Tirol, \ V Trstu, v saboto 17. marcija 1883. Tecnj VI Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »▼ «UawU f» Mit. »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako aredo in tabsU o poludne. Cena za vse leto je 6 gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. KO kr. - Posamezne Številke se dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Tr»t« po X* kr., v Strici in' 7 AJdcvtoini po O kr. — NaroSntne, reklamacije in inserate prejema Opravniitvi. vi* Zonti 5«. | Vsi dopiti se poSlljajo Uredništvu »vit Torrente« Nuova tipogrnflja;vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti sa ne vračajo. — Interati (ružne vrsta naznanila in poslanke) ae zaručuuljo po pogodbi — prav cen dijakov. Prav tako bi se moglo postopati na Štajerskem. Ako bi nj. ekselenca vpeljala na gimnazijah v Celji in Mariboru paralelke, ne bi to prouzročilo velikih troškov. In ako bi tudi to ne bilo, kon-Statujem, da imajo Slovenci prav iste pravice, kakor Nemci. Ako država vzdržuje nemške šole, popolnoma je pravično, da se to tudi stori gledč slovenskih šol in le potem, ko bi država ne vzdrževala nobenih srednjih šol, moglo bi terjati, da vsak narod vzdržuje svoje. Ako pa država vzdrževa vse srednje šole, imajo Slovani prav isto pravico, kakor drugi in ako bi s t^m morala tudi državna blagajnica kaj več trošiti. »Vedno se nam očita, da hočemo slovenizirati. Mi nočemo tega, ker nočemo svojega jezika tam vsiljevati, kder ni Slovencev. Mi hočemo Šole le za Slovence, to pa se ne pravi slovenizirati, ampak ljudstvu pomagati do njegovih pravic. Kar zadeva Goriško in v obče Primorje, vlada vedno poudarja, da je treba tam podpirati nemški ŽiveM. A jaz. gospoda, menim, da se mora podpirati kak ilvejj le tam, kder se nahaja. Ako pa čitate statistiko, prepričate se, da ni na vsem Primorskem niti ene nemške srenje, ne na Goriškem, ne v tržaškem okrožju, ne v Istri; torej tam ne obstaje nemško ljudstvo kot tako, prav tako, kakor se ne more reči, da je dunajsko ljudstvo slovensko, zarad nekoliko Slovencev, kateri v tem mestu prebivajo. Na Primorskem se morajo torej podpirati le Hrvatje, Slovenci in Italijani. Moj kolega, dr. VI-tezid, je uže pokazal, kam bi peljala nadaljna germanizacija pod izgovorom, da se podpira nemštvo na Primorskem. Jaz si ne morem misliti druzega, nego da se hoče tam germanizovati. A vidi le ste, da se ljudstvo ne da germanizovati. Ako ga hočete ponem-Čiti, silite ga v italijanski tabor. Da pa to ne more biti v Aorist državi, to tam dokatuje jo dogodki v Trstu In Rimu, katere so v zadnjem Času inscenirali tržaški renegatje. (Oho) Jaz nočem ničesa očitati Italijanom, temveč še izrekam, kakor sem uže izrekel pri drugej priliki, da so naši italijanski bratje v Gorici priv tako lojalni, kakor Slovenci. Ako sem omenil nekaterih dogodkov, nisem hotel s tem napadati italijanske narodnosti kot take, ampak le dokazati, da ponemČe-vanje drži na krivo pot. Da nismo neprijatelji nemščine in nemške kulture, dokazuje okoliščina, daje goriški deželni zbor pri vsakej priliki poudarjal, da nemščina mora ostati obligatni predmet na srednjih šolah, kar je poudarjalo tudi društvo »Sloga« v svojej do-tičnej prošnji na ministerstvo in drž. zbor. Ako se vpelje nemščina kot obligaten predmet v srednje šole, bode uspeh boljši, nego je bil dosedaj, ko se mladina sili, da se ne uči le nemščine, temuč, da se tudi uči vseh predmetov y tem jeziku, katerega mladina ne umeje. Mladeniči bi se potem naučili nemščine bolj temeljite, ker bi se je učili na podlagi dobro naučenega materinega jezika. Jaz moram zagotavljati, da so se meni oblastnije tako izrazile, da je sedanje naučno načelo pri nas dovedlo do tja, da absolvi-rani juristi, kadar stopijo v prakso, ne znajo ni nemškega, ni italijanskega jezika, (Res je!) Iz navedenih uzrokov priporočam svojo resolucijo v sprejem. (Dobrot na desnici.) (Dalje prihodnjič.) Avstrija in Hrvatsko prašanje. Kakor smo uže na kratko poročali, prišla je v Trstu na svitlov nemškem jeziku natisnena brošura pod gornjim naslovom. Ta brošura je razdeljena v 14. oddelkov. V prvem oddelku je govor o kulturnej sili Slovanov v obče in Hrvatov posebe. Pisatelj najprej zavrača ono nemško časnikarstvo, ki ne menć se za plemenite svrhe časnikarstva, vedno trdi, da so Slovani inferiorno človeško pleme in da torej niso sposobni za nobeno posebno kulturo; a on jim dokazuje, da imajo vse lastnosti eminentno kulturnih narodov, in da so celo bolj nadarjeni, nego nekateri drugi zapadni narodi. Hrvatje so uže v srednjem veku, akoprem vedno v boju s Turkom, omiko posredovali na Balkanu tja do Carigrada. V drugem poglavji pravi pisatelj, da so Slovani v obče konservativne narave, oni se drže trdno starih tradicij in običajev, zarad tega oni vedno zvesti ostanejo svojemu vladarju, a prav zarad tega terjajo od oblast-nij strogo poštenost in pravičnost. Konservatizem Hrvatov dokazuje tudi to, da se na priliko Hrvatje niso prav nič ponemčili, akoprem so imeli v granici stoletja nemško vojno upravo in nemške šole; hrvatski častnik je ostal vedno le Hrvat. Najboljši dokaz žilavosti Slovanov nam daj6 Slovani južnih dežel. Goriške, Istre, Trsta, Dalmacije. Stoletja so bili nekateri deli teh dežel pod beneško oblastjo in k ljubu temu, da je tudi duh slovanskega ljudstva nekoliko soroden onemu latinske betve, vendar so še tam Slovani večinoma obranili svoj materin jezik. A temu nasproti je žalibog resnica, da se je pod avstrijskim gospodarstvom več Slovanov poitalijan-čilo, nego v vseh poprejšnjih stoletjih skupaj, Čemur J a se ni čuditi, kajti mej tem ko se je Hrvatu nein-čina uže v ljudskej šoli vsiljevala, mogel je Italijan in poitalijančeni Hrvat ohiskavati avstrijske univerze, preskušnie delati in v južnih deželah kakor uradnik služiti, dasi ni umel besedice nemško. Temu nasproti pa je Hrvat še denes primoran, naučiti se temeljito italijanščine, ako hoče dobiti v južnih deželah državno službo. Kak moraličen utisek mora to učinoti na hrvatsko ljudstvo! Tretji nastopek konservatizma pri Slovanih je ta, da se sicer težko poprimejo novih načel, a kadar so se jih poprijeli, oklenejo se jih z vso krepkostjo. V enem obziru je to dobro, ker pri takem ljudstvu je mogoča dobra narodna odgoja; na drugo stran je pa to nevarno. Zmislimo se le na Janičare, ki so bili po turško odgojeni Hrvatje in Bulgari, zmislimo se na severne Nemce slovanskega pokolenja, in prepričamo se, kako strastni in hudi sovražniki morejo postati Slovani. — Gorje torej vladi. Katera bi si vedoma iz Slovanov napravila sovražnike — ona si more matematično izračuniti svoj neuspeh) V tretjem odstavku se sklicuje pisatelj na te lastnosti Slovanov in pravi, ker Slovani vendar laže postanejo Italijani, nego Nemci, zato bi se morala njihova narodnost, kder je v nevarnosti, gojiti in jej opomoči. —- Avstrijskega Primorja prebivalci so po večini Slovani, bodisi Hrvatje, bodisi Slovenci, tudi Trst ni prav tako italijansko mesto, kakor se sodi po napisih na uradih in prodajnicah in po italijansko tiskanih uradnih listih. Treba Je le. da gremo za Bošnjakom po tržaških ulicah in prepričamo se, da je v Trstu elementov več nego zadosti, da more on svoje posle izvršiti v naj-večem redu in brez vsacega tolmača v svojem materinem jeziku. Kakor Rusom car, tako je Hrvatom cesar sveta osoba. Neomajeno živi v Hrvatu vera. da cesar ne more zaukazati Čisto nič nasprotnega ali škodljivega svojemu ljudstvu. Cesar na Dunaju je po njegovem menenju edini pravni nastopnik rimskih cesarjev. Kraljev more biti dosti, a cesar je le eden in sicer oni na Dunaji — to je »eroizpovedanje Hrvatov v Dalmaciji, Istri, v Granici itd. Zarad tega še dene«, k ljubu zveze z Ogrsko, Hrvatje poznajo bolj cesarja, nego kralja. Cesar na Dunaji vlada zdaj Hrvatsko, Dalmacijo, Istro. Bosno in Hercegovino in druge dežele, v katerih prebivajo Hrvatje. Pred enim stoletjem in celo še pred nekaterimi leti, bile so nekatere teh dežel še pod gospodarstvom Beneškim in Turškim. Ta znamenita okoliščina, namreč zedinjenje hrvatskih rodov pod »»cesarjem« ima veliko važnost za bodočo politiko na jugu. Gotovo pa je, da postanejo hrvatske zadeve «a našo monarhijo »nujno prašanje«. Prav ta okoliščina pravi pisatelj, da ga je napotila, da je napisal brošuro. Narodna zavest vzbujena pred 50 leti po Ljudevitu Gaju, postaja Čedalje močneja in krepkeja. Ne le faktično združenje hrvatskega naroda pod cesarjem, temuč tudi duševno združenje se vrši zdaj, in vsak boj proti temu duševnemu združenju bi bil ne le neuspešen, temuč tudi škodljiv drŽavi. Politično rešenje hrvatske zadeve je le prašanje časa in se reši ali na podlagi narodnosti ali po kakem drugem obširnejem načelu. V četrtem poglavju pravi pisatelj, da so spodletele vse poskušnje, da se iz Avstrije napravi skupna nemška drŽava. Zadnja koncesija v tem obziru je dua-lizem, katerega pa je največ kriva razdvojenost mej Slovani. Da pa je to stanje nenaravno, kaže uže to, da je Avstrija Šla v Bosno proti volji Madjarov in da v Cizlajtaniji k ljubu pritožbam Nemcev, da so zatirani, vlada ministerstvo, ki ni ne nemško, ne poljsko In pri vsem tem ne gre država pod zlo. Zakaj to? Zato, ker Avstrija mora zastopati različne interese, ne le nemških, ker Avstrija ni izključljivo nemška, ni izključljiva madjarska, ampak država sestavljena iz raznih držav pod žezlom habsburške hiše, katera pa noče in ne sme nobenemu narodu delati krivice. Taka Avstrija pa ne trpi nobene nadvlade ene narodnosti nad vsemi drugimi in takej Avstriji nasproti so Nemci in Madjari preslabi, kakor bi bili na drugej strani preslabi Slovani. Pod avstrijsko hišo, mora S riti v veljavo ali narodnost, ali zgodovinsko pravo, fe gre torej, da se narodi mej seboj prepirajo. Pravi in potrebni regulator pri nas je dinastija. Ker pa je temu tako, ima vsak narod pravico, da preiskuje, kako more najbolje spojiti svoje lastne interese z onimi dinastije. Korist vsake dinastije pa je v napredku in blagosti ljudstva — naša dinastija je tudi za to uneta. Iz tega sklepa pisatelj, da ima ona avstrijska narodnost, katera more svoje lastne interese najtesneje Hpojiti z onimi dinastije, najboljšo nado za svoje bodoče cilje, kdor bi se protivil takemu narodu, bil bi ob enem tudi sovražnik dinastije. (To je jako dobro popolnoma logično izvedeno.) V 5. poglavji pravi pisatelj, da beseda »Avstrija« ni Se postala meso. Leopold I. in Evgen Savojski nista mogla doseči še vsega. Velike zgube, katere je imela Avstrija na zapadu, morajo se nadomestiti. Dve moči ste, ki na to silijo : opravičeni ponos stare, svetovno imenitne, mogočne vladajoče hiše. in pa narodna politika Hrvatov. Ako se strinjata ta dva činitelja, potem je izključen vsak razdvoj z drugimi vlastmi. Avstrijska hiša se postavi na čelo narodu, kateri svojih interesov Išče z velikim pogumom. Kedo pa se more ustavljati takim svrhom v dobi narodnega praŠanja brez nevarnosti, da sa izpostavi zaničevanju vse omikane Evrope? Obžalovanja vredno je le, da niso oni državniki, katerim je bila v prejšnjih letih poverjena osoda Avstrije, v poŠtev jemali te novoŠegne id^je. Naša dinastija bi bila brez vojne zapustila prostovoljno Italijo, ob enetn pa bi bila lebko na ideji »Ilirija« dalje zidaje, združila in k novemu živenju obudila brabri in pogumni narod. Hrvatska bi bila dandenes prvi činitelj glede rešenja jutrovega praŠanja in Avstrija ne bi bila nikoli slišala očitanja, da nema ničesa iskati na Jutrovem. A resnično združenje Hrvatov je tukaj; ni treba druzega, nego da se popravijo nekatere napake in bode gotovo boljše. Avstrija naj ostane stara Avstrija, to je družba raznih svobodnih in drug od druzega neodvisnih, a pod dinastijo združenih in srečno živečih narodov, tako bode tudi močna in edina na vzunaj. V 6. poglavji se protivi pisatelj nemškim ali nemško odgojenim pisateljem, češ, da so oni glede načela o narodnostih dlako cepili in kadar so govorili o Slovanih, našli so toliko narodov, kolikor dežel, hribov itd. je po Slovanih obljudenih, oni so navajali namesto Hrvatov: Dalmatince, Slovence Graničarje, Istrane, Kranjce, Vende, Šokce, Uskoke Morlake, Sav-rine, Podgorce itd., akopram to niso nobene narodnosti, ampak le deli enega naroda, ki govori različne dialekte, ki pa niso niti tako različni, kakor nemški in italijanski, in vendar o Nemcih in Italijanih ti pisatelji »ovore kakor o skupnem enem narodu. Zedinjenje južnih Slovanov v narodnem obziru je denes pač lehko, akopram se oni del6 v tri glavne grupe: hrvatsko, srbsko, slovensko. O srbskej narodnosti je mogoče govoriti le v političnem zmislu z ozirom na to, da ima en del Srbov neodvisno kraljestvo, a Srbi mej Hrvati nomešani, se prej ali slej popolnoma spoje s Hrvati, kajti srbstvo v Avstriji ima le več verski pomen, sicer pa ni mej njimi in Hrvati Čisto nobene razlike. Slovenski dialekt je od hrvatskega pismenega jezika manj različen, nego nekateri hrvatski dialekti poleg Drave, kder narod vendar le »hrvatsko« govori. Filologi so znašli neko razliko in pravijo: V severno Hrvatskej prebivajo tudi Slovenci ter so le dali politično line njih domovine (Hrvatske) svojemu jeziku. Ako je bilo temu res tako, potem imamo en historični dokaz več za naše trjenje. Ako je bilo mogoče, da so postali Slovenci na Hrvatskem dobri Hrvatje, zakaj ne bi se (Dalje v prilogi.) Priloga k st. 22 „Edinosti". to zgodilo 111 Ji z drugimi Slovenci? To uvidevajo nie nu|bol|ži mej njimi, saj so nie p i mnogih prilikah poudarjali potre i »o enega skupnega pismenega jezika, aaterej izjavi se ni brez uzroka pripisa val politični pomen. Prepričani, da se vrši moralično združenje, da to združenje znači pravi pomen narodnosti, da se nadalje to združenje vrši skoro popolnoma ni podlagi zgodovinskega pravu, da se torej to združenje naslanja na oba naslova javnega prava, hočouio zasledovati to praŠanje le dotle, kolikor se nanaša na oni del naroda, ki je uže združen pod habsburško krono, in pustimo Srbijo in Ćrnogoro na strani. V 7. poglavju omenja pisatelj Ljudevita Gaja kateri je postavil nasproti madjarskim preteuzijam »Ilirijo«. Za to idejo so se navduševali Hrvatje, Slovenci in nekoliko tudi Srbi. — Novejša hrvatski literatura začenja z llirizmom. Ogrska pa je bila historični faktum, katerega ne more nihče tajiti. Ogri so izbacnoli latinski jezik iz uradov in javnega ži-venja, na njegovo mesto postavili madjarskega ter uvedli načelo zastopstva, pa je bila vstarjena njihova narodna država. Z Ilirijo pa ni šlo tako, Ilirija je imela v starem času političin pomen, v novejem času fia je bila Ilirija neka vstvaritev usurpatorja Napo-eona I. Ilirci so bili Hrvatje in njih jezik je bil prav tako hrvatski. Reakcija proti takemn nenaravnemu nazivanju se je tudi precej pojavila, to dokazuje pod banom Jelačičem tako priljubljena narodna pesem: »još Hrvatska ni propala«. — Od tiste dobe pa so se godile velikanske premembe na literarnem in političnem poljn in zmogla je živa ideja hrvatstva nad mrtvim Ilirizmom. Uspeh pa mora biti zagotovljen; ker možje prve tendence (urvatstva) računijo s pozitivnimi podatki: se zgodovinskim in narodnostnim pravom. V 8. poglavja trdi po pravici pisatelj, da Ilirizem ni zapustil nobene politične stranke, a konstatuje, da prav največj i neprijateljica llirizma, sedanja stranica prava, teži baš za onimi cilji, za katere je delal Ilirizem. A. govoriti se niti ne da o političnih strankah, ako se ne ozremo tu in tam na hrvatsko književnost zadnji ti 3J let; književnost je duševna hrana ljudstva, in stranka, katera ne upliva na nje razvoj, nema pribo Injosti. — Privrženci ilirske stranke so bili le toliko politično stranka, kolikor so branili svojo narodnost proti Madjarora. L^ ta ideja in misel, da je cesarski dvor v nevarnosti, porodila je raa-djarsko-hrvatski boj. Ljudstvo pa ie bilo uže tisti krat pripričano, kakor je Še dones, da po boju nastane zopet s tara velika kraljevina. — A ko so Hrvatje zvedeli po Madjarlh, počem je »tobak«, bilo je z Ilirizmom pri kraju. Ideja calokupnosti pa je ostala, Šlo je le za to, da se tako goii, da rodi enake Želje in svrhe in narodnost morala je prej ali slej zopet priti napovrSje kakor političen činitelj; stranka Madjaro-nov nema temelja, ona se drži le zato, ker ima kruha in prav zarad tega seje nje oklenolo večinoma plemstvo; osnova od leta 1868 jim je ugodne, zatorej morajo Se vedno nabirati za svoj tabor dvomljivih elementov; v obče pa stranka nema prihodnjosti tuli zato, ker je nje delokrog omejen le na zagrebško vrhovno Škofijo, čez to pa ne sega nje upliv in tudi nje ten-denca ne. (Konec prihodnjič). Kako bi Slovenci šolsko prašanje rešili? Čudno praŠanje, kaj ne? Ali imamo tudi Slovenci kakošno Šolsko praŠanje? Njmci, liberalni in konservativni, prepirajo se, kakor beremo, o loltkej noveli, in njim se nekoliko pridružujejo tudi Mladočahi in Poljaki. Kako, da se pa slovenski poslanci v tej zadevi ne oglašajo? Kako, da se slovenski listi ne ogla-sijo niti za, niti proti noveli? V Šolskej noveli pač gotovo naši moŽjč, naši voditelji in domoljubi ne zipazijo za nas Slovence škodljivih določeb. In res, narodnega našega stališča se šolska novela ne dotika, in v pedagogičnih obzirih našemu napredovanju ne more Škodovati, Vlada je novelo predložila, in slovenski poslanci se morejo sporazumevati z Bedarijo vlado, — za Slovence je tudi koristno, da se morejo z vlado vendar enkrat porazil-mevati — zato je evidentno, da bodo slovenski poslanci glasovali za vlado, za šolsko novelo. Toda s tem naše slovensko lolsko pralanje ni refeno. Naše Šolsko praŠanje, bode še le tedaj rešeno, kedar bodo naše ljudske šole prave narodne slovenske šole, kedar bodo učitejjišča po Slovenskem bolj slovenska, nego so dan danes, kedar se bodo Šolskim nadzornikom imenovali narodni slovenski učitelji in kedar bodemo imeli Slovenci vse potrebne šole, katere naj pa nam pomaga vlada postaviti, da ne hode naše ubogo ljudstvo pri tem toliko trpelo. A predno mi vse to dosežemo, mine še veliko let, ako nas vladni organi ne bodo boljše podpirali. Precejšnji napredek dela samo šolstvo na Goriškem. Ondi vidimo, da se postavljajo šole — če tudi le v revna poslopja — skoro v vsakej gorskej vasi, in da se šolski nadzorniki trudijo, da so Šole tudi v didaktično pedagogičnem obziru dobro vrejene. Vendar se je v novejšem času tudi tu ta pomanjkljivost pokazala, da se vriva nemščina še v revne kmečke šole. Po drugih slovenskih deželah je v prvej vrsti ta nedostatek, da vodijo ondotne šole take glave, katere nemajo ljubezni do slovenskega napredka; a nekatere od teh pa pred vsem le na gojitev nemščine gledajo. Tudi manjka po mnogih slovenskih okrajih še precej šol; na Kranjskem in na južnem Štijeru je morda '/, otrok Še, kateri v nikakoršno šolo ne hodijo. Za Slovence bi jaz sodil, da so ti nedostatki njih nerešeno šolsko praŠanje, katero pa moramo ugodno rešiti na podlagi starih in novih šolskih postav, ako nas le vladni organi krepko podpirajo. Koliko Šolskih poslopij je Še po Slovenskem treba I Kmet bi uže nekoliko pripomogel k temu, a vsega ne more. Naj si. vlada, ki je prej imela većjidel le zi nemške kulturne interese svoji žep odprt, odpre mošn|ico tuii z.i slovenske šol Ko bi n. pr. bogati zavo i kranjske hranilnice kaj maral za svoje kranjske rojake, lehko bi vsako leto kacih 5-10 Šolskih poslopij Kranjcem postavil — in malo bi se to njeinu pognalo. Slovenski poslanci naj bi v BeČi v tacih zadevah svoj glas še povzdignoli, naj bi rekli, da naše učilnice (srednje šole, učiteljišča in ljudske Šole) niso še take, kakoršne bi morale biti po postavah in po pedagogiki, da nemamo še vseh potrebnih učil, da se naši učitelji še vedno prezirajo, kedar gre za to, da bi se pri vredbi domačega šolstva komu zaupanje skazalo. Slovenci, ki smo nekdaj slovenske univerze terjali, nemamo niti ene slovenske obrtnijske šole, še cel6 ene slovenske meščanske šole ue. In Bog ve, da mi tega nismo krivil Mi bi več takih učilnic-z veseljem sprejeli, ako bi nas le vlada pri osnovanji tacin in enacih šol ozbiljno navduševati ni poipirati hotela. Nemci, kateri Imajo uže dosta Šol, naj se torej pričkajo o šolskej noveli, kolikor jim je drago. Slovenci naj pa ta čas porabijo, da delajo za zboljšanje svojega Šolstva, pri čemur pa vsekako vladne pomoči potrebujemo, in te naj nam naši poslanci izprosijo. Potem bode naše šolsko prašanje rešeno. J. V. L. Nemščina v slov. ljudskih šolah na Primorskem in graška , Jagespost". V 18. štev. svojega cenjenega lista ste omenili dopisa graške »Tagespost« pod naslovom: »Das Deutsche in deu Schulen des Kustenlandes«, a ker se meni Vaš sestavek zdi zarad prevelike važnosti stvari, zelo prekratek, zato mi dovolite izpregovoriti bolj obširno o njej. Koj iz početka naj poudarim kolosalno nevednost in zlobnost dopisnikovo. Kako neusmiljeno morajo trpeti Nemci pod tujim jarmom na Primorskem, a mar vendar ne pod slovenskim? Sodi čitatelj sam, koliko resnice je na tej trditvi, saj gotovo poznaš, če si tudi le čevljar, Šolske razmere na Primorskem bolje, nego »Tagespoštin« dospisnik. In tisti ubogi »Deutschruth!« Kolikokrat so se ga Germani spominjali ne le po časnikih, temuČ tudi uže v državnem zboru, in sedaj pricaplja zopet ta-le dopisnik Ž njim. To so Vam prave opicel Imenuje ga »deutsche Sprachinsel«, tisto ubogo gnjezdo »Deutschruth«. Kedo se ne bi smijal. Gotovo bi se nikdar več ne zmenili zanj, ko bi si sami ogledali enkrat slavni »Deutscliruth«. Povrnite nam, kulturo-nosci, slovenski svet, kar ste nam ga požrli v stoletjih, ali nam vsaj tiste Slovence pustite v miru, kar jih še živi; vi pa si svobodno vzemite svoje »Deutsch-rutharje,« kar je res vaših. Če se kedo grenko pritožuje, da pojema nemščina v Primorji, tedaj je g. dopisnik v »Tagespost« Bara. Židovska nesramnost pa je, takošno laž mej svet poslati; kakor je tudi nesramna laž, da Be kaj posebno udeležuje duhovščina narodne agitacije, razen o času volitev v deželni in državni zbor. Dopisnik omenja tudi, kako radostno se jo nemščina govorila po soškej dolini še pred 20 leti in da se je nemščina tudi posebno gojila. Vidi se, da pisec dežele ne pozna in da je ni nikdar Še poznal, da je pa morebiti enkrat pred 20 leti po soškej dolini vandral. Ge je takrat našel, da se je nemščina govorila, najde to v enakej meri tudi se laj pri onih, kojim je nemščina potrebna. A vsi ti ljudje niso se je učili v domačih učilnicah, ampak Šolat so se hodili po eno, dve leti na Koroško ali v Gorico v nemške šole. In če se dandanes zares toliko nemščine ne govori, kakor pred 20 leti, to je le znamenje, da je ni več toliko treba. S tem pa ne priznavam, da bi bila trditev dopisnikova istinita, kajti jaz trdim, da jih sedaj še več zna nemščino, nego pred 20 leti. S temi besedami je tudi označena temeljitost dopisnikove trditve, da se imenuje nemščina po Primorskem »lie verhasste Sprache«. Vse meje nevednosti in poštenosti pa presega trditev, da KraŠevci in Iptvci trpe škodo pri svojih kupčijskih zvezah s6 severninimi deželami, ker se nemščina zanemarja po šolah? Temu se bodo KraŠevci in Ipavci sami najbolj čudili. To se ve, da je lahko trditi, a podpirati svojo trditev z dokazi, to je teško, a pošteno bi bilo; pa poštenosti ali resnice se dopisnik tako ogiba, kakor hudič križa. In novica, da so občinarji po Primorji burno zahtevali, naj se nemščina poučuje v šolah? Preveč najivnosti nam prisojate. Kedo se ne spominja pri tej priči dopisa vtrže-Škej tetki za časa prvega namestnikovega potovanja po soškej dolini, v katerem se je čitalo: »Man wii'd die bombenfesteu Lihrplane sclion zu umgehen wissen«. Sapienti sat! Sicer kedo zna, da ne pridejo v čast staremu pregovoru vse agitacije še na dan. Pri tej priliki naj nam bo dovoljeno izraziti svoje menenje o poučevanji nemščine v ljudskih Šolah, PraŠanje je, ali je možno, da bi bilo poučevanje v nemščini na ljudskih šolah uspešno? Mislimo, da iz srca in vesti vsacega poštenega učitelja govorimo trdeč, da je to poučevanje, kar ne more biti tudi drugače, še celo na večrazrednih šolah glede na uspeh toliko kot ničevo; in že je na večrazrednih šolah kaj uspeha v tem poučevanji zaznamovati, gotovo se mora to goditi le na kvar materinščini, kar pa ne more nobenemu rodoljubu biti po golu. A da bi gospoda želela poučevanje v nemščini samo na večrazrednicah, naj bi uže bilo; pa tudi na enorazrednicih se to zahteva, kar bije vsakej zdravej pedagogiki v obraz. Čitajte, gospoda nemška in domača, ne slovenske, ampak n ij-slavniše nemške pedagoge, in gotovo izprevidite, da imamo ml popolnem prav. Če smo torej zoper poučevanje nemščine v ljudskih šolah, godi se to iz temeljitih razlogov, opiramo se na nemške pedagoge, in ne godi se to iz mrženja do nemščine. Poučevanje v druzih tujih jezicih razen materinščine pripada srednjim šolam; tun naj mu bo odmerjenih potrebnih u , da se ga učenci dodobra nauče. Poučevanje nemščine na ljudskih šolali je tudi nečloveško in nespametno, ker se i njim po nepotrebnem mučijo otroci, ker je čas, uporabli-ri za to, zapravljen ; ker se tudi učitelji po nepotrebnem s tem poukom preoblagajo in ker se po tem takem malomarno zapravljajo kmetski žulji kot nagrade za nepotrebno poučevanje nemščine. Kar stoji v «Tagespost-i> o «willige Lehrer in Schul-inspeoloren« za uspešno ponemčevanje, osvedočuje nizko. zelo nizko stopnjo olike in značaja »Tagespošti-nega* dopisnika. A še ene abotnosti nam je tu omeniti. Število onih učiteljev, koji so usposobljeni poučevati nemščino, gotovo je le borno, in vender naj poučujejo nemščino vsi; to zahteva Qnantschniggova pedagogika. Da so dalje učitelji, koji so se poučevanju v nemščini ustavljali, bili premeščeni za kazen, to je pač nemška šega, kakor je mar nemška šega takoŠnim učiteljem ustavljati zasluženo plačo (faktum bivši učitelj v Divači), To je tudi novoŠegna nemška pedagogikam Prašaino konečno, se-li poučuje tudi na laških ljudskih šolah nemščina, in Če ne, zakaj hočete le Slovence s zveličcevalno nemščino osrečiti? Dalje piše o koperskem učiteljišči, a odgovor na tista utemeljena ali neutemeljena očitanja ali bolje denuncijacije, prepuščamo smelo kompetentnim oblastim, kakor se nam tudi ne zdi potrebno odgovarjati na tožbe o sedanjih okrajnih šolskih nadzornikih, če prav bi bilo jako zapeljivo, zmeniti se z dopisnikom 0 ugodnih poročilih okrajnih šolskih nadzornikov sploh in glede pouka v nemščini. Bolj nas p,i zanimiva podtikanje intencij g. dež. šolskemu nadzorniku, kakoršnih ini, ki ga dokaj let uže poznamo, nismo pri njem nikdar mogli iztaknoti. O tem, dovolite mi g. urednik, tudi par besedic izpregovoriti. (Konec prihodnjič ) Politični pregled. Notranje dežele. V seji poslanske \bornice dne 13. t. m. je naučni minister zopet povzel besedo o Schonererjevern očitanji zastran slik iz aka iemije ter rekel, da je akademija zarad prenapolnjenih galerij polobe raznim državnim napravam razposodila, tudi uredskemu stanovanju ministra; v zasobuem njegovem stanovanji pa tii nobene take slike. Ni ministerskej klopi ne more i ne sme sedeti noben mož, ki nema razen cesarjevega zaupanja tudi zavesti popolne nedotakljivosti v javnem in zasobnem Živenji. — Gosp. ministru radi verjamemo, da je zdaj tako, a bili so časi, 1 ue Še davno, ko ni bilo tako. Potem je zbornica nadaljevala proračunsko debato, bila so na vrsti poglavja o s6li, koleku in pristojbinah od pravnih opravil. Taiile in Ozarkiewič sta naglašala potrebo cene živinske šoli. ffausner je podpiral odsekovo resolucijo, naj se'cena kuhinjske soli zniža in podeljuje živinska boI. On je nasvetoval, naj se zadnja daje avtonomnim gosposkam. da jo bodo delile živinskim vlastnikom po razmeri Živinskih glav. Vladni zastopnik je odgovoril, da bi korist take delitve bila dvomljiva. Roser je nasvetoval, naj se odpravi kolek za časnike. Revera je predlagal resolucijo, naj se vredi določanje pristojbin. Po javnej seji je bila tajna seja, da se določi, ali se ima poročilo imunitetnega odseka, ki se je izrekel za to, da se SchOnerer izroči sodnji, v večer -nej seji obravnavati tajno. V večernej seji je naglašal Roser nemoralnost male loterije. On je nasvetoval, naj se mala loterija odpravi, ker je ta nasvet uŽe sedemnajstkrat stavil, rekel je, naj poslanci prosijo cesarja, da zaukaže mi-nisterstvu, naj predloži načrt zakona, po katerem se ima mala loterija odpraviti, ako bi ta nasvet ostal brezvspešen. Ta resolucija se je izročila proračunskemu odseku, poglavje o malej loteriji pa sprejelo in vse druge točke finančnega ministerstva. Začelo se je potem posvetovanje o trgovinskem ministerstvu. Suess je govoril o propadanji avstrijske izvoŽnje in uvoŽnje ter priporočal boljšo politiko pri železnicah. Potem je bila tajna seja o Schonererjevej zadevi. Najprej je govoril sam Schonerer ter zahteval, naj se izroči sodniji z vsklikom: »Se so porotniki v Avstriji 1« Za nji in je govoril njegov prijatelj FUrnkranz zoper izročitev. Pri glasovanju pa se je sklenola izročitev z 156 glasovi proti 107. Ustavoverci so glasovali zoper izročitev. Nu, zdaj bodo imeli — mučenika! V seji 15. t. m. se je brez debate sprejel zakon za3tran pobiranja davkov v mesecu aprilu. Rechbauer opozarja, da je potreba novega vseuči-liŠicega poslopja v Gradci ter ne more, da ne bi se obregtiol na Češkem vseučilišči. Potem se je nadaljevala debata o proračunu. TauU je zahteval boljše gojenje kulturne tehnike, Roser pogozdovanje v Krkonoških gorah, F&rnkranz, naj se razpiše 100.000 gld. darila za sredstvo, po katerem bi se pokončala trtna uš. VitetiŠ je obžaloval, da se je v Istri postavil popotni učitelj, ki le italijanski govori. Potem se je sprejel naslov »deželna kultura«, na to po nekej polemiki zastran nadzornih organov ves proračun ministerstva za poljedelstvo. Nazadnje se je pričela debata o ministerstvu za pravosodje in se nadaljevala v večernej seji. Jagues je razložil želje svoje stranke, gled6 kazenskega zakona, policijskega zakona, reda za civilne pravde in reda za vojaško-kazenske pravde. Zabavljal je zoper sod njo upravo, zoper oflc.ijozue časnike, zoper slovenski In šleski jezikovni ukaz ter trdil, da vlada raolčć gleda, ko serazdira splošni pravni In gospodarstveni red. EDINOST. Voinjak je zavrnol Jaguesa ter rekel, da ni resnica, da je »Slovenski Narod« z vlado v kakej zavezi. Lienbacker je krepko pobijal Jaquesa ter rekel, da je člen 19 temeljnih osnovnih zakonov tako jasen, da ni treba nobenega jezikovnega zakona. Potem so bili sprejeti vsi drogi naslovi pravo-sodnjega ministerstva i na zadnje finančni zakon za leto 1883 v drugem čitanji. V seji 14. t. in. je načelnik naznanil sklepe včerajšnje tajne seje. Schćnerer je bil pričujoč. — Finančni minister je predložil zakon za pobiranje davkov v mesecu aprilu. Potem se je nadaljevala proračunska debata. Furniran* je zahteval, naj se zgra li železnica iz Kremsa v S. Polten. — Trgovinski minister je odgovoril, da dovoljenje dd, ako podjetnik jamči za tročke. \Vittnian je obžaloval, da peša trgovinska mornarica i da zakon glede davkovskega oproščenja novo stesanih parnikov še ni prišel v posvetovanje. Naučni minister je zahteval nov kredit za medicinski oddelek češkega vseučilišča v Pragi. Potem se je obrnol trgovinski minister zoper Schdnererja, ki mu je očital, da se pisemska tajnost ne spoštuje ter rekel, da to ni re*, da pa na Sckdne-rerja glaseče se pismo očitno kaže, da je v njem prepovedan Časnik, katerega pisma pa Schćuerer neče odpreti in zato leži še v uredu, Proračun trgovinskega ministerstva se je sprejel. V večernej seji se je zakonski načrt o pobiranji davkov izročil proračunskemu odseku, kakor tudi novi kredit za medicinski oddelek praškega vseučilišča. Nazadnje se je sprejel naslov »osrednje vodstvo« ministerstva za poljedelstvo. Včeraj je bila zadnja seje pred prazniki. Vnanje dežele. Papež je 15. t. m. v konsistoriji potrdil mnogo škofov in višjih Škofov ter sprejel one novoimenovane, ki so prišli v Rim; kardinaloma Biancki in C\aki pa je dal kardinalski klobuk. Pravda zoper Oberdankova tovariša Giordani in Ragosa se bo vršila v Vidmu prve dni meseca maja. V italijanskej poslanske} \hornici je minister zunanjih zadev govoril o prijateljstvu z Nemčijo in Avstrijo ter naglašal, da se italijanska vlada ne izneveri temu prijateljstvu, ker je poroštvo miril ter ga tudi angleška in francoska vlada odobravate. Dalje je minister trdil, da irredenta ne zavira prijateljskih razmer moj Italijo in Avstrijo. Irrenden-tovske demonstracije dela le zgini ji va manjšina. Irre-dentovsko gibanje je le mej zipaljano mladostjo in antimonarhističnimi elementi; to je stvar, s katero se imajo pečati sodnije; vlada bo take pojave z vso odločnostjo zatirala. Donavska konferenca je končana in vse vlade so neki zadovoljne z izidom, le rumunska ne. Ministerski načelnik je v poslanskej zbornici izjavil, da sicer 6e ni dobil oficijelno dotične pogodbe, aH te pogodbe nikoli ne prizna. V Parizu se še vedno ponavljajo demonstracije, zato je francoska vlada sklenola, da se imajo zapreti vsi deležniki demonstncij, ako ne bi se na zahtevanje razšli. Telegram. Isb Groi*io© 17, marcija. Milostljivi goriški nadškof, A. Oolmajer, jo danes ob Štirih umrl; učakal je 86 let. Bil je dober pastir svojej čedi, naj v miru počiva! Domače in razne vesti. mestnega zbora je bila zopet v sredo zvečer. Pred vsem je interpeliral svetovalec Piccoli župana zarad slabega tlaka po mestu. Župan ga zavrne, da naj o tem stavi svoje predloge, kadar bo zopet na dnevnem redu proračun. Potem je Mozes Luzzatto govoril nekoliko gorkih beset v spomin umrlega ravnatelja mestne gimnazije. — O poprej uže sklenenih 38'/. doklade na hi*ni davek moral je zbor še enkrat glasovati, ker je bil prvi sklep nepravilen. — Sklenolo se je, da se razpiše služba Še enega sekundarnega zdravnika za mestno bolnico s plačo gld. 450. — Za reforme v oddelku blaznih mestne bolnica dovoli se gld. 1100. — iu za enega zdravnika v tem o Idelku 800 gld. letnih. Za plaštranje trga na stari mitnici (šrangi) dovoli zbor uld. 1600 — TržaSke novosti. Kneza Petra Karageorge-vtča, pretendenta na srbski prestol, imeli smo te dni mej seboj; prišel je iz Getinja, kder se je nekda zaročil z črnogorsko knježevno Zot'ko in se o l tukaj oipeljal v Beč. Knez je lep mož, pravi jugoslovanski tipus in je nekda tudi jako izobražm. — Pravijo, da bode ta mož delal velike zmešnjave na Balkauu, česar pa Bog varuj Slovane, kateri so uže tako zadosti tepe ni brez takih Šib. V Četrtek se Je ustrelil v tule. vojašnici desetnik 7. lovskega bataljoni, rodom i Slovenec Pravijo, da ni bilo v glavi vse prav pri tem človeku. 50 letnega Miha Živica i/. Barkovelj je našla policija bolnega na duhu in telesu ležečega na javni ulici; odvedla ga je vbolnico. — han čibej, 50 letni kamnosek iz Gjrice, zlomil si je 14. t. m. no<*o v kamnolomu pri Sv. Ivanu, padla mu je na nogo še precej velika skala. Odlični gostje so denes mej nami, eden je Izvrstni hrvatski poslanec in govornik, g. Folnesjovič. dru»i naš istrski drž. poslanec, g. dr. Vitezić; obi o f-potuieta jutre v Dalmacijo. Pastirski list mil Škofa m«,,,. Ciia-vine izšel je te dni in govori izključivo le o po- mankanju duhovščine v našei Škofiji in o napravi malega semenišča v Trstu. Pravi, da se |e v ta namen kupila primerna hiša, z velikim vrtom poleg stolne cerkve Sv. Justa v Trsta, katera je stala 70000 gld.; a da se ni niti nabralo še zadosti denaria, da bi se poplačala kupljena hiša. kde pa je še poprava hiše, pohištvo itd.; obrača se torej mil." škof do vseh dušnih pastirjev, da še pridno nabirajo darove in do vernih, da po mogočosti doprinašajo v tako imenitno, plemenito svrno. Končuje svoj pastirski list z besedami: Uz-trajno i pouzdano molite Boga, da nas ne zapusti u sadanjih ne voljah; pomagajie po svojih silah da se Svećenstvo pomnoži; i Bog, koji je vjeran svojem obećanju, izpunit če, što je po Jeremiji proroku rekao: Dat ću Vam pastire po svojem srdcu, i pasti če vas mudrolču i naukom (3, i5). Pastirskemu listu je pridejan tudi račun prineskov za utemeljenje škofovskega seminišča do konca leta 1882, iz katerega je razvidno, daje dotični odbor nabral gld. 92,216,97 Družba Sv. Obitelji pa gld. 23,13970. — Sviipaj gld. 114.35667. Od teh je treba odbiti nedotakljivi fond zapuščen po rajncem velikodušnem škofu Dobrili, katerega le obresti se morejo rabiti, gl. 63.2oo. — Ostane v porabo gld. 51.156.67. Pastirski list mil. poroškega škofu, Vekoslaaa Zorno. Kakor smo objavili našim čitateljem, imel je novi porešiti škof Četrto nedeljo v postu svoj slovesni vhod v svojo stolico, v Poreč. — Iz Trsta se je odpeljal na vladnem parniku Pe-lagosa in spremljali so ga razni tuk. viši oblastniki. Sprejem v Poreču je bil slovesen in presrČen. Pri svojem nastopu je izdal mil. škof lep obširen pastirski list, v katerem priporoča podrejenemu du-hovstvu točno izvrševanje svoje teške dolžnosti in naj se vlada po napotku Sv. Mateja, kateri pravi: »Mi smo grad, ki stoii na gori, mi sveča, katera gori na svečnjaku. Naj se torej sveti naša luč pred ljudmi, da bodo videli naša dela in slavili Očeta našega, kateri je v nebesih«. -- Tiste, kateri so v službah in dostojanstvih, pa spominja na Sv. Pavla/ kateri ie pisal »Rimiianom«, da je oblast sluga božja. Ovčicem pa priporoča, naj poslušajo svoje pastirje, naj pogostom i prijemljejo sv. sakramente, naj odgojujejo svoje otroke v božjem strahu in jih roti, naj ne ljubijo sveta, ampak naj iščejo pred vsem božjega kraljestva in pravice njegove«. Imenovanje. Deželni namestnik za Primorsko je imenoval koncipista pri deželnem namestništvu, dr. Enenkel za začasnega c. k. okrajnega komisarja, Molarljali v Labinu, Čresu in Malem Lošinu so sprazneni. Prošnje zanje se imajo vlagati okrožnej solniji v Rovinji v dobi štirih tednov. •lavna predavanja. Nekateri rodoljubni gospodje so sldenoli, da bodo javno predavali v de-lalskem podpornem društvu in se dotična, jako interesantna predavanja zaČn6 precej po velikej noči. — Izvrstna misel, katera naj bi se vdomaČila tudi v Trstu, kakor se je po drugih mestih na Slovenskem. Porotno sodnija. Kedo se ne spominja še iz leta 1872-93 glasovite (?) firme Spandau & Comp. v Trstu. Koliko gospodov se je dalo oslepariti po tej židovskej firmi in žalibože tudi mnogi g. duhovniki. — No, zadela je božja šiba tudi tega švindlarja. — Stal ie 14. t. m. pred porotno sodnijo 40 letni Jožef Spandau, kateremu je bilo dokazano, da je prodajal loze na obroke in prejel za-nje uže nad 3oo gld., akoprem lozov in imel. — Porotniki so spoznali krjvega sleparije in sodnija ga je obsodila na 5 let teške ječe. — Ne verujemo, da so prišle še vse one nezgode na dan, katere je provzroČil ta bankir'brez denaria. kajti mnogo jih je gotovo sram ovaditi se, da so bili tako nesramno opeharjeni. i5. t. m. je obsodila porotna sodnija 18 letnega Guida Riavitz-a in 2l letnega Artura Hattinger-ia, prvega na 5 let, druzega na 6 let teške ječe, ker sta pokradla po Trstu vse polno denarja in drugih vrednostnih stvari, za gotovo nad 1000 gld. Onega Andreia Franicovič-a iz Lokve na Krasu, ki ie hotel zabosti z nožem ravnatelia užitnine, g. Polonija, obsodila je sodnija na 2 leti ostre ječe. Policijsko. V via S. Francesco so tatovi vlomili v ne'c magazin; pa niso dobili več, nego8 gld., nekaj duhana in papirja. — Vkradel ie nek tat dve vreči pred neko prodajalnico na lesnem trgu. v katerih je bil ječmen in konjska oprava; policija je našla oboie pri enei prodajalki, kder je neznan tat blago shranol. — Ne'tej gospi v Via Torrente so vkradli neznani tatovi obleke za 35 gld. iz zaprte sobe. katero so šiloma odprli. — Nekej gospi je vkradel potepin na korzu braslet raz roke, vreden 200 gld. — Nekemu zdravniku so vkradli iz sobe zlato uro sč zlato verigo. — V Riborgu so pokradli tatov.ie izpred nekaterih proda'alnic več nove obleke. Goriško novosti. V Kobaridu je žendarm ujel kmeta, ko je hotel oddati izvrstno ponarejen desetak in to prav slučaino. Ta kmet iz Drežence ie nekda obstal, da je v Tolminskih gorah več takih ljudi, ki se baviio z oddajeniem ponarejenih bankovcev in da te bankovee ponareja nek pisar v Tolminu s pomočjo nalašč v ta namen napravljene tiskalnice, katero mu je napravil nek ključar iz okolice Tolminske. — Ves ta konsorcij so polovili in odpeljali^/ ječo Goriške dež. sodnije. — Ni prvikrat da se sliši iz gor o ponarejevalcih bankovcev. — V Gorici so imeii te dni hudo zimo in celo sneg. vsled Česar se mnogi tujci pritožuieio čez avstrijski Nizzo. Pa čudo ni, sai ie menda tudi v pravi Nizzi te dni bil prav hud mraz — Francoski generalni konzul v Trstu je nekda dobil od svo:e vlada oster ukaz naj natanjčno nadzoru;e vsak korak grofa Chamb:>rda in legitimistov v Gorici, a gotovo je, d:i je imela francoska vlada uže poprei svo;e vohune v Gorici. — To kaže, da se Henrika V. vendar boie prvaki francoske republike. — Te dni je bil tudi vojvoda Farmski v Gorici pri grofu Chambordu, njegovemu bližnemu sorodniku. Gorica torei postaja Čedalje boli interesantna. — Zadn.e veselica delalskega društva goriškega se je prav dobro obnesla; predsednik. g. Povšč, je prav dobro govoril o otročjih vrtih. — To društvo se prav lepo razvija in namerava še to poletie, 1. julija, blagosloviti svojo zastavo s primerno slavnostio. — Tudi po Slovencih v Gorici osnovana hranilnica in posojilnica bode v kratkem začela poslovati.—Steklega psa iščejo po goriški okolici, vsled česar ie goriški magistrat potrebno učinil, da se ne zeodč veče nesreče. Kmetijske štipendije. Goriška kmetijska družba razglaša, da je šest štipendij po 100 gld. za poslušalce poduka za obdelovanje senožet v Skalicu na Češkem razpisanih. Prošnje se imajo vlagati do 1. aprila pri omenjen ^ družbi. Učni jezik je nemški. Gospod tluantschntgrff nam piše: »Mit Riicksicht auf die in der Gun-espondenz der Redak-zion des Nr. 19 Iures Kescuiitzten Blattes vom 7. Marz 1. J. gegen mich veroffentlichte Verdacbtigung, er-suebe ich voti der Corresponde:iz der Kedakzion der »Grazer Tagespost« Abendbl.itt Ni'.(jy') vom 12. M&rz 18S3 o (Ten ti ich Notiz zu nehmen. Hooliaclitungsvollst zeichnet sich Thomas Quantsctinigg, Lehrer der Staats-volksschule fur Knabeu. Triest a m 14. Marz 1883.« Nesreče. Iz holandske Frieslandije se poročajo strašne vesti o uesreo ib, katere so pro7zročili viharji zadnje dni. Sedemnajst morskih vozil je nevihta potopila in utonilo je osemdeset do devedesat ljudi. — Poroča se dalje, da so se tudi p.irniki potopili. — Nič boljše ni bilo na Angleškem; samo na ustji reke Ciyde mej Gl;iS''owom in Bowlingom se je Šest parnikov ponesrečilo. — Trdi se tudi, da se je potopil parnik «Hamburg, ki jo bil na poti iz Himburga v Zanzi-bar, i da so utonili vsi ljudje, ki bo bili na njem. — V Havani pa se je podrlo gledališče iu 150 ljudi pod razvalinami pokopalo. — Nesreč na svetu ne manjka. Zdravilo zopar pijanost. Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne, tako pravi pregovor, ki ima veliko resnice v sebi. Časi se to vendar tudi na drug način dosele, n. pr. po bolezni, kakej posebnej nesreči, ali sramoti, ki se mu v pijanosti pripeti. — Naj tu povemo, kako se je pijanstva odvadil nek trgovec, — kdo i kde — tega nI treba na veliki zvon obešati. Ta trgovec se Je vsak večer tako upijanil, da sta ga morala dva moža domfi ulačiti i ua hišna vrata naslanjati, da ga je potem 2ena z veliko težavo v posteljo spravila. Imel pa je prijatelje, katerim se je smilil, i ker niso mogli pri njeni nič opraviti, skle-noli so nekaj posebnega. Nek večer, ko je imel u2e devet Ščurkov, peljali so ga k brivcu, ki mu je lepo črno brado, na katero je bil zelo poimen, obril i poleg tega še glavo gladko ostrigel. lako obritega in ostriženega so ulekli domov ter ga na spalnico naslonili. Njegova žena, zagledavši golega in plešastega človeka, prestrašila se je, a ko ga je spoznala, spravila ga jo v posteljo. — To je pijanca tako osramotilo, da se več tednov nI upal iz hiše in tako ae je pijančevanja odvadil. Učimo se zvestobe od — psa. Dobro je znano, kako zvest je pe3 svojemu gospodarju i ne manjka ganljivih vzgledov o tem. Niši bralci bodo gotovo radi brali ta le dogodek: V 7. dan decembra lanskega leta je napravil grof Mitrovsky na Moravskem velik lov. Po končanem lovu je manjkalo necega gonjača, Iskali so ga, a niso ga mogli najti; zato so mislili, da je šel domii. Njegovi domačini pa so menili, da ga je kdo izmej gospodov kam poslal, kar se je uža večkrat zgodilo, i zato niso bili v skrbćh. Ali ko ga Še drugi večer ni bilo domti, začeli so skrbeti ter ga iskati, a niso ga našli. Tretji danje šel grofov gozdnar v gozd, kder je bil lov in pri tej priliki priskače na-nagloma eden njegovih psov k njemu, ozira se vanj, miga z repom, skače v stran ter se vede tako, da je gozdnar takoj opazil, daje pes nekaj posebnega našet. Gre tedaj za psom ter najde v grapi pogrešanega gonjača mrtvega. Poklicani zdravnik je izrekel, da rnu je srčna iila počila. — Pri mrtvem gonjaču pa je čepel njegov pes ter ga tudi po smrti ni zapustil. Tri dni je pes čuval svojega gospodarja brez jedi in pijače. A to zvestobo še posebno povzdiguje to le: Zvesta i.val je bila psica, ki je imela majhne mladiče dorad, in Če se pomisli, s koliko ljubeznijo goji psica svoje mladiče in s kolikim hrepenenjem se vrača k njim, ako se otdalji o.l njih, mora taka zvestoba vsacega nanotl. — Učimo se tedaj zvestobe oi psa. Morje v Saharo. Uža nekolikokrat smo poročili, da namerjavajo v veliko afrikansko puščavo morje napeljati. Povedali smo uže, da to sicer ni nemogoče, da pa utegne neugodno vplivati na goikoto in mraz v Evropi, česar pa absolutno ne trlimo. — Francozi se s to velevažno stvarjo uže več časa kaj marljivo pečajo l ni Še davno, kar je prav za to stvar iz raznih otdekov ministerstva sestavljena komisija Izrekla, da se ta načrt ne da izvesti, ker bi troški bili strašanski. — A slavnoznani Leseps zasmehuje te komisije modrost ter misli, da vsi ti uč>11 jaki, katerih je 83, o tem prav nič ne ved6, ker so sa učili le s zemljevida, prav nič pa ne iz narave. In Leseps utegne več vedeti, negn vseh 82 učenjakov; to trditev opravičujejo uže njegova velikanska dela. Kako so njega smešili ter se mu rogali učenjaki, koje zač 3V » » » » 20 t 4 V, * » sei mesi fisso per Napoleoni 3V jf con preavviso di 20 gior. •i'» » « » »40 » SV « » » » 3 me*i 4 » » » » (i raeai Godranno deli'Interesi« Aumentato 1« lettera in eirftolazion« enn K giorni di preavviso dal 6 novembru a. r. quellfl con 12 giotni dal 13 giorni e qu*lle con 24 giorni dal 25 novembre a. e. IN BANCO GimO abbunando il 3*/o tnteresse annuo »ino qualunque sonirna; prelevazioni slno a ho rini 20 000 a vista verso chćque; importi in aggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito Ubretto. Conte|(f(ia per tu tU l versamenti fatti a qual-siast ora d' uflieio la valuta del medetimo gtorno. Aasumo pol proprl oorentisti l' incasso di Cambtale per Trieste, Vienna e Budapest, rtlascia loro assegnt per gueste ultime piatze, ed aceorda toro la far.olth di domtclliaro cffetti presso la sita r.assa franco «t' oj^nl »pena por esal. b) S'incarica dell'acguisto e della vendila di effetti pub-bllci, valute e dlvise, nonehe deli' incasso d'assegni, cambiali e coupons, verso V«°/o di proviggiotie. c) accorda ai suoi committenti la facolta di depositare effetti di aualsiasi specie e ne cura gratis l'incastt dei coupons alla scadema. 33 La Filiale della Banca Union (fleziono Merel) s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure poltzze di carico o Warrants. Suhe gobe! Ako ima kedo na prodaj lepo poauienlh, ne piskavih gob, naj • pošlje uzore, naj na-i znani koliko jih ima* • in po kaki ceni jih da, g. "S pod sledečem našlo- * • vom. Upravništvo«Edinosti« za A. B. v Tratil. Suho gobo t Neprevarljivo! Znesek dobi vsak precej nazaj, pri katerem nema uspeha moj sigurno delajoč Roborantium (sredstvo za rast brade). Prav tako sigurno ? — dela proti pleševosti "S in izpadanja las. Uspah r garantiran, ako se več- » krat rabi. Odpošilja se g " v originalnih stekle- z ■ nicah po f. 1. 50 in g steklenicah za posku- -šnjo po f. 1.— po V Trstu pri Pavi« Rocoa. J. Broliok v Brnu (Brilrtn.) Nobena prevara! 10-7 G. le. priviligirano društvo Riunione Adriatica di Sicurti \ Trstu* Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toti, na živenje v vsih kombinacijah. Slavnloa in reserva društva dne 31. deoeabra 1881: Glavnica društva reservni fond od dobičkov..... « « za pokritje premikanja vrednosti efektov....... Premijna reserva vsih oddelkov . . . Reserva za škode........ V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih.......... gld. 3,300.000. -625.927 .02 161.500.-6,638.505.-284.591- 13,206.696.47 Skupni znesek vsih škod plačanih od 1. Ib38 do 1881.......gld. 103,255.007.57 Urad ravnateljstva Via Valdirivo. &t. 2 (v lastnej hiši). 24—18 •H« Dalanovljeno I7B7. Albert <^Sama$$aa c. kr. dvorni zvonar fabrikant stroev in gasilnega oroda v Ljubljani. Ubrani zvonovi z upravo. Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. Crkveni svečniki in druge priprave z brona. Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadij, za drozganje, zu gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s pritekiino, mehovi iz konopnine in gumija itd. — po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. (12—3) — m Občin« 91 ■▼•tl^j. EDINOST. Razstava 1ft73 B-f zlata kolajna, „ 1875 Nnvi-iai zlati koUjna, , 1870 Szogedin zaslužna kolajna, „ 187« Sae«e6 kr. KoristnejSi nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Krieistilne krogljice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati In bo se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanjl človeškega telesa, glavobčlu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih In obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj. 20-7 NaroČila iz dežele izvrS6 se takoj v lekarni pri ^samorogu41 Jul. pl. Trnk<5czy-ja na mestnem tr^u \ LJubljani. Javna zahvala. Spodoj podpisani izrekamo v imenu vse občine svojo najtoplejšo zahvalo slavnej zavarovalnej banki, »Riunione Adnatica di SicurtA« v Trstu, za darovanih 40 gld. v napravo občinskih brizgalnic. V Kropi dne 14. marča. V župan Kari Plbrouti, V. Sohuller, Anton Smltlk. Tinctura Chinae & Rhei comp. vulgo Marija pomagaj želodi tolče katere napravlja Gabriel F>ioooli lekar «pri angelji» v Ljubljani, Dunajska cesta To zdravilo napravljeno iz najboljših zelišč, katerih mnoga rastejo v okolici znane romarske cerkve Matere Božje na Brezji na Gorenjskem, ima čudovito moč v sebi. Omenjano zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati. ako boli koga glava (če to ne izvira Iz Želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, In v nzliČnih mrzlicah. Cena I Steklenioe 20 kr. Franoova eseooo, ki jo izdeluje Rovi«, Corao it 47. Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni 1 njih nastopke. Ohranitev zdravja je odvisna zgoli od ohranitve in pospei*vnnja dobrega prebavljnnja, ker ta je glnvel pogoj zdravja in telesnega In dušnega dobrega čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE ZDRAVILO, probavljanje vrediti, doseči primerno melanje krvi, odpraviti pokvarjene I nezdrave krvne dele, to je uže več let sploh znani in priljubljeni dr. rosa življenski balzam. Napravljen iz na|boljilh, zdravnliko nnjkrepkejilh zdravil-sklh zellič, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri presedanju, po kislem diiečim riganju, napenjanju, bluvanju, pri bolečinah v tetesu in lelodon, želodčnem krču, prenabasanjo ialodoa z Jedrni, zasliženju, krvnem navalu, hemeroidah. ženskih boleznih, boleznih v črevlh, hipohondrljl in melnnholljl (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdrnvo In čisto kri in bolno telo dobiva zopet poprejino moč in zdravje. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno ljudsko domače zdravilo ter se sploh razširil. I steklenica 50 kr., dvojna steklenica I gld. Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrana plama proti povzetju zneska na vae atranl. Vaie blagorodje! Dalj Časa sem bolehal na lelodCnem katara, zdrufenim z najhujšo m-žlico, In navzglio vsakovrstnih lekarskih zdravil sem tako opeflal, da nisem mogel vnB hoditi. C« tuđi neman zaupanja do e^acih universalnih sredstev, vendar sem si dal prinesti oi Vas napr vljani dr. Ro-y Civenski balzam ter pa u«ivftl po predpisu. Po osem d"«h aem uj hudej bolezni na Cutnicah in slabem probavanji prav posebno dobro obnesel, tako da snm lite popolnoma zdrav, — UCa celo leto nisem mopel opravil svojepa poklica opravljati, G mesecev bil sem ▼ dunajskej bolnilnici, — pa vse ni nil! pomagalo, samo tofioi % ne dobro zdravijo mn je reliln mojega hndeea in nestrpljivoga trpenja. Zatoraj sprejmite mojo najcorkefo zahvalo in prosim mi ie 2 steklenici dr. Rosa-ovcga zdravilnega balzama poslati. St. Egid am Nemuatd (v niŽ6 Avstr.) Cajjetan Mtrohmayer 1. r. Prespoštovanl Gospodi S hvaleCnim priznavanjem Vam naznanjam, da ml je Val dr. Rosa livljenski balzam v mojej 8 mesecev trajajoCej bolezni, to je klanje v levih prsih, ki je bilo zdruftenju s budim napenjanjem in želodčnim krCom, popolnoma pomagal. Od tistega Basa, kar rabim to zdravilo, popolnoma sem zdrav in bo dobro Kutini, kar pri vsej zdravniBkej pomočinl<«m mogel doselil. Sprejmito tedaj, blagorodni Gospod, mojo >rtino zahvalo, in priporoSatn to zdravilo vsem onim, ki imajo enake bolezni. Trnfin^ Oujezd. Josip Tyrl, sodar. H S var jen je! WM Da se izogne neljubim napakam, zato prosim v-*e p. n. gg. naroB-nlke, naj povsod i izreBno dr. Umov livtjtntU-baliam iz lekarna B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sam, da so naroKnlkl na ve6 krajih dobili neuspelno zmes, ako so zahtevali samo livljenski balzam, in ne izreBno dr. Rotovtga livljenskega balzama. Pravi dr. Rosov življenski balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelalcavo B. Frapntr-ja, lekarna ik Črnemu orlu« v Pragi, Ecke der Spornerga*»e Nr. 205—3. V Trstu: P. Frendini, O. Forabotchi, Jak. Strravallo in Ed. von Ltittnburg, lckarniGarji. V Gorioi: O. GrUtofoittti. lekarniBa" t O. R. pantoni, lekarniBar R. Kiirntr, lekarn Bar; V Ogeljl: Damato d'JElia. V Zagrebu: C. Ara*im, lekarničar. Vir Itkantt in vitje trgovini i materijalnim blagom v Aviiro-Ogtnktj imajo zalogo tega tivljfnikrga baliama. Tam se tudi dobi: Pražko domače mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se Cenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri balah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri Brvu v prstu iu pri nohtanji, pri zl»zah, oteklinah, pri izmalBenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatifine otekline in putiko , zoper kioniBno vnetje v kolenih, rokah, v ledji Be si kdo nogo spahne, zoper kurja oBesa in potne noge, pri razkopanih rokah , zoper iiBaje, zoper oteklino po piku nirCesov, zoper tekoBe rane, odprte noge, zoper raka in vneto kolo oi boljfiega zdravila, ko to mazilo. Zaprta bulo In otekline se hitro ozdravijo; ker pa ven teBe, potegnc mazilo v kratkim vio gnojico na-se, in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitr<> pomaga in ker se po njem rana p'tj n« aactli dok Ur n< via bolna gnojiea vin jnltgnina. Tudi Z4ibrani rast divjega mesa In obvaruje pred snetom (Bniitn prisadom); tudi bolefline to hladilno mazilo pogpefli. — Odprte in tekoBe rane se morajo z mlaBno vodo umiti potem Be 1« se inazilo nanje prilepi. lfi-l Skattjfce se dobode po 25 In 35 kr. Balzam za uho. SkuBeno in po množili poskusih kot najzaneslJirejBe sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem »e dobi tudi popolno ufe zgubljeni sluh. 1 sklenioa 1 gld. a. v. Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj iu odgovorni urednik: JOSIP MILANIH Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.