Nadomestilo za škodo, ki jo 
utrpijo kmetijska posestva 
zaradi poplav
Vprašanje: Kmelijsko posestvo je imelo lani zaradi poplave škodo in je prosilo za nadoiuestilo. Po zaključnem računu za lansko leto pa se je izkazalo, da je posestvo koučalo poslovanje z več-jo izgubo. kakor znaSa škoda. Kakšne možnosti ima posestvo glede na veljavne predpise, da izkazano izgubo pokrije?
Odgovor: Pri proučevajiju tega primera je treba upoštevati doloebe dveh raj/Učuih pred.pisov. edan je urediba o kritju izgub, ki jih kmetijske organiza-cije utripijo zaradi izrednih poplav in podtemeljskib. voda (jSIti/.Ii. list 'FLRJ«, št. 20/%, dopolijitev »Sluib. list FLRJ«, št. 24/5?), drugi pa odlok o dajanju kre-dvtov za kritje negativne razlike pri raz-delitvi skupnega doliodka kmetijskih or-ganizacij (»Sluibeni list FLRJ<, št. 25/57). Po navedeni uredbi lah-ko kmetijsika or-gamUacija, ki uitrpi škodo zaradi poplave ali podzemeljsk«]i voda, zahteva,'da se ji ta škoda ugotovi po določenem postopku <n nadomesti iz sredstev oličine iej zveze. Praviiloma bi moraJo nadon»e»tilo škode pokrati ne samo naistalo izg-uibo (negativ-no raaliiko), temveč tudi omogočiti gospo-darski organizacijj, da izvrši normalen obračan poslovanja v iem letu, kar po meni. da ji omogoči poleg zaslužiba tudi odvajanja v njone sklade.
Primer, ki je opisan v viprašanju, je izjemen, ker je neKativna razlifca na&tala predvsem iz drugili vzrokov, a ne zajadi paplave. Skoda, nastala zaradi poplave, je samo dcl izgube tega kmetijskega po-sestva. tako da ostajie tiidi po nadome-siilu ie škode del nepokrite negativne razlike. V tem iprimeru labko kmetijska organizacija samo za ta preostali del, ki g;a dobimo, če od skupoe negativne raz-like odštejemo višino priznane škode. iz-korišli možnosti odloka o dafanju kre-ditov za krttje negativn-ih  razlik.