IZ SONČNE
ZAMBIJE

Leto 17, Št. 1, Lusaka, Velika noč

1985-

O SVETI KRIŽ
ŽIVLJENJA LUČ...

VESELO ALELUJO

vam želijo

slovenski misi¬
jonarji v
Zambiji.

NOVI ZAMBIJSKI MISIJONAR ZDRAVKO
KRAVOS piše p. Janezu Mlakarju iz
Chasse:

Častiti Gospod in prijatelj!

Najlepše pozdrave in srčna voščila.
Upam, da ste kar dobro, kolikor se
pač da na tem svetu. Molim vsak dan
za vaš uspeh pri delu na župniji,
kjer se srečavate's tolikimi težava¬
mi. Bog Je z vami.

Prosili ste me, da bi kaj napisal
za Sončno Zambijo. Nisem pisatelj,
moj domači Jezik Je precej primiti-

2

ven. Vseeno bom poskusil kaj napi¬
sati, boste že popravili.

Vedno sem hrepenel priti v Zambijo.
Leta 1971 sem zapustil Argentino,
kjer sem deloval 25 let kot brat
Marist. Poučeval sem na argentinskih
šolah v Buenos Airesu, Mar del Plata
Rosario, Mendoza, San Rafael, Marcos
Juarez... Ko so naši predstojniki
iskali prostovoljce za misijone, sem
se priglasil. Nameravali so me posla
ti v Zambijo ali v Malawi. Tja sem
si srčno želel iti. Zaradi politič¬
nih razlogov pa takrat nisem dobil
vize in sem odšel poučevat v Kamerun
kjer sem deloval 14  let. Lepe spo¬
mine imam na tisto krasno deželo!
Lani so predstojniki spet iskali
prostovoljca za Zambijo. Ponovno
sem se javil. Tokrat sem uspel pri¬
ti, kamor je p. Radko Rudei, moj
rojak, prišel že pred 25 leti. V
Chassi so rabili učitelja, tja sem
poslan, da med 500  dijaki misijona-
rim. Tu je novo življenje, nov jezik
nove razmere, a tudi novi prijatelji
Te sem dobil kar hitro tudi med
Slovenci. Ko sem stopil iz avijona
na zambijsko zemljo, nisem poklek¬
nil in poljubil tla, kot dela papež,
ampak v dnu srca sem začutil prepri¬
čanje, da me Bog vodi, čeprav sem
že star in osivel. Kar sedajle ti
povem žalostno novico, da se bom
15. februarja zbudil kot šestdeset-
letnik. Moli zame.

Moje prvo in največje veselje v Zam¬
biji je bilo srečanje s štirimi slo¬
venskimi misijonarji pri tebi v
Čelstonu. Tam smo zapeli vse sloven¬
ske pesmi, ki smo jih znali na pamet
Žal taroka ne znam igrati, da bi se
lahko pridružil tej priljubljeni
igri. Redkokdaj sem bil tako vesel

3

BLAŽENI
MARCELINO
CHAMPAGNAT -

USTANOVITELJ

BRATOV

MARISTOV

v svojem življenju, kot tisti večer,
ko sem videl te naše pridne in koraj¬
žne "fante". Hvala lepa: Janez, Jože,
Stanko in Lojze! Tistega večera ne
bom pozabil.

Na novem delovnem mestu v Chassi se
počasi vživijam. Najprej se moram
naučiti domačega jezika, da bom lah¬
ko s fanti "po domače" govoril. Kot
veš je v Chassi gimnazija s petsto
dijaki, ki živijo v internatu. Poleg
16 ur pouka na teden nadzorujem hlev
s 150 kravami, obdelovanje 10 hekta¬
rjev zemlje, vodovodne inštalacije,
športno opremo. Bratov je malo, zato
pa na posameznika pride več dela. V
kokošnjaku si pa zapojem kakšno slo-

4

vensko pesem, da si olajšam srce in
da kokosi več jajc znesejo. Hvala
Bogu, da sem zdrav kot riba. Sejem
veselje. Tudi tebi, Janez, želim
isto. Tole pismo naj gre pa 450 km
do Lusake, potem pa po Sončni Zambiji
v svet. Na svidenje.

ZDRAVKO

NJEGOV NASLOV:

Zdravko Kravos, Chassa Secondary School
P.O. SINDA, PB 2, Z a m b i a .

BOLNICA V MUMBWI - NANGOMA

P. Radko Rudež je v zadnji številki
tegale lističa lepo opisal svoje delo
v župniji. Ni pa omenil, da tvorijo
večino prebivalstva v naši župniji
pripadniki plemena ILA. Jaz bi pa rad
sedaj opisal nekaj zanimivosti iz
življenja tega plemena, da boste vede¬
li s kakšnimi ljudmi živimo in delamo.
Pleme Ila se razteza od Livingstona
do reke Kafue in čez do Mumbwe. To je
tisto pleme, ki je z odprtimi rokami
sprejelo slavnega misijonarja in
raziskovalca Davida Livingstona.

Njegovi nosači so bili iz rodu Ila.

Ti so omogočili Dr. Livingstonu, da
je lahko prepotoval na tisoče kilo¬
metrov križem kražem po Afriki, po¬
sebno po današnjem ozemlju Zambije.

To pleme je vzljubilo ne le Living¬
stona, ampak tudi druge Evropejce.

Svoje zavzetost pa so drago plačali.
Nalezli so ošpice, ki so jih zdeset¬
kale, podobno kot ameriške^Indijance
ob prihodu belcev na ameriški konti¬
nent.

Ila bojevniki so sloveli po svoji
hrabrosti. Kolonijalna oblast jih je
zato poslala na bojišča prve in druge
svetovne vojne. Nekateri vojaki so se
vrnili s spolno boleznijo, ki se je
med plemenom hitro razširila. Kmalu

5

po drugi svetovni vojni skoro ni
bilo prebivalca, ki bi tej bole
ne podlegel. Otroci so se zače
rojevati s to nadležno boleznijo.
Prišlo je tako daleč, da žene niso
mogle več imeti otrok. Pleme je bilo
ogroženo, da izumre. Na pomoč jim je
prišla zdravniška veda s penicilinom.
Cepili so celotno prebivalstvo. P
hod bolezni je bil zaustavljen,
posledice so ostale. Bolezen je un
čila voljo do dela; vgnezdilo se je
pijančevanje. Bolezen niso mogli
povsem izkoreniniti. Vedno znova se
pojavlja.

Južno od Mumbwe, vse tja do reke
Kafue, so številna in obsežna močvi¬
rja, ki je pravo leglo malarije, bo¬
žjega biča tropskih krajev. Tudi za
to boleznijo umre veliko ljudi vsako
leto. Zdravniška oskrba pa je mini-

SAKŠNA BODOČNOST ČAKA TA DVA OTROKA?

6

malna, ali pa sploh ne obstaja.

Redko razsejani klinični centri nima¬
jo zdravil in transporta za prevoz
bolnikov ni. Celo bolnica v Mumbwi
ima le dvoje vozil. Naš okraj vpije
po zdravniški pomoči!

Tako se je pred petimi leti rodila
ideja, da zgradimo bolnico v Nangomi,
kjer smo pred leti zgradili cerkev.

Ta podružnica leži nekako v sredini
med Lusako in Mumbwo ob glavni cesti.
Bolnica bo namenjena predvsem za pri¬
padnike plemena Ila. Prejšnji škof
Milingo me je bil tudi večkrat prosil,
naj nekaj naredimo za njih. Z zdrav¬
niško pomočjo bodo domačini odprli
svoja srca tudi veselemu oznanilu.
Povpraševali smo za pomoč in jo že
pred leti našli pri belgijski orga¬
nizaciji Overseas Missions Secreta-
riat. Pripravljeni so nam pomagati,
ako si bomo tudi sami pomagali. S
podporo domačinov in prispevki od
drugod upamo začeti dela, ki bi naj
trajala pet let. V načrtu je manjša
bolnica s petdesetimi posteljami.

Treba bo zgraditi hiše za petnajst
članov osebja, napeljati elektriko
in vodo. Bolnica naj bi oskrbovala
tudi klinične centre v jugnem delu
distrikta. In prav tam živi največ
pripadnikov plemena Ila.

ŽAGA JE ZAPELA PRI SV. JOŽEEU

Na letošnjem novoletnem srečanju
slovenskih misijonarjev v Mumbwi smo
se zmenili, da^se bomo tudi med letom
kaj obiskali. Že proti koncu januarja
so se patri Janez, Stanko in Lojze
napotili k Sv. Jožefu v Kaluluši,
kjer složno delujeta patra Ernest
Benko in Miha Drevenšek. Nismo se
šli le menit ampak z motorno žago
smo jim šli pomagat podirat drevesa.

Pri sv. Jožefu bodo gradili novi
dom za minoritske kandidate. Priprav¬
ljajo gradbišče in drevesa morajo
stran, debla pa na žago, da bo dovolj
desk za streho in stopnice. Tri dni
so padala drevesa, bratstvo med nami
pa krepilo. Pri podiranju dreves
je posebno prišel na svoj račun
p. Lojze, ki je s Pohorja doma.

LOJZE IN MIHA ZADOVOLJNO GLEDATA
PODRTI BOROVEC

Avgusta se vračata s tretje probacije
iz ZDA patra Janez Mujdrica  in Jože
Grošelj. Pripravljena sta na vsako
delo za Cerkev v Zambiji.

Na počitnice pa se odpravljata patra
Stanko Rozman  in Janez Mlakar .

8

NOVA CERKEV V CHELSTONU

V nedeljo, 17. februarja letos je p.
Janez Mlakar blagoslovil novo cerkvi¬
co v" Kapiriombi, eni od mnogih pod¬
ružnic župnije Chelston. Kapiriomba
je velika državna farma. Poleg uslu¬
žbencev na farmi se zbirajo v novi
cerkvici k maši tudi okoliški kmetje.
Za gradnjo cerkvice jih je navdušil
član njihovega cerkvenega odbora
Bernard Musoka. Zgradili so jo v enem
mesecu in to izključno z lastnimi
sredstvi. Bober primer, kaj lahko
stori navdušen laični voditelj.

VERNIKI PRED CERKVIJO V KAPIRIOMBI

Izdajajo SLOVENSKI MISIJONARJI
P.O.Box 330084- , LUSAKA.
Printed by Baptist Press, Lusaka.

FR. S. ROZMAN, 9. J*.
CHRIST THE KING
CATHOLIC CHURCH
1\(). 15UX 830022 MUMBVPA
ZAMBIA