kasp-r-H-use-IT-tur des T'enschen, V/eiters \7erden die nach Meinung des Autors grundlegenden Determinanten des Gebens in. der V.Lren-Ih-pital-Jelt behandelt, die ^Liebe (v)er(un)möglichen, im Grunde (.-uch) den Ch..r.-kter der Liebe in ihr bestimmen. Liebe ist utopisch: sie ist '.Vir- klichkeit ohne V/irklichkeit, V/irklichkeit, die noch nicht v/irklich ist. 26o SINOPSIS ÜDK 3ol.16:335.95 IZomuna,, utopična skupnost, komuna ližem ZIL'VR Vinko: Komune - med utopijo in realnostjo 5-sopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologi- jo 7-3 Poleg pregleda zgodovine komunalizma so opisj.ne splošne zna- čilnosti komun 19. stoletjja (posebno glede razlike religioz- ne/nereligiozne), povezovalni mehanizmi v teh komunah, vzro- ki z- n-.st:^nek novega koQun-.lizma in tipologija sodobnih ko- mun. Posebej so" "-pisane skupnosti esenov, hutteritov, 'shaker- jev, oneida, ov/enitov, fourieristov, ik..rijancev in s^rni^^non. Priložen-, je tabela pomembnejših komun v zgodovini. UDK 3ol.16:335.95 Einer rbersicht der Geschichte des Kommunalismus folgen die Eeschreiburg der allgemeinen Ch^r^-.kteristiken der Koir^uunen im 19. Jahrhundert, besonders hinsichtlich des Unterschiedes zwischen religiösen luid unreligiösen Kommunen, Verbindimgs- ::;ech^nismen in derselben Kommunen, Ursachen für die Entstehimg des neueren Kommunalismus und eine Typologie der modernen Kom- Liunen. Besondere Beh-.ndlung gilt den Gemeinschaften der Essener Ilutteriten, Shakers, Oneida, Oweniten, Pourieristen, Ikarier und Sxn:.non. Eine ubersichtliche Tabelle der wichtigsten IZoi:- Qunen in der Geschichte-liegt bei. 261 UDK 177:335.95 Utopična naselbina , tehnologija obnasan¡a , komuna , maithuna SATAR , Dane : Dve konkretni utopiji : Skinnerjev "Waiden Two" in Huxleyev "Otok" Časopis za kritiko znanosti , domišljijo in novo antropologijo 7-8 Namen avtorja te razprave je na sociološki način prikazati podobnosti in razlike med Skinnerjevo in Huxleyevo vizijo "idealne družbe".Izkazalo se je , da je v obeh projektih precej elementov , brez katerih se danes in tu ne da zamisliti človeške emancipaci je .Avtor ne skriva prepričanja , da je Huxleyev projekt superiornejši in , da je Skinnerjevo behavioristična psiholo- gija , ki jo je populariziral v Waiden Two , ambivalentna.Še več : nima vgrajenih obrambnih mehanizmov , ki bi preprečili , da bi postala "filozofija manipulacije". UDK 177:335.95 utopische Siedlung , Verhaltenstechnologie , Kommune , maithuna . SATAR , Dane ' Zwei konkrete Utopien : Skinners "Waiden Two" und Huxleys "Insel" Časopis za kritiko znanosti , domišljijo in novo antropologijo 7-8 ( + ) Die Absicht des Autors dieser Abhandlung ist es , auf soziologische Weise die Ähnlichkeiten und Unterschiede zwischen Skinners und Huxleys Vision einer "idealen Gesellschaft" aufzuzeigen.Es erweist sich , das es in beiden Projekten ziemlich viel Elemente gibt , ohne die man die menschliche Emanzipation heute und hier nicht in Gedanken fassen kann.Der Autor verbirgt seine Uberzeugung nicht , dass Huxleys projekt überlegener ist und dass Skinners behavioristische Psychologie , die in Waiden Two popula- risiert wird , ambivalent ist.Mehr noch : sie hat keine Abwehramechanismen eingebaut , die ihre Verwandlung in eine "Manipulattionsphilosophie" verhin- dern würden. 262 UDK 171:335.95 potrebe, alternativna družba, soci-lizeni, protikultur»., čut- no, racionalno SIN0P3IS HISKVR B., PISTOTITIi: z.: PROBLEM ČLOVEŠICEH РОТРЈСВ (OB mRXU Ili LA HOUSE JU) Problem človekovih potreb je za ll;rxa fundamentalen probien v obravnavi vsake družbe. V kapitalskem svetu se človekove po- trebe sprevržejo v svoje nasprotje. V tem svetta govoriti o člo- veških potreb-h je contr-dictio in i-djecto. Pri î-h.rxu najdemo ontološko določitev človeka kot predmetnega-., čutnega, nar.-vne- g- bitja. Od tal izhaja I.l-rouse, ko govori o vitalnih, fizio- loških potrebah po miru, sreči, svobodi itd., slcratka: alter- ti^.tivni družbi (socializmu). Tako je soci.lisem pri livreusejr ri.~jprej bioločko titemeljen. Por-j-nje in zadovol je v^-n je teh no\'ih potreb pripad- temelju vsake resnične socialistične re- volucije. V tej zvezi Ll.rcuse analizira širok sklop vseh ti- stih gib.nj, ki se uveljavljajo skozi rojstvo nove čustnosti in nove r..-C i ona Ino s ti, gibanj, ki jih v grobem subsiimiramo pod pojem protikulture. Vendar se'zdi, da pri Marcuseju r.^v- , . novesje med čutnim in racionalnim Se vedno ni vzpostavljeno, in to n.- škodo čutnega. Is tega sledi njegov odklonilni odnos c.o nek-.terih re vol tir.:, jočih klic, ki se n_.h-.j..jc v vseh razvi- tih družb...h. UDK 171:335.95 Eodürfnis, alternative Gesellschaft, Sozialismus, Gegenlralti-r, Sinnliches, Rationales r^.SIllH, E. (PISTOTHIH, Z.: B-s Problem der menschlichen. Be- dürfnisse (Zu Lá.rx und Ll.rcuse) Òj^ooxiis s^ kritiko sn-.no3ti, domišljijo in novo -.ntrcpoloti- •i^ 7 - 3 (+) P'arx D..C Problem der menschlichen Bedürfnisse ist furTa-^s fund-^nen- t-le Problem bei der Behandlung einer jeden Gesellsch.,ft. In der Ih.pit-.lv/elt schL.gen die Bedürfnisse des Menschen in ihr Gegenteil um. In dieser V/elt von menschlichen Bedürfnissen SU sprechen, ist eine contrcdictio in adjecto. Bei Lh.rx finden v/ir die ontologische Bestimmung des Menschen als gegenst-ndliche; sinnliches, natürliches "lesen. Hier geht Lh-rcuse aus, wenn er von vit-len, physiologischen Bedürfnissen nach Frieden, Glück, 263 Freiheit usw.spricht, kurz: von einer alternativen Gesel- lsch>.ft (Sozialismus). So ist der 3czl:-lismus bei ll-rcuse 3v.n:-"chöt biologisch begrinidet. Entstehung und Befriedigung dieser neuen Bedürfnisse gehören dem FandaDent einer .jeden v/irklich sczi..liQtischen Revolution en. In diesem Zusam- menh.-.ng :-vnalysiert livreuse d-.s breite C-efüge all jener Bev/egu.ngen, die sich durch die Geburt einer neuen Sinnlichkeit und ru..ttionalit"t durchsetzen, Bewegungen, die weitgehend un- ter den Begriff Gegenkultar subsixmiert werden. Doch scheint es, dass bei I.Li,rcu.se das Gleichgewicht zv/ischen Sinnlichem und R.,tionalca noch immer nicht hergestellt ist, und dies zum T'achteil des Sinnlichen. D.-rau.s folgt sein ablehnendes Yei'hältni-s zu einigen revoltierenden Heimen, die in allen entwickelten Gesellschaften anzufinder sind. 264 UDK ool:335.95 rtopisaus, der notwendige Unterschied, die reale G-est-.lt, die ide..le Gest-ilt 1П13АН Tine: V/issensch-ft und Utopie V,'...s die Utopisten von den Apologeten imterscheidet ist nach ::-гх d^.s Gefiüil der V/idersprüche. Der Utopisäus aher bedeutet: den notwendigen Unterschied sv/ischen der realen Gestalt und der idealen Gest..lt der Gesellsch^^ft nicht ^u begreifen und d-her d-^s -jrberflüssige Geschäft vornehmen su wollen, denn ideellen Ausdruck selbst v/ieder realisieren su wollen, d- er in der T-vt nur d-s Lichtbild dieser He:-.lit-Vt ist. Den '"-'to- pisten ist zu antworten: s..ss der Tauschwert oder näher das Geldsysteia in der Tc-t d_s System der Gleichheit und Freiheit ist luid d...ss. Was ihnen in der Entwicklung des Systems störend entgegentritt, ihm imm:.nente Störungen sind, eben die Ver- v.'irklichung der Gleichheit und Freiheit, die sich -usweisen -Is Ungleichheit und Unfreiheit. UDK ool:335.95 rtopizem, nu.in-. razlilca, realna struktu.ra, idealna struktura :rcI3..IÎ Tine: Zn-nost in .u t opi.la T'topicte r-zliku,1e od apologetov po Il.rxu. njihov občutek s-- protislovij. Utopizem pa pomeni: ne z.,popasti nujne r^-zlike :.:ed re_.lno in ide-.lno strukturo družbe in se podajati z..to \- odvečen posel, hoteti znov.. rej-lisir.-.ti s...m ideelni isr-z, ko p^ je zgolj fotcgr-fija re-lnosti. Utopistom je zato tre- 'jL. odgovoriti: menjaln^ vrednost ^11 pobliže, denarni sistem je i^-ktično sistem enakosti in svobode, in to, kar se utopi- stom v razvoju sistema kaže kot moteče, so imanentne motnje sistem-, рги-v udejanjanje enakosti in svobode, ki pa se is- la, že t- kot neen-kcGt in nesvoboda. 265 UDK 14o:335.95 utopija, nemška klasična filozofi- ja, meščanska družba, meščanska revolucija ŠTRA-JN, Darko: Beležke k vprašanju o meščanski utopiji Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo V prispevku gre za postavitev nelcaterili miselnih izhodišč za razmislek o izvorih generiranja utopije v meščanski filozofi- ji. V tem okviru je centralna tema. obravnavanja filozofija Fichte ja in Hegla. Odkrivanje utopičnega vidika v teh filo- zofijah se izkaže kot rešev^-.nje aktualnega vprašanja, ker gre za ugotavljanje nast.ijanja utopije v strukturi transparentne- ga filozofsko-zgodovinskega preseka. Utopija v nemški klasi- čni filozofiji izhaja iz tega, da ta filozofija misli meščan- sko dru.žbo v njenih možnostih in iz njenih možnosti, ki jih vzpostavi meščanska revolucija. UDK 14o:335.95 Darko Štrajn , Utopie, deutsche klassische Philosophie, bürgerillche Gesell- schaft, bürgerliche Revolution SÍERAJIÍ, D-.rko: Notizen zur Prage der bügerlichen Utopie Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologi- jo 7 - 8 ( + ) ^ Im Beitrag geht es um Aufstellung einiger ged:;.nklicher Ausgangspunkte für Überlegungen uher die Generierungsursprönge der Utopie in der bügerlichen Philosophie. In diesem Pji.hmen ist das zentrale Behandlungsthema die Philosophie Fichtes und Hegels. Dć;s Biossiegen des utopischen aspektes in diesen Philosophien erv/eist sich als Losen aktueller Fragen, as. en um die Feststellung des Entstehens der Utopie in der Struktur eines i^n^.nsparenten philosophisch-geschischtlichen Abrisses geht. Die Utopie in der deutschen klassischen Philosophie rührt daher, dass diese Philosophie die bürgerliche Gesel- lschaft in und sus ihren Llöglichkeiten denkt, die durch die bügerliche Revolution hergestellt werden. Sinopsise označene z (+) je prevedel Peter Wieser.ostale avtorji tekstov. 266 KAZALO Stran 1) Uvod 1 2) Ernst Bloch : Svet , v katerem ima utopična fantazija korelat 2 3) Ernst Bloch : Študent Karl Marx ]0 4) Tomaž Mastnak : Utopičnost ljubezni .15 5) Vinko Zalar : Komune med utopijo in realnostjo 49 6) Dane Satar : Dve konkretni utopiji 9] 7) Leszek Kolakowski : Koncept levice 121 8) Bojan Baskar & Zoran Pistotnik : Problem človeških potreb 25o 9) Tine Hribar : Znanost in utopija 179 10) Darko Strajn : Beležke k vprašanju o meščanski utopiji I97 11) Gilles Deleuze & Felix Guattari : Psihoanaliza in kapitalizem 2O8 12) Theodor W. Adorno : K subjektu in objektu v 237 13) Srečko Fišer : Eden v Eldoradu ( Polemika ) 249 14) Sinopsisi