t Koncertna turneja nizozemskega moškega pevskega zbora Inter Nos iz Schin op Guela je nadaljevanje že tradicionalnih stikov med kranjsko in občino Valkenburg na Nizozemskem. Zbor je v Kranju prvič gostoval leta 1965 in tedaj je pred kinom Center nastal cvetlični park tulipanov kot darilo prijateljske občine. Sledile so izmenjave gostovanj, stike z nizozemskim zborom je gojil mešani pevski zbor France Prešeren z dirigentom Petrom Liparjem. Odslej jih bo nadaljeval kranjski Akademski komorni zbor. Foto: F. Perdan ^ XXXII. Številka 8<1 i^oitelji: obćinske konference SZDL , Kranj, Radovljica, Skofja Loka tj^ft - Izdaja Časopisno podjetje f*lnj - Glavni urednik Igor Slavec govorni urednik Andrej Zalar Gasilo SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO •j I Wš i % ^ *Joi'sko podjetje Murka Lesce se pripravlja na gradnjo •J %ga nakupovalnega centra na Hraški gmajni — Za-w* M poslovanja leta 1982, vendar naj bi pospešili priprave — Še novi podpisniki sporazuma Kranj petek, 12. 10. Cena: 5 din 1979 1 ist izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Smeli Murkin prodor ^'IJICA — Pogovora o izgradnji nakupovalnega centra leske Murke majni so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij 'me občine Radovljica, sekretar medobčinskega sveta ZKS za >, Zdravko Krvina, predstavniki Ljubljanske banke in Gospodar-Gorenjske. — Foto: F. Perdan Razen modernizacije in povečanja sedanjih prodajnih in skladiščnih prostorov do leta 1982 predvidevajo izgradnjo nakupovalnega centra in centralnega skladišča. Centralno skladišče bo na jugovzhodnem delu Lesc, tako, da ga bodo lahko priključili na magistralno železniško progo Ljubljana—Jesenice. Nakupovalni center bo obsegal 17.000 kvadratnih metrov površine, od tega odpade največ na pohištvo, na tekstilni oddelek, tehnični oddelek in na živila. V nakupovalnem centru bodo opravljali še druge storitve, pričetek poslovanja pa predvidevajo že v drugi polovici leta 1982. Zdaj so pripravili investicijsko, tehnično in ekonomsko dokumentacijo, na osnovi katere se bodo odločili. Naložbo bodo delno krili z lastnimi sredstvi in sredstvi sovlagateljev, ostala sredstva bodo prispevale banke in drugi. Kot so sklenili na zadnjem posvetu na občinski skupščini Radovljica, bodo ustanovili koordinacijski odbor, ki bo, "spremljal priprave za čimprejšnjo gradnjo Murkinega nakupovalnega centra. Odločitev Murke, ki pomeni veliko pridobitev za vso Gorenjsko preskrbo, še posebej pa za radovljiško in za jeseniško občino, je vsekakor smela, saj gre za ogromno naložbo. Delavci Murke so do zdaj vložili že precej dela in truda, zdaj pa čakajo velike naloge tudi koordinacijski odbor, ki si bo prizadeval, da z deli čimprej začnejo. d, Sedej -Preskrba na Gorenjskem ^predstavlja prav resen pro-tfVjj vemo, da se trgovske or-%*\t premalo povezujejo z or-*?Jijami združenega dela in da WS odločajo za nove naložbe. i^ff1 pa je pohvalna odločitev le-yjrke, ki že nekaj let priprav-<£*tB)0 nakupovalnega centra v ^»Hraški gmajni, kjer bo »rata trgovini in trgovskim iz vse Slovenije in drugih Do zdaj je samoupravni o trajnem poslovnem so-v -ju podpisalo 72 proizvodnih V*fcij združenega dela, od tega y?l%ih, 23 pohištvenih, 4 s r>od-ke in 5 s področja živil. **nije je 60 podpisnic, iz Hr-iruiz Srbije 2. Zdaj pa ^Podpisale še nekatere delovne KRtije kot so Rio Reka, Ju-K?» Sevnica, Ilirija Ljubljana, Tj«, Slovenijales, Sloveni jaavto me. Po številu predstavljajo k^iice okoli 15 odstotkov vseh ^»jalcev, od katerih Murka di-^ nabavlja blago. N_--. Delegati neuvrščenih v Tržiču Največ zanimanja za združeno delo Spodbujanje ustvarjalnosti Ta mesec in deloma tudi v naslednjem mesecu se v osnovnih organizacijah ZK volijo nova vodstva. Letošnje volilne konference bodo potekale tudi v znamenju večjega poudarka občinskim konferencam ZK, ki pa ga to politično telo, če naj bo glavno politično vodstvo Zveze komunistov v občini, lahko ima le s krepitvijo vpliva članstva in osnovnih organizacij. Ponekod so delo že doslej dobro zastavili, kar se je nedvomno odražalo v osnovnih organizacijah, ki so bile že doslej tudi mesto spodbud za lasten ustvarjalen prispevek k razreševanju družbenopolitičnih vprašanj. Prav to ustvarjalnost osnovnih organizacij bi morali spodbujati, krepiti in usmerjati še naprej posebno tam, kjer je bilo tega doslej manj. Iz napak, pomanr kljivostl dosedanjega vključevanja komunistov v družbenopolitičnih organizacijah in v delegatskem in skupščinskem sistemu bi morali potegniti spoznanja in spodbude za drugačno boljše delo. Skratka iz kritičnosti do dosedanje prakse, ko se na nekaterih področjih, na primer pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov, v marsikateri sredini komunisti niso prebili dlje od sprejemanja sklepov. Moč za spreminjanje sprejetega v dejanja, v dejansko spreminjanje stvari ?a katere so delovni ljudje In samoupravljava mijenjao zainteresirani v svojem okolju vsak dan, pa j«' SSl^nVSS'tSSSL osnovnih organizacij o lastni odgovornosti *a ■ŽJS'^&jSSf nje partijske politike. Od tega spoznanja dalje ni več »£ni£aprf merne oblike za politično delovanje v samoupravni organiziranosti. Ođ^loM vodstev osnovnih organizacij, ki bodo fc«*^«^ slednje mandatno obdobje, pa bo vsekakor tudi odvisno, ^k° bodo lastna spoznanja o dosedanji praksi znali uporabiti ko.učinkovito orožje viTitki za uveljavitev političnega sisteme> ^riirtfcMTO J*"*, upravljanje: pri tem seveda ne gre pozabljati, da je trcbl™cdJ>^ šteti prav vsakega posameznega člana ZK, od vodstev pa bo v mnogo čem odvisno,: če bodo znala pripravljenost članstva z enotno akti o { tudi usmerjati. V tej enotnosti pa je tudi ustvarjalna sila reševanja j Vprašanj najbolj pogostih na dnevnih redih našega danes in Jutri. j Poudarek dekorativi in pohištvu 12. mednarodni sejem opreme, na katerem razstavlja preko sto domačih in tujih razstavljavcev, bo danes ob 10. uri odprl predsednik kranjske Socialistične zveze, Franc Thaler Kranj — 12. mednarodni sejem fes 10, 11 Obisk v krajevni skupnosti Godešič Tržič — V torek je tržšiko občino obiskala delegacija .neuvrščenih držav, ki se ie pred tem v Ljubljani udeležila okroele mize o položaju in vlogi političnih znanosti v deželah v razvoju. Predstavnike Egipta, Indije, Sri Lanke, Libije, Turčije, Zgornje Volte in Jugoslavije so sprejeli predsednik skupščine občine Tržič Milan Ogris, predsednik izvršnega sveta Janez Ivnik. sekretar občinske konference ZKS Janez Piškur, predsednica občinske konference SZDL Zinka Srpčič, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Jože Zupančič in direktor tovarne Peko Janez Bedina. V uvodu jih je Milan Ogris seznanil 7. značilnostmi tržiške občine, z delovanjem delegatskeea sistema, nato pa ie beseda stekla še o gospodarstvu in družbenih dejavnostih v občini. Goste so najbolj zanimali odnosi v združenem delu, na primer, kakšen je, glede na visok odstotek zaposlenih žena, izostanek z dela zaradi porodništva, kako delavci obli-' kujejo osebne dohodke, kakšno je razmerje med osebnimi dohodki proizvodnih in vodilnih delavcev, ali prihaja do prekinitev dela in podobno. Precej vprašanj je bilo tudi v zvezi s kmetijstvom, vendar nanje niso mogli dobiti najbolj zadovoljivih odgovorov, saj se v tr-žiški občini s kmetijstvom ukvarja le tri odstotke prebivalcev. Predstavnike neuvrščenih dežel je zanimalo tudi delovanje delegatskega sistema in še posebej način obveščanja občanov o vseh pomembnejših družbenih vprašanjih. Po pogovorih s predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij so si gostje ogledali proizvodnjo v tovarni obutve Peko, kjer so jih nato delavci seznanili s samoupravljanjem v svoji delovni organizaciji. y{ j opr.eme, ena izmed šestih sejemskih prireditev v Kranju, ki bo odprta od 12. do 21. oktobra, bo predstavil potrošnikom celovito ponudbo pohištva in dekorative ter drugih drobnih stvari, ki sodijo v opremo človekovih bivalnih prostorov. Na 5200 kvadratnih metrov sejemske površine bo svoje izdelke predstavilo po ugodnih cenah preko sto domačih in tujih razstavljavcev. S svojim proizvodnim programom se bo na sejmu po dolgem času zopet pojavila ena največjih organizacij združenega dela na Gorenjskem — jeseniška železarna, svoje novosti bo prikazala tudi begunjske to varna smuči in športnega orodja. Omeniti velja še celovito ponudbo tekstilnih izdelkov domala vseh gorenjskih tekstilnih tovarn ter poslovni dan novomeškega Novolesa s številnimi demonstracijami. Zanimivost letošnje sejemske prireditve je gobarska razstava, po obsegu in številu prikazanih užitnih in neužitnih gob med največjimi v Jugoslaviji. Razstavo je v pomožnih sejemskih prostorih pripravila kranjska gobarska družina. Organiziranim skupinam učencev in dijakov osnovnih oz. srednjih šol je Gorenjski sejem zagotovil brezplačen vstop. Pod strokovnim vodstvom si bodo lahko ogledali preko 300 različnih vrst gob, gostinci pa bodo poskrbeli za okusno pripravljene gobarske specialitete. Mednarodni sejem opreme, prireditev, ki si jo je lani ogledalo v desetih dneh prek 20 tisoč obiskovalcev, bo danes, v petek, ob 10. uri odprl predsednih občinske konference SZDL Kranj, Franc Thaler. CZ. UGODNI NAKUPI OPREME ZA VAŠ DOM: — bele tehnike — kuhinje, kopalnice — kamini, savne — tekstil, dekorativa — gobarska razstava NASLOV: KRANJ 12.21. okt.79 O U AS 2. STRAH September — drag mesec Življenjski stroški v letošnjem septembru so se v primerjavi z Umskim povečali za 29 odstotkov, drobnopro-dajne cene za 28,6 odstotka, v primerjavi z avgustom pa za 1,4 oz. 1,2 odstotka. Življenjske stroške so potisnili navzgor predvsem stroški za ogrevanje in razsvetljavo, ki so narasli za 12,1 odstotka. Nadaljnji delež pri splošnem povečanju življenjskih stroškov pa je imela podražitev obutve, tkanin in konfekcije, šolskih učbenikov, vstopnic za gledališče in nogometne tekme, podražitev pohištva in energetskih virov. Razmeroma malo so v septembru porasle stanarine, PTT storitve in popravilo avtomobilov, cene svežega sadja in vrtnin pa so bile v septembru presenetljivo nižje kot v avgustu. »Tito in mladina« V Zagrebu je v ponedeljek in torek potekalo znanstveno zborovanje »Tito in mladina«, na katerem je sodelovalo okrog sto znanstvenikov, Zgodovinarjev in mladinskih voditeljev iz vseh naših republik in pokrajin, ki so obdelali in osvetlili razvojno pot SKOJ od leta 1919 do današnjih dni. Dvodnevno znanstveno srečanje je začel predsednik konference ZSMJ Vasil Tupurkovski, ki je poudaril globoko revolucionarno vez med SKOJ in današnjo Zvezo socialistične mladine. Ta povezanost se kaže predvsem v popolni pripravljenosti mladine, da brani pridobitve narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. »Mladost Jugoslavije je generacija svobode in neodvisnega razvoja dežele,« je dejal Tupurkovski. Največ doslej V letošnjem septembru je na slovenskih cestah umrlo za posledicami prometnih nesreč 65 ljudi, toliko kot pred šestimi leti. V prvih devetih mesecih letošnjega leta pa so ceste terjale že 557 življenj, kar je 31 več kot lani in 103 več kot leta /977. Primerjave kažejo, da bomo letos presegli vse dosedanje krvave številke na naših cestah. Od 65 septembrskih žrtev prometa je bilo največ kolesarjev (18), najbolj nevarna pa je bila vožnja po naselju, kjer je izgubilo življenje 41 l judi. Sejem »Sadje 79« v Mariboru Z uvajanjem nove tehnologije v sadjarstvu pred desetimi leti, ko so po belgijskih in nizozemskih izkušnjah pričeli saditi na hektar 2000 in več dreves, so slovenski sadjarji ponovno dobili zaupanje vase. Vendar je slovenska pridelava sadja še zmeraj premajhna, drobnjakar-ska in predraga. Hkrati z novo tehnologijo pa so pričeli uvajati tudi nove sorte jabolk: jonagold, idared in nekatere druge. Od okrog 5000 hektarov nasada vseh sadnih vrst, jih je le nekaj čez 600 hektarov rentabilnih. Danes so si slovenski sadjarji ponovno pridobili vodilno vlogo v državi, zopet pa so se vključili tudi v izvoz. Na mariborskem sejmu »Sadje 79« želijo seznaniti potrošnike z novimi sortami jabolk in sploh spodbuditi njihovo prodajo. Svet v tem tednu JESENICE - Minuli torek je bila v konferenčni ^ie^ndh^U& skupščine prUoinostna^esnost ^P^^J^J^S^JS^i vanj trem občanom sekretar m stveni dru Na srečanju, ki so se ga VVMinvm, sedanjemu uspešnemu poslovanju si kolektiv i Tekstil i ndusa predstavlja svoj nadaljnji razvoj le s preusmeritvijo proizvodnje sodi med tiste delov je v kranjski občini, ki letu uspešno gos poda-I^Ufo so pokazali tudi polletni ?**ti, verjetno pa tudi devet me * pokazatelji uspešnosti ne bo-posebno drugačni. Obseg cc ^Proizvodnje je bil v prvih še * ^esecih za dobre 3 odstotke &kot v lanskem letu v enakem 2% Tudi celotni prihodek se je psi za 29 odstotkov in dosegel .bilijonov din, od tega je bilo 189 milijonov din ali za petkov več kot v lanskem ena- r obdobju. Temu primeren je tu-^inek čistega dohodka v višini *4jonov din ali za 122 odstot kot lani. fa, da se je letos tekstil podra i* to za 9 odstotkov,« pravi di-r* Tekstilindusa inž. Franc Ho £ »vendar pa višje cene še niso pit na poslovni rezultat prve leta. bolj se v poslovnem odraža boljša prodaja tek lJti je znižala naše zaloge na JjtaD^ Težave prejšnjih let, ko J*1* skladišča tekstila dobesedno ('itaa z nakopičenimi balami, so Izbijene, zdaj so aktualni le f ki jih postavljajo konfekcio-p Vendar pa se učinki načrtnega *t kažejo, saj se s hitrejšim J>janjem modnim zahtevam ^ "»jalec tekstila vedno bolj ugla-1 zahtevami konfekcije: ta pa mora na trg — kot vemo — s pravočasno pripravljeno kolekcijo. Takšne zahteve tržišča pa seveda zahtevajo tudi prilagajanje proizvodnje — manj masovne proizvodnje tekstila in več poudarka modnim zahtevam kupcev. Tekstilci so že pred leti spoznali, da z uvoženo surovino — bombažem — v celoti ne bo mogoče držati koraka v razvoju. Tekstilindus je že nred leti začel zmaniševati uvoz bombaža na ta način, da je v proizvodnjo vključil tudi predelavo sintetičnih in umetnih vlaken, ki so na voljo na domačem trgu. Letos so še oosebej povečali proizvodnjo tkanin iz domačih vlaken, kar je po eni strani sicer dobro, sai se s tem zmani§uie uvoz bombaža, po drugi strani na tudi ni brez težav: domača vlakna namreč niso najboljše kvalitete. Medtem, ko so še nred dvema, tremi leti praktično skoraj v celoti bili odvisni od surovin iz uvoza, pa bo že v prihodnjem letu Tekstilindus uporabljal v svoji proizvodnji skoraj tretjino vlaken domače proizvodnje, ostali dve tretjini Da seveda iz uvoženega bombaža. Tako kot že vsa prejšnja leta ostaja Tekstilindus tudi letos v vrhu med jugoslovanskimi izvozniki tekstila. V le'ošniem letu "laniraio izvoz v vrednosti 3.8 milijona dolarjev, pretežni del blaea pa bo prodan na konvertibilni zahodni trg. V pr- Ni čarobne formule , le pred koncem letat, ravno da bomo ie ujeli letnico 1979, bomo *Uioiii samoupravnih sporazumov prešli na postopno uveljavlja-Jkckosonske stanarine. Seveda se v letošnjem letu z 20,5 odstotka *teaja stanarin ie ne bo pokazal bistven premik, saj so sedanje %ke f primerjavi s stroški vzdrževanja dokaj majhna postavka. * t*p leto pa bodo od poletja naprej stroški stanarin že občut-|? vsfvall na razdelitev družinskega proračuna in seveda tako tudi JWjilh letih vse do 1985, ko naj bi stanarine končno postale eko-Nb postavka. Irez dvoma bo višja stanarina krepke je posegla v žep stanoval- * triurni osebnimi dohodki. 2e v sedanjem sistemu je bilo mož-VtveackHiirati stanarino občanom, ki je niso zmogli. V kranjski £U je bflo taksnih le okoli 280. Nove stanarine pa bodo to število dvoma povečale, več ho stanovalcev, ki bodo pričakovali od da jim prispeva k stroškom za stanovanje. Tako je tudi prav V" »aooupravnem sporazumu smo zapisali tudi to pravico. Vse do- SNjt Javne razprave pa so se upravičeno spodtaknile ob na videz _ fJvjM pomanjkljivosti: ni namreč izdelanih kriterijev, po katerih *ko določali opravičence do znižane stanarine. Oreh je trii kot si %m dražba je pripravljena na solidarnost, vprašanje je le, kako t R*»č uresničiti. Problem določanja kriterijev, po katerih bi lah-Htso ta neizpodbitno dokazali, da nekdo ne zmore takih ali dru-f*j% stroškov, ni od včeraj. S tem se praktično srečujemo na raz-področjih socialne politike: povsod sicer so kriteriji, vendar * Hm enotni: merila so nekje taka, drugje spet drugačna. Nikjer v 1 zapisano, kaj je eksistenčni minimum oziroma kje je tista me- Nanrda, od katere lahko samo še odštevamo. wVez dvoma bi bilo treba vprašanje razrešiti v okviru socialnega y**i, vendar pa kaj dlje od spoznanja o potrebnosti poenotenja 2jfl)ev za dodeljevanie vseh oblik družbene pomoči še nismo JL Pomoči pa je veliko: od solidarnostne štipendije, regresira-Jj otroškega varstva, družbenih denarnih pomoči, do regresirane S*Sae v soB, letovanja otrok, denarne pomoči za brezposelne, doza tujo nego In pomoč do solidarnostnih stanovanj in znižane ^fat, pa se kaj bi našlL Vsa ta družbena pomoč, ki si I o solidar-i*|jbriJamo, ne meri natega standarda z enako veliko žlico: lest-L,Nomiii mili regresov so med seboj različne. Čarobne formule za U bi točno pokazal, da je občan ta in ta socialno oorožen in £ »pravičen do take in take družbene pomoči — recimo do zni-^»Unarlne —, ie nimamo: treba pa bo vsekakor priti do tega, ^•o hoteli družbeno pomoč potrebnim pravično dodeljevati. L. M. dip7. int Franc Hočevar vem nolletiu gre večina proizvedenega blaga, in sicer na domače tržišče, druea polovica leta pa je usmerjena predvsem na izvoz; računajo, da bodo ob stalni usmeHenosti v orodaio na zunania tržišča lahko kar približno petino proizvodnje prodali na konvertibilni zahodni trg. Seveda pa v Tekstilindusu ob starih in znanih težavah tekstilne industrije pri nas že določneje razmišljajo o svojem jutrišnjem razvoju. Ob dokaj majhni potrošnji tekstilnega blaga — komaj 10 kg na prebivalca v Jugoslaviji — tudi ni pričakovati, da bi bilo lahko povečevanje proizvodnje tekstila še za naprej uspešno. Prav zato načrtujejo v naslednjem srednjeročnem ob-debiu zmanišanie masovne proizvodnje tekstila, ki je na domačem trpu dohodkovno za proizvajalca nezanimivo. Prav zato se bo Tekstilindus usmeril v proizvodnio blaga, ki ie na treu zanimiveiše zaradi svoie modnosti, aktualnosti, boljše kvalitete, tak proizvod pa zahteva seveda več vloženega dela. To pomeni, da izpod stroiev ne bodo več prihaiali kilometri — letos naj bi proizvedli okoli 24 milijonov metrov blaga — cenejšega tekstila, nač pa bi takšno proizvodnio zmanjšali za okoli četrtino, nadomestili pa bi jo s nroizvodnio kvalitetnejšega hlapa. Prav zato naj bi v naslednjih šestih letih v posodabljanje tehnologije vložili okoli 350 milijonov din. Ob tem se bo seveda znižala tudi zapo slenost. tako da bi postopoma do leta 1985 število zaposlenih od sedanjih 2200 znižali na 1750. Tekstilindus sodi sicer med delovne organizacije, ki že nekaj let s postopnim zniževanjem zaposlenosti — približno po odstotek na leto — ob istočasnem povečevanju proizvodnje izstopajo med delovnimi organizacijami, ki jim to ne uspeva drugače kot z neprestanim večaniem zaposlovanja. Uvajanje zahtevnejše tehnologije, nadomeščanje zastarelih stroiev z nove i širni, zamenjava opreme, ki zmanjšuje število delovne sile, seveda ne bo ravno lahka naloga, že sam uvoz nove opreme utegne predstavljati problem. Vendar pa načrtovana preusmeritev Tekstilindusove proizvodnje ne pomeni le boljše prodaje na zunanjem tržišču, pač pa si delovni kolektiv od tega vrednejšega proizvoda obeta tudi večji »kos kruha« in s tem seveda tudi drugačen položaj ne le v tekstilni bran-ži sami, pač pa tudi v občini in regiji. L. Mencinger J DELOVNEM MESTU iT urno skladiščnik, tudi pro-**kc, pa nakladalec. svetova-^Jdrainistrator, blagajnik, če 2*tt. Vse v eni osebi je Janez ki prodaja v skladiščih zadruge Sloga Kranj L Stražišču in Besnici vse potrebno za njihovo „jije. Malce zoprno, bi se zdelo, tako deljen delovni ■-,%r. ponedeljek v Besnici, t * in četrtek v Mavčičah, sre-t" petek pa v Stražišču. Vsak v; 'A 7. do 13. ure in vsak dan Jljt. Toda tako je že od ne-y in tudi Janez, ki je na tem /Sem mestu tri mesece, se £ privadil. 1%t kmetom morajo biti sklapa i umetnimi gnojili, s krmi- —r*. a* JANEZ SODNIK — skladiščnik Trenutno hodijo največ po gnojilo KAN, kalcijsko amonijski nitrat, ki ima 27 odstotkov dušika in ga kmetje uporabljajo za dognojevanje na njivah, kjer so sedaj, po krompirju, sejali krmni ohrovt, krmno grašico, oljno repico, pa za travnike, kjer z njegovo pomočjo lahko pokose tudi tretjo košnjo. Tudi zelenja-darji ga imajo radi in ga pohvalijo. In krmila, ki se pri kmetu vedno rabijo: za krave, prašiče, teleta, za bike do enega leta in nad enim letom. Za kure in piščance pa hodijo po krmila tudi drugi, ne samo kmetje. Od semen ima zdajle na zalogi graharo, semensko koruzo, peso in drugo. Pa ptičjo pičo. In kupcev se pri Janezu nikoli ne zmanjka. Prihajajo s traktorji, vozovi, avtomobili. Vsakomur tudi pomaga naložiti in rekel bi, da ga včasih 50-kilogramske vreče — večina gnojil in krmil je tako polnjena — pošteno zdelajo. Pa se Janez nad tem prav nič ne pritožuje. Boli, zoprno je, če ni strank, ali pa če vseeno mora kateri reči, da tega ali onega nima na zalogi. Do časa sicer vedno naroča, toda zgodi se, da kdaj česa povsod primanjkuje. D. Dolenc /Q ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj ponovno objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 4.10.1979 naslednja prosta dela in naloge:_ 1. strokovnega referenta kreditnega poslovanja 2. stenografa-zapisnikarja 3. kurirja _ Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del oziroma nalog zahteva: p0(j i. — dokončana ekonomska fakulteta ali visoka ekonomska šola ter 4 leta delovnih izkušenj. Pod 2. — dokončana upravno admirtistrativna šola — štiriletna ali ekonomska srednja šola ter 3 leta delovnih izkušenj. Pod 3. — nepopolna osemletka, do 1 leta delovnih izkušenj, opravljeni izpit za vožnjo z mopedom. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpopolnjevanju pogojev sprejema Ljubljanska banka —- Temeljna banka Gorenjske Kranj, služba splošnih poslov, Prešernova ul.6 do 26.10.1979. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po zaključeni objavi. Na jubilejno proslavo 35. obletnice ustanovitve enot NOV in POS, sestavljenih iz pripadnikov drugih narodov, sta prišla tudi naša znanca iz Rivo-lija, Omero Cappelli in Clemente Vavassori. — Foto: Pukštč »Borimo se za nov, bolj človeški svet...« Prvič so se srečali po vojni Titovi partizani, kakor se s ponosom imenujejo vsi tisti Italijani, Francozi, Rusi, Madžari in Avstrijci, ki so spoznali pravo borbo naših narodov in stopili v naše partizanske vrste. Vstaja v Jugoslaviji leta 1941, ko je bila zasedena skoraj vsa Evropa in so Hitlerjeve horde drvele na Moskvo, je odmevala v svetu in po vsej Evropi pridobila simpatije ter podporo vseh antifašistov in demokratov. Narodnoosvobodilni boj v Sloveniji je še posebno močno odmeval v sosednji Italiji in Avstriji. Nove zmogljivosti v vrtcih Radovljica — Z novim šolskim letom 1979/80 so se zmogljivosti vzgoj-no-varstvenih ustanov za otroško varstvo v radovljiški občini povečale za 165 mest. Septembra so odprli 4 oddelke v na novo zgrajenem vrtcu v Lescah, kjer je v varstvu 140 otrok. Na Bohinjski Beli pa so v prenovljeni stavbi tamkajšnje podružnične šole odprli oddelek, v katerem je za zdaj v varstvu 25 otrok. Zdaj'jih je v vseh desetih vrtcih s 45 oddelki na območju radovljiške občine vključeno nekaj nad 1000, kar pomeni že dobro tretjino vseh predšolskih otrok. Kažejo pa se še velike potrebe po varstvu predvsem v Radovljici, kjer zaradi pomanjkanja prostorov ne morejo pokriti niti polovico potreb. Elan odprl vrata Begunje — Vsako prvo soboto oktobra tovarna športnega orodja Elan v Begunjah odpre vrata za vse tiste obiskovalce, ki jih zanima proizvodnja v Elanu. Tudi letos si je tovarno in njen proizvodni proces ogledalo veliko obiskovalcev iz jeseniške, radovljiške občine in iz drugih gorenjskih občin. Letos je bilo še posebno zanimivo videti novo proizvodno halo za izdelovanje smuči, ki so jo zgradili ob. novi tehnologiji. Tako so precej povečali svojo proizvodnjo, obenem pa zagotavljajo tržišču novejše, še bolj kvalitetne smuči. Elan jih pošilja na domače tržišče, veliko pa jih izvaža,-predvsem na ameriško tržišče, prizadeva pa si, da bi s proizvodnjo smuči prodrl tudi na zahtevno zahodnoevropsko tržišče. d. S. Sodelovanje med demokratičnimi in protifašističnimi silami Slovenije, Italije in Avstrije, je obstajalo že pred drugo svetovno vojno, še tesnejše je postalo ob začetku vojne, posebno hitro pa se je razvilo ob kapitulaciji Italije, jeseni 1943. Več tisoč italijanskih protifaši-stov je vstopilo v vrste NOV in POS, ali pa so kasneje ustanovili samostojne enote, ki so neposredno sodelovale z enotami IX. korpusa NOVJ. Tako je na Slovenskem nastala tržaška udarna brigada Gari-baldi, bataljon »Alma Vi voda«, divizija »Garibaldi Natisone« in brigada »Bratje Fontanot«. Prve skupine Rusov so pribežale k nam iz ujetniških taborišč v Italiji, kasneje pa tudi iz nemških. Tako je bil 10. marca 1944 ustanovljen 2. ruski bataljon 18. SNOUB, ki je tedaj štel nad 200 borcev in bork, konec januarja 1945 pa že 528. Prvi avstrijski bataljon je bil ustanovljen 24.11.1944 v Črnomlju in je bil v začetku neposredno podrejen 5. SNOUB »Ivana Cankarja«. Francoske enote pa so nastale po partizanskem napadu na nemško delovno taborišče na Jesenicah, v noči na 19. julij 1944. Francoska četa, ki je bila kasneje ustanovljena pri 16. SNOUB »Janka Premrla-Voj-ka«, je štela 82 borcev. Madžarske enote pa so pri nas nastale šele v aprilu 1945 in so pripadale Lackovemu odredu 4. operativne cone NOV in POS. Najštevilnejši so na sobotno srečanje v Portorožu seveda prišli iz Italije, pa tudi iz nekdanjega avstrijskega bataljona in francoske brigade »Liberte«. Tudi vrsta uglednih gostov je bila med njimi: France Popit, Lidija Sentjurc, Vida Tomšič, Ivan Maček, Anton Vratuša in Janez Vipotnik. V svojem slavnostnem govoru je tovariš Dolanc poudaril, da ob spominih na hude dni, ki so jih naši narodi pretrpeli v zadnji vojni, vidimo tudi jasno vizijo prihodnosti, v kateri bodo zares triumfirali mir, enakost, družbene pravice, blaginja, človeška sreča in boljše življenje vseh naro-rodov. Tudi zdaj se borimo, kot takrat, za nov, bolj človeški svet... V kulturnem sporedu je Tržaški pevski zbor z orkestrom in recitacijami izvajal pisani izbor slovenskih in tujih partizanskih in borbenih pesmi. V nedeljo in ponedeljek so partizani tujih narodnosti obiskali tudi kraje v Sloveniji, kjer so se borili. D. Dolenc G LAS 4. STR AN ® Tržič Razkorak med načrtovanim r 13. seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tr/ič, ponedeljek, 15. oktobra, ob 17. uri v mali sejni dvorani skupščine in uresničenim Uresničevanje družbenega plana razvoja občine Tržič v letu 1979 Dnevni red 3. skupne poročilo o potrditev zapisnika seje vseh zborov in uresničevanju sprejetih sklepov analiza uresničevanja družbenega plana razvoja občine Tržič v letu 1979 poročilo o izvršitvi proračuna skupščine občine Tržič po stanju 31. 8. 1979 — poročilo o izvršitvi programov sredstev in skladov po stanju 31. 8. 1979 sklepa sej odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč program dela skupščine občine Tržič do 31. 12. 1979 ■ osnutek samoupravnega sporazuma o financiranju investicij v krajevnih skupnostih - volitve in imenovanja - predlog za izdajo zakona o stanovanjskem gospodarstvu - odgovori na delegatska vprašanja ter predlogi in vprašanja delegatov 13. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič, sreda, 17. oktobra, ob 17. uri v veliki sejni dvorani skupščine Dnevni red 3. skupne poročilo o — potrditev zapisnika seje vseh zborov in uresničevanju sprejetih sklepov — analiza uresničevanja družbenega plana razvoja občine Tržič v letu 1979 — poročilo o izvršitvi proračuna skupščine občine Tržič po stanju 31. 8. 1979 — poročilo o izvršitvi programov sredstev in skladov po stanju 31. 8. 1979 — sklepa sej odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč — program dela skupščine občine Tržič do 31. 12 1979 — predlog za valorizacijo sredstev občinski zdravstveni skupnosti — predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča v občini Tržič — osnutek samoupravnega sporazuma o financiranju Investicij v krajevnih skupnostih — volitve in imenovanja — predlog za izdajo zakona o stanovanjskem gospodarstvu — odgovori na delegatska vprašanja delegatov 13. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič, sreda, 17. oktobra, ob 17. uri v mali sejni dvorani skupščine Dnevni red — potrditev zapisnika 3. skupne seje vseh zborov in poročilo o uresničevanju sprejetih sklepov — analiza uresničevanja družbenega plana razvoja občine Tržič v letu 1979 — poročilo o Izvršitvi proračuna skupščine občine Tržič po stanju 31. 8. 1979 — poročilo o Izvršitvi programov sredstev in skladov po stanju 31. 8. 1979 — sklepa sej odbora podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč — program dela skupščine občine Tržič do 31. 12. 1979 — predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča v občini Tržič — osnutek samoupravnega sporazuma o financiranju investicij v krajevnih skupnostih — volitve in imenovanja — predlog za Izdajo zakona o stanovanjskem gospodarstvu — odgovori na delegatska vprašanja ter predlogi In vprašanja delegatov Primerjava doseženih osnovnih tokov družbene reprodukcije s planiranimi materialnimi okviri razvoja kaže, da so v tržiški občini letos dosegli sorazmerno ugodne rezultate, še zlasti ugodno gospodarsko rast. Proizvodnja je naraščala predvsem v industriji, ki je tudi letos nosilec gospodarskega razvoja občine. Družbeni plan za leto 1979 predvideva za 25 odstotkov večji družbeni proizvod od lanskega, vendar pa že kaže, da ga bodo presegli. Družbeni proizvod namreč že v prvem polletju znaša 54,9 odstotka celotnega planiranega. Ugodna gibanja se kažejo tudi v zunanjetrgovinski menjavi. Izvoz se je povečal za 36 odstotkov v primerjavi z lanskim prvim polletjem, medtem ko družbeni plan za letos predvideva 13 odstotno rast izvoza blaga. Drugače pa je z Investicijsko de-javnostjo, za katero ni praktičnih možnosti, da bi do konca srednjeročnega obdobja dosegla zastavljene cilje. V prvih dveh letih so precej zaostajali na področju naložb v osnovna sredstva, kar se Je le delno izboljšalo šele lani. Predvidene investicije naj bi letos v občini dosegle 246,7 milijona dinarjev. Od tega so v prvem polletju uresničili le 32 odstotkov, čeprav po drugi strani investicije vrednostno naraščajo in se njihov delež v družbenem proizvodu občine zboljšuje. Zato bo na tem področju potrebno pravočasno pripraviti vse investicijske programe, da bi skrajšali čas od sprejetja sklepa b investiranju do uresničitve. Zaposlovanje letos ni doseglo predvidene rasti dveh odstotkov, kar kaže, da so v organizacijah združenega dela le začeli upoštevati stopnjo zaposlovanja, opredeljeno v družbenih planih, in presojati njihovo ekonomsko upravičenost tudi s stališča uresničevanja minimalnih standardov zaposlovanja. Za področje kmetijstva ln malega gospodarstva sta programa ravoja še v pripravi, pričakujejo pa, da bosta prinesla veliko spodbudnega za napredek teh dveh panog gospodarstva, ki trenutno za industrijo še zaostajata. Letos so v tržiški občini za skupno porabo namenili 195,5 milijona dinarjev, vendar pa pregled o prilivu denarja daje slutiti, da se ga bo do konca leta zbralo več. Sicer pa vse interesne skupnosti družbenih dejavnosti svoje programe v glavnem uresničujejo. Nasprotno pa ostaja precej nalog neuresničenih v interesnih skupnostih gospodarskih dejavnosti. Na področju stanovanjske gradnje bo potrebno napeti vse sile, da bi bil izpad do konca tega srednjeročnega obdobja čim manjši ter vzdrževanje stanovanj čim boljše. Pristopiti bo treba tudi k uresničevanju politike ekonomskih stanarin. Podobno bo treba pospešeno reševati tudi vpra- šanje izgradnje PTT omrežja za celo občino. Postavitev avtomatske telefonske centrale bodo najverjetneje morali prenesti v naslednje petletno obdobje, medtem ko izgradnja telefonske napeljave v krajevni skupnosti Bistrica dobiva stvarne osnove. šepa tudi uresničitev nalog na področju komunalne dejavnosti. Vodovod Crni gozd bodo začeli graditi prihodnje leto, saj bo treba prej zagotoviti še dodatne vire financiranja, od predvidenih posodobitev cest pa sta iz programa izpadli obnova ceste Ziganja vas—Križe s križiščem pri Jaku ln prva etapa gradnje križišča Zlit - Industrijska cona. Zaradi pomanjkanja denarja bosta naložbi uresničeni prihodnje leto. Za splošno porabo so letos v občini namenili 25,7 milijona dinarjev, novo nalogo v tem okviru pa pred- stavlja, razen financiranja temeljnega sodišča in temeljenega javnega tožilstva v Kranju, še izdelava prostorskega plana. Kaže, da bo družbeni plan letos uresničen na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, varstva invalidov in borcev NOV, požarnega varstva, medtem ko bo v krajevnih skupnostih potrebno poživiti delo potrošniških svetov In poravnalnih svetov. Denarja za vzdrževanje komunalnih naprav skupne rabe bo letos zmanjkalo in bo zato treba čimprej poiskati primerno rešitev. Izvršni svet skupščine občine Tržič, ki je analizo obravnaval 25. sep tembra, je ugotovitve podprl ln meni, da je analiza dobro izhodišče za oblikovanje občinske resolucije za prihodnje leto. Opozoril je tudi, naj bi bilo sestavljanje analiz pri nosilcih planiranja sočasno, saj bi s tem lahko zagotovili kvalitetnejše planiranje. Financiranje na samoupravni^ odnosih Osnutek samoupravnega spo ma o financiranju investicij v jevnih skupnostih pomeni vanje ustavnih načel in dokđ kona o združenem delu, ki m čajo nadaljnjo krepitev pora med združenim delom in hrajen skupnostmi. Sporazum predvideva, d* V višina denarja za financiranj« ložb v krajevnih skupnostih o* od števila zaposlenih v orgaa združenega dela na ob: Tržič, na območjih drugih od števila pri njih za ških občanov. Tako naj bi cije združenega dela zdi dela svojega dohodka po jev letno na zaposlenega, ta pa bi vsako leto valorizirali na porast družbenega pi občini Tržič. Polovico tako zbranega d namenili za uresničevanje v krajevnih skupnostih, za skupne potrebe v ob sofinanciranje investicij v skupnostih, o čemer bi sproti odločali delegati i jevnih skupnosti. Po obravnavi v vseh zborih ščine občine naj bi osnutek dovali v javno razpravo, in a 31. oktobra. Industrija je tudi letos nosilec gospodarskega razvoja občine. Razen čevljarske in tekstilne vse pomembnejše mesto zavzemajo še lesnopredelovalna papirna in kovinska (posnetek je iz Tika). DOGOVORIMO SE Denarja povsod premalo Republiška skupnost za ceste še ni poravnala obveznosti za vpadnico — Priprave na gradnjo skladišča blagovnih rezerv — Za križišče Zlit — industrijska cona ni denarja — Krediti za dom upokojencev Volitve in imenovanja Komisija za volitve ln L predlaga, da se Eda Rnblek l za predstojnika Zavoda zt hi Izobraževanje Tržič, ki to opravlja tudi sedaj, ln da se \ časni svet doma Petra Uzarto gradnji imenuje Pavla Kralja, t gata zbora krajevnih skupnosti V komisijo za spremljanje ut čevanja družbenega dogovora, drovski politiki v občuti Trik laga Andreja Prislana za pre&. ka, za člane komisije pa: Anico1 blter, Vladimirja Erjavška. IW Gorjanc, Petra Meglica, Dank«1 šlč, Hazima Omeroviča, Janen' škurja, Iva Serpana, Ivanko nar in Jožeta Zupančiča. Delegati zborov bodo s! di o Imenovanju Janeza pravnika iz Kranja, za javnega tožilca temeljnega tožilstva v Kranju, ter o imenovanju dr. Andreja direktorja temeljne or„ zdravstveni dom v Triiču.° Solidarnost ob naravnih nesrečah Odbor podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti /a odpravljanje posledic naravnih nesreč je vsem zborom skupščine občine Tržič posredoval v obravnavo dva sklepa. Prvi se nanaša na pokrivanje škode zaradi naravnih nesreč v občinah Ajdovščina, Brežice, Idrija in Tolmin iz sredstev solidarnosti, ki se zbirajo v okviru republike, v višini 31,330.000 dinarjev. V drugem sklepu pa odbor predlaga, da se za delno odpravo škode, ki je nastala zaradi neurja s točo v občini Šentjur pri Celju 12. in 30. junija letos, uporabijo sredstva solidarnosti v višini 12 milijonov dinarjev, s tem, da se izkoristijo še neuporabljena sredstva solidarnosti, ki so oblikovana v občini Šentjur do konca leta 1979 ter razlika do 12 milijonov iz združenih sredstev ostalih slovenskih občin. Člani izvršnega sveta skupščine občine Tržič predlagajo potrditev obeh sklepov. V zvezi s prvim menijo, da akumulacija nastalih škod povečuje višino družbene pomoči iz sredstev solidarnosti, zato naj bi bil v bodoče kriterij upravičenosti do teh sredstev tak, kot ga družbeni dogovor vsebuje. V programu sredstev in skladov skupščine občine Tržič je zajetih pet virov pridobivanja in razdeljevanja denarja. To so sredstva za financiranje negospodarskih investicij, sredstva za pripravo in komunalno ureditev zemljišč, sredstva za nacionalizirana gradbena zemljišča, sredstva za vzdrževanje vojaških objektov in sredstva krajevnega samoprispevka za gradnjo objektov družbenih dejavnosti. Na prvem skladu, sredstvih za financiranje negospodarskih investicij, se je iz vseh virov zbiranja v prvih osmih mesecih letos nateklo več denarja kot so predvidevali; docela ni bil uresničen le prenos sredstev za pripravo in komunalno ureditev zemljišč, ker so del tega denarja porabili za kritje obveznosti za cesto vpadnico. Prenos bo narejen takoj, ko bo republiška skup nost za ceste izpolnila svoje obveznosti. Pri uresničevanju planiranih nalog ni prišlo do bistvenih odstopanj. Obveznosti skupščine občine Tržič za vpadnico so v glavnem poravnane, razen druge anuitete bančnega posojila, ki zapade konec leta. Tudi denar za program občinskih blagovnih rezerv še ni porabljen. V delu je idejni projekt skladišča. Denar iz tega sklada so dobile po pro gramu vse krajevne skupnosti, razen Kovor, kjer so stekli šele pripravljalni načrti za kanalizacijo. Glavni vir sredstev za pripravo in komunalno ureditev zemljišč so nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Ta dotekajo po planu, medtem ko temeljna organizacija GG Kranj iz Tržiča še ni vrnila kredita, očiten izpad pa je tudi pri planiranih odškodninah, ki naj bi jih skupščina občine dobila od prodanih stavbnih zemljišč. Planirana na loga, izgradnja križišča Zlit — industrijska cona, zato letos ne bo uresničena. Sredstva za nacionalizirana gradbena zemljišča so bila skoraj v ce loti porabljena za asfaltiranje parkirišča za stavbo občinske skupščine, v tem času pa je bila poravnana tudi zadnja obveznost za zemljišče in bivše vojaške objekte v Križah iz sredstev za vzdrževanje vojaških objektov. Samoprispevek za gradnjo objektov družbenih dejavnosti je bil v prvih osmih mesecih zaradi ugodnejše rasti osebnih dohodkov zaposlenih uresničen skoraj z 80 odstot- /" ki. Počasneje pa pritekajo prispevki temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki bodo zamudo nadoknadile naslednje leto ob sprejemu zaključnih računov. Dom upokojencev kot osrednji objekt v programu samoprispevka bo letos dograjen. Zato doslej zbrana sredstva ne bodo zadoščala in je morala skupščina občine zaprositi Ljubljansko banko za premostitveni kredit in izvajalca del SGP Tržič za blagovni kredit. Proračun delno nad planom V prvih osmih letošnjih mesecih se je v občinski proračun nateklo dobrih 17,7 milijona dinarjev, kar pomeni, skupaj s prenesenimi sredstvi iz lanskega leta, 68,7 odstotno uresničitev plana letošnjih prihodkov. Od tega je bilo za planirane naloge razporejenih nekaj več kot 15,4 milijona dinarjev. Uresničene niso bile le naloge pri negospodarskih investicijah in komunalni dejavnosti; za prostorski plan še ni bila sklenjena pogodba s pooblaščenim inštitutom, in sicer zaradi čakanja na sprejem zakona o družbenem planiranju, medtem ko topografska in katastrska dela za Bistrico že potekajo, prav tako pa tudi dela pri novelaciji katastrskih načrtov. Tako bo finančni obračun teh del do konca leta napravljen. Odlok o spremembah odloka Republiški srekretariat n -nodajo opozarja na nezakonite«' loka o odškodnini zaradi spre be namembnosti kmetij&kepi zdnega zemljišča, ki ga Je na občine Tržič sprejeta 1; letos. Zakon o kmetijskih ščlh namreč ne pooblašča skupščine, da bi glede n izgradnje določenih objektov M dov) predpisala nižjo ali vts> škodnino ne glede na lego In I vost posameznega zemljišča. Zdravstvu več denarja Skupščina občinske idnm skupnosti Tržič je že ob ofcr osnutka finančnega načrta v letošnjem četrtletju ugotovili denarjem, namenjenim n stveno varstvo, letos ne bo uresničiti dogovorjenega Primerjava dogovorjenih kov s polletnimi odhodki ne skupnosti je dala 2,7 milijona dinarjev, po oetat i drugih nedokončno ov obveznosti zdravstvene skupnosti i letošnje leto pa bo priraanJklM,'i uresničevanje dogovorjenega < zdravstvenih storitev In pravic znašal 3,449.000 diiui loge za tak primanjkljaj je iskati v prenizkih Izhodiščih a | niranje, v prenizkem v a količniku za preračun »talni v tekoče in v visoki rasti ca stvenlh storitev v ljubljanska nlftnicah in klinikah. Izvršni svet skupščine obciwa«| predlaga zboru združenera Mi i se v okviru veljavne prispevat m nje valorizirajo sredstva zdravstvene skupnosti 3,449.000 dinarjev ta dogovorjenega programa idm**| nega varstva. O tem predtofu Mil nato razpravljali tudi vsi dthwd»| svojih zborih. 5. STRAN. O L, A .jrovalna ist triglav »Sploh nisem videl, kako se je zgodilo, tako nenadoma je prišlo. Na vrtu sem kosil, ko je prišel tisti hudi vrtinec, pa je kar dvignil kozolec, ga prestavil in treščil po tleh,« pripoveduje Anton Černelič, Zebovc z Zg. Brnika. »Ampak odškodnino sem pa od zavarovalniee hitro dobil: 4. avgusta sem prijavil, 13. so prišli škodo oeenit, 15. avgusta sem pa že dobil izplačano. Res je šlo hitro. Zavarovano nimamo tako slabo, za 51 starih milijonov. So pač res že stara in dotrajana poslopja. Cenilci so vse skupaj ocenili na 60 milijonov. Tudi premija za to ni visoka: 1.296 din plačam za poslopja gospodarske premičnine in domače živali. Živine nimam zavarovane, imel sem jo pa precej let pri kmečkem zavarovanju. Če bodo kdaj ugodnejši pogoji, jo bom spet zavaroval. Konja, tega pa imam zavarovanega. 750 din plačujem letno Anton Černelič, Z g. Brnik: »Odškodnino od zavarovalnice sem pa hitro dobil.« samo zanj. Par let sem imel tudi posevke zavarovane, potem jih pa nihče drug ni imel, sem pa še jaz opustil. Pa ni pametno, da jih nimamo. Saj ste videli, kaj je letos toča naredila kmetom ... Zavarovan res moraš biti, kajti nikoli ne veš, kje in kdaj te doleti nesreča. Tako vsaj nekaj dobiš ...« Toča, ki je 4. avgusta letos klestila po vaseh od Kranja do Cer-kelj, prav nikomur ni prizanesla. Niti gospodarskim poslopjem, niti poljem in posevkom, tudi lepim, novim hišam je pokazala zobe: stolkla jim je fasade, razbila šipe, preluknjala rolete. Pri Zormanu v Srednji vasi pri Šenčurju je sredi prostranega dvorišča stal voz pese, ki so jo, kot kaže, pravkar pripeljali s polja. »No, vidite, en sam voz pese. Vsaj še pet voz bi je moralo biti. In kar je je, je vsa skrivnečena in luknjasta. Da se je vsaj toliko obrasla. Pa grozdje poglejte. Sem pa tja obtolčen in za silo obrasel kobel. Pa še enkrat je pričel cveteti. Kot bi narava hotela vrniti...« se kar ne more spopri-jazniti z mislijo gospodinja Anica Jarc, da je mogla toča toliko hudega narediti. Pri njih je bilo res veliko škode. Pobila je čez 3 tisoč kosov cementne opeke in čez tristo salonitnih plošč, na prednji strani hiše pa kar 50 šip. Se tiste z jekleno mrežo v sredi. In toliko mrve in »klaje« so imeli pod streho. Cel teden so mrvo premetavali, da se je vsaj za silo posušila, sicer bi bila vsa uničena. In silažna koruza. Po 30 mernikov je pri Zormanu na leto pridelajo, letos je je ostalo le 5 mernikov. Samo tisti je ostala, ki so jo imeli sejano v Šenčurju, kjer toča ni tako klestila. Potem so jo kupovali pri kmetih, ki jih neurje ni prizadelo: na Primskovem, v Vo-klem. »Kmetje v Voklem so se pa zares izkazali. 7 voz silažne koruze smo dobili od njih zastonj. ,To se nam tudi lahko naredi', so govorili in res so nam veliko pomagali,« je pridal gospodar Franc. »Trideset glav živine imamo pri hiši in če ne bi spravili skupaj toliko krme, bi je moral vsaj polovico odprodati. Tako pa je vsa ostala pri hiši. Anica Jarc, Srednja vas pri Šenčurju: »Škode, ki smo jo utrpeli zaradi toče, zlepa ne bomo nadoknadili. Še dobro, da je bila zavarovalnica tako hitra. Nitnaš vedno toliko denarja na strani, da bi prekril vse strehe naenkrat.« In zavarovalnica se je res hitro obrnila. Takoj smo dobili za opeko in šipe. Pa tudi škodo so kar prav ocenili: okrog 300 jurjev so rekli, da bo škode na šipah in je je res bilo za 330 jurjev. Za 90 starih milijonov smo imeli prej zavarovano, zdaj smo pa povišali na 160 milijonov. Pri naši hiši je bila škoda na poslopjih ocenjena na 43.000 din, dobili smo jih pa 23.137 din. Kolikor smo bili pač zavarovani. Pa je bilo škode samo pri silažni koruzi za štiri stare milijone. Pa je tu še korenje, pesa, zelje, sadje ... Treba je zavarovati na toliko, kolikor je vredno, ni kaj. Sele ko doživiš takle udarec, vidiš, kaj pomeni to, da ti takoj nekdo pomaga. Pameten gospodar bo vedno zavarovan.« Zavarovalnica TRIGLAV Kranj se je tokrat zares izkazala. V slabih dveh mesecih je 1700 oškodovancem ocenila in izplačala odškodnino za škodo, ki jim jo je povzročila toča. Toda v večini primerov so naleteli na prenizko zavarova- nje. Veliko primerov je bilo, ko so ljudje imeli zavarovanih le 10, 20 odstotkov vrednosti objektov. Seveda je v takih primerih tudi odškodnina nizka. Taki smo pač. Kar mislimo, da se nam na hiši ne more nič zgoditi in jo še kako podcenjujemo v vrednosti. Namesto 200 milijonov vrednosti zavarujemo le 20 milijonov in letno premijo seveda plačamo le 160 din namesto 1.600. Obenem smo pa kaj hitro pripravljeni plačati premijo 1.100 din za barvni televizor, ki nas stane tam okrog tri stare milijone. In za avto ravno tako. Kot so nam povedali na kranjski zavarovalnci, je sicer na Gorenjskem zelo malo objektov nezavarovanih, le vrednosti so majhne. Cenilec pri zavarovalnici že pravilno oceni, za višino, koliko bo zavaroval, se pa lastnik sam odloča ... Včasih bi morali res malo bolj po misliti, kaj vse lahko doleti tudi našo streho nad glavo... Os r.uv P"* ik> , M «f| :fra»> pnV »m m0 mir1 ocV Kitki * Ur i <* ttnr 1*1 KI *'l a*l m\ nn|r| H il ud »I 1 I I 1 ŽIVILA VELETRGOVINA - KRANJ TOZD VELEPRODAJA CENJENE POTROŠNIKE OBVEŠČAMO, DA BO V PETEK 19. OKTOBRA 1979 PRIČELA REDNO OBRATOVATI NOVA DISKONT PRODAJALNA V NAKLEM i I I O LAS 6.STRAN Smoletova akvarelna krajina France Smole sodi med tiste slikarje, ki na drevesu našega samo-rastniškega likovnega snovanja rodijo najbolj privlačne sadove. Ne želja po pridobivanju, temveč resnično veselje in pošten odnos do dela sta značilna za Smoleta kot človeka in slikarja. Brez spogledovanja z občinstvom ustvarja France Smole svoja dela, kot mu jih narekuje njegov pred- in povojni izgrajevani likovni koncept. Je izrazit krajinar, čeprav se v slikarjevem motivnem svetu pogosto pojavljata tudi tihožitje in portret. Kot poglavitno likovno izrazilo se pri Francetu Smoletu uveljavlja akvarel. Kadar govorimo o njegovem akvarelu, postanemo najprej pozorni na razpršenost in razlitost barvne mase po slikarski ploskvi. Zanj ni značilno polaganje barv eno ob drugo, temveč prelivanje barvnih gmot v igri svetlobe in sence, ki demateria-hzira sleherni predmet v mehko prosojnost njegovega slikarskega videza. Pridobitve, ki so jih impresionisti in njihovi nasledniki zase j ali v ev- V Škofji Loki potekalo srečanie onrenisldh ne«;nilcnv r°Psko slikarstvo, odmevajo tudi v in i t T »ACUjnje gOrenjSKin pesniKOV Smoletovem delu. Smoletova kraji- ln pisateljev začetnikov — Okrogla miza O težavah na je optična vizija krajine, krajina objavljanja zajeta v vsej svoji svetlobni, barvni Škofja Loka — V petek, 5.okto- prav tako je Veno Dolenc — sicer ora, Je škofjeloška zveza kulturnih član ansambla Sedmina — svoje GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornjesavski dolini. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše si lahko ogledate razstavo knjig in otroških likovnih del OTROK V VOJNI, ki sta jo ob Mednarodnem letu otroka in 60. obletnici SKOJA pripravila Pionirski oddelek Osrednje knjižnice Kranj in Osnovna šola Simon Jenko v Kranju. Razstavo dopolnjuje pod okriljem revije Pionir prikaz kiparskih prvencev METODA FRLICA iz Osnovne šole v Gorenji vasi. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava del akademskega slikarja JANEZA RAVNIKA Plodovi v krajini, v Mali galeriji Mestne hiše pa se predstavlja z zbirko akvarelnih pejsažev slikar FRANCE SMOLE. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih pa so zaprte. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani pozno-srednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta stalna razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V petek, 12. oktobra, bodo v galeriji Mestne hiše odprli razstavo del akademskega kiparja ALADARJA ZAHARIASA. Ob 18.30 pa se bo v.mali galeriji Mestne hiše predstavil s svojimi kompozicijami v olju slikar VINKO HLEBS. /i . t m Večer z mladimi literati organizacij gostila območno, gorenj sko srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Natečaj je razpisala zveza kulturnih organizacij Slovenije in med mladimi na Gorenjskem je bilo dosti zanimanja, saj se ie prijavilo kar 21 avtorjev. Žirija, ki so jo sestavljali Miha Mohor, mentor literarnega krožka na osnovni šoli Cvetko Golar v Skofji Loki, Dragica Breskvar, urednica literarnega glasila osnovne šole Peter Kavčič v Skofji Loki in Blaž Ogorevc, urednik Mladinine literarne predloge Mlada pota, je izbrala besedila osmih avtorjev. Polone Ažman-Skri-njar iz Zgornje Lipnice pri Kamni gorici, Vena Dolenca in Pavla Pa-zlarja iz Tržiča, Mateje Grilc, Mojce Kosirnik in Mirande Mrčela iz Kamnika, Branislava Groharja z Bleda in Marijana Peternelja iz Zgornje Sorice. Na srečanje so bili poleg izbranih avtorjev, ki so predstavili svoja dela, povabljeni vsi sodelujoči literati. Srečanje za izbrane avtorje po- pesmi zapel ob spremljavi kitare. Tekste ostalih šestih izbranih avtorjev sta interpretirala Alenka Bole-Vrabčeva in Marko Crtalič. Literarni večer je potekal brez povezovanja, saj so bili avtorji predstavljeni že na začetku, s čimer je bil dosežen njegov namen, saj so poslušalcem ob koncu prav gotovo ostali v spominu teksti. Srečanje gorenjskih pesnikov in pisateljev začetnikov je bilo dopolnjeno s popoldansko okroglo mizo v knjižnici Ivana Tavčarja, ki so se je poleg mladih literatov udeležili tudi mentorji škofjeloških šolskih literarnih krožkov in predstavniki škofjeloške in slovenske zveze kulturnih organizacij. Blaž Ogorevc je spregovoril o delu žirije, ki je imela na voljo le avtorjevo letnico rojstva in šifro, ki se je razrešila šele po izboru. Upoštevala je zgradbo teksta, originalnost, iskrenost izpovedi in jezik, zavračala pa je de-klarativnost in enoplastnost besedila. Pogovor za okroglo mizo se je in atmosferski pojavnosti, krajina brez trdih obrisov, zlita v sončni luči v mehko in enovito barvno gmoto. Krajina, poživljena z drobnimi akcenti arhitekture, ravnina, ki jo preprezajo sence dreves ali razgibane oblike gorskega sveta, se pri Francetu Smoletu povezujejo v pn-vlačen strnjen pogled na našo pokrajino z njenimi enkratnimi razpoloženjskimi vrednotami. V izbranih Smoletovih akvarelih se slikovit izraz nikoli ne veže s trdim obrisom risbe, njegov akvarelni peisaž postaja z barvo nasičena ploskev, na kateri se uveljavljajo predvsem barvni toni, ne linije. Smoletovo slikarstvo je eden tistih dosežkov na področju samo-rastniškega slikarstva, s katerim so se slikarska prizadevanja te vrste znašla na sorodni ravni s slogovno podobno usmerjenimi profesionalnimi dosežki in ponesla ime našega likovnega ljubiteljstva daleč po svetu. dr. Cene Avguštin Z otvoritvijo razstave o zgodovini in razvoju vasi so Godekm praznovati svoj prvi krajevni praznik. — Foto: F. Perdan Razstava o razvoju Godešič1 Krajani so v sodelovanju s škofjeloškim oddelk zgodovinskega arhiva pripravili razstavo o zgc in razvoju vasi — Ob praznovanju izdali spor, album o udeležencih narodnoosvobodilne bor vrednost in krajevni pr morda res najboljša pnio se vsi seznanijo s celotno kraja, v katerem žive. Gc«^ zbrali veliko gradiva, vsega utesnjenosti prostora celo mogli predstaviti. Želijo, da I razstava vzpodbuda za iW, predmetov, ki so še v vasi, ^\ boje, da jih ne bi »našli« starin. škofjeloške zveze kulturnih organizacij, je osmim izbra- Naslonila je vroč obraz na okensko polico in zajokala. Vsa veselost je kar naenkrat prešla Z nje. še ni dozorel čas. V pepel stare ljubezni ni vredno pihati, so vedno govorili mati. Da, tako je,... toda Rok ... mu ne dolguje nekaj? Ljubezni? Ne, saj je ni nikdar dajal. Sovraštva? Sovraštvo rodi nesrečo — kaj pa potem? (Odlomek iz povesti Pavla, ki jo je napisala Polona Aiman-Škrinjar) nim avtorjem najprej podelil posebna priznanja, ki jih je oblikoval Milan Batista iz Kranja ter jih v skopih besedah predstavil poslušalcem, ki so dobili v roke natisnjena izbrana besedila. Sledila je njihova predstavitev. Nekateri teksti so bili opremljeni z glasbeno spremljavo škofjeloškega ansambla Lončeni vrč, ki ga sestavljajo Du-ško Dudič (flavta), Bojan Valentin-čič (kitara), Matej Jocif (violina) in Bojan Brank (kitara). Miranka Mrčela je svoje pesmi prebrala sama, Godešič pri Skofji Loki — V petek, 5. oktobra, so v družbenih prostorih krajevne skupnosti Godešič odprli razstavo z naslovom »Vas skozi zgodovino in njen razvoj«, ki je uvod v praznovanje krajevnega praznika. Godešani letos prvič praznujejo in izbrali so 14. oktober, v spomin na ustanovitev vaškega odbora OF leta 1941 v Kebrovi hiši. Gradivo za razstavo so kraiani zbrali sami, saj so v ta namen oblikovali poseben odbor za zbiranie dokumentov in predmetov ter njihovo predstavitev. Z eksponati o zgodovini vasi pa jim je pomagal France Stukl, arhivar specialist iz škofjeloškega oddelka zgodovinskega arhiva, ki je ob otvoritvi razstave dejal, da s tem ustanova, o kateri ne govorimo često, lahko svoje delo predstavi javnosti. Vas je imela razgibano preteklost, prvi zaniski o njej so iz leta 1006. Leta 1291 je imela celo svoje županstvo. Godešani so v času prve svetovne vojne sodelovali v odporniškem gibaniu v Judenburgu in Tone Hafner je bil eden izmed vodij tega unora. Leta 1911 so ustanovili gasilsko društvo, ki je bilo organizator družbenega življenja med vojnama, saj je leta 1938 osnovalo celo dramski odsek. Godešič je bil partizanska vas, dala je 82 borcev in aktivistov, 16 jih je padlo. Vse podatke o udeležencih narodnoosvobodilne borbe so krajani zbrali v sodelovanju s krajevnim odborom zveze borcev v spominskem albumu, ki so ga izdali ob letošnjem praznovanju. Delo,, ki je zahtevalo veliko truda, je vredno pohvale, saj je prvi tovrstni primer pri nas. Razstava prikazuje tudi povojno graditev, akcije graditve vaškega .. ... v , I vodovoda, avtobusne postaje, druž- oDomenik Dioninu postne znamke bemh prostorov, trgovine m nazad- rVMIV/IIM^ r J V nje program m izvedbo petletnega samoprispevka, s katerim so asfaltirali vaške poti in izboljšali javno poštnemu reformatorju Lovrencu Koširju odkrili spo- raRSaZestava°o zgodovini in razvoju menik ob njegovi rojstni hiši na Spodnji Luši — Po- Godešiča je zanimiva in nova za budo krajevne skupnosti finančno podprle združene *fi8mij#E^£^ kraja od prvih pisanih dokumentov do danes. Prav v tem je njegova M.Yo Vorančeve slavnosti tovitev, da morata biti mladim literatom najbolj odprta Mlada pota, literarna priloga Mladine, in literarno glasilo Mentor. M. Volčjak Društvo Modrina organizira vsako soboto, od 18.—24. ure in vsako nedeljo, od 17. do 22. ure s svojimi ansambli v Delavskem domu ples z živo in disko glasbo. Dne 13. in 14. 10. igra ansambel Modrina. Na Ravnah bodo od I 13. oktobra potekale »Vortfi slavnosti 79«, s katerimi WJ vsej Sloveniji in Jugoslaviji f\ stili spomin na revoluciomifJ pisatelja Lovra Kuharja-Pwl ga Voranca. Vorančeve slavne^ osrednji dogodek letošnje / njihov namen je sedanjim c; hodnjim rodovom ohraniti iz* Eodobo tega komunista in a, hkrati pa naj bi bile dolgotrajnejše, delovno pi nje 30-letnice Vorančeve prihodnjem februarju. Osrednja prireditev Vor slavnosti bo četrtkova spominskega muzeja v pop prenovljeni Prežihovi hiši m , škem vrhu, sobotno zasedan«! numa kulturnih delavcev ff venskega naroda, ki bo ff življenje m delo Prežf Ob 100-letnici smrti bodo pionirju poštne znamke in PTT organizacije Slovenije ranca, in sobotno odkritje nika Prežihovemu Vorancu škem vrhu. Te bodo spremljale: otvw» novljenega kulturnega doma žihov Voranc« v Kotljah, večer Društva slovenskih p razstava »Srečanja z Voranctdj druge prireditve. Ljudje mfi občine so veliko prispevali i ditev Prežihovega doma in pod Urši jo goro, z »Voranc dinarjem« pa se je te akcije i žilo tudi 244 osnovnih šol veniji. Škofja Loka — V nedeljo, 14. oktobra, ob 10. uri bodo slovesno odkrili spomenik Lovrencu Koširju, ki se je v zgodovino zapisal kot pionir poštne znamke in poštni reformator. Spominski plošči na njegovi rojstni hiši na Spodnji Luši v Selški dolini — odkrita je bila 1.1948 — se bo ob 100-letnici Koširjeve smrti pridružil spomenik, njegov portret v obliki bronaste maske. Zasnova spomenika je delo arhi- Razgovorza okroglo mizo se je končal z ugotovitvijo, da morata biti Mlada pota in Mentor najbolj odprta pesnikom in pisateljem začetnikom. — Foto: t. Perdan tektke Anike Logar, plastiko pa je izdelal kipar Tone Logonder. Lepo bo urejena tudi okolica spomenika s cestiščem in parkirnim prostorom. Pobudo za postavitev spomenika sta dali krajevni skupnosti Luša-Lenart in Bukovica, saj Koširjeva rojstna hiša stoji prav na meji med krajevnima skupnostma. Podprla jo je občinska konferenca socialistične zveze, ki je za mišljenje zaprosila tudi republiško konferenco socialistične zveze. Se vedno namreč obstaja dilema ali je Lovrenc Košir oče poštne znamke, kakor so ga nazivali do nedavnega, ali je samo poštni reformator. Ze za svojega življenja ni mogel dokazati avtorstva poštne znamke, ideje, s katero je v Angliji leta 1840 uspel Rovv-land Hill. Dilema je pravzaprav prisotna pri nas, saj je Avstrija maja letos izdala ob 100-letnici Koširjeve smrti poštno znamko z napisom — pionir poštne znamke. Na podobno izdajo se pripravljajo tudi v ZDA. Naj že obstajajo nasprotujoča si mnenja, Lovrenc Košir je nedvomno utiral pot izumu poštne znamke, i Postavitev spomenika, ki bo veljal 250.000 dinarjev, so podprle združene PTT organizacije Slovenije, nekaj denarja bo primaknila tudi škofjeloška kulturna skupnost, pri delu pa so priskočili na pomoč krajani. Tudi škofjeloški Gradiš in Tehnik sta za sorazmerno nizko ceno postavila tri metre visok betonski steber, na katerega bo vpet Koširjev portret. M. Volčjak i « » ♦ » t i i t *» ' • I 4' * * A ALPETOUR Škofja Loka TOZD POTNIŠKI PROMET Kranj ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR ALPETOUR ALPETOl* ui —j N JAJCE DRVAR - 27 do 28 oktobra 1979 UJ DUNAJ in PRAGA - 25. do 28. oktobra 1979 - 3 dni N "LOVEC. BELJAK, TRBIŽ - vsako soboto, od' 1 5 se'ptemb, LU -J N r- UJ N N Ul -J N r~--j Sindikalnim skupinam organiziramo potovanja po Jugotltv$ PRIJAVE IN INFORMACIJE Turistična poslovalnica ALPETOUR Ljubljana, šubičeva ul št 1 Turistična poslovalnica ALPETOUR škofja Loka Turistična poslovalnica ALPETOUR Radovljica Turistična poslovalnica ALPETOUR Bled Turistična poslovalnica ALPETOUR Kranj in na avtobusnih postajah v SKOFJI LOKI, KRANJU, RADOVLJICI na BLEDU in v BOHINJU ter ALPE-ADRIA Ljubljana, Gosposvetska 4 PRIPOROČA SE AlPCTOfl ; ; . ■ i i t • t . t • i I H H t t I H M 4 M t 1 t I 1 M i id I 1 * ♦ \ \ »»••»•**•*«»»»»♦ t i t POHIŠTVO KOrVIERC Sarajeva Pohištvo jalne: *HCesta JLA 6 (nebotičnik) :>f pijana, Celovška 87 novi program potrošniško posojilo do 50.000 din brezplačna dostava na področju Kranja in okolice za nakup se priporočamo? prodajalna KRANJ, Cesta JLA 6 (nebotičnik) (tel. 064-22-738) ■'~t i I I :• j iti Qt 2 Ml I 3 PRiiožnosn EHEI11 H1ESTU! KREDITI ZA GRADBENI MATERIAL: -GRADBENI MATERIAL »OD TEMELJA DO STREHE«, -OKNA IN VRATA S TAKOJŠNJO DOBAVO -MARMORNE OKENSKE POLICE, LAKIRANI PARKET, FURNIRANE IN MASIVNE OBLOGE PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO, CISTERNE ZA KURILNO OLJE, -NOVO HIDROIZOLACIJSKO SREDSTVO ZA BETON, KAMEN IN LES MINERALIZATOR -ITD. Poslovalnica LES — tel. 26-076 A agrotehnika \Jk UPORT- IMPORT, LJUBLJANA. TITOVA 38 TOZD Prodajna mreža Gorenjska poslovalnica Kranj Dražgoška 2 (pod Gasilskim domom Kranj, tel. 26-681) Na sejmu v Kranju od 12. do 21.oktobra 1979 prodajamo proizvode TAJFUN PLANINA, puhalnike In obračalnike s 6 0/° popustom. *>kw*t lahko nabavita traktorje FIAT STORE, HONDA STANDART, MPt, Vlažni kombajn SK 80 SIP Šempeter. Obiščite nas. Industrija bombažnih izdelkov j Induihija huuhiiiiiti hilplhor Kwnj Kranj Staneta Žagarja 35 PRODA 23 KOSOV RABLJENIH BAKRENIH RADIATORJEV (uvoženih iz Nemčije) Cena po dogovoru. Interesenti naj se zglasijo v nabavnem oddelku podjetja. EKONOMSKI ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER Kranj Komenskega 4 objavlja delovne naloge in opravila HIŠNIKA (brez opravil kurjača) za nedoločen Čas. Pogoj: ustrezna kvalifikacija za hišnika ali pridobljena praksa. Nastop dela v oktobru. Prijavo in dokazila o kvalifikaciji in praksi pošljite v 15 dneh na zgornji naslov. m ur ha snna MEDNARODNI SEJEM OPREME KRANJ 12*.-21. oktobra RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO: DEKORATIVO: - prešite odeje - plimoje - posteljnina - zavese - preproge - tekače GRADBENI MATERIAL: - okna -vrata -radiatorje Pri novem kadetu lahko izbirate vse mogoče inačice, od 2 do 5 vrat, pa v kombinaciji z enim od treh motorjev (1196 ccm 53K S, 1297 ccm s 53 KS in 60 KS). Oplovega kadeta lahko dobite takoj V prodajnem salonu Avtotehne v Ljubljani, ki prodaja Oplova vozila, je okrog novih kadetov vedno živahno. Poleg radovednežev, ki so ob pogledu na cenik seveda šokirani, jih ogledujejo tudi bodoči kupci, ki jih je pritegnila tradicionalna kvaliteta pri izdelavi vozil Opel in pa gospodarnost ter raznovrstna izbira novih kadetov. In še o cenah. Najcenejši kadet standard z 2 vrati in 1196 ccm motorjem stane 9.060 DM in okoli 160.000 din. Pn ostalih modelih raste cena s številom KS in vrat ter vrsto opreme. SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD Gostinstvo Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge: 1 2 CISTILKI 2. POMIVALKE 3. POMOŽNEGA DELAVCA V BIFEJU 4. 2 BLAGAJNIKOV V BIFEJU 5. 3 NATAKARJEV I 6. KUHARJA I 7. VODJE IZMENE V KUHINJI Zahtevani pogoji: 1. nedokončana osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. 2. osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo en mesec. 3. priučen gostinski delavec in 1 leto delovnih izkušenj, strokovnost znanja se bo preverjala s testom. 4. priučen gostinski delavcev in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 1 mesec. 5. poklicna gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. ' 6. poklicna gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. 7. poklicna gostinska šola in izpit za VKV kuharja in 3 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. Za vsa navedena dela se delovna razmerja sklene za nedoločen čar s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe z dokazili sprejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. vam nudi na mednarodnem sejmu v Kranju, od 12. do 21. oktobra OPREMO ZA VAŠ DOM že v prodaji |6* OZIMNICA v trgovinah UZJIVIINI^M v wgov.ndn V# in sindikalnih organizacijah BOGINJA - MATI VETROV ANDREJ STREM FELJ Dispanzer za mentalno zdravje in nevrologijo O LAS 8.STRAN 17. nadaljevanje Stoji na zanj preozki polici in me tako močno spominja na šotor tabora štiri v Karakorumu. Kar dobršen del ga visi v dolino. Levo od šotora, na snežni polici, ležijo jeklenke s kisikom. Z Nejcem se kar hitro zbaševa v šotor, Mk pa pride z zadnjim Serpo, ki je z zadnjimi močmi prinesel dve jeklenki kisika. Serpe so danes nosili samo kisik, vse ostalo pa smo morali prinesti sami. Energoin-vest stoji na višini 8100 m. Do sem smo vsi hodili brez uporabe kisikovih aparatov. Zadnji koraki so bili počasni. Pogosto je bilo treba počivati. V zadnji strmini se je nekaj zrušilo. Seveda ni bilo nič nevarnega, saj je padel samo moj višinski rekord. Na Gashcrbrumu je bilo v tej višini že konec vzpona, tu pa še 700 m. Takrat sem bil precej bol j utrujen kot danes. Tu, na petici, čutim dovolj moči, da pridem na vrh. Samo da bi držalo vreme, da ne bi zatajila tehnika! V šotoru vlada velik nered. Vsepovsod je polno hrane, ki je pomešana s kisikovimi bombami in ostalo opremo. V takih višinah se živi počasi, kot bi gledal film v počasnem tempu. Noben gib ni hiter. Opraviš samo najnujnejše, ostalo pa pustiš, ker se ti enostavno ne »ljubi«. Zato nered v šotoru ni prav nič nenavadnega. Takoj pričnem kuhati, oziroma taliti sneg. Gorilnik nima nobene trdne podlage, zato samo čakam, kdaj se mi bo dragocena tekočina polila po šotoru. Do poznega popoldneva si kuhamo samo pijačo. Zaradi procesa aklimatizacije, zaradi tako dolgotrajnega bivanja v velikih višinah, se človeku v krvi tvori ogromno število krvnih telesc (rdečih). Kri postane tako gosta, da le s težavo prodre v najmanjše žilice ali pa sploh ne pride več do tja. Zato pogosto pride do ozeblin ali celo zamrzlin na prstih rok in nog. Da pa kri ne bi bila tako gosta, je potrebno piti ogromne količine čaja. Pred mrakom smo si pripravili kisikove aparate, kajti ponoči smo na petici spali s kisikom. Na jeklenko je treba najprej pritrditi reducirni ventil. Z njim lahko reguliraš dotok kisika v masko od 0—5 1 na minuto. Ventil je s cevko povezan z masko, ki si jo natakneš na nos in usta. Za čez noč smo si pripravili le 0,5 1 na minuto. Kakšno razkošje. Takoj ko začneš vdihavati kisik, se vse spremeni. Gibi postanejo bolj živahni, ne zebe te več, vse postane lepše. Pred šotorom zaslišimo glasove. Vrnila sta se Romi in Dule. Romi je ves zamrznjen v obraz. Ni jima uspelo. Prišla sta do višine 8300 m, do grebena. Pri iskanju prehoda na greben sta se zaple-zala v napačen žleb. Morala sta nazaj in po drugem kraku sta prišla skoraj na greben. Preveč časa sta zamudila z varovanjem. Svojo vrv sta pustila v prečnicah, proti šotoru. Roman nam je na hitro opisal pot. Tam, kjer sta odnehala, sta pustila dve polni jeklenki kisika. Se srečno pot in že sta odšla nazaj v Krko. Zanju je zgodba iz Everesta končana. Mi se takoj lotimo priprav za naslednji dan. Vsakdo si je pripravil dve polni jeklenki kisika (170—190 atm) in rezervni reducirni ventil. En ventil in masko pa smo že tako in tako imeli na jeklenkah za čez noč. Za večerjo sem pripravil, če verjamete ali ne, naravne zrezke. Za tabor pet smo imeli namreč francosko dehidrirano hrano. Zelo je lahka in preprosta za pripravo. Dva tanka in suha lista mesa sem dal v vodo. Zraven sem vsul še prah, ki je bil v vrečki. Tako sem dobil dva naravna zrezka v okusni omaki. Za posladek pa smo se pridno nalagali z napolitankami. Neverjetno dober tek imam. Pozno zvečer smo legli k počitku. Spanje z jeklenko s kisikom je pravo razkošnje. Spal sem na robu šotora, ki je gledal po strmini navzdol. Vsake toliko časa sem se prebudil, ker sta me Mk in Nejc zrinila navzdol, tako da sem visel v šotoru kot v mreži. Sredi noči se je začel Mk premetavati. Zamenjati je moral jeklenko, ker mu je zmanjkalo kisika. Ko je pritrdil reducirni ventil na drugo jeklenko, je bilo slišati zamolkel pok, potem pa sikanje kisika, ki je uhajal iz jeklenke. Sranje! 2e tu v šotoru, na toplem, je odpovedal prvi ventil. Membrana, ki zapira varnostni ventil poči in ne vem kakšnih razlogov (verjetno mraz) in ventil je neuporaben. Ob dveh zjutraj sem pričel kuhati čaj. Uro in pol sem potreboval zato, da sem natopil liter in pol tekočine. Potem smo še malo zadremali. Ob štirih je bil skrajni čas, da se pričnemo pripravljati. Hitro, kolikor se na tej višini sploh da, smo se pričeli pripravljati na odhod. Treba si je bilo obuti čevlje in natakniti protektorje in dereze. V krošnjo sem si dal dve jeklenki kisika, rezervno kapo, rokavice in očala, fotoaparat in radijsko postajo. Odprl sem šotor. Mrzel zrak se mi je zarezal v redke nezaščitene dele kože na obrazu. Bil je še mrak. Visoki vrhovi na čelu s Co Oju so dobili prvo jutranjo svetlobo. S težavo sem si oprtal krošnjo, saj je imela preko 15 kg. Vsi smo bili pripravljeni za odhod, tedaj pa se zopet zasliši tisti izdajalski pot na mojem hrbtu. Mk je z izredno prisebnostjo takoj zaprl glavni ventil, da je prenehalo zastrašujoče sikanje. Prekleto! To je samo stotinka tiste kletvice, ki mi je takrat ušla iz ust. Sploh se ne da opisati, kako take stvari v odločilnih trenutkih zrejo živce. Kar ponorel bi. Nejc gre naprej in je že izginil za robom. Jaz pa menjam ventil na jeklenki. Končno sem se pripravil. Z Mkom počasi odide-va za Nejcem. Brata proti strehi sveta! Takoj za šotorom postane svet zoprn. Prečiti je treba strme skalne plošče ter sem in tja splezati na višjo polico. Z derezami na nogah to včasih predstavlja resne težave. Očala so mi že takoj, ko sem prišel iz šotora, zamrznila, in sploh ne vidim skoznje. Dokler ne bo sonca, jih sploh ne bom imel, naprej pa v tem trenutku ne mislim. Slikam panoramo. Na večji polici se obrnem in slikam nazaj. Mk se ravno muči s police na polico. Tedaj opazim da mi nekaj maha. Kaj neki hoče? Ne! Saj to je nemogoče! Crknil mu je še zadnji ventil. Prekleta tehnika! Kaj naj storimo? Počutim se popolnoma nemočnega. Morda je v šotoru še kak ventil? Toda pozni bomo. Stvar prepustim Mku. Ko povem Nejcu, ta jezno udari z roko po skali. Kaj več pa v tem trenutku ne more storiti. S težavo se spravim preko skalne stopnje. Ne gre mi v glavo, da Mka ni več z nama. Toliko hudega in lepega sva skupaj preživela v gorah. Tu, tik pred vrhom, pa naju loči en sam ventil. Kako hitro se lahko končajo dolgoletne sanje! Hinavsko pridušen pok me prebudi iz razmišljanja. Ventil! Zakličem Nejcu, naj me počaka. Brez sape pridem do njega. Pogleda in ugotovi, da je vse v redu. Greva naprej. Iz zoprnih prečnic prideva v širok žleb. Na koncu ga zapira previsen kamin. Tu sta odnehala Marjon in Viki. Pri hoji po žlebu imam občutek, da mi ventil ne dela. Zopet potožim Nejcu. Atmosfer imam še preko sto. Kljub temu me Nejc skuša potolažiti s tem, da mi da, čeprav z rahlo nejevoljo (kajti čas hitro teče, midva pa sva še daleč od vrha), svoj rezervni ventil. Takoj, ko ga pritrdiva na jeklenko, ga vzame hudič. Tudi železni živci bi v tem trenutku popustili. Kaj sedaj? Le en ventil od šestih je še uporaben. Nemo strmim predse. Nejc predlaga, naj jaz vzamem njegovo kisdkovo opremo, on pa bo poskusil brez. Ne Nejc, to pa ne. Nočem da bi dobil omrzli-ne in ostal vse življenje invalid. Raje se takoj obrnem in grem nazaj. Mrzlično premišljujem. Ta gora se nas otepa na vse načine. Najraje bi se obrnil. Ni šlo! Tehnika se je zarotila proti nam. Naj poskušajo drugi, saj jih je še dovolj za nami. Saj imava vzrok, da odnehava. SE NADALJUJE ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Problemi šolarjev in skrbi njihovih starši Hitro mineva čas brezskrbnega življenja našega malčka i so pred njim vsakodnevne obveznosti, ki jih prinaša šola si pa nalaga dodatne skrbi. Se hitreje pa minevajo dnevi ni. ko se znajdejo šolarji spet v šolskih klopeh, ki predstavnik nekatere začetek novih tegob, skrbi, razočaranj, neuspehov in bolečin in ne nazadnje tudi bolezni. Seveda pa za nekatere stavlja šola tudi začetek novih spoznanj, uspehov in radosti Vsi, ki se danes posredno ali neposredno preko svojih šolarjev srečujemo s »šolo*, vemo, da zahteve, pred katere so Ijeni današnji otroci in mladostniki, rastejo iz leta v leto. vseh staršev je, da bi njihov otrok uspešno dokončal šolanje. To naj bi bila garancija za lažje življenje, kot « sami. Prav ta cilj staršev pa je za marsikaterega šolam k/m najtežje dosegljiv. Nove reforme šolstva podaljšujejo čas obvcttfK, šolanja, dajejo učencem večjo možnost širše splošne nobn**1 prinašajo pa tudi nove probleme za učence in njihove storit Vemo, da je določen odstotek učencev, ki osemletke ne dot/ čajo. Pogosto menimo, ob vseh materialnih dobrinah, ki jih nuj/ otroku, da je kriva za neuspeh v šoli le učenčeva lenoba in nem* devnost. Premalokrat pomislimo, da ima naš šolar lahko foiV blem sam s seboj, ker se čuti neljubijenega s strani staršev lr-v družini stalna nesoglasja med staršema, zaradi alkoholbnL 't kali odnose v družini, zaradi previsokih zahtev svojih staršev h/ otrok ni kos, zato ker se čutijo odrinjenega, manj s in nesamozavestnega med sošolci in vrstniki, ker nima pogojev za učenje, ker ima specifične učne težave, ker ima mM* zaradi posebnega delovanja možgan, ker ima slabše umske sm* nosti, ker se kažejo že prvi začetki resnih duševnih obolenj ah ker je nasploh slabše telesno in duševno energetsko opremljen. Našteti so le nekateri izmed vzrokov, ki lahko pripeljejo v težave, starše pa v skrbi. Za pomoč takim otrokom je v Kranju Dispanzer za n zdravje in nevrologijo v sklopu Zdravstvenega doma. Naloga Ao/ zerja ni samo zdravljenje in odstranjevanje motenj pri W tudi pri učenju, bo govora v sestavkih, ki jih bodo pisali stnZj delavci Dispanzerja za mentalno zdravje in nevrologijo v f2 dr. Gabrijela Debeli pedopsihiater Modno t Č€VUARSTVO kttfA V naši trgovini v Kranju, Maistrov trg (nasproti Dehb tese) nudimo žensko in moško jesensko-zimsko usojene obutev. . Kvalitetna izdelava — ugodne cene Trgovina je odprta od 8. do 12. ure in od 14. do 19 m v sobotah od 8. do 13. ure. Dopoldne obiščem jugoslovansko ambasado. Prenesetljivo lepo me sprejmejo. Prejšnje leto so se me v Algeru razveselili podobno kot otroka. Svetujejo mi, naj se bojim gangsterjev in naj se s prvim mrakom zaklenem v hotel. V Los Angelesu dam popraviti kamero. Mojster Graff je Rus in je imel pred vojno v Kranju skromno delavnico. Danes ima veliko podjetje. Največ zaposlenih je iz Jugoslavije. Tudi hčerka dr. Novosel-skega je iz Kranja. Zelo dobro sem se počutil med njimi. Hollvvvood je mestna četrt Los Angelesa. Po cestah so v tla vdelane velike zlate zvezde z imeni filmskih zvezdnikov. Na igrišču stoje ogromne krasne vile producentov, režiserjev in velikih igralcev. Hollvvvood drugače ni nič posebnega. Bil sem razočaran. Že dolgo leži »na parah«. Danes snemajo po vsem svetu. V prostorne studije Metro-Goldwin-Mayer in Universal danes vodijo turiste. Razkazujejo jim rekvizite in kulise starih filmov. Hollvvvood je le še muzej. Los Angeles v premeru obsega okrog 120 km. Cel dan vožnje z avtobusom, daleč na drugi konec v Arnhem, leži znani Disnevland. Pravijo, da ga je videl vsak Američan. Plačam vstopnino, okrog 22 naših jurjev, in grem noter. Nav- V letalu spoznam simpatičnega kolega, ki me povabi, naj prespim pri njem. Do jutra me s taxijem vozi po Friscu, ki je največje in najboljše zabavišče sveta. Ne bom opisoval orientalskih in drugih sličnih barov in kabaretov, stripti/.ov in prostitutk; klubov, kjer se pleše le nag, ali takih, kjer imajo vstop le kakšni dragoceni izbranci; diseotek za moške in diseotek za ženske; celo noč polnih ulic, kjer se je, pije in občuje ter javno kadi marihuano. Frisco je postal eno samo zabavišče že v prejšnjem stoletju, ko so se sem hodili po mesecih samote zabavat iskalci zlata, drvarji in avanturisti. San Fran-cisco je edino romantično mesto ZDA. San Francisco je živel in bo zato še nddalje živel. Kaj bo s tabo dušen sem. Vrnem se v otroška leta. Obhodim vse pravljične gradove, preživim vse filmske avanture, preizkusim vse mehanizirane igre, se nagledam risank... in poslikam dva filma. Zvečer sem preveč utrujen, da bi spal, zvrnem v grmovje ob izhodu. Urejam vtise. Odpira se mi vedno bolj realna slika. Navdušenja izginjajo. Ta Disnevland ni nič drugega kot odličen »biznis«. To je tipična podoba ameriškega izkoriščanja. Spravijo se tudi tja, kjer je človek najbolj občutljiv — na čustva, spomine iz otroštva. Vsi nasmehi in prisrčni pozdravi vodičev so zlagani in imajo le en sam namen — čim bolj pomolsti uboge sentimentalne iskalce lepote, ki pa tudi sami niso nič boljši. »Zapri oči, ušesa in nos, in uživaj«, je rekel nek genij. Na misel mi pride Indija. Tako določim dve najbolj nasprotujoči si točki na zemlji: Tiruchi-rappalli v južni Indiji in Arnhem na zahodni obali ZDA. Velik spoštovani VValt Disnev — dobrotnik otrok, se mi zagabi. Ameriško celino želim prestopati. Vozim se v prostornih cestnih kri-žarkah, ki rade ustavljajo, le urejen je treba biti. V naslonjačih imajo vgrajen majhen TV. Zadaj je tudi skrbno založen bife. V centru San Diega opazim berača, ki brska po smetnjaku. Nedaleč proč več mož stoji z rokami nad glavo. Dva moška v civilu jim praznita žepe. Rop? Ne, preoblečeni agenti iščejo heroin. Ko iščem, kam bi položil spalno vrečo in zaspal, opazim, da mi nekdo sledi. Navadil senpL zato ga pozabim. V parku ptr] doma z nožem skoči r zavpije, daj ves denar. V *, imam skoraj 1800 S. Mnrif*' oblije. Mexikanec je. h brskam za dva dolarja mu jih dam. Pograbi in n giniti. Mirno mu zakličm čakaj, imam še -nekaj a Napet kot struna p nek Odvijam pašteto in kruh mirno gledam. »Imaš nje. a.« ga razumevajoč Sedeva in jeva. Prosi me al Vedno bolj živčen postaja. V> denar in reče »hi«. S glavo izgine med ljudmi. Obiščem indijanski nwJ Trume turistov s fotoaparati.lt indijanske pare našemljene pred kovinskimi vvigvvami L niki plešejo ples dežja. Z> v gospoda. Da si bodo lahko U1, whisky in utopili žalost. Bisa»" še v rezervatih. Nedaleč proč je staro uj*^ mestece iz slavnih pionirskih »v Tudi oporišče plavih vojako* rojev, je tu. Po grobovih «i ganjajo otroci turistov. T* rika ima svojo zgodovino. | zgodovina je kratka, kako prihodnost. Amerika. Amei Na gorskem prelazu mc it. sneg. Avtostopam na free*** avtocesti. Ce me ujame pouct> kazen znašala 400$. SE NADALA* 373120908003936513578001 Krke — Partizani, ki so okto-4 W. leta taborili v Krmi, so *xnot s svojimi lepimi primerki. THtfboob razstavi tudi kdo od družine, da nam bo obrazne okrog gob, kar nas bo za-i. In će bo sreča, bomo imeli tudi predavanje z diapo-Ce bo, vas bomo že do časa . I skuhalo se bo. Gobie specia- litete, kot so ajdovi žganci z gobovo juho, omlete z gobami, piščančja jetrca z gobami, gobe v solati, pra-žene gobe, bodo vedno na voljo. Vsako popoldne od 15. do 16. ure pa boste lahko brezplačno, pokušali gobovo juho. Gob ravno ne bodo prodajali, bo pa se dalo dobiti dobro gobarsko literaturo. Kupili pa boste lahko v kisu vložene gobe. Tudi značke bodo naprodaj. Pa še to: posebne vstopnine za gobarsko razstavo ne bo. Plačali jo boste že v ceni vstopnice za sejem. Zanimivo in poučno bo, pravijo gobarji kranjske družine. In zagotovo se bodo, kot vedno, potrudil). Le pridite! I D. Dolenc Koncert Novih fosilov Kranj — V ponedeljek, 15. oktobra, se je ob 20.15 v kinu Center znova predstavila Kranjčanom že dobro poznana vokalno instrumentalna skupina Novi fosili. V njihovem bogatem zabavno-glasbenem sporedu bo prav gotovo tudi novejša uspešnica ansambla Reci mi tiho, tiho, ki na splitskem festivalu sicer ni bila nagrajena, vendar pa po mnenju večine ljubiteljev zabavne glasbe sodi med najbolj uspele festivalske skladbe. Vstopnice za koncert bodo po 80 dinarjev in jih bodo pri blagajni kina prodajali že od danes naprej. VAŠA PISMA AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE PRI ZD KRANJ Oddelek za inšpekcijske službe Skupščine občine Kranj, inšpekcija za javne ceste, je izdal na podlagi 99. člena in 101. člena Zakona o javnih cestah (Ur. list SRS, št. 51 71) ter 202. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 32/78) po uradni dolžnosti odločbo za ukinitev avtobusnega postajališča na samem vozišču Kidričeve ulice pri Zdravstvenem domu Kranj, le leta 1978 je bilo komisijsko ugotovljeno,, da je to postajališče prometno popolnoma neurejeno in da zaradi gostega motornega prometa postaja velika ovira za nemoten promet, hkrati pa vsak zaustavljeni avtobus ovira udeležence v prometu in hkrati zmanjšuje cestno prometno varnost. Vsekakor pa bi bilo potrebno zgraditi avtobusno postajališče prav pri Zdravstvenem domu, saj vsak dan razen nedelje, obišče ZD poprečno 1486 občanov, pri tem pa sploh niso všteti TOZD Zobna poliklinika, obiski v otorinolaringološki ambulanti in ambulanti za notranje bolezni. Samo v letošnjem prvem polletju je bito v splošnih ambulantah več kot 50.000 občanov, v laboratorijih 39.900, v ambulanti za udeležence NOV 3400, v psihohigienskem dispanzerju 7400, v dispanzerju za medicino dela, prometa in športa 7000, v dispanzerju za žene 8200, v šolskem dispanzerju 16.600, pri specialistih ZD 9300, na fizioterapiji-mavčarni 32.000, v dispanzerju za pljučne bolezni in TBC 10.400 in v otroškem dispanzerju 25.500 otrok, starši pa niso všteti. Ni naibrž treba dodati, da so med občani, ki iščejo zdravniško pomoč, tudi starejši občani, bolni, s temperaturo, otroci s starši itd. Torej potreba po ureditvi postajališča pri Zdravstvenem domu je. Sprašujemo pa se, kdo je pristojen za njegovo ureditev? Dragomira Ponikvar, med. sestra KRAVJE V NARAVI Oves (Avena sativa) se4 . IP1 Smo zdravilo proti izčrpanosti, živčni slabosti, J Klimi preobremenitvi, varovalna hrana pri revmi, It tyMnih boleznih in boleznih krvnih obtočil W Oves oz. zrnje ovsa (Fructus Avenae) je splošno b/ \tt», vendar premalo znano glede zdravilnega xf tfeka. Že zdavnaj so priporočali oves kot eno iz-V/ najbolj zdravih živil, posebno mesto pa mu ttjtvffclpada v prehrani bolnikov. ^ Oweni kosmiči, ki jih je dovolj na voljo v živil-^uh trgovinah, pripravljeni kot sluzave juhe, so t/ tyoljsa dietna hrana. Tudi če nismo bolni, je , w oves kar najbolj priporočati, saj je zelo kre-utif b^ta in lahko prebavljiva hrana. Če imamo pokvar-«8 želodec, bo prav, če bomo segali po ovseni juhi, Hj nam bo uspešno pomagala premostiti težave s Mirano. to količinah beljakovin je oves najbolj hranljivo V poleg tega vsebuje le veliko kalijevih soli, Vooa, pa tudi kalcija, železa in vitaminov B, in Bj. Iz oluščenih zrn pridobivajo ovsene ku-niče, ovseno kašo in ovseno moko. Vse to je zdrava in lahko prebavljiva hrana, priporočljiva za otroke in bolnike, pa tudi zdravim bo v veliko korist. Ovseni sluz je koristen, če ima otrok drisko, večji otroci in odrasli pa lahko v isti namen zauži-jejo kar presne ovsene kosmiče, ki jih je treba dobro zgristi in pomešati s slino. Ob tej hrani tudi kratek post ne škoduje. Pri preutrujenosti se priporoča ovsen sok, ki je učinkovito sredstvo za krep-Čanje in živčevje. Strokovnjaki priporočajo ovsene pripravke proti izčrpanosti, živčni slabosti, nespečnosti, duševni preobremenitvi in neješčnosti, praktiki pa kot varovalno hrano pri revmi, ledvičnih boleznih, boleznih krvnih obtočil, pri kronični driski in zapeki. Lastnost ekstrakta ovsa, pa tudi kruha iz celega zrnja je, da znižuje sladkor v krvi. Ovseni kosmiči pomagajo pri zdravljenju lahkih in srednje težkih Rrimerih sladkorne bolezni ob insulinskem zdrav-en ju, posebno tedaj, če je povečana kislina v krvi. Oves je torej zelo pomemben tudi pri dietnem zdravljenju sladkorne bolezni. ABC Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (138. zapis) Na koncu kramljanja o krajih radovljiške občine velja omeniti še nekatere zanimivosti, ki so v taki ali drugačni zvezi z dosedanjimi zapisi. FINŽGARJEV PETELIN Ko sem pred leti (1970) zbiral slikovno gradivo za razstavo, ki naj bi prikazala življenje in delo pisatelja Frana Salezija Finžgarja — takrat smo slavili 100-Ictnico njegovega rojstva — me je pot zanesla tudi na »lov« za nagačenim velikim petelinom, ki ga je Finžgar uplenil v gozdovih nad Soro pri Medvodah. (Pisatelj je tamkaj župnikoval v letih 1907—1918). No. saj to pot res ne gre za kakega petelina, enega izmed redkih, ki jih smejo gorenjski lovci odstreliti vsako pred-pomlad. Pač pa gre v tem primeru za lov na petelina, ki je pisatelja navdahnil za novelo Za petelinom, ki velja za eno najlepših slovenskih lovskih besednih umetnin. Nagačen veliki petelin, uplenil pisatelj Finžgar In tako sem vedel, da hrani Finžgar-jevega nagačenega petelina s. Hermi-na Resman na Brezjah. Sposodil sem si ga za razstavo; potem pa še poslikal, kot kaže današnja objava. Kmalu po koncu razstave pa zvem, da imajo pravega Finžgarjevega petelina na Bledu, v vili Burja, pri Andolj-škovih. Kaj sedaj, kateri je »pravi«? Petelina sta oba, nagačena tudi, nobeni od trditev o pristnosti nisem mogel ugovarjati. V obeh primerih je šlo za pisateljevo darilo glede na sorodstvene vezi. Dveh velikih petelinov Finžgar ni uplenil, vsa pričevanja (tudi pisateljeva) govore le o enem, ustreljenem nad Soro. Sicer pa velikih petelinov nikoli ni bilo toliko — vsaj na Gorenjskem ne — da bi jih posamezen lovec lahko uplenil več. Tudi lovsko pravično bi to ne bilo. Tak zakon velja še danes: en lovec sme v svojem življenju upleniti le enega velikega petelina in biti pozneje ponosen na redko trofejo. Torej, kako je s to rečjo? Najbrž bo vprašanje ostalo še odprto ... Saj nobeni od častivrednih »strank« ne morem odreči dobre vere. BLEJSKE POTI Seveda nisem utegnil o Bledu kaj prida povedati, saj me je čas, ta rabelj hudi, nenehno priganjal: stopi še v to, stopi še v ono vas — češ, saj je razvajeno letovišče že dovolj »svetovno znano«. — No, v Kesslerjevo vilo, kjer je večkrat v poletjih preživljal po nekaj dni naš veliki pesnik Oton Zupančič pri sorodnikih svoje žene, bi pač moral kaj reči. Tudi o vili, v kateri sta živela še po osvoboditvi dve ostareli pravnukinju Julije Primčeve še ni stekla beseda. . Niti v župnijsko cerkev niso segli ti zapisi, da bi občudovali celo vrsto velikih umetnin slikarja Ladislava Pen-gova. In na staroslovensko grobišče nad Gradom bi moral stopiti. Tudi na Otoku in v cerkvi s slo-tim zvonom želja se nisem še mudil s temi zapisi — pač zato, ker so v starih najdbah in o arhitekturnih raziskavah že dosti pisala bolj poklicana peresa (tudi v Glasu, posebej še v Snovanjih). no, kot memento (opozorilo) bodočim rodovom Blejcev, veljaj faksimi-lirani posnetek odlomka iz Krsta pri Savici. — Morda bodo mladi imeli več posluha za službo lepoti Bleda? In obeležili Otok vsaj • simbolom svetišča boginja Žive, ki ji je kot vdana svećenica služila lepa Bogomila. (Glej tudi zapis št. 36). ŠE NEKAJ PABERKOV Kot za Bled, tako tudi za Radovljico velja, da so o njeni zgodovini pa tudi o sodobnem videzu, strokovnjaki že kar precej pisali. Tudi tanek Vodnik po radovljiški preteklosti in spomenikih že obstoja. Vendar pa kakega obsežnejšega in iz-črpnejšega dela, ki bi zajelo vse kraje radovljiške občine, še ni. Tudi svojega občasnega zbornika, kot ga izdajajo letno (ali na več let) druge gorenjske občine, Radovljica žal še nima. Videl sem vzorne zbornike pomnikov NOB, ki so jih pripravile področne ZB v Litiji, Domžalah, Kamniku in Kranju — slejkoprej sem na svojih poteh po krajih radovljiške občine pogrešal takega informatorja. Vseslovenski »Vodnik po partizanskih poteh« je pač le okvir, ne sega pa v podrobnosti, le skopo pripoveduje, zelo malo pa opisuje, tudi ilustrira le malo — vsak pomnik NOB pa zasluži opis dogodka, navedbo celotnega vklesanega teksta (in imen padlih), kakovost in izmerc spomenika, načrtovalca pa tudi ustrezno slikovno predstavitev, morda celo situacijski načrt. Ob stoletnici rojstva generala Rudolfa Maistra (ki je bil tudi znan slovenski pesnik Vojanov), so v pročelje radovljiškega gradu vzidali črno marmorno spominsko ploščo z vklesanim pozlačenim besedilom: Pod poveljstvom alpinista Rudolfa Badjure so tu decembra 1918 prostovoljci sestavili alpinsko četo za osvoboditev koroških Slovencev. -- Borci za severno mejo 1918—1919. Lepo se je Radovljica oddolžila padlim borcem. V parku je postavljen spominski obelisk. Vklesan napis pove, da je tu pokopan narodni heroj Jože Gregorčič z 71 partizani, padlimi na Jelovici. — Ob stebru — obelisku je grobnica, spominski vodnjak — vir življenja in 28 kvadrov — straž ... Pred hišo št. 20 na Linhartovem trgu je postavljen spomenik hvaležnosti radodarni rojakinji: Plemeniti dobrotnici gospej Josipinl Hočevarjev! v hvaležen spomin poklonilo nje rojstno mesto Radovljica. Spomenik iz sivega kamna je izklesal radovljiški kamnosek in podobar Josip Pavlin; postavili pa so secesijsko učinkujoči spomenik že leta 1908. Končno! Tako sem vzkliknil, ko sem zagledal zidarske odre ob fasadi stare radovljiške graščine. Baročna umetnina je več desetletij nezadržano propadala — zdaj kaže, da bo v lepoti zopet zaživela. Sicer pa je nekdanja ortenburška, kasneje dietrichstcinska graščina, kar dobro izkoriščena: v njej je Čebelarski muzej, Delavska univerza, Glasbena šola, Linhartova spominska soba, Planinsko društvo in Gorska reševalna služba. Reči pa je tudi treba, da je obnova starega radovljiškega mestnega jedra v pravem poletu. Na celi vrsti meščanskih hiš so v zadnjem čašu izpod bele-ža in ometa odkrili za celo galerijo fresk. Obnova Šivčeve hiše, ki je bila izpeljana že pred leti, je potegnila za seboj cel plaz posnemalcev. Zdaj postaja Linhartov trg kar nekaka slikanica! Prav posebno zanimiva bo obnovljena fasada hiše Linhartov trg št. 3. Tu so odkrili star ornamentalni fragment v rumenih in rdečih tonih, s katerim bo poslej opasana vsa mogočna stavba. — Kot na svetnih, tako odkrivajo zdaj stare freske tudi na čelni cerkveni steni in na fasadi župnišča. Baročno pročelje radovljiške graščine ZA SLOVO Vsaka stvar ima svoj kraj, tako so se tudi ti zapisi, ki so bili le bolj kramljanja, iztekli. Naglica, ki jo terja časopis, in odročnost nekaterih krajev pa tudi velika časovna odmaknjenost so včasih privedle do kake napačne, zmotne trditve. Skušal pa sem vselej popraviti besedo, če sem bil le opozorjen. Vedeti vse — tega pa tako in tako nihče ne zmore. Tudi vsem pisati po volji, ni mogoče. Pri tem mi je v oporo pač spet Prešeren z začetkom svoje gazele Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi; eden hvali in spet drugi vpije: »Fej te bodi« Namesto besedice »pesmi« vstavi »zapise« — pa bo kar prav... Tam t »hafih Zhertomira na otoki Podob« Boginje je Aila Shive, Ki fo srosheni ji mUdenshor ftoki, Ki fo ji, ve devise IjubetauVe! Srosheni vafhi fmehi, rafki joki, Orodij«, ki fo n«m nepremaglire. — Tam Bognje rejho 8taroflar in lepa* Njegora h »hi odpira in s&klepa. Faksimile odlomka iz Krsta pri Savici Obisk ■. • _ ■ -, ',. v krajevni skupnosti * -s v' "~- ' i j .. " Godešič Godešič spada med manjše škofjeloške krajevne skupnosti. Vas na robu Sorskega polja meji na Roteče in mesto Skolja Loka. Ima okrog 520 prebivalcev, 51 se jih preživlja izključno s kmetijstvom, saj je na področju krajevne skupnosti 125 ha obdelovalne zemlje. Vas je torej delavska. V krajevni skupnosti ni nobene temeljne organizacije združenega dela in krajani so vključeni v loško gospodarstvo, nekaj se jih vozi na delo v Kranj in Ljubljano. Godešani vse krajevne akcije izpeljejo z veliko prostovoljnega dela. Udarniško so postavili tudi avtobusni postaji. Godešič, vas ob cesti, ki povezuje Škof jo Loko z Jeprco, se širi menijo, da brez zazidalnih površin za naravni prirastek ni razvoji (/"'% II'""' I/ i/"\ 'l't. VI/ i / T" I i I m OPLEMENITIJO '/ ,l> H""ii Ift 'h 'II'"" % II % % 'It '//"% ''i % r GODEŠANI PRAZNUJEJO PRVIČ Krajani Godešiča so se odločili, da bodo odslej praznovali. Izbrali so 14. oktober, v spomin na ustanovitev krajevnega odbora Osvobodilne fronte leta 1941 v Kebrovi hiši. V njej so imeli aktivisti za shajanje na razpolago dve sobi v kleti in tudi domači so jim često pomagali pri prenašanju pošte preko mostu čez Soro, saj so tod vodile kurirske poti od Polhograjskih Dolomitov preko Sorskega polja. Godešič je bil partizanska vas. 60 hiš z okrog 240 prebivalci je dalo 82 borcev in aktivistov. Krajevni odbor zveze borcev je v sodelovanju s krajani letos izdal spominski album, v katerem so zbrani vsi podatki o udeležencih narodnoosvobodilne borbe. Delo, ki je zahtevalo veliko truda, je prvi tovrstni primer pri nas. Za pripravo praznovanja so krajani oblikovali poseben odbor s šestimi komisijami. Program praznovanja obsega vrsto prireditev. Uvod je bila otvoritev razstavTTi »Vas skozi zgodovino in so jo naslovili * njen razvoj«. Sami so zbrali veliko gradiva o vaški preteklosti ' ti in se naslonili na pomoč škof jelo--,-o- —-w.^ <.SuuvvuisK.ega arhiva. Omeniti velja včerajšnjo gasilsko vajo, ki so jo gasilci izvedli v okviru splošnega ljudskega odpora. Zanimivo je, da je bilo godeško gasilsko društvo, ustanovljeno leta 1911, pred vojno organizator družbenega življenja, saj je imelo celo svoj dramski odsek. Danes ob 18. uri se bodo na Godešiču na tovariškem srečanju zbrali vsi borci, ki so izšli iz vasi. Jutri ob 16. uri pa se bo na slavnostni seji sestala skupščina krajevne skupnosti. Prvič bodo najbolj prizadevnim krajanom podelili priznanja in pohvale. V nedeljo dopoldne bodo obiskali vsa spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe, ki so jih ob krajevnem prazniku okrasili. Popoldne ob 15. uri pa se bo s povorko in kulturnim programom začelo srečanje vseh krajanov. Kraj ima trgovino, ki je že premajhna za naraščajoče število prebivalcev. Sicer pa grob opis Godešiča lahko dopolnimo z naštevanjem, česa nimajo. Šolarji prva štiri leta obiskujejo reteško osnovno šolo, nato se preselijo na Trato. Želja in potreba po otroškem vrtcu je stara že osem let. Kulturno umetniško društvo Brata Križnar nima pogojev za delo, saj skromni družbeni prostori omogočajo le prirejanje razstav. Športno društvo Kondor, ki je eno najbolj delovnih na Gorenjskem, skupaj s krajevno skupnostjo načrtuje ureditev športnih objektov. Svoje prostore ima le gasilsko društvo, ki je obnovilo svoj dom in uredilo orodišče. Na področju družbenopolitične organiziranosti se Godešani lahko pohvalijo, da so med prvimi ustano- Leta 1975 so uvedli krajevni samoprispevek, ki bo tekel do maja prihodnje leto. V program so zapisali asfaltiranje vaških poti in ureditev javne razsvetljave. Planirali so, da bodo zbrali okrog 500.000 dinarjev, 150.000 dinarjev so primaknili iz sredstev krajevne skupnosti. Danes je z asfaltom pokritih že 1.580 metrov makadama, saj so ljudje menili, da ima ureditev poti prednost pred razsvetljavo. Za krajevni praznik bo zagorelo še dvanajst svetilk. Ostanejo le še štiri od petindvajsetih, kolikor so jih načrtovali. Program samoprispevka bo torej ob njegovem izteku v celoti uresničen. Iz preteklih let se vlečejo tri naloge: izgradnja otroškega vrtca, povečanje trgovine in ureditev športno rekreacijskih objektov. Za vse je značilno, da so njihovo uresničitev cije, ki poteka v občinskem Krajani menijo, da ni razv . brez novih zazidalnih površin, t1 jih zagotovi novi zazidalni na>" Letos bodo največ denaria bili za odkup zemljišča za vrtec, kar 170.000 dinarjev največja postavka je košar igrišče, za katerega so 60.000 dinarjev. Na Godešiču ie predvidena: nja skladi ščno-predelovalne Zanjo je do leta 2000 prteh 16 hektarov zemljišč. V javni vi o osnutku zazidalnega nacVi krajani izrekli vrsto pripomb^ nanašajo predvsem na PTO0 zidave kmetijskih žemljic ■ kmetom, ki se ukvarjajo uklj)' s kmetijsko dejavnostjo. Dvaiij ta polovico svoje obdelovalneh lje, zato je seveda to zelobofiR bo urejanje premoženjsko ptr zadev potekalo brez zapletov, s*, krajevni skupnosti ustanov yj no komisijo, ki bo spremljala] vseh formalnosti in pomagala' detim kmetom. Razmišljajo o novem samoprispevku Na krajevne skupnosti pw vse več dela, zato tud > po denarju vse večje. Godeš, nijo, da financiranje dejavnost jevnih skupnosti ni najb no. Občinska dotacija je ma tos so dobili 34.920 dinarjev nja leta še manj. Ne sloniti na pomoč združenega saj v krajevni skupnosti temeljne organizacije združenj la. Ni prav, da te pomaaair. > S krajevnim samoprispevkom so asfaltirali vaške poti in uredili javno razsvetljavo. Program samoprispevka bo ob poteku zbiranja prostovoljnega dinarja v celoti izpolnjen. Spominsko obeležje Ivanu Franku, enemu prvih godeških aktivistov, skriva gozd na Sorskem polju, na mestu, kjer je Franko padel. vili osnovno organizacijo zveze komunistov, ki danes šteje 19 članov, da je socialistična zveza brez prekinitve nasledila zelo aktivni odbor OF, da je odbor zveze borcev kot prvi uredil spominski album o udeležencih narodnoosvobodilne borbe, da so mladinci pobudniki številnih krajevnih akcij. Dober načrt pritegne krajane Sedanje krajevno vodstvo je nasledilo program prejšnjega. Leta [ 1974 so namreč kol ena redkih kra- * jevnih skupnosti oblikovali srednjeročni načrt. Ta jim je podlaga za letne plane. Pravijo, da se brez dobrega načrta ne da delati, saj krajani želijo vedeti, kako bodo porabili denar. Tako jih najlaže pritegnejo k sodelovanju. odmaknile težave s pridobitjivo zemljišča. Za otroški vrtec je danes lokacijska dokumentacija urejena. Torej se bo vendarle premaknilo, saj prve akcije za izgradnjo vrtca segajo že v leto 1972. Otroški vrtec na Godešiču je bil uvrščen v sedanji srednjeročni načrt škofjeloške skupnosti otroškega varstva. Začetek gradnje je gotovo odmaknil tudi pereč problem otroškega varstva v sami Skofji Loki, tako da je Godešič ostal ob strani. Toda krajani menijo, da tudi otroci obrobnih krajevnih skupnosti potrebujejo varstvo in da so kar malo zapostavljeni. Zeleno luč za povečanje trgovine bo dal novi zazidalni načrt. Hkrati naj bi povečali tudi družbene prosto/e. Na večjem kompleksu severno od trgovine pa nameravajo urediti šport-no-rekreacijsko središče za potrebe krajanov. Poleg teh treh nalog se bodo vključili v akcijo izgradnje kanaliza- - pomagajo k' jevnim skupnostim, kjer soleči*1 Treba bo najti ključ, po v. / ta denar bolj pravično ra*™ krajevnim skupnostim k i zaposleni. Godešanom kot vir sredsjj lo v krajevni skupnost: o>:.v. jevni samoprispevek in prost delo. Zato že razmišljalo Ag po izteku sedanjega odločili »3 vega. Za vse akcije pa k da so jih izpeljali z veliko M voljnega dela. Tako so gradil: vod, avtobusni postaji, del kaci je, družbene prostore in Mladinci so letos izkopal javno razsvetljavo in plan trebnih 100.000 dinarjev se je m šalo na 10.000 dinarjev. S. asfaltiranju vaških poti uredlir kine in tako prihranili polov-' niranih sredstev. S škof j« ^ Kmetijskim posestvom, ki im liko obdelovalne zemlje na Godešiča imajo ugoden pluženju snega na vaških mi skrbijo za odvoz smel; športnega društva Kondor N mi izkopali jarke za kosat igrišče. Vsako leto sodeluieior biranju vstopnine na tržiških&j v motokrosu. Letos se je akcije»5 ležilo kar 84 krajanov. TiteB hranijo ali prinesejo v kraje«r gajno marsikateri dinar. velana tovarna zaves ljubljana Zavese Velana za bolj prijeten dom Obiščite nas na mednarodnem sejmu opreme v Kranju ali v naši industrijski prodajalni poleg tovarne v Ljubljani na Šmartinski cesti 52 j Trgovina je postala pretesna za naraščajoče Število prebivalcev, fifci ena izmed nalog, ki se vleče ie iz preteklih let, njena razširita. Ob \4 bi povečali tudi druibene prostore, ki so pripeti na trgovino. Več pozornosti delu delegacije jblematično so na zadnji i skupščine krajevne skupnosti fcjlili povezavo njihove delegacije 'občinskimi samoupravnimi inte-pi skupnostmi. Menijo, da pre-"Oiimega in nerazumljivega gradiva *jkgat nima časa prebrati. Nekon pše in za laika preveč strokovne wave na skupščini samouprav-P interesnih skupnosti privedejo '»sodelovanja delegatov in s tem. gtfufka prisotnosti zaradi števil-reščenost krajanov o delu avnih interesnih skupnosti Sdejo do njihovega nesode-. i. Delegatska vprašanja so za-£r«ka, če pa že so, so odraz ne-£woljstva delegata, delegacije, ne krajanov. Zato pravijo, da bodo 1 Sodoće več pozornosti posvetili "' lov, predvsem v tistih sa-I interesnih skupnostih, imbne za delo v njihovi npnosti. Krajevno skupnost so nam predstavili: FRANC BERTON-CELJ, predsednik krajevne konference SZDL, STANE BERTON-CELJ, predsednik skupščine krajevne skupnosti, JANEZ HOST-NIK, podpredsednik skupščine krajevne skupnosti, DRAGO HAFNER, predsednik sveta krajevne skupnosti, LADO ABINA, sekretar osnovne organizacije zveze komunistov in MIRO KRI2NAR, predsednik delegacije krajevne skupnosti za samoupravne interesne skupnosti. Krajevno skupnost Godešič sta obiskala novinarka Marija Voljč-jak in fotoreporter France Perdan. DRAGO HAFNER err. H •• - r "J 3J m* v. ^ •i STANE BERTONCELJ ^tjfa gasilci so obnovili svoj dom in uredili orodišče. Krajani pa telijo '*""«« urediti tudi prostore za kulturne prireditve. __... i ^ AVTO-MOTO DRUŠTVO Kranj Koroška 53 razpisuje tečaj za INŠPEKTORJE PRAKTIČNE VOŽNJE Pogoji: - starost 23 let, -vozniški izpit, najmanj tri leta ustrezne kategorije, - popolna osemletka, - zdravniško spričevalo. Interesenti naj vložio prijave do vključno 31.10.1979 v pilari AMD Kranj (sekretariat), Koroška 53/d, kjer lahko dobijo vse informacije v zvezi s tečajem. FRANC BERTONCELJ Mercator i POTROŠNIKI! Obiščite razstavno prodajni prostor MER-CATORJA v HALI A. Na letošnjem sejmu OPREME od 12. do 21. oktobra 1979 si lahko ogledate in nabavite po konkurenčnih cenah v paviljonu MERCATORJA: ipalnke, dnevne sobe, sedežne garniture, jedilnice, kuhinjsko, pred-tofano in mladinsko pohištvo, jogi vzmetnice, TV aparate v črno beli in eolor tehniki, radio aparate, gramofone, kasetofone, tranzistorje, gramofonske plošče in male gospodinjske aparate. UGODNOSTI NAKUPA SO: — sejemske cene — dostava na dom — strokovni nasveti pri nakupu in prodaja na potrošniško posojilo. OBIŠČITE SEJEM OPREME IN PAVIUON MERCATORJA! MERCATOR ^ vas pričakuje — nasvldenje pri MERCATORJU! JANEZ HOSTNIK MIRO KRI2NAR Gibanje spodbuja umsko delo V človeku se združujejo in povezujejo številna gibanja: od premikanja udov do mišljenja. Že zdavnaj je znano, da je v delovanju organizma in v možganskih opravilih temelj spoznavanja, zaznavanja in mišljenja. To pa pomeni, da je poreklo umskega dela v primerni, ne prekomerni ali celo izčrpajoči, gibalni aktivnosti. Številne raziskave izvedencev nas poučujejo, kako pomanjkanje gibanja zavira miselnost. Popolnoma zdravi ljudje so v pogojih prostovoljnega mirovanja po razmeroma kratkem času kazali znake miselnega pešanja, le. počasi so reševali naloge, ki so zahtevale nekaj sklepanja in mišljenja, pestila jih je utrujenost. Danes je nesporno, da je zmeren napor najboljši način v preprečevanju živčne ali osrednje utrujenosti, primerne vaje pa so najučinkovitejše sredstvo v obnavljanju živčne svežine in miselne vedrine. V boju za točke, ocene in za plačilo človek mobilizira vso voljo, da ne bi zaostajal za ostalimi. A ta težnja ob večkrat napetih okoliščinah povzroča neugodne posledice: nestrpnost, sitnost, pa tudi glavobol se širi v šolskih klopeh in za pisalnimi mizami. Sedeča množica se pogreza v gibalno pasivnost. Ob tem se dodatno širijo številne informacije, ki so večkkrat bolj utrujajoče kakor poučne, bohoti se zabavišč- na industrija, ki vabi ljudstvo v sedeč položaj, vendar pa ne vseh. Osveščen človek se ne uklanja preveč gibalni bedi, ne hreščeči zabavi, temveč se vrača k lastnemu delovanju. Zaveda se, da Je po umskem naporu in čustvenem naprezanju ob dnevnih šolskih aH poslovnih skrbeh, težavah in zagatah potrebno prav z gibalno mišično dejavnostjo spodbujati možgansko aktivnost. Gre za aktivizacijo vodilnega dejavnega področja, značilnega pri vsakem človeku in posebej izrazitega pri znanstvenikih, umetnikih in izumiteljih. Prvobitna mišična dejavnost postaja nujna sopotnica pa tudi zaveznica vseh pripadnikov sodobne industrijske civilizacije. Po umskem delu ni priporočljivo mirovanje temveč aktivno razvedrilo. Preprosta opravila na planem, vadba in treniranje so načini, ki ugodno vplivajo na vse ravni možganskega delovanja. Kdor pri delu bolj sedi, premišljuje in kadi, bi moral tedensko vsaj deset ur posvetiti aktivnemu športnemu razvedrilu, se ogreti za dnevno jutranjo vadbo in po možnosti hoditi na delo peš. Pretežno umski delavci pa bi morali bolj izdatno trenirati v prostem času, saj morajo, podobno kakor vrhunski športniki, pred javnostjo potrjevali delovno, strokovno in znanstveno kakovost. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Mlada starša Francoska televizija je potrdila govorice, da je neko 13-letno dekletce v okrožju Yvelines, jugozahodno od Pariza, rodilo otroka. Z medicinskega stališča novica niti ne bi bila presenetljiva, če je ne bi dopolnjevalo dejstvo, da je oče otroka star komaj 11 let. Pevski maraton Enainštiridesetletni Anglež Bob Anthony je dosegel nov solistični pevski rekord. V 153 urah je po svojih najboljših zmožnostih zapel 2800 pesmi in presegel uspeh svojega rojaka za celih 18 ur. Po končanem pevskem maratonu si je zaželel dobre hrane in celo noc spanja. Elektronski prevajalec Ameriška družba za elektronske instrumente Texas Instruments je ponudila novi žepni elektronski prevajalec, ki prevedene besede in stavke tudi izgovarja. Kot poroča francoski znanstveni časopis Science et vie, prevaja ta elektronski prevajalec francoščino, angleščino, španščino, nemščino, japonščino in kitajščino. LADO ABINA L MESEC JUGOSLOVANSKE KULTURE S koncertom Duquesne Universitv Tamburitzans in otvoritvijo razstave bosansko-hercegovske grafike se je v Pittsburgu začel letošnji mesec kulture narodov in narodnosti Jugoslavije. Na koncertu omenjenega ansambla, ki je izvajal jugoslovanske pesmi in plese, Je bilo več kot 2500 poslušalcev. O mesecu kulture pišejo vsi tamkajSnji Usti, radijske in televizijske postaje pa so posredovale več reportaž. Likovni kritiki so visoko ocenili umetniško raven razstave bosansko-hercegovske grafike. TE DNI PO SVETU VSI BODO DAROVALCI Španska skupščina je sprejela zakon o presajanju človeških organov, po katerem bo v prihodnje vsak umrli spanec veljal za potencialnega darovalca kateregakoli organa, ki se lahko uporabi za presaditev. MANJ ARABCEV V JERUZALEMU V Jeruzalemu trenutno živi le 90.000 Arabcev, medtem ko jih je bilo leta 1967 še 130.000. Oba podatka sta navedena v poročilu, ki ga Je jordanska vlada poslala vsem arabskim ln mednarodnim organizacijam. Poročilo med drugim obtožuje Izrael, da je »oskrunil in uničil svete krščanske in muslimanske kraje ter zasedel zemljo, ki pripada krščanskemu in muslimanskemu prebivalstvu tega mesta«. KOVINARJI KONČALI STAVKO Konec prejšnjega tedna se je končala enomesečna stavka kovinarjev, ki je britansko gospodarstvo »stala« dve milijardi funtov šterlingov; privolili so v delavske zahteve, da zvišajo plače in skrajšajo delavnik. Na temelju dogovora med sindikati in delodajalci bo okoli 2 milijona britanskih kovinarjev delalo od 1. novembra 1981 po 39 ur na teden, tedenski zaslužek kvalificiranih delavcev pa se bo zvišal za 13 in nekvalificiranih za 7,5 funta šterlinga. V naslednjih štirih letih bodo kovinarji dobili še po en dan dopusta na leto, tako da bodo od leta 1982 imeli skupaj za en teden več letnega oddiha. CIGARETNA VELESILA Bolgarski izvoz tobaka ln tobačnih izdelkov predstavlja 45 odstotkov vsega deviznega priliva bolgarskega izvoza kmetijskih pridelkov. Sicer pa Je Bolgarija s poprečnim letnim Izvozom 60.000 ton filtrskih cigaret med svetovnimi izvozniki cigaret na prvem mestu. Bolgarske cigarete kupujejo predvsem Sovjetska zveza in druge članice SEV. ZDRAVILA IN ZIVE2 ZA KAMPUČIJCE Iz Bangkoka so poslali v Phnom Penh letalo, natovorjeno s 40 tonami zdravil in živil, namenjenih sestradanemu in bolnemu prebivalstvu Kampučije. Kot je izjavil predstavnik sklada OZN za pomoč otrokom (UNICEF), sta ta sklad in mednarodni odbor Rdečega križa doslej že namenila Kampučiji dobrih 200 ton pomoči. V kratkem bodo nove pošiljke poslali v vzhodni predel ob tajsko-kampučijski meji, kjer ljudje prav tako stradajo. BENCIN PO 7 DINARJEV Za poprečno deset odstotkov so v Argentini dvignili ceno pogonskim gorivom. Super bencin zdaj stane približno naših 7 dinarjev, navadni bencin pa okrog 6 dinarjev za liter. Argentina pokriva 90 odstotkov svojih potreb po nafti iz lastnih virov. Vlada je sporočila, da bo postopoma cene pogonskih goriv približala svetovnim cenam, to pa opravičuje z nadaljnjimi naložbami v državno in zasebno naftno industrijo. LJUBLJANA — ZA PRVAKA LAO — Deseto odprto prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja (LAO) bo 27. in 28. oktobra — za kvalitetno in i. m 4. novembra — za množično konkurenco — na konk utrenco mestnem strelišču Rakovnik na Dolenjski cesti v Ljubljani. Za naslove prvaka JAO bo v kvalitetni skupini nastopilo sedemindvajset moških m trinajst ženskih moštev. Med prijavami je tudi prijava občinske strelske zveze Kranj. Organizatorji pričakujejo, da bosta v streljanju s pištolo nastopila tudi oba Peternela. V množični konkurenci se je prijavilo kar stodvamdvajset moštev, med njimi tudi moštvo občinske strelske zveze f£?ftfl • Y ZlaYnem bodo v tem delu tekmovanja nastopala moštva £RVb, UJV, občinskih štabov za TO in društev Partizana. Streljali bodo s polavtomatsko in avtomatsko puško ter pištolo. B. Simič — Foto: S. Krševan NOGOMET Zadeti v polno Kranj — Nedeljsko srečanje z nogometaši Mure je lahko za Kranjčane prelomnica. Morebitna zmaga bi pomenila solidno bero sedmih točk iz sedmih kol in sredino lestvice, poraz pa novo negotovost v boju za obstanek. Nedvomno se Prekmurci ne bodo zgledovali po TV-reklami in ne bodo Kranju dali točk »z ljubeznijo«, še več, čeprav na Gorenjskem, bodo skušali popraviti slabo uvrstitev. Zato bodo morali nogometaši Kranja vestno izpolnjevati naloge trenerja Kožarja in predvsem zadeti v polno. Le goli štejejo in prav pri tresenju mrež se bodo morali Kranjčani Še bolj otresti tolikokrat očitane gorenjske skoposti. Toda šalo na stran, napadalci imajo v nedeljo ob 15. uri na stadionu Stanka Mlakarja besedo in upamo, da se bo mreža gostov iz Murske Sobote zatresla vsaj enkrat več leot domača. Pred enako nalogo so tudi mladinci trenerja Andrejašiča, ki so do sedaj doma obakrat zmagali. Perspektivna kranjska ekipa bi morala za solidno uvrstitev v centralni SML zmagati. Orodje obeh ekip mora biti popolna zbranost in kar največja napadalnost, saj le hitra in agresivna igra v nogometu prinaša točke. Teh pa so Kranjčani potrebni kot puščava vode! Kadeti Britofa bodo v soboto pred težko nalogo. Igrali bodo s solidnimi Kamničani, Savčani pa se bodo pomerili z Jeseničani. Pri drugih selekcijah so pari: Primskovo : Bri-tof, Sava : Šenčur in Naklo : Kokri-ca. Očitno pa je pri pionirjih kvaliteta nekoliko padla, vsa moštva so namreč močno pomlajena z nogometaši iz prvih selekcij. ZANIMIVO KOLO V rekreacijskih občinskih ligah se obeta napeto kolo. V A ligi se bosta v derbiju pomerila Korotan in Jesenicam obe točki KRANJ — Tokrat so se Jeseničani lepo oddolžili svojim gledalcem. Na domačem igrišču so pred 400 gledalci dobili srečanje vodeče pete selekcije Iz Kočevja. Izid Jesenice : Kočevje 1:0. Obe moštvi nastopata v območni republiški nogometni ligi. V predtekmi sta četrti selekciji Jesenic in Kočevja remizlrati (1:1), tretja selekcija Jesenic pa Je izgubila z Virtusoin (1:2). OBČINSKA ZVEZA V LOKI * ŠKOFJA LOKA - Pred dnevi Je bila v Skofji Loki ustanovljena občinska zveza nogometnih sodnikov. Na ustanovni skupščini so ugotovili, da primanjkuje nogometnih sodnikov In obžalovali, da sta oba kandidata za zvezna sodnika odstopila od izpitov. S tem sta prikrajšala vrsto mladih sodnikov, ki imajo pogoje in bi lahko odšli na na pređo valne izpite. Novemu sedemčlanskemu izvršnemu odboru bo v tem mandatu predsedoval Lojze Benčič lz škofje Loke. ALPLES DOBIL Z BOHINJEM KRANJ — V nadaljevanju nogomet« nega prvenstva Gorenjske je Alples v Železnikih odpravil kandidata za prvo mesto enajsterlco Bohinja. Alplna Je doma premagala Tržič, Reteče pa so dobile srečanje na domačem igrišču t LTH. IZIDI — SKUPINA A — ČLANI — Reteče : LTH 4:2, Alples : Bohinj 3:2. Vodi Alples pred Bohinjem in Lescami. PIONIRJI — SKUPINA A — LTH : Reteče 0:3. V vodstvu so Retečanl pred Lescami. SKUPINA B — ČLANI — Alplna : Tržič 4:2, Bohinj B : Gorenja vas 3:2. Vodi Alplna pred Triičem In Bledom. PIONIRJI — SKUPINA B — Alplna : Tržič 4:2. Vodi Alplna pred Triičem ln Kondorjem. p. Novak Triglav, Primskovo bo gostilo Ko-krico, Šenčur bo igral v Trbojah, Podbrezje pa v Naklem. V vseh srečanjih so domačini favoriti. V B ligi bodo Filmarji poskušali premagati Preddvor, Grintavec in Primskovo B pa bosta imela za nasprotnika rjri-tof oziroma Visoko. Omeniti velja še neresnost nekaterih novopečenih sodnikov, ki ne prihajajo na tekme pionirjev in mladincev. Ker tudi kvaliteta sojenja ni vrhunska, je tako ravnanje še manj razumljivo. Res pa je tudi, da gre ie za posamčznike, ki se igrajo z ugledom OOZNS, ki bo morala v bodoče take sodnike ostreje kaznovati. M. Subic C 3 ATLETIKA Pokali čakajo KRANJ — Komisija za atletiko pri zvezi telcsnokulturnih organizacij občine Kranj prirejajo v ponedeljek, 15. oktobra, na stadionu Stanka Mlakarja atletsko tekmovanje za učence srednjih ln osnovnih šol. Srednješolci bodo tekmovali za pokal padlih skojevcev, osnovnošolci pa za pokal partizanskega kurirja. Tekmovanje Je posamično in ekipno. Začelo se bo ob 1530. Fantje se bodo pomerili v teku na 100, 400 in 1000 metrov, v skokih v daljavo ln v višino, v metu krogle in v štafeti 4 x 100 metrov, dekleta pa bodo tekmovala v teku na 100, 300 in 600 metrov ln v preostalih štirih disciplinah. Sedem odličij za Partizan Kranj KRANJ — V Ludbregu pri Varaždinu je bil tradicionalni atletski maraton »Tek svobode Ludbreg 79«. Na tej jugoslovanski atletski manifestaciji je nastopilo tudi mešano moštvo kranjskega Partizana. Pri tem so moški in ženske Partizana Kranj dosegli imeniten uspeh, saj so se domov vrnili kar s sedmimi prvimi mesti. Vrstni red — ženske nad 35 let: 1. Krampi, 2. Rozman, 3. Kavčič (vse Kranj), ženske od 19 do 35 let: 1. D. Erzetlč (Kranj); Moški od 30 do 35 let: L Umek, od 35 do 40 let: Edo Gregorič, od 40 do 45 let: 1. S Košnlk (vsi Kranj). E. B. Občinsko prvenstvo v atletskem troboju RADOVLJICA — Zveza telesnokultur-nth organizacij občine Radovljica je na blejskem atletskem stadionu organizirala občinsko prvenstvo v troboju. V teku na 60 oziroma 100 m, skoku v višino in metu krogle je nastopilo 107 tekmovalcev lz 16 telesnokulturnih organizacij. Ta oblika tekmovanja v občini postaja vse bolj popularna. Zal pa ponovno niso nastopili člani atletskih selekcij tistih ŠSD, ki Jih flnanslra TKS. Rezultati — pionirke: 1. Pole (TVD Gorje) 1787 točk, 2. Boje (ŠŠD Kamna gorica). 3.—4. Zvez (ŠŠD Kamna gorica) ln Frče| (TVD Gorje) 1555. Pionirji: 1. Kralj (Radovljica) 1540, 2. Praprotnik (KK Radovljica) 1510, 3. Onlč (NK Lesce) 1406. Mladinke: 1. Petrač (TVD Pod-nart) 1583, 2. Aiman (ŠŠD ŠC Radovljica) 1326, 3. Čufer (TVD Gorje) 1200. Mladinci: 1. Ankerst (KK Radovljica) 2017, 2. Pogačar (TVD Gorje)) 2003, 3. KavčK (ŠD Plamen) 1935. člani: 1. Tepeš (VP Bohinjska Bela) 1717, 2. Udrih (OK Bled) 1604, 3. Potočnik (KK Radovljica) 1355. M. Faganel Triglav:Kranj 72:74 KRANJ — Polfinalno srečanje za gorenjski košarkarski pokal, sodnika Hafner, Proscn (Oba Kranj). Triglav — Erlah 16, Traven 7, Belcndjija 11, Strniša 10, Zupan 14, štete 1, 2ura 4, Benčan 9'. Kranj — Mavric 15, Cadež 2, Urlep 15, Lamprct 2, Lipovac 12, Ambrožič 2, Skubic 16, Hribernik 4, Slokan 6. V polfinalni tekmi za košarkarski pokal Gorenjske so morali mladi igralci Triglava priznati premoč veliko bolj izkušenim veteranom. V zmagovitem moštvu sta se v lepi in dinamični igri najbolj izkazala 1'iiep in Skubic, pri Triglavu pa sta izstopala Erlah in Strniša. V zanimivem gorenjskem tekmovanju so tako izločena vsa moštva, ki bodo nastopala v slovenski ligi.' Poleg Triglava so se od tekmovanja poslovili še Lokainvest in Radovljica. V finalnem srečanju pa se bosta pomerila Kranj in Kladivar iz Zirov. D. Ambrožič Gorenjski pokal Kokri B KRANJ — Košarkarji moštva Kokre B so, čeprav niso bili favoriti, zasluženo osvojili prvo mesto v tekmovanju za gorenjski košarkarski pokal. V seriji izredno dobrih in kvalitetnih iger so med drugimi iz tekmovanja izločili tudi moštvi Triglava in Radovljice. To sta obe dvanajsterici, ki bosta letos nastopali v slovenski košarkarski ligi. Kot zmagovalec gorenjskega pokala se bo moštvo Kokre B sedaj poiskusilo tudi v tekmovanju za slovenski pokal. Po dosedanji dobri igri sodeč tudi tu niso brez možnosti. V prvi tekmi se bodo pomerili z zmagovalcem primorske regije in v primeru zmage nato z moštvom ljubljanskega prvoligaša Iskro Olimpijo. KLADIVAR : KOKRA B 79:107 2IRI — Telovadnica OS,' finalna tekma za gorenjski košarkarski pokal, sodnika Lazar, Hafner (oba Kranj). Kladivar — Istenič 14, Kopač 18, Krvina 8, Albreht 4, Bogataj 6, Seljak 22, Eržen 7. Kokra B — Mavric 22, Lampret 2, Ambrožič 10, Urlep 8, Hribernik 9, Kla- vora 4, Nagy 4, Cadež 2, Lipovac 25, Skubic 19, Klavčič 2. V tekmi za pokalnega zmagovalca Gorenjske je dinamična in borbena igra Kokre B hitro pokopala upe domačega moštva na zmago. Pri domačih sta se odlikovala Seljak in Kopač, pri zmagovalcih pa lahko pohvalimo celotno moštvo. D. Ambrožič Prvo mesto Savi KRANJ — Končalo se je gorenjsko prvenstvo v košarki za kadetinje. Tako kot preteklo leto, je tudi letošnje prvenstvo prepričljivo osvojilo moštvo košarkaric kranjske Save pod vodstvom Mire černivec. V tekmovanju so pokazale največ in ob koncu osvojile vse možne točke. Alpsko smučanje Treningi in vadba po načrtih KRANJ — Nova zimska smučarska sezona 1979-80 se vse hitreje približuje. Tega sc zavedajo vsi smučarji v vseh treh smučarskih disciplinah. Vsi namreč hite s pripravami za novo tekmovalno sezono, ki je olimpijska. Tako je v alpskem smučanju, v tekih in smučarskih skokih. V alpski smučarski reprezentanci — moški in ženske — gre pri načrtovanih pripravah vse po načrtu. Po uspešni vadbi na snegu v Argentini se je moška A reprezentanca sedaj preselila v smučarski center V Val Senales. Tu so odlični snežni pogoji za smučanje in trening med »koli«. J žiirno ln reševalno službo Kranj, fcsftf mesto Iskra. 12. 10. pa se bo na balinišču Bora ob 15.15 začelo tekmovanje dvojki j balinanju, v katerem pa lahko ki so ie nastopila s četvorkami, vijo po tri dvojice, ostale OOS v ni Kranj pa lahko nastopijo k t dvojico. M. Cadd Delavni judoisti KRANJ — 2e več kot dvajset uspešno deluje judo klub. V nj vrstah je že precej prekaljenih Med tednom so gorenjsko prve na kranjski gimnaziji imeli tudi mlajši judoisti, pionirji, pred dnevi so se za gorenjski naslov pote mlajši mladinci. Judoisti iz Kranja pa vsako leto rejajo začetne tečaje za najmlajše tudi tiste, ki se hočejo vključiti v hove vrste. S. Benedik 180 udeležencev krosu TRZIC — Komisija za rekreacijo pri TKS Tržič in ŠSD Polet z osnovne šole heroja Bračiča sta pripravila letošnje jesensko občinsko prvenstvo v krosu, ki se ga Je na progi v RočevnicI udeležilo kar 180 občanov ln občank. Kljub številčno močni udeležbi pa moramo povedati, da je bilo žal še vedno premalo starejših udeležencev. Na tem prvenstvu so tudi izbrali tekmovalce in tekmovalke, ki bodo trilško občino zastopali na jesenskem krosu DELA, 21. oktobra v Brežicah. Rezultati: cicibani (600 m): 1. Klemene 1.45; 2. Kavčič 1.46; 3. Požun 1.48; 4. Potrebuješ (vsi Polet) 130; ciciban-ke: (600 m): 1. Hribar 1.49; 2. Bartolac 131; 3. Zupan 132; 4. Košir (vse Polet) 133; ml. pionirji (1000 m): 1. Novak 4.11; 2. Pirjevec 4.12 (oba Polet); 3. Meglic (Storžlč) 4.14; 4. Špendal (Kokr. odred) 4.15; ml. pionirke: (1000 m): 1. Sarabon 4.40: 2. Košir 4.46; 3. Resman 4.49; 4. Pesiak 4.50 (vse Polet); st (1000 m): 1. Valjavec 4.04; 2. Grum Polet) 4.05; 3. Markič (K. odred) 4. Žunko (Storžlč) 4.11; st. (1000 m): 1. J. Meglic (Bistrica) 1* G. Meglic (K. odred) 4.31: 3. Stal« strica) 4.44; 4. Zaletel (Tržlč-mesto) ml. mladinci: (2000 m): 1 (Pristava) 833; 2. Pavšek 836; 3. nell (oba Bistrica) 10.18; st. (3000 m): 1. Mekano vič (Triič-rocsto* 11.02; st. mladinke (2000 m): 1. PoUJnar (Tržlč-mesto) 10.43; člani (5080 m): I Božnlk (Bistrica) 15.42; 2. Rozman t* ber v Kraljevu — >m v ika oddaja. %alrimTV ''.c i/t- film Tfctjlh) popoldne I dnevnik W k hrast, TV v^jevanka 21.00 Dokumentarna reportaža 21.30 T V dnevnik 21.50 Zabavno glasbena oddaja 22.05 Športni pregled PONEDELJEK 15. OKT 8.55 TV v šoli: Staro naselje, Ježeva hišica, Romeo in Julija, balet 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Biologija 11.10 TV v šoli: Za najmlajše 14.55 T V v šoli — ponovitev 16.00 T V v šoli — ponovitev 17.15 Poročila 17.20 Vrtec na obisku: Pri urarju 17.35 Botanik, dokumentarna serija 18.00 Osebni dohodki kot rezultat ustvarjenega dela, oddaja iz cikla Pot do pravične in vzpodbudne delitve 18.20 Pričakujoča mati — predšolski otrok, odd. iz cikla Zobozdravstvo 18.30 Mozaik 18.35 Obzornik 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Novica Savič: Strel v Slivniku onkraj reke, drama 21.05 Kulturne diagonale 21.45 TV dnevnik 22.00 Ročk festival v Essnu — II. del TV Zagreb — I. program: 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Otroška oddaja 18.00 Sola za junake 18.15 Izobraževalna oddaja 18.30 Letalstvo 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 TV drama 21.25 Glasbeni trenutek 21.30 Življenje filma 22.15 TV dnevnik 22.30 Glasbena oddaja 16. OKT 9.15 TV v šoli: Voda, Zanimivo potovanje, Dnevnik 10 10.00 TV v šoli: Dokumentarni film. Risanka, Glasbeni pouk. Začetki pismenosti 16.30 Šolska TV: Narod si piše sodbo sam, Odnosi v množicah, Smotrna raba električne energije, Kemijske škodljivosti 17.25 Poročila 17.30 Zapisi za mlade: Slavko Mihelčič 18.00 Celodnevna šola, oddaja koprske TV 18.30 Mozaik 18.35 Obzornik 18.45 Po sledeh napredka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Mednarodna obzorja 20.55 H. Sienkievvicz: Rodbina Polanieckih, TV nadaljevanka 22.10 TV dnevnik 22.25 Iz koncertnih dvoran — P. Mihelčič: Simfonieta, A. Dvorak: Koncert za klavir _in orkester v G-duru _ >r'te M o ROBI N U HOO-■ ;t roziirjena po vsem 3 n predstavlja iele-^tptrtoar svetovne mla-m literature. Le malo M, U bi tako preprič-J in privlačno otivili 1 ittdnjeveških vitezov, y*Sherwoodskega go-Jii to se borili proti \lohw in se posta-\ uran Richarda Lev-lW potem ko se je y ti ujetništva. Film >4tm, glavni junak fil-i'fam Cornary) takoj **i i nas 1,96 dinarja. Cement do-b'mo po posredovanju Lcsnine — TOZD Gramex. ki zaračuna dovoljene odstotke, dobavi pa nam ga po železnici in s kamioni do trgovine. Trgovina zasluži pri kilogramu 10 odstotkov, prometni davek pa je enak za vse. Razlike v c snah so najbrž lc posledica različnega prevoza. Po železnici je ickakor ceneje kot s kamioni. S Cementom iz naše prodajalne zalagamo [g kmete iz okolice Kranja, saj r/a mesečno dobimo po pogodbi lc 120 ton.« Rok Gašperšič direktor poslovalnice Lesnina — Les na Primskovem: »Kilogram trboveljskega cementa tip 450 stane 1,60 dinarja, za an-hovskega 550 je potrebno odšteti 1,92 dinarja. Dobimo ga po železnici, ki nam ga naloženega na paletah dostavi do prodajalne. Nam ostanejo le stroški viličarja, ki cement naklada in razklada. Tovarniški ceni dodamo prometne stroške in dovoljeni zaslužek, ki je predpisan, in cena je oblikovana. V Lesnim naročimo cement neposredno pri proizvajalcu, tako da v našem primeru ne pristavi k ceni noben posrednik svojega »lončka« z nekaj odstotki. V tem in pa v poceni prevozu kaže iskati glavni razlog, da je v naši poslovalnici cement nekoliko cenejši.« Kranj — Pretekli teden je Iskrin TOZD v Kranju TEA — tovarna telefonskih elementov in aparatov, praznoval 30-letnico, odkar so v težavnih povojnih razmerah izdelali prvih 3000 telefonskih aparatov, ki so že takrat glas današnjega giganta ponesli po Jugoslaviji in v svet. Tovarna, ki vidi svojo prihodnost v vključevanju svojih telekomunikacijskih terminalov v načrtovani podatkov no-komunikacijski sistem, je doslej izdelala že preko dva milijona telefonskih aparatov, 50 tisoč pa naj bi jih izvozila samo letos. S tehnološkimi spremembami in neprestano modernizacijo programa telefonskih aparatov je kolektiv »rasel« tudi številčno. Danes je v TOZD TEA zaposlenih že preko 1600 delavcev. Na petkovem srečanju v prostorih Gorenjskega sejma smo se s tremi izmed njih zapletli v pogovor. Kako so doživljali vzpon iskrške telefonije in razvoj samoupravljanja v temeljni organizaciji, nas je zanimalo. »Izvijače, ščipalke, spajkalnike in še vrsto specialnega orodja je potrebno za izdelavo kvalitetnega telefonskega aparata, še pred leti smo nekaj tega dobili v Kranju, zdaj gre večina iz uvoza, kjer pa zapleten zunanjetrgovinski režim povzroča precej težav. V takih primerih je v nevarnosti tudi nemotena proizvodnja. Težko sledim Iskrinemu napredku, saj se je v šestnajstih letih, kolikor sem v Iskri, veliko spremenilo. Samoupravljanje je utrdilo položaj delavca v združenem delu, lese nagrajevanje po delu mora steči bolj dosledno.« Janko Rehberger, skladiščnik v prodajalni TZE Sloga Kranj na Primskovem: »Zadnjič smo cement v naši trgovini dobili maja letos, ko je bilo Ivan Klajnšek.j direktor Merkurjeve temeljne organizacije Prodaja na drobno: »Za kilogram anhovskega cementa 550 boste pri Merkurju odšteli 2,49 dindrja, za trboveljskega 450 1,77 dinarja. Razlogov, da je v naših prodajalnah cement nekoliko dražj kot v drugih tovrstnih trgovinah v Kranju, je več. V delovni organizaciji imamo dva tozda, Prodaja na debelo in Prodaja na drobno, ki oba lahko zaračunata trgovsko maržo oz. pribitek . na kupno ceno — prvi osem in drugi deset odstotkov. Cena je odvisna tudi od prevoznih stroškov. V Merkurju dobivamo »anhovca« samo s kamioni, trboveljskega pa po železnici. Imamo tudi svoj pravilnik o odvisnih stroških, ki je družbeno preverjen in določa stroške prevoza, razkladanja in nakladanja ter razsip. Manjše delovne organizacije, ki cementa ne »držjo« stalno, takšnega pravilnika nimajo in so upravičene zaračunati le 10-odstotno maloprodajno maržo. Treba je tudi vedeti, da je Merkur eden izmed sovlagateljev v anhov-sko cementarno in da je njena izguba tudi Merkurjeva. Za lanske 3,4 milijarde starih dinarjev primanjkljaja smo morali odšteti 840 milijonov. Kljub nekoliko višjim cenam s cementom nimamo pozitivne računice, vendar Merkur brez cementa ne more in ne sme biti. CZ. stopoma se je v teh tridesetih l4 izboljševala tudi kvaliteta in oblika telefonskih aparatov. SeCT je pel kot »ajzenpon«, danes ifl kot čriček. Tudi delavci so z leti vedno' jih proizvodnih dosežkov podi bolj »kumot«. Za pravice dobtj do, ne pa tudi za dolžnosti. naprej bodo samoupravne dcjfl sredine in premakljiv delovni j Delavec naj namreč dela takrat,] lahko največ da od sebe.« Vse pripravljeno za začetek Kranj — Gorenjski sejejjfl pripravil že vse potrebno al četek gradnje drsališča in vt menske hale v Savski Loki. lali so že potrebno dokumenl jo in izbrali izvajalce del. bena dela so zaupali kranjsi! Gradbincu, drsališčno opn pa Loškim tovarnam hladil ter njenim domačim in kooperantom. DEŽURNI NOVINAR V te,-: 21-860 FRANC OMAN, vodja skladišča orodja: VSE, SAMO LEPEGA NIC! Ko se nameriš po kranjskih trgovinah, da bi nujno kupil so-lalno vizitko, imaš kaj videti, le vizitke nikjer. Trgovine ponujajo izrezljane mucke in psičke, dojenčke v cvetju, zaljubljene bodoče atije in mamice — ta zvrst je v tej poplavi kiča še posebno krasno vabljiva in sploh kar frči jo iz oči srčki in poljubi in lju bežen do groba, če ne le zvestoba do groba — šopki rožic v pentljah in skratka vse, kar ho češ. Ko pa pobaraš za spodobno enostavno sožalno vizitko, je n nikjer. Dela jih že, dela, neki pri vatnik, a so dosegljive tedaj, ko jih on pošlje na tržišče. Dane' jih ni nikjer, zato se moraš hudi nuji kar sam znajti in nari sati ter napisati tisto, kar je po trebno. Tu so omenjene le kranj ske trgovine, po trafikah nismo stikali... Pa še nekaj. V Ljubljani Drža\ na založba Slovenije po okol 12 dinarjev prodaja sliko naše ga maršala, črno-belo, majhno Stvar osebnega mnenja in okusa sicer, vendar se mi zdi, da je slika dokaj borna, prav neugledna. Toliko zares imenitnih por tretov našega maršala so že na pravili naši fotografi, da bi se za prodajo vendarle moralo najti kaj boljšega kot pa je tisto, ka ponujajo v ljubljanski trgovini. MARIJA MAČEK je, kot pravi sama, »navadna« delavka na PTI linijah, ki je razmahu Iskrine telefonije sledila od vsega začetka. Skupaj s telefoni je praznovala 30-letnico dela v Iskri. »Uvedba nove tehnologije, ki je prinesla s seboj tudi tekoči trak, je na eni strani povečala proizvodne dosežke, na drugi strani pa odtujila delavca od njegovega bistva: od ustvarjalnosti in potrebe po spremembi. Kljub boljšim delovnim pogojem in večji socialni varnosti kot v letih po vojni, ostaja nezadovoljen. Spremenile so se vrednote dela. Kje je navdušenje v kolektivnem delu in silen zagon iz let, ko smo bili politično in gospodarsko veliko bolj nezreli kot danes. Delavec je izgubljen v kolektivu, »vidi se le gozd, ne pa tudi posamezna drevesa«. Kot velika družina bi morali biti...« AVRELIJ TRONKAR, vodja montaže telefonskih linij: »Prvi začetki v telefoniji so bui težavni. Tehnologija je bila borna in primanjkovalo je strokovnjakov. Po- Beograd, 11. oktobra — h i predsednik Sandro Pcrtini nes dopoldne prispel na nevni prijateljski obisk v slavijo. Na Dedinju ga je njegov gostitelj, tovariš Tito. AP Vojvodina, 11. oktobra Medtem, ko na nekaterih pr._ Vojvodine še hite pospravljati ruzo, pa na pospravljenih polr.il sejejo pšenico. Kot so po« bodo z njo zasejali preko 36ll polj. Nova Gorica, 11. oktobra — V boto, 13. oktobra, bo Nova spet sprejela slovenske brij._ Toda to bo prvo srečanje, ki nel samo slavnostno, temveč tudi lovno. Zbrani brigadirji se namreč lotili izkopa 170 .. dolgega jarka za vodovod in dili bodo tudi nekaj hudoiir V Bukovici pri Novi Gorici pt po akciji kulturni program. Prizren, 11. oktobra — te dni pričelo vsakoletno sr.« amaterskih gledaliških skupin slovenskih amaterskih gledali krat prvič nastopajo tudi Ka čani. Ljubljana, 12. oktobra — V ni dvorani na Kodeljevem danes začelo enajsto bali prvenstvo v gimnastiki in ritmični gimnastiki. Za najl. na tem prvenstvu se bodo t ljani potegovali ta čas najl lovadci in telovadke iz Romunije, Grčije in Jufc_ Manjkala bo lc reprezentanca čije. Vreme — Za danes m ci obetajo slabo vreme, oblačno bo. Nočne temj . bodo od 5 do 10 stopinj, v morju do 14, dnevne temt pa se bodo gibale od 10 do 15 pinj, v primorju do 18. Tucb konec tedna napovedujejo vreme. D. V Komendi državno prvenstvo v militariju Komenda — Od petka do nedelje, od 12. do 14. oktobra, se ljubiteljem konjeniškega športa obeta privlačen spored. Prizadevni domači konjeniški klub je pripravil državno prvenstvo v militariju, disciplini konjeniškega športa, ki je prava vsestranska preskušnja jahača in konja. Tekmovanje se bo začelo v petek ob 14. uri z dresuro, v soboto ob 13. uri bo terenska preskušnja, v nedeljo ob 14. uri pa finale na hipodromu s preskakovanjem ovir. Pod vodstvom izkušenega Rajka Dokiča so na 20 kilometrov dolgi progi v bližini Komende postavili na 3.600 metrov dolgi stezi tudi 15 fiksnih ovir, kar bo gotovo najzanimivejši del preskušnje. Prireditelji niso pozabili tudi na ljubitelje kasaškega športa in pripravili kasaški maraton na 4.000 metrov. Prijavljenih je vrsta izbranih tekmovalcev in tekmovalk, med katerimi je najštevilnejša domača ekipa. tovarniška prodajalna 11 ereica vam nudi bogato izbiro usnjene kofekcije po ugodnih cenah [ skrb za vaše udobte