OCENA POSLOVANJA DOKONČA LETA ŠE LAHKO POPRA VIM O REZU L TA TE Jelovica je ob tričetrtletju imela pozitivno poslovanje. To je vsekakor rezultat celoletnih naporov pri iskanju vseh mogočih oblik, kako to poslovanje obdržati "nad vodo". Seveda pa se že sedaj postavlja vprašanje, kako bo ob koncu letošnjega leta. Ali bo uspelo vsem skupaj narediti vse, kar je bilo začrtano? Razmere so v tem trenutku izredno težke. Prodaja je bila v zadnjih dveh mesecih izredno slaba, saj se namreč razmere na trgu predvsem poznajo v tanjših denarnicah. Ob tem pa je izredno padlo tudi kreditiranje, kar pri prodaji stavbnega pohištva igra še kako pomembno vlogo. Kako torej kljub vsemu doseči načrtovano prodajo in tudi proizvodnjo. Na kolegiju je bilo sprejeto več nalog, ki naj bi pomenile hkrati tudi pravila obnašanja za naprej. Poglejmo jih na kratko. Jelovica bo še naprej odpirala nova prodajna mesta. Pri tem pa bo predvsem več pozornosti veljalo predstavništvom, saj je gradnja novih poslovalnic predraga. Ta predstavništva naj bi bila po vsej državi, navezovala pa naj bi se seveda na poslovalnice, ki jim bodo najbližje. Ob tem pa bo velika pozornost veljala tudi obstoječim poslovalnicam. Za vse, kjer ni dobrega poslovanja in pač zaostajajo za prodajnimi načrti, bo potrebna sanacija. Ali bo to urejevanje poslovanja, zahteve po boljšem delu, zamenjava zaposlenih ali kaj drugega, bo pač pokazala analiza vsake od teh slabih poslovalnic. Vendar bo to vsekakor težka naloga, saj je obstoječa zakonodaja pač taka, da tistega, ki ne dela ali ni sposoben za delo, le težko odstraniš iz kolektiva. Veliko več bo potrebno v prihodnje nameniti časa in naporov sodelovanju z gradbeno operativo. Vemo, da individualna stanovanjska gradnja nazaduje, in tako bomo morali svoj prostor pod soncem pač iskati veliko bolj pri gradbenih podjetjih. In to ne samo v Sloveniji, temveč v širšem jugoslovanskem prostoru. Reklama in propaganda bosta morali biti v prihodnje še agresivnejši. Delež denarja, ki ga v svetu namenjajo za pospeševanje prodaje preko reklame, je precej večji kot pri nas. To pa pomeni, da bomo tudi mi morali v prihodnje tem u namenjati še več denarja. V proizvodnji bomo morali na vsak način doseči načine za povečanje proizvodnje maloserijskega stavbnega pohištva. Velike serije se težko prodajo oziroma nam bremenijo naš dohodek, saj velike serije pomenijo dalj časa polna skladišča. Seveda pa bo ob tej nalogi najtežje zamenjati mentaliteto delavcev in odgovornih, ki so navajeni delati na dolgi rok. Novi programi so naslednje, kar mora pomagati, da bo Jelovica izboljšala svoje poslovanje. Imamo kar veliko najrazličnejših vzorcev novih izdelkov, vendar je potem pot do njihove serijske proizvodnje predolga. Prodaja na tuje se še kako spreminja. Če sedaj ocenjujemo, da bo stekla zadovoljivo prodaja montažnih hiš, je potem potrebno narediti kar največ za prodajo stavbnega pohištva v tujino. Vendar je pri tem že treba povedati, da smo z našimi izdelki skoraj na takoimenovanem robu, saj so zahteve po kakovosti naših izdelkov takšne, da jim nismo več kos ob sedanji kakovosti lesa, ki ga imamo. Potem pa so tu še dragi domači repromateriali. Kot rečeno, naše hiše zadnji čas gredo v izvoz. Vendar z doseženim ne moremo biti zadovoljni. Maksimalno je potrebno povečati napore, da bi se ta izvoz še povečal. Prihodnje leto bi morali izvoziti kar dve tretjini proizvodnje tovarne montažnih hiš. Ta izvoz pa mora postati dolgoročen. Potem bomo lahko rekli, da smo svoj načrt in napore, ki smo jih imeli v zadnjih dveh letih, dosegli. Letos smo odprli dobre prodajne poti za montažne hiše v ZRN, Avstrijo, Sovjetsko zvezo, Združene države. Prihodnje leto bi morali na teh trgih izvoziti kar precej hiš. Seveda pa to ne sme biti naloga nekaterih v prodaji, temveč tudi tistih v proizvodnji, saj bo le kakovost tista, ki nas bo obdržala na teh trgih. Na koncu pa še naloga, ki ne bo vplivala na poslovanje do konca leta, temveč dolgoročnejše. Gre za računalniško področje v Jelovici. Čeprav je računalništvo že dolgo prisotno, je neučinkovito. Predvsem bo potrebno kar najhitreje uvesti mikroračunalnike v vse naše poslovalnice, saj brez sprotnega spremljanja rezultatov, zalog in vsega, kar označuje dobro ali slabo poslovanje, ne gre več. Ob tem pa bodo večjo vlogo kot sami računalniki morali odigrati delavci, ki bodo skrbeli za to delo. Sicer pa je to že vprašanje kadrovske politike Jelovice. Po pogovoru z direktorjem M. Čepinom zapisal J.Č. IZ VSEBINE - Rezultati poslovanja za 9 mesecev - Letovanje na Slovaškem - Novo počitniško stanovanje v Bovcu - Še vedno preveč nesreč pri delu ehhehhbesehbebbh Jelovica je v svojem obdobju že naredila precej večja naselja, kot je to v ZDA. Vendar pa je teh 48 hiš, kolikor jih je v tem naselju, vsekakor velikega reklamnega pomena za osvajanje tega tržišča. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo te hiše, ki so tudi opremljene z jugoslovanskim pohištvom, še prinesle posel za naslednja leta. JELOVICA y ZDA VISOKE CENE ZA KAKOVOST HIŠ NAŠIH 9 MESECEV SKOZI ŠTEVILKE Predsednik slovenske gospodarske zbornice Marko Bulc obiskal naselje 48 montažnih hiš, ki jih je zgradila v ZDA Jelovica Izjemno medijsko pozornost je pred kratkim vzbudilo naselje montažnih hiš, ki jih je Jelovica postavila v Združenih državah Amerike. To naselje sta namreč obiskala predsednik republiške gospodarske zbornice Marko Bulc in generalni direktor Slovenijalesa Matija Škof. Z njunim obiskom /e namreč to naselje uradno predano lastnikom, hkrati pa je bilo deležno tudi izredno veliko pohval tako z naše kot ameriške strani. In vse te pohvale so bile izrečene prek medijev, kar pomeni, da so o njih izvedeli tudi drugi ljudje. Ta reklama, ki sta jo dobila Jelovica in Gradis za ta skupen posel v ZDA, je vsekakor izredno dobrodošla. Prav v tem času se namreč vsi potegujejo še za nove pogodbe, ki naj bi prinesle delo vsaj še za leto ali dve na tem obsežnem, zanimivem in tudi finančno dobrem trgu. Jelovica ima denimo (skupaj z Gradisom) že pogodbo za 120 -hiš (ko bo prišlo tudi prvo nakazilo, bomo res lahko govorili o sklenjenem poslu), veliko pa je tudi že dogovarjanj za nova naselja. Prav tako so v tem času pogajanja in pogovori še z enim novim večjim kupcem podjetnikom, ki naj bi za hiše odprl še nova tržna področja v ZDA. Ker pa je zakonodaja v ZDA precej zahtevna, vse skupaj običajno poteka precelj dlje, kot smo pri nas navajeni. Vendar je na tem trgu potrebno na vsak način vztrajati, saj je lahko bi rekli, resnično tako veliko, da bi Jelovica lahko imela delo zagotovljeno še za veliko let naprej. Pri optimizmu na tem trgu pa ne gre prezreti predvsem tega, da so poleg kakovostnih izdelkov veliko vlogo odigrali tudi delavci iz Jelovice. S svojo strokovnostjo in znanjem so namreč preprosto povedano, presenetili, Amerikance. Tam takih ljudi, ki bi znali misliti tudi pri enostavnem delu s svojo glavo, praktično ne poznajo. Prav zato je razumljivo, da vselej poudarjamo, da je pri izvozu hiš potrebno sodelovanje vseh, ne samo tistih, ki iščejo kupce. Kljub temu, da je to tržišče daleč in da je izredno veliko konkurence, so vodilni v Jelovici prepričani, da bo prodaja tja stekla in da bi montažni objekti lahko pomembno prispevali k izrazito boljšim poslovnim rezut-latom Jelovice. Le malo počakati bo potrebno. Tudi ta posnetek je bil napravljen v našem naselju hiš v ZDA Življenje sestavlja tisoč malenkosti in družinska sreča je v veliki meri odvisna od njih. Taka malenkost je tudi besedica ,,hvala", izrečena o pravem času. (Leon Joseph Suenens) Brez snega ni zime, brez cvetja ni pomladi, tako tudi ni pravega veselja, če ga nimaš s kom deliti. (Arabski pregovor) Skupna proizvodnja v obdobju 5% zaostaja za planirano. Zaradi tržnih razmer, ki so se naravnale v drugo smer, kot smo planirali na začetku leta, nekaj pa tudi zaradi lastne neodgovornosti, je v tem povprečju skritih nekaj boljših in nekaj slabših obratov. Predvsem proizvodnja montažnih objektov je tista, ki je imela občutnejše težave proti koncu obdobja. S prerazporeditvijo delavcev smo ta problem začasno rešili, kljub temu pa dolgoročno gledano to ne more biti prava rešitev. Splošna gospodarska situacija se ni ognila naše delovne organizacije. Padanje jugoslovanske kupne moči smo najbolj občutili meseca septembra. V tem mesecu smo ustvarili le 66% planirane prodaje. Ob proizvodnji, ki je enaka planirani, to pomeni izpad 49 milijard din za tekoči mesec, ki sijih je bilo treba izposoditi. To Kreditiranje naših zalog pa je ob taki inflaciji sila drago. Meseca septembra so le tri poslovalnice dosegle in presegle plan - Škofja Loka, Kragujevac in Peč (ob visoki neplačani realizaciji). V obdobju do septembra plan dosega 5 poslovalnic, ki so skupaj ustvarile 42% vse realizacije poslovalnic. Prodaja montažnih objektov tako na domačem kot na izvoznem trgu z blagimi besedami napisano - ni dobra. Povsem izpadel je planiran obseg 19.000 rrr montažnih objektov za ZDA, v ZRN pa smo odpremili tretjino manjše količine montažnih objektov, s tem pa je tudi finančni učinek toliko manjši. Na tujem trgu smo iztržili za 26% več, kot smo planirali za vratna krila, za katera že dalj časa ugotavljamo, da so nerentabilna, saj nam njihova cena ne krije niti stroškov materiala. S takimi ugotovitvami nismo mogli pričakovati dobrih rezultatov v bilanci uspeha za devetmesečno obdobje. Delitev rezultatov poslovanja je takale: 1. Prihodki skupaj 558.170 484.104 87 tod tega izvoz 68.170 44.194 65 j2. Odhodki skupaj 538.370 470.543 87 od tega materialni in nemat. stroški 241.781 204.619 85 - amortizacija 9.415 14.243 151 - vkalkul. bruto OD 89.021 80.704 91 3. Bruto dobiček (1-2) 19.800 13.561 68 - obveznosti 7.800 7.053 90 S 4. Ostanek dobička 12.000 6.509 54 od tega: akumulacija 12.000 2.509 21 Zaposl. po oprav, urah 1.186 1.149 97 Izvoz v USD (tečaj ZIS) 4.042.268 2.666.541 66 BOD/delavca/mes (v din) 8.339.985 7.804.274 94 j čisti dohodek 4.753.792 4.356.271 92 Kljub temu, da smo tik nad mejo, pri kateri se pišejo rdeče številke, pa moramo zreti v prihodnje mesece. Vsi vemo, daje minil mesec oktober, kije po oceni prodaje prav tako pičel kot september, da smo v novembru, ki že dolga leta nazaj slovi kot sušni mesec, kar se tiče prodaje. Vse prej kot zadovoljni moramo biti s strukturo naših odhodkov, saj smo za material in druge stroške, ki zagotavljajo nemoten proces poslovanja, orabili 43,5% vseh odhodov, dobrih 31% pa zavzemajo obresti za kratkoročne kredite, ki nam v tem trenutku še zagotavljajo likvidnost, 17% odhodkov smo namenili za naše bruto OD, ki s septembrskim povprečjem 11.703.000 din že sodijo med povprečne OD ostalih lesnih delovnih organizacij. Novi interventni zakon o delitvi osebnih dohodkov nam je dal možnost večjega dvigovanja OD ob dobrih rezultatih, za katere se bomo morali potruditi prav vsi. Pogoj za dobro prodajo je kvaliteta dela, le-ta pa se meri od tedaj naprej, ko hlodi prestopijo tovarniško dvorišče. Nataša Trdina r i To je Jelovica V zadnjem času zopet vidite, slišite kar precej reklam o Jelovici. Marsikdo med delavci se verjetno ob kar slabih osebnih dohodkih še vedno vpraša ali ni škoda denarja za reklamo. Vendar pa je tudi tem potrebno, kot že dostikrat doslej, pojasniti, da se pri nas izdelki brez reklame skoraj ne morejo več prodajati. Zato bo Jelovica reklamo imela še naprej in to verjetno vsaj v sedanjem obsegu. Tokratno akcijo, ki je kar obsežna, smo pripravili predvsem zato, ker je bila v septembru in oktobru manjša prodaja, predvsem pa zaradi bližajočega decembra, v katerem je vselej prodaja najboljša. Takrat namreč ljudje kar precejšen del dohodka (graditelji seveda) namenjajo za nakupe stavbnega pohištva. Ker mislimo, da bo tako tudi letos, jih pač že sedaj vabimo v naše prodajalne. Akcija je stekla po vsej državi, saj smo morali z njo "pokriti" področje vseh naših poslovalnic in predstavništev, (d.m.). ■iiim ii mi i im irifiir -- — Kadrovska politika KJE DOBITI DOBRE VODILNE DELA VCE? V vsej lesni industriji so težave. O tem ni potrebno pisati prav veliko, saj to , občutite sami delavci na svojih plačilnih kuvertah. Posledica teh razmer pa je vse večje odhajanje predvsem sposobnejših delavcev v kolektive, ki jim nudijo boljše delovne, predvsem pa plačilne pogoje. Za njimi ostaja praznina, ki jo še kako občuti tudi Jelovica. Predvsem je veliko pomanjkanje po nekaterih odgovornih vodilnih delavcih. Danes dobiti dobrega strokovnjaka, ki bi bil sposoben prevzeti odgovornost za zahtevna področja, ie seveda izredno težko. Na prvem mestu je namreč vselej osebni dohodek, ki v Jelovici ni tak, da bi vabil te ljudi. Zato še vedno ni pokrito tržno področje, veliko težav je tudi zaradi nepokritega področja JELOVICA SODELUJE TUDI PRI HUMANIH SOLIDARNOSTNIH AKCIJAH Občinska konferenca SZDL IDRIJA je organizirala solidarnostno akcijo zbiranja pomoči otrokom z rakom, akcija zbiranja lesa - vsak kmet eno smreko - v idrijski občini, je bila več kot uspešno izpeljana, saj so kmetje, lastniki gozdov z veseljem darovali les. Šoferji Avtoprevoza Tolmin, KGZ Sora iz Žirov in privatniki v sodelovanju z gozdarji so darovan les - hlodovino -repeljali na žage v Godovič, iri in na Sovodenj, kjer so les brezplačno, kot prispevek k akciji, razžagali. Tako so na naši žagi v Sovodnju razžagali za 210 rrr lesa, katerega je Jelovica potem odkupila po normalni odkupni ceni. Na žagi v Godoviču so razžagaj) 170 m3 lesa, v Žireh pa 80 m3 Na javni prireditvi, kjer so objavili uspešnost izpeljane akcije, so organizatorji z velikim zadovoljstvom povedali, da so na žiro račun Univerzitetne pediatrične klinike Ljubljana lahko nakazali lepih 218 starih milijard din. dm Na žagi Sovodenj, kjer tudi sicer hlodov, ki so jih kmetje podarili večino svojega dela opravijo za Kliničnemu centru za nakup okoliške kmete, so z izjemnim aparatov za boj proti raku. posluhom razrezali 210 m3 avtomatske obdelave podatkov. To sta le dve ključni delovni mesti, na katerih se zadnji čas intenzivno išče nove sposobne ljudi. Poleg teh je v Jelovici že dalj časa tudi pomanjkanje izkušenih ekonomskih kadrov, ki bi znali delati s trgom in bi bili strokovnjaki za delo z denarjem in kapitalom. Predvsem pa bo te kadre narekovalo novo podjetniško poslovanje. Ob številnih razpisih je tudi kar precej odziva tistih, ki bi želeli priti v Jelovico. Vendar se, kot rečeno, zatakne predvsem pri denarju. Prav zato bo Jelovica še bolj morala vlagati v lastne kadre. Hkrati s to nalogo bo potrebno več narediti za rast osebnih dohodkov, da potem ne bodo odhajali. Kako tem na najvišjih delovnih mestih ponuditi v dinarjih preračunano vrednostno vsaj 2000 DEM, kolikor bi moral imeti dober strokovnjak, da bo ostal, pa je seveda že stvar širše politike podjetja, ne samo kadrovskega oddelka. (d.m.). PO NOVEM LETU BO JELOVICA SPET PODJETJE KAJ JE NOVEGA IZ RAZVOJNE SLUŽBE? BELI PROGRAM SE VRAČA Novosti v zakonodaji so pogojile povsem drugačne organiziranosti v večini slovenskih podjetij. Jelovica, ki je že pred časom ukinila svoje tozde in je postala enovita delovna orgnaizacija, bo prav zato to spremembo zakonodaje pričakala z veliko manj sprememb, kot so se v zadnjih mesecih dogajale drugod. Seveda pa to hkrati ne novi zakonodaji, se ve, da bo pomeni, da v Jelovici ne bo sprememb. Po novem letu bo tudi Jelovica podjetje in sicer v družbeni lasti. Druge spremembe pa se bodo dogajale sproti še posebej, ker je iz tako imenovanih delovnih razmerij kar precej novosti. Vendar bo vse skupaj le potekalo v takoimenovanih fazah. Najprej bo seveda potrebno zakonodaji prilagoditi odgovornosti posameznih vodilnih delavcev in tudi ostalih, ki izhajajo iz njihove delovne obveznosti. Sem seveda sodi tudi nagrajevanje ob delu. Kakšne so te novosti, boste seveda zvedeli sproti, malo pa se že ve, saj je v naših časopisih o vsem tem dovolj napisanega. Kaj pa bo z lastnino v Jelovici pa bo seveda stvar prihodnosti. Vendar je pri tem treba povedati, da se ob vsem le ne kaže zaleteti torej pohiteti, saj je vse skupaj le premalo dodelano. Čas bo pač pokazal, kaj in kako in Jelovica bo potem seveda sledila tem novostim. Če se vrnemo na pristojnosti iz prvega dela teh prilagajanj veliko več pristojnosti odslej v rokah direktorja. Vendar je še vseeno veliko varovalnih elementov, takodatudi natem področju ne bo prišlo do večjih izkoriščanj avtoritete. Jelovica pa se ob tem srečuje z drugim problemom. Nove zakonodaje predvsem veljajo za posamezne republike. Ker pa ima Jelovica svoje poslovalnice v vseh republikah, bo veliko težje statut pripraviti tako, da bo veljaven za vse. Tako bo denimo tovarna še naprej morala prevzeti večino "problemov", ki bodo nastali s tehnološkimi viški. Torej tudi na tem področju osebne odgovornosti ni še vse dodelano, tako kot je treba, in tudi dodelava zakonov bo potrebna. Do takrat pa velja počakati. Direktorju bo odslej v "posesti" le nekaj več pristojnosti. Denimo - predlagal bo lahko disciplinski ukrep. Za izključitev ali drugo hudo kazen pa bo še naprej pristojna disciplinska komisija oziroma delavski svet. Vendar se ve, da bo tudi na tem področju več sprememb. j.č. Ko si se rodil, si ti jokal, drugi pa so se veselili; živi tako, da se boš ob smrti mogel ti veseliti, drugi pa bodo jokali. (Perzijski pregovor) Kdor misli, da je preveč pomemben za majhna dela, je ponavadi premajhen za velika dela. (Jacgues Tati) V razvojni službi smo pripravili precej novosti ali izboljšav obstoječih programov, ki so že ali pa šele bodo v proizvodnji in s tem bomo povečali m popestrili program naših izdelkov. Nekaj je izdelkov, ki so že v proizvodnji, nekaj izdelkov pa še čaka na razpis nalogov za proizvodnjo. Novosti, ki so že v proizvodnji in za katere je bilo zanimanje na sejmih, na katerih so bili razstavljeni, so predvsem panoramske stene, za katere je nalog za 10 kom že v izdelavi. Ta izdelek, namenjen zastekljevanju večjih odprtin (240, 300 in 360 mm), je predvsem zanimiv za našo proizvodnjo, ker uporabljamo za okvir in za krilo enake profile kot za okno termoton. Za zavarovanje vlomov v stanovanjih skozi kletna okna je v zaključni fazi nalog izdelave kovinskih mrež za kletna okna - MICKA. Izdelek, ki smo ga v Jelovici že izdelovali, in je v nekoliko spremenjeni obliki zopet postal zanimiv za tržišče. Spremembe je bila deležna tudi omarica za roleto. Namesto barvanja iverice se sedaj uporablja folizirana bela iverka. Na sejmu pa je bila razstavljena tudi bela roleta, ki naj bi se ujemala k vezanemu oknu in termoton oknu, ki bi imelo belo obdelavo. Poznan pa je že razvoj stavbnega pohištva v svetu, ki zopet teži k beli barvi. Zato naš razvoj sledi tem modnim trendom in imamo poleg oken, polken, rolo omaric pripravljena tudi bela notranja vrata. Vprašanje pa je, kako bo tudi naše tržišče sprejelo in osvojilo ta beli program. Poleg že omenjenih belih polken pa so na področju senčil zanimiva preklopna polkna, ki pridejo v poštev pri oknih, kjer ni mogoče ujoorabiti zaradi prostora za odpiranje dvokrilnih polken ali pri kombinaciji večjih oken. Pri notranjih vratih je poleg belih luženih vrat še varianta vrat P-3 z malo manjšo svetlobno odprtino kot vrata P-2 ter stilna vrata FOREL, ki ima sestavo furnirja v ribjo kost. Poleg masivnih vhodnih vrat v smrekovi izvedbi sta bili razviti še dve varianti teh vrat in to v mahagonijevi in hrastovi izvedbi. Sprememba je bila pripravljena tudi za stransko svetlobo, ki je sedaj univerzalna in je lahko z ali brez poštnega nabiralnika tako, da ima odprtino zaprto s posebnim polnilom ali pa z nabiralnikom. Izvedbi klasičnih garažnih vrat se je pridružila varianta garažnih vrat v palisandru z bakreno obrobo in leseno mrežo, ki bi se ujemala s palisander vhodnimi vrati. Pri vrtni garnituri se lahko kot dodatek kupi naslonjalo za klop. Razvita pa je bila tudi nova vrtna garnitura v lažji izvedbi. Na sejmih pa smo tudi že razstavljali paravansko steno s poličkami za pregraditev prostorov. Še nekaj novosti pa je v fazi razvijanja. Tako vidimo, da je novosti veliko, in upamo, da bodo tudi ti izdelki komercialno uspešni. Andrej Franko SPLOŠNA REKREACIJA ZA VSE DELA VCE JELOVICE JE ORGANIZIRANA VSAK PONEDELJEK OD 20.00 DO 21.30 URE V TELOVADNICI OSNOVNE ŠOLE CVETKO GOLAR NA TRATI. Vabljeni! NOVA MOŽNOST ODDIHA \z SEDAJ SE NA DOPUST V BOVEC Z julijem letošnjega leta smo bogatejši za novo počitniško enoto. V Bovcu, v hotelu ALP smo kupili apartma v velikosti 52 m2. Apartma ima kuhinjo z dnevnim prostorom in televizijo, spalnico, predsobo in kopalnico. Prostora je za sedem oseb, saj so v spalnici tri postelje, v dnevnem prostoru pa raztegljiv trosed in en enosed. Ker je to počitniško stanovanje namenjeno delavcem za njihov dopust, vam v glasilu tokrat malce podrobneje predstavljamo tudi turistično ponudbo Bovca in okolice. Da se boste lažje odločili za oddih v tej lepi dolini, in da bo dopust res tak, kot si vedno želite. pogorju Kanina, so tu naletele na mogočen prag. Boko se najbolj izplača pogledati v pozni pomladi, ko se zaradi taljenja debelih snežnih plasti na Kaninu, prevali v globino tudi do sto ton vode/sekundo. Slap pada prosto 106 m globoko, takoj zatem pa še 30 m. Slap je najbolje viden s ceste Žag a-Bovec. Dobro je označena tudi pot proti slapu. Bovec se uveljavlja tudi kot zanimivo smučarsko središče, predvsem zaradi smučišč na Kaninu. Do smučišč je speljana kabinska žičnica. Smuka ie možna do poletja, spomladi, ko dolina že zeleni, pa je prav- Na skrajnem severozahodnem delu Slovenije, med najvišjimi gorami slovenskih Julijskih Alp, v srcu Triglavskega narodnega parka se skriva dolina reke Soče. Po svojih lepotah sodi med najlepše alpske doline v Evropi, saj je redkokatere kraje narava tako bogato obdarila in čas prinesel tako številne kulturnozgodovinske umetnine. S severa je speljana skozi dolino k morju asfaltirana alpska cesta, ki vodi čez gorski prelaz Vršič (1611 m nm.v.), mimo spomenika velikega gornika in planinskega pisatelja dr. Juliusa Kugyja in botaničnega vrta alpskih cvetlic v dolino Trente. Tu izvira zelenomodra reka Soča. Zgornja dolina Soče je ostala neokrnjen naravni park. Na začetku tega čudovitega sveta Triglavskega narodnega parka leži slikovito mestece Bovec. Mestece sestavlja staro tržno jedro s cerkvijo, hiše pa, polne rož, so večinoma obdržale svoj prvotni slog. Mestecu daje poseben pečat strmo dvigajoča se gora s koničastim vrhom Svinjak, ki mu domačini pravijo bovški Matterhorn. IZLETI V OKOLICO BOVCA Dva kilometra od Bovca (smer Vršič) je na križišču cest spomenik padlim v 1. svetovni vojni in pokopališče iz 1. svetovne vojne. V Kalu je ob cesti spomenik padlim partizanom na Golobarju. Okoli 4 km od tod se odcepi cesta v slikovito dolino Lepeno, izhodišče za planinske ture na Krn, Krnska jezera (Koča pri Krnskih jezerih) in na Komno preko planinskega doma dr. Klementa Juga. Pod vasjo Soča (9 km od Bovca) so znamenita VELIKA KORITA reke Soče. V dolini Trente je zaselek Na Logu (25 km iz Bovca) z etnografskim muzejem. Tu je izhodišče za izlete v dolino Zadnjico in ture na Triglav in Kriške Pode. Štiri kilometre od Bovca (smer Predel) je spodnja trdnjava Kluže, ki je grajena ob ^O m globokih koritih reke Koritnice. Dva kimoletra po glavni cesti pridemo preko lesene brvi (10 min) do korit Možnice, na vrhu klanca glavne ceste pa v dolino Možnice. V Logu pod Mangartom (10 km od Bovca) je vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne z lepim spomenikom padlim na Rombonu, delo Ceha Ladislava zaprav najlepša. Kabinska žičnica pa vozi tudi poleti, ob času dopustov, in sicer ob §obotah in nedeljah. V vasi Čezsoča, tri kilometre oddaljeni od Bovca, je tudi nižinsko smučišče in proga za tek na smučeh. Tekaške proge pa so urejene tudi v okolici Bovca. Bistre vode Soče in Koritnice pa nudijo ljubiteljem športov na divjih vodah tudi svojstven užitek. Bovec je soorganizator svetovnega prvenstva v Stanovanjsko poslopje, v katerem si je tudi Jelovica uredila prijetno stanovanje za oddih svojih zaposlenih. Stanovanje ima veliko predsobo, kopalnico s tušem (topla-mrzla voda), bivalno kuhinjo, veliko dnevno sobo in spalnico s tremi ležišči (V ozadju.Kanin). Kofraneka. Na spomeniku so navedene vse vojaške enote, ki so se borile na tem območju, posvetilo pa je zapisano v slovenščini, srbohrvaščini in nemščini. Tri kilometre naprej po glavni cesti je vasica Strmec, kjer je malo višje odcep najvišje gorske ceste v Jugoslaviji na Mangart (12 km) do nadmorske višine 2094 m. Nekaj sto metrov od tega odcepa je na obeh straneh lavne ceste trdnjava na redelu. Malo naprej je mejni prehod v Italijo (Predel). Slap Boka je najbolj vodnat in sploh najbolj veličasten slap pri nas. Vode, ki se zbirajo v kajaku in kanuju na divjih vodah leta 1991. Na Soči bo proga za spust, medtem ko bo slalomska proga na Savi v Tacnu. Bovec ima tudi športno letališče, ki je oddaljeno cca 800 m iz Bovca. Na letališču je modelarska steza in organizirana je tudi vsakoletna šola jadranja. Izredna zanimiva prireditev v Bovcu vsako leto je t.im. Čom-parska noč. Ime prireditve izhaja iz na/ečnega izraza za krompir. "Čompe", še posebno z ovčjo skuto, so bile zelo pogosto na jedilniku njihovih prednikov. Celodnevna prireditev predstavlja značilnosti Bovškega in jo odlikuje pester program. Zanimivi so prikazi različnih kmečkih opravil (pridobivanje medu, striženje ovac itd.), na sejmu pa je možen nakup izdelkov domače obrti. Prireditev dopolnjuje program za otroke, nastopi folklornih skupin, zabavni program - plezanje na mlaj in pa bogata gostinska ponudba. Ena najlepših rek Evrope, Soča, pa omogoča tudi prijeten oddih ribičem. Dovoljen ribolov postrvi je od 1.4. do 30. 9. in na lipana od 15.5. do 31.10. Privlačen je lov tudi na gamse, srnjad in ruševca. Ribolovnice in dovolilnice za lov dobite pri Avtoprometu Bovec, oz. Lovski družini Bovec. Dopust lahko preživite tudi v zasebnih sobah in apartmajih Bovca. Sodobno apartmajsko naselje, 500 m iz središča Bovca, je Kaninska vas, kjer so sodobno urejeni apartmaji, imajo patuditeniško in otroško igrišče. Možnost kopanja je v bazenu hotela Kanin. Vsi, ki radi uživate v lepotah neokrnjene narave, ki si želite miru in tišine, skratka vsega, kar človek našega časa potrebuje, obiščite dolino Soče. Dolina dišečih travnikov in polj, gozdov in modrozelenih voda, dolina, kjer se srečujejo valovi alpske svežine in milo podnebje Mediterana, vam poleg oddiha nudi izjemne možnosti športno-rekreacijskega udejstvovanja. Majda Bogataj 2. Slap Boka PRVA POČITNIŠKA IZMENJAVA V ZADOVOLJSTVO VSEH BILI SMO NA SLOVAŠKEM °'9aDabik kar v mestu in dokler nam niso zaprli trgovin, nas ni bilo moč spraviti na Tajov. Po večerji smo posedeli ob kaminu, prepevali, izkazali pa so se tudi naši glasbeniki - Marija s "kamplnom" in Jože z orglicami - tudi na tako glasbo se je dalo plesati. igrami in ni manjkalo smeha, ko so naši moški svoje žene skušali (bolj ali manj uspešno) prepoznati po kolenih, ko so naši upokojenci in mladinci pobirali krompir na male žličke ... Večer je kar prehitro minil, malo spanja pa je tudi bilo treba ujeti pred potovanjem. Povabilo na letovanje na Slovaškem se mi je zdelo vabljivo, razpis v glasilu je obetal, da bo tako letovanje bolj razgibano in drugačno od celodnevnega poležavanja ob morju, zato sem se odločila, da poizkusim in preživim del dopusta na potovanju. Iz Škofje Loke smo odpotovali v četrtek, 24. avgusta ob 6. uri, s slovaškim avtobusom, ki je dan prej pripeljal delavce naših gostiteljev v Pulo. Peljali smo se preko Ljubljane, Celja, Maribora, Šentilja in nato po Avstriji do Dunaja, avstrijsko-češkoslovaško mejo pa smo prestopili na Petržalki. Potovali smo brez večjih postankov, ustavili smo se le toliko, da smo pojedli malico. Tudi na meji ni bilo težav, le naš Vojko se je pozabil podpisati na potni list in mu je češkoslovaški carinik namesto podpisa narisal miško. Tako smo Vojka mimogrede prekrstili in Miško je postal maskota naše skupine. V Bratislavo smo prispeli okrog 16. ure. Tam nas je že čakal predstavnik naših gostiteljev tov. Martin, ki je potem vse dni našega bivanja na Slovaškem skrbel, da smo se dobro počutili. Nastanili smo se v študentskem domu v troposteljnih sobah, po dve sobi sta imeli svojo kopalnico in WC - za povprečno zahtevnega gosta je bil to čisto soliden komfort. Po večerji smo se odpravili na sprehod po Bratislavi, da smo se malo orientirali in pripravili na nakupe, ki so bili predvideni za naslednji dan. Posebno doživetje za nas je bil obisk restavracije na stolpu na mostu preko Donave, od koder smo si ogledali Bratislavo v noči. Naslednjega dne smo si ogledali Bratislavski grad, katedralo in se povzpeli na hrib, kjer je veličasten spomenik ruskim vojakom in od tam tudi lep razgled po mestu. Ujeli smo nekaj časa tudi za prve nakupe. Po kosilu smo se z ladjo popeljali po Donavi, kar je bilo tudi svojevrstno doživetje. Preostali del popoldneva smo nakupovali. Večerjali smo v neki pivnici v središču mesta, ob glasbi in plesu. Tretji dan je bil zopet potoval- Še vedno v deževnem vremenu smo se naslednji dan odpeljali v mesto Zvolen. Tam ni. Po zajtrku smo se odpeljali do mesta Nitra, kjer smo najprej preiskali vse trgovine in si nato ogledali velik kmetijski sejem. Najbolj nas je navdušila razstava živali; videli smo plemenskega bika, težkega 1260 kg, pa preko 400 kg težkega prašiča, razstavo rib, lovsko razstavo, tekmovanje konj v preskakovanju ovir. Pot nas je nato pripeljala v kraj Žarnovica, kjer nas je v vinski kleti čakalo kosilo, ogledali smo si klet in poskusili njihova vina. Tudi pozdravnih govorov ni manjkalo, srečali smo se celo z bolgarskim generalom, ki je bil tam v gosteh. Mi nismo preveč govorili, gostitelje smo pozdravili s pesmijo, kjer se je še posebej izkazal naš Janez. Malo smo se tudi zavrteli ob zvokih harmonike, potem pa je harmonikar omagal in tudi pot je bila še pred nami. V Bansko Bystrico smo prispeli v večernih urah in se nastanili v počitniškem domu na Tajovu. S sobami smo bili zelo zadovoljni, še bolj pa z veliko dvorano s kaminom, kjer smo nato preživljali vse ostale večere. Kamin nam je še kako prav prišel, saj se je vreme skisalo in zelo se je ohladilo. Nedeljsko jutro nas je pozdravilo z dežjem, a smo se kljub temu odpravili na izlet. Ogledali smo si slikovito jamo Bystrianska Jaskina. Kosilo smo imeli s seboj in smo jedli kar ob poti. Tudi piva ni manjkalo. Popoldan smo se ustavili v Banski Bystrici in se sprehodili po mestu, a nas je pregnal dež. Ponedeljek je bil dan nakupov v Banski Bystrici. Kosili smo smo si ogledali muzej in grad z bogato razstavo slik. Nekaj časa nam je ostalo še za nakupe. Kosilo smo imeli v nekem zdravilišču, popoldan pa smo si ogledali kopališče-kovačev in vsem nam je bilo zelo žal, da se nismo mogli kopati, ker je res lepo urejeno in čisto, voda v bazenih pa topla. Po večerji na Tajovu so nam gostitelji pripravili disco -upravnik doma je skrbel za glasbo, vzdušje pa smo si ustvarili tudi sami. Zabavo smo popestrili z družabnimi Komaj smo zaprli kovčke, toliko smo naložili vanje, komaj pa so jih potem moški tudi zložili v prtljažnik, saj smo se vračali z vsaj dvakratno količino prtljage. Po zajtrku smo se odpeljali proti Bratislavi, kjer smo imeli krajši postanek, da smo zapravili še zadnje krone, ki so nam ostale, naslednji "postanek" pa je bil na meji. Včejih zapletov kljub polnim prtljažnikom ni bilo. Pot smo nadaljevali preko Avstrije do Ljubelja. Naši cariniki sp nas zadržali malo dlje kot Češki, a tudi to smo preživeli. V Škofjo Loko smo prispeli pozno, utrujeni od poti, vendar pa z lepimi vtisi z letovanja. Preživeli smo lep teden dni na Slovaškem, katerega nam niti slabo vreme ni pokvarilo. Videli smo veliko zanimivega, prepotovali precejšen kos slovaške dežele in preživeli veliko lepih uric v prijetni družbi. Gostitelji so se potrudili, da nam ni bilo dolgčas, tudi lačni in žejni nismo bili. če ste bili letos med tistimi, ki so oklevali z odločitvijo in si mislili, naj drugi prej poskusijo, vam predjagam, da poskusite tudi vi. Če se boste zbrali v tako prijetni druščini, kot je bila naša, z veliko dobre volje in če ste pripravljeni preživeti dopust bolj razgibano, vam zagotovo ne bo žal. Tako kot so delavci Jelovice prvič gostovali v Tratah, tako so tudi v počitniškem domu Jelovice v Puli letos prvič letovali delavci iz Slovaške. Skupina je štela 44 ljudi, med njimi pa je bilo kar precej tudi otrok, saj so tisti delavci, ki jih je doletela čast, da so lahko odšli na letovanje k nam, p/ipeljali s sabo tudi vso družino. Če so seveda za to imeli dovolj denarja. Čeprav niso povedali, koliko so točno plačali za letovanje in tudi tisti, ki so to le povedali, so dajali zelo različne podatke, je vseeno mogoče oceniti, da so za dve osebi plačali skoraj enomesečni osebni dohodek. In kaj so dobili za ta chnar? Dobro hrano, ki jo je pripravljala tudi tokrat Olga Benkič, prijaznega in ustrežljivega upravnika Franceta Kožuha in seveda toplo morje. Brezplačno so imeli tudi vso pijačo, saj je bilo namreč vse na takoimenovani recipročnosti. Ves dopust so namreč plačali na Slovaškem, delavci Jelovice pa doma in tako so v bistvu naši plačali za njihov dopust, oni pa za naše. Vsi ti delavci, ki so letovc' v Puli, so prišli iz njihovega gozdnega gospodarstva, ki ima svoje področje v širši okolici Banske Bistrice. V Sredoslovenskem okrožju to gozdno gospodarstvo skrbi za posek, vzgojo in vzdrževanje na več kot 400.000 ha gozdov. Njihov letni posek lesa pa je 1,2 milijona m . Podjetje, ki se imenuje Sredoselovensky lesy ima 4 večja podjetja s petnajstimi enotami, ki bi jih lahko imenovali tozdi. Vse te enote skupaj imajo več kot 9000 zaposlenih. Iz te množice zaposlenih je bilo potrebno izbrati skupino približno 20 delavcev, ki so lahko prišli s svojimi družinami na letovanje v Pulo. Naloga verjetno ni bila lahka, kako pa so to izpeljali, se ni dalo izvedeti. Le-to so povedali, da so bili izbrani boljši delavci, med njimi pa so skoraj vsi bili z odgovornejših delovnih mest - vodje, vodilni inženirji. Ker pa je to šele začetek, bo verjetno to sodelovanje tudi v prihodnje in potem bo morda morje v Puli videlo tudi kaj navadnih delavcev. In kako so ocenili bivanje v počitniškem domu Jelovice? Oldrich Šuchma, dipl.ing. Kot predsednik sindikata za vse naše podjetje sem bil seveda prisoten pri vseh pogovorih in seveda tudi "krivec", da je prišlo do te zamenjave letovanja. Tu v Puli pa sem tudi neke vrste vodja naše skupine, zato lahko neskromno rečem, da so moje ocene tega bivanja lahko skoraj uradne. Mislim, da bolje ne bi moglo biti. Vsi naši so izjemno zadovoljni in upam, da bodo zadovoljni tudi vaši delavci tam Dri nas. Ker seveda uživam na tem toplem soncu tudi sam, je ta ocena še toliko boljša. Ker bom jeseni zamenjal službo v našem kombinatu in bom postal profesionalni predsednik sindikata, razmišljam že za naprej. Mi bomo delavcem Jelovice lahko ponudili tudi zimski dipust v naših Tatrah, tu pri vas pa bi lahko tole poletno dopustovanje potegnili še v september, saj je morje še vedno zelo toplo. Tako bi se število delavcev, ki bodo letovali pri nas ali tu, še precej povečalo. Sicer pa se bomo o vsem tem pogovarjali jeseni, ko je predvideno srečanje in ocena te izmenjave." Pavel SEGEČ, vodja skupine sekačev Če povem, da sem prvič v Jugoslaviji in prvič na morju, potem lahkovveste, kakšni so moji vtisi .Čudovito je. Se žena, ki je tu pri vas že tretjič, pravi, da je res najboljše, kar je doživela doslej. Moram pa reči, da nismo navajeni takega dopusta, kot je tu pri vas, ko se ljudje lenobno nastavljajo soncu in na ta način preživljajo dopust. Pri nas so dopusti bolj aktivni. Jaz sem ribič in ves dopust ribarim. Tudi tu sem poizkusil, pa ni bilo prav preveč sreče. Take male ribice se ujamejo. (Sele, ko smo v pogovoru povedali, da so na morju tudi male ribe dobre, predvsem, pa da najbolje prijemajo bolj pozno zvečer, ne pa sredi največjega sonca, kot je to počel on, se mu je tudi Dodati pa moram, da smo imeli tudi dva čudovita izleta in sicer v Pulo, kjer smo si z vodičem ogledali areno in mesto, nepozabno pa je bilo seveda na Brionih. Ivan Brašen, dipl.inž., vodja delavcev v gozdu Dobrih deset let sem zaposlen v našem podjetju in ker moja skupina dobro dela, sem bil izbran za letovanje tu pri vas v Puli. Prvič sem pri vas in seveda mi je zelo všeč. Prišla sva le z ženo, otroka pa sta ostala doma, saj je tole letovanje za nas kar precej drago. Plačati sem moral 2700 kron. Moram pa reči, da se kar ne znam vživeti v tak dopust z veliko kopanja in uživanja na soncu in topli vodi. Pri nas v Tatrah je namreč VEČINA JE PRVIČ VIDELA MORJE njegova ribiška strast zdela na morju taka, da jo bo lahko potešil). kopanje prepovedano, zato sem predvsem lovec in ribič in tako tudi preživljam svoj dopust vsako poletje. Na leto imam štiri tedne dopusta in v glavnem ga torej preživim v gozdu ali pa doma. Po desetih letih pa bo tole resnično pravi dopust tak, o katerem lahko beremo in vidimo na televiziji, da ga preživljajo številni ljudje v Zahodni Evropi. In na koncu še ocena našega oskrbnika Franca Kožuha: Takih gostov, kot so tile Slovaki, bi si želel vsak oskrbnik. Vidi se jim, da so prišli iz dežele, kjer velja drugačen red kot smo navajeni pri nas. Saj ne pravim, da naši delavci niso dobri. Tudi lepo je, ko zvečer zapoje harmonika in se veselijo pozno v noč. Vendar s temi Slovaki ni nobenega dela, niso zahtevni. Le otroci so se prvi dan še držali zadržano, potem pa so se razživeli tako kot naši. Kar se mene tiče, lahko pridejo še velikokrat na letovanje sem v Pulo. j.Čadež NESREČE PRI DELU POLETI JE NAJVEČ NESREČ Za nami sta dva vroča poletna meseca, na srečo malo manj vroča z nesrečami pri delu. Pa si oglejmo kronologijo nesreč pri delu po vrstnem redu: Dne 5. junija se je poškodovala Savič D., v obratu oken na Starem dvoru. Na delih in nalogah sestava sredic je pri dvigovanju palete v roko zadrla lesen trn in sicer v kazalec desne roke. Istega dne 5.6. je se na obratu v Preddvoru, na žagi poškodoval pri delu naš mlad delavec Puzin G.; sekal in sortiral je odpadke in na levo roko mu je padel del krajnika in mu jo poškodoval. 9. junija 1989 je naš vrli brusač Kejžar M. s tako natančnostjo montiral rezila v skobeljno glavo, da mu je rahlo spodrsnilo in si je pri tem porezal tri prste na desni roki. Verjetno se mu je mudilo. Dne 14. junija je naša pridna E lig A. poleg svojega dela tudi čistila okolico delovnega mesta. Pri tem pa je tako vestno mahala z metlo, da ji je leseni tujek padel v oko. Dan kasneje - 15. 6. 1989 je Košir B., ki je ta čas že zapustil DO, na obratu oken izvrtaval grče v ob-delovance. Ko je "pomerjal", je zadel ob rezilo in sveder mu je poškodoval prstanec na desni roki. 22. junija 1989 se je na obratu Preddvor poškodovala Zaplotnik A. pri razžagovanju desk. Stroj oziroma, žagin lis j mu je v roko zagnal leseno iver. Kakor kaže stroj ni bil izpraven. Pa se preselimo v mesec julij. 10. julija je Oblak J. v obratu notranjih vrat potiskal zložaj vrat po valjčni progi. Seveda je zgrešil trda tla, na progi mu je zdrsnilo in ob lovljenju si je poškodoval levo roko. Dan kasneje se je ponesrečil Krek M. v obratu montažnih objektov. Prav tako je transportiral elemente po valjčni progi in si poškodoval levo roko. Kot kaže, so jih naše proge že kar nekaj "položile". NESHECB Cergolj B. je istega dne, vendar na obratu Kranj, razžagoval lamele za polkna. Pa ga ena ni ubogala in del nje mu je vrglo v desno oko. Par dni bolniške mu ni ušlo. Pa se preselimo malo bolj na jug, v našo poslovalnico v Peč. V še neraziskanih okoliščinah je Podrimaj M. popravljal svojega viličarja. Ker je po poklicu šofer tovornjaka in se spozna tudi na stroj, je v dobri veri hotel popraviti menjalnik, pri tem pa ga je del menjalnika, ki ga je odvil, pošteno kresnil. Prva nesreča v avgustu se je zgodila že prvega, na obratu v Predvoru. Naš vrli električar je zaupal svojim alpinističnim sposobnostim in se je povzpel na kason traktorja, ki je natovarjal žagovino iz silosa. Hotel je namreč popraviti stikalo za izločanje žagovine na silosu, pri tem pa so se mu stranice kasona zamajale in frn oeip prav nerodno je priletel na zadnjo plat. 4. avgusta je Devida K.' pospravljala garderobo v obratu oken na Starem dvoru. Tako nerodno se je sukala okoli metle, da je z desno nogo brcnila v omarico in si poškodovala prst na nogi. Desetega avgusta je Borisa Š. v obratu Preddvor ošvrknilo rezilo. Imel je srečo, saj bi lahko bilo veliko huje. Tega dne je kot pomočnik pri stroju hotel odstraniti kos lesa od rezila, pri tem pa je zadel s sredincem leve roke v rezilo. Povrnimo se na obrat Gorenja vas. Pri montaži stekla je Lovro D. obdeloval distančnik. Poleg distančnika je delavcu pnevmatska prijemka stisnila tudi njegov sredinec na levi roki. Istega dne se je pripetila nova nesreča v Preddvoru. Zopet je delavec vtikal prste tja, kamor jih ne sme. Urošu r 49« r R. je spodrsnila leva roka in s prstom je zadel v žag in list. Opravlja dela in naloge pri razžagovanju. Enkrat smo že zapisali, da tudi naše vodje izmen in obratov niso neranljivi za nesreče pri delu. To še posebej velja za Nikolaja M. iz Gorenje vasi, ki se je to pot postavil kar viličarju po robu. Zmagovalec je bil seveda že v naprej znan. Ko smo že pri viličarju, pa ostanimo še naprej. To pot na viličarju. Pri popravilu na viličarju je našemu Antonu Z., mehaniku, spodrsnilo in zdrsnil je z motorja viličarja tako nesrečno, da se je kar pošteno udaril po celi levi strani reber. Pa še zadnja nesreča v avgustu. Usojena je bila Petru A. na žagi v Preddvoru, 31.8.1989. Pn ravnanju žamanja mu je večji del lesa ušel in neposlušno zdrsnil na levo roko ter mu pošteno poškodoval zapestje. September; 12. septembra je vzdrževalec Robert K., po poklicu ključavničar v vzdrževalnem servisu Stari dvor, servisiral kompresor na stisnjen zrak. Pri odvijanju sklopke za zrak je komprimiran zrak popustil, ter mu s kondenzom tako močno poškropil zapesteje leve roke, da je Roberta olajšalo za par delavnikov. Tudi žaga v Cerkljah zahteva svoje žrtve. Joža S. je dne 14. 9. meril količino hlodovine. Pa je tako nerodno prestopil hlod, da je padel in si poškodoval nogo. Našemu Milošu M. od časa do časa kaj uide iz rok iz takšnih ali drugačnih razlogov. 15.9. se je delavec pri montaži alu profila opraskal po nadlakti desne roke. Posledice so se pokazale šele čez teden dni. Pa zopet prsti. Boštjan M. je dne 18.9 na obratu v Predvoru profiliral les. Pri vlaganju ob-delovanca v stroj, ga je rezilo ošvrknilo po prstih na desni roki. Zopet neprevidnost! Povrnimo se v Gorenjo vas. Tudi Pavla R. včasih doleti čiščenje delovnih prostorov. Pri odstranjevanju PVC trakov se je prav nerodno urezal v prstanec desne roke, Nesreča se je pripetila 22.9. Tudi na poti z dela ali na delo se nam lahko pripeti kaj nepredvidljivega. To je očitno okusil dne 29.9. naš vrli strojnik kotla Anton Č.. Veselo je hitel zakurit pod kotel v kotlovnico na Stari dvor, vendar pa tega dne ni inel sreče. S kolesom na poti ga je zbil osebni avto. Poškodovano ima desno koleno in desno ramo. Za zaključek septembra pa je na obratu montažnih objektov dne 19.9. Gorazd K. poskusil srečo pri sestavi elementov. Tako vneto jih je sestavljal, da je pozabil na rokavice in lesen tujek se je znašel v dlani njegove leve roke. Prva nesreča v oktobru pa se je pripetila Jani R., na krpanju v Sovodnju. Pri porezavanju ene od krp na obdelovancu za okna ji je spodletelo pri rokovanju s strojčkom za porezovanje krp in prst se ji je znašel na rezilu. Dan nesreče 2.10.1989. Dan kasneje pa je Anica R. v Gorenji vasi tako vneto pripravljala tople obroke za svoje delavce, da ji je spodletel nož in nekaj časa ne bo mogla kazati s prstom za drugimi. Franc K. iz Sovodnja jo je tudi skupil pri krpanju obdelovan-cev za okna in sicer 23.10. Če Jana porezuje krpe, pa Franc izvrtava luknje za te krpe. Pri izvrtavanju ene od teh lukenj mu je spodrsnilo z roko in prišel je v dotik s svedrom in seveda s svojo levo roko. Tako smo zapisali vse nesreče, ki so se pripetile pri delu v naši DO v zadnjih mesecih. Počasi si lahko že tudi ustvarimo sliko stanja oz. število gibanja nesreč pri delu za letošnje leto. Predvsem pa še glede na prejšnji dve leti v primerjavi z letošnjim gibanjem števila nesreč. Jure Golob 1EEE3SEEEEEEEEB MORDA VAS ZANIMA? Občina Škofja Loka sodi med srednje velike v Sloveniji. Meri 51.170 ha ali 511,7 km2. Pretežni del ozemlja je hribovit in poraščen z gozdovi (33.305 ha). Ravninski del predstavlja del Soriškega polja in manjše ravnice v Poljanski in Selški dolini, po kateri si utirata pot tudi obe reki Poljanščica in Selščica; njuno sotočje je v mestu Škofja Loka, od tam pa se pod skupnim imenom Sora v Medvodah izliva v Savo. V občini je 23 krajevnih skupnosti in 57 katastrskih občin. Največja oddaljenost med naselji in sedežem občine je 35 km. Po površjni je največja krajevna skupnost Železniki s 66,8 km2, najmanjša pa krajevna skupnost Kamnitnik z 1,1 km2, ki pa je tudi najgosteje poseljena. Najredkeje je poseljena Davča, kjer živi na km2 10 prebivalcev. To je tudi krajevna skupnost z najmanjšim številom prebivalcev -250, največ pa jih je v krajevni skupnosti Stara Loka - Podlubnik - 5.093. Skupaj je na območju občine konec leta 1988 živelo 38.063 prebivalcev, od tega 18.572 moških in 19.491 žensk v 11.046 gospodinjstvih. Sklenjenih je bilo 168 zakonskih zvez. V preteklem letu je bilo rojenih 638 otrok, 323 prebivalcev pa je umrlo. SLABA REZILA - VELIKA NEVARNOST POZOR OGENJ Veliko nevarnost nastanka požarov predstavljajo lesno predelovalni stroji, predvsem 'v primerih, če le-ti niso vzdrževani ali pa, da z njimi delajo neusposobljene osebe. Poleg splošnih nevarnosti, kjer nastajajo razna trenja zaradi pomanjkljivega pod-mazovanja, nepravilno nameščenih vodil, slabega čiščenja jermenskih gonil itd., predstavljajo največjo nevarnost nepravilno brušena, poškodovana ali dotrajana rezila ali nepravilno nameščena rezila, katerih sledi se vidijo na obdelovancih navadno v obliki oznojenosti. Začetni požar v obratu letev in oblog dne 19.10.1989 je bil posledica tega, da so verjetno zaradi tujka v lesu odletetle vse vidia ploščice iz krožnega žaginega lista, česar vodja stroja ni opazil, dokler ni prišlo do požara. Nažaginem listu se je nabrala 1 mm debela ožgana plast, listi pa so se od temperature deformirali. Sreča je bilakljubtemu na naši strani, ker ogenj ni prišel do filterske komore. A.K. KADROVSKE NOVICE Zaposlili so se: Bogataj Marko - v obratu Sovodenj Rebol Marko - v obratu Preddvor Delavec Bojan - v obratu Preddvor Ribnikar Marko - pripravnik v operativni pripravi dela Zupanc Veronika - v predstavništvu Celje Kavčič Jakob - pripravnik v obratu Sovodenj Primožič Peter - pripravnik v obratu Gorenja vas Alič Simon - pripravnik v obratu Gorenja vas Mrak Irma - pripravnica v finančno rač. službi Mlinar Sašo - pripravnik v skladiščno transportni službi Berčič Izidor - pripravnik v obratu oken Sorčan Damijan - pripravnik v učni delavnici Hrinernik Miran - pripravnik v tehnološki pripravi dela Stojčevski Boris - pripravnik v obratu garažnih vrat Gaber Marko - pripravnik v obratu vrat Naren Karel - pripravnik v obratu Kranj Kralj Sandi - pripravnik v obratu Kranj Korošec Janko - pripravnik v obratu Kranj Korotaj Tina - v predstavništvu Čakoved Stanič Miloje - pripravnik v prirezovalnici Šuštaršič Janez - pripravnik v prirezovalnici Mohorič Primož - pripravnik v proizvodnji montažnih objektov Kavčič Robert - pripravnik v vzdrževalnem servisu Jamnik Boštjan - pripravnik v prirezovalnici Tralješič Mirsdd - pripravnik v prirezovalnici Maren David - pripravnik v operativni pripravi dela Lamovšek Igorov - pripravnik v učni delavnici Gregorc Roman - pripravnik v obratu vrat Mijatovič Jernej - pripravnik v obratu oken Čustovič Čamil - v predstavništvu Tuzla Švegelj Marjan - pripravnik v obratu Krabh Mrak Boštjan - pripravnik v obratu Preddvor Maček Boris - pripravnik v obratu vrat Gartner Rajko - pripravnik v obratu montažnih objektov Rozman Rok - pripravnik v službi kontrole kakovosti Čadež Silvo - pripravnik v obratu oken Fajfar Toma - iz JLA v obratu Kranj Šonc Igor - v poslovalnici Škofja Loka Ferkulj Gregor - pripravnik v obratu oken Stanonik Primož - pripravnik v obratu vrat Rešidagič Mejrertia - v predstavništvu Novi Pazar Bokič Duško - v predstavništvo Zrenjanin Čarman Primož - pripravnik v obratu montažnih objektov Z DELOM SO PRENEHALI Mušič Rudi - iz skladiščno transportne službe Koši Blaž - iz obrata oken Debeljak Milena - iz finančno rač. službe Božjak Milan - iz mehanične delavnice Trata Vdovic Marija - iz obrata Preddvor Markovič Marjan - iz obrata Kranj Vučko Dejan - iz prodajnega in. za MO Ovsenek Robert - iz prodajnega inž. za SP Draganovič Rifat - iz obrata . montaže in sevisa Dugolin Aleš - iz predstavništva Nova Gorica Bentaš Reuf - iz žagalnice Preddvor Puzin Goran - iz žagalnice Preddvor Rodili so se: Neža - Janezu Oblaku Matej - Klari in Robertu Jenku Pintar Tomaž - pripravnik v obratu Gorenja vas Ržek Jože - pripravnik v obratu Gorenja vas Hafner Tatjana - pripravnica v skladiščno transportni službi Mohorič Marko - pripravnik v poslovalnici Škofja Loka UPOKOJILI SO SE: Justin Franc - iz obrata Gorenja vas Zupanec Martina - iz obrata Kranj Pintar Janez - iz obrata prirezovalnica Anja - Petru Čukmanu Uroš - Heleni in Janezu Stanoniku Peter - Olgi Tavčar Jure - Igorju Jelovčanu Grega - Irmi Tancek Danilu Bence - deček Poročili so se: Oblak Branko Filipič Ivan Jelovčan Andrej ZAHVALE Ob boleči izgubi naše ljube mame se iskreno zahvaljujeva sodelavcem na obratu v Preddvoru in v Škofji Loki za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zaplotnik Štefan in Zaplotnik Anton Ob boleči izgubi mojega očeta Božjak Franca se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izražena sožalja in podarjeno cvetje. .Žalujoča Lucija Malovrh Ob smrti očeta in starega očeta se sodelavcem iskreno zahvaljujeva za izkazano pomoč in izrečeno sožalje. Vilma in Denis Lipovac Ob smrti dragega očeta se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarni prispevek. Miloš Mur Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Justi Vehar Ob smrti moje mame se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Dana Ferdin ETOS ' SO* SE JPOKOJILI: ZUPANEC MARTINA iz obrata Kranj Martina se je že leta 1957 zaposlila v Lesni industriji Kranj, od leta 1970 pa je bila delavka naše delovne organizacije. V času dela je opravljala razna dela v obratu Kranj, za predčasno upokojitev pa se je odločila zaradi zdravstvenih težav. JUSTIN FRANC iz obrata Gorenja vas Tov Justin je bil delavec Jelovice od leta 1963, ko se je lesni kombinat Sovodenj priključil naši DO. Opravljal je razna mizarska dela v obratu, bil pa je tudi na montaži stavbnega pohištva. V pokoj je odšel iz del in nalog ročno popravilo podsestavov. MIKLAVČIČ FRANCKA iz obrata oken Francka je pričela z delom v Jelovici oktobra 1957 kot pomočnik pri lesno obdelovalnih strojih. Zaradi svoje prizadevnosti in odnosa do dela so ji bila kasneje zaupana najodgovornejša dela na strojih v obratu oken. Francka se je odločila za predčasno upokojitev. PLATIŠA MAKS iz vzdrževalnega servisa STARI DVOR Maks se je zaposlil v Jelovici leta 1947 kot kovač v mehanični delavnici. Opravljal je tudi dela vzdrževalca strojev in naprav in vodje skupine vzdrževalcev. Njegovo zadnje delo pa je bilo vodenje skladišča rezervnih delov. Bil je aktiven v organih upravljanja, saj je bil večkrat član raznih komisij in delavskega sveta. Klub temu, daje že pred štirimi leti izpolnil vse pogoje za upokojitev, se je Maks le težko odločil za odhod iz Jelovice. KOS BRANE iz prirezovalnice Tov. Kos Brane se je zaposlil v Jelovici leta 1986, najprej je delal v skladiščni transportni službi kot skladiščni delavec. Zaradi težav, ki jih ima z zdravjam je bil premeščen v obrat prirezovalnica na dela in naloge sortiranje pri razrezu na širino. Ker tudi tega dela ni mogel opravljati, ga je invalidska komisija ocenila za invalida I. kategorije in mu s tem priznala pravico do invalidske upokojitve. HUDOBIVNIK ALOJZ - obrat Kranj Alojz je pričel z delom v Liku Kranj leta 1964. Najprej je delal kot monter rolet, nato na brušenju na vertikalni brusilki, kasneje pa se je zaradi zdravstvenih težav odločil za delo varnostnika. Bil je vodja vratarskega mesta Kranj. Kljub temu, da je delovno mesto, ki ga je opravljal pred odločitvijo za predčasno upokojitev, sistemizirano v kadrovski službi, se je Lojze vedno počutil kot delavec obrata Kranj. MARIJA JUGOVIČ - iz obrata oblog in letev Marija si je za prvo zaposlitev leta 1964 izbrala Jelovico. Delala je v obratu oblog in letev na raznih delih. Bila je skoblar elementov, brizgalec elementov, zelo uspešno pa je opravljala delo prof ilirca. Iz teh del in nalog se je tudi odločila za predčasno upokojitev. JERIČ FRANC - iz obrata Kranj Tov. Franc se je zaposlil v Lik Kranj 1963 in sicer kot .razvrščevalec hlodovine v žagalnici Cerklje. Do upokojitve pa je delal kot monter okovja na polkna v obratu Kranj. VENDRAMIN VLADO - iz tržnega področja Vlado oziroma Lado, kot smo mu bili navajeni reči, se je zaposlil v Jelovici leta 1954, kot mlad lesni tehnik. V času zaposlitve je opravljal najrazličnejša dela: bil je referent v pripravi dela, obratovodja obratov Stari dvor (takrat smo temu rekli "vodja ekonomske enote"), vodja oddelka montaže in tehnične kontrole, vodja prodaje, direktor TOZD, nazadnje pa je uspešno vodil prodajni inžiniring za stavbno pohištvo. Tov. Lado je bil zelo aktiven tudi na področju samoupravljanja, tako ie bil večkrat član in predsednik raznih komisij, delavskih svetov TOZD in DO, ter član poslovodnega odbora. Bil je aktiven tudi na področju gasilstva in v AMD Škofja Loka. Za delo v Jelovici, v samoupravnih organih in društvih je prejel tudi državno odlikovanje. PINTAR JANEZ prirezovalnica Janez se je prvič zaposlil šele leta 1969, do takrat paje delal na svoji kmetiji pri Sv. Tomažu v Selški dolini. JESEN Ker je bil že od doma navajen prav obrniti vsako desko je v prirezovalnici opravljal dela in naloge razžagovalca lesa. Ker je zadnji dan dela pred odhodom v pokoj dejal, da bo odslej poleg dela na kmetiji tudi gobaril, svarim gobarje naj ne hodijo po gobe na Tomaža. Vzelo je slovo poletje vroče, sonce zlato nas več greti noče, le zlato razkošno je ohranilo. ga jeseni tožni poklonilo. Hvaležno dar jesen je tiho vzela. Vsem delavcem Jelovice čestitamo ob 29. novembru - Dnevu republike. Družbeno politične organizacije Jelovice UREDNIŠKI ODBOR: glavni in odgovorni urednik Danica Miklavčič, Člani: Stanka Žbogar, Franc Ziherl, Milan Omahen, Jana Debeljak, tehnični sodelavec Janez Čadež, Tisk Tiskarna LINKE, Sp. Pirniče, Glasilo Jelovica izhaja mesečno v nakladi 1870 izvodov. se vsa v zlato je in škrlat odela, a tihe žalosti ni mogla skriti, poletje, to ne more se vrniti. Ko gledam nemo te gozdove zlate, srce prikliče spet spomin nate. Na toplo srečo, ki kot sonce greje, a vzela je slovo kot to poletje. Pustila mi je le spomine zlate otožno lepe, kot jeseni grape. z razkošjem barvnim so pokrite, a veter vzel bo plašče čudovite. Tedaj bo lepa pravljica končana. bo grape žalostne pokrila slana. Takrat zaveš se, da nekoč vse mine, zato pokliči lepe vse spomine. Štefka Kenda iffiiEilBllSllBllBISBSIBBllSSIlBSIBllS!] PREGLED DRUŠTEV Vrsta društva 31/12-1987 31/12-1988 - kulturno prosvetna 29 29 - znanstvena - - strokovna 7 7 - ljudska tehnika 7 7 - športna 33 32 - planinska 5 5 - taborniška 5 5 -turistična 16 16 - počitniška 1 1 - šahovska 2 2 - strelska 7 7 - lovska 9 9 - ribiška 4 4 - gasilska 29 31 - rdečega križa 21 22 - invalidska 1 1 - rezervni oficirji 14 14 - študentska 3 3 - prijateljev mladine 4 4 - esperantska - - - filatelistična 1 1 - duhovniška - ostala 27 27 • Skupaj 225 227 P[y^JM 'JjusSbcA. >4/0 NAŠI "SPOMENIKI" Ob različnih prilikah - različni ljudje zelo radi omenjajo razne"spomenike", ki so posledica ali pa premalo premišljene naložbe, neznanja "strokovnjakov", sposobnosti tujih komercialistov, ali pa kaj drugega. Med "kaj druaega" iskalci spomenikov zelo radi omenjajo osebne koristi tistih, ki so take spomenike spravili v DO. Ni moj namen zagovarjati upravičenost nastanka teh spomenikov, vendar pa vse kritike in natolcevanja okoli tega niso upravičene in so v določenih primerih celo škodljive. Vemo, da je v starih pregovorih precej modrosti in resnice. Eden od njih se glasi: "Kdor dela - ta greši", drugi pa "kdor reskira - profilira". Če to obrnemo, potem bi lahko rekli tudi, da kdor ne dela, tudi ne more zagrešiti nobene napake, čeprav praksa kaže, da so bile v preteklosti prav zaradi ne dela oz., premajhne odločnosti za investiranje v nove tehnologije, storjene največje napake. Če komentiram še drug pregovor, bi rekel, da kopica dobrih stvari, ki jih nekdo naredi, opravičuje tudi kakšno napako. Vemo pa, da smo v Jelovici na dobre stvari kar malo alergični in je nekaterim prav pogodu, da se pokaže na kakšen spomenik. Priljubljena točka napadov so inovacije, kjer vsakdo, ki nekaj razmišlja že naprej dobi podrobljeno, da se rojeva nov spomenik, če pa to ravno ni spomenik, pa isto zadevo isti spomeničarji skušajo razveljaviti s trditvami, da je stvar splošno znana, da ni dobra in, da jo je nekdo pač uveljavil zato, da je nekaj "potegnil". Naslednje skupine spomenikov so razne eshaus-torske naprave, od katerih so razni ostanki razmetani povsod in dejansko izgleda kot bi se nekdo s temi stvarmi igral. Resnica pa je nekoliko drugačna. Vsakdo, ki so mu te zadeve le malo znane ve, da je v te zadeve zabitega ogromno denarja. Prav tako pa je znano, da so zahteve po povečani transportni hitrosti v cevovodih stalno večajo (od I. 1960 18 m/s - sedaj 30 - 40 m/s), to pa pomeni takšno povečanje količin od-sesavanega zraka, da se pojavljajo vsemogoče druge napake. Še večje komplikacije pa nastajajo ob dograjevanju obstoječih sistemov. Skratka lahko trdim, da so stvari še v razvoju in ni zadovoljivega izvajalca tovrstnih del, kar ima za posledico, da so nam to delale že vsemogoče domače in tuje firme. Naslednji taki spomeniki pa so razne transportne naprave in stroji ter razna mehanizirana orodja, ki sploh niso bila uporabljena, ali pa je izkoristek tak, da ne bo nikoli krit strošek nabave. Mislim pa, da so tudi te naprave le bile nabavljene z dobrimi nameni, čeprav včasih premalo premišljeno, kjer je včasih bila vmes tudi med-tozdovska in med-obratna solidarnost. Sicer pa je znano, da ponekod delamo z dotrajanimi stroji in napravami toliko časa, da prično same razpadati, kar ima za posledico tudi nizko količinsko in kvalitetno proizvodnjo. O nevidnih spomenikih in tistih, ki so še v gradnji, pa kdaj drugič. A K SBSaEEEEEEEEEESBHHEESESSEESEBHEEEB IZ ALMANAHA 88 V centru usmerjenega izobraževan- V občini smo imeli 5.870 uživalcev ja je Srednja družboslovno-jezikov- starostnih in družinskih pokojnin in na šola Borisa Ziherla s 541 učenci 438 kmečkih pokojnin. v 20 oddelki!). Srednja lesarska šola je imela 579 učencev v 23 oddelkih, Povprečni čisti osebni dohodek na Srednja kovinarska In cestno zaposlenega je bil 719.621 din, od prometna šola pa 762 učencev v 23 tega 699.282 v gospodarstvu in oddelkih. 908.791 v negospodarstvu. 1 V okviru Delavske univerze je bilo Družbeni brutto proizvod je bil organiziranih skupno preko 400 1.218.9Č3 (m) din, družbeni proiz- različnih oblik izobraževanja v vod 441.659 (m) din in narodni 10.387 pedagoških urah. dohodek 386.475 (m) din. * V Srednji šoli v okviru Centra slepih V občini je 6 osnovnih, 13 in slabovidnih dr. Antona Kržišnika podružničnih osnovnih šol ter šola s se izobražuje, vzgaja in usposablja, prilagojenim programom, ki jih obis- strokovno obravnava in zagotavlja kuje 5.200 otrok v 209 razredih. varstvo 68 osebam. NOGOMET OBRAT OKEN - ŠAMPIONI Dan Jelovice so po svoje počastili tudi nogometaši, saj so na igrišču na Godešiču organizirali nogometno tekmo med obrati. Zal je tudi to tekmovanje motil dež, prav nič pa ni vplival na dobro voljo in zagnanost nogometašev. Med seboj so se pomerile ekipe obratov vrat, oken, montažnih objektov in trženja. Rezultati posameznih tekem so bili naslednji: Trženje : GMO 2 : 4 Okna : Vrata 4 : 1 Trženje : Okna 2: 5 GMO : Vrata 1: 2 Trženje : Vrata 0:12 Okna : GMO 2 : 0 Končni vrstni red 1. mesto OKNA 2. mesto VRATA 3. mesto GMO 4. mesto TRŽENJE Zmagovalna ekipa je dobila pokal, priznanji pa sta dobila tudi najboljši vratar in najboljši strelec na tekmi. Najboljši vratar je bil tako Milan Mavec, najboljši strelec pa Janez Košir, ki je nasprotnim ekipam "zabil" kar 10 golov. ' d.m. K tako pomembni tekmi sodi tudi "gasilsKi" posnetek sodelujočih ekip Žal pa vam ne moremo pokazati tudi posnetkov akcij nogometašev, saj so bile tako hitre, da je imel dežurni fotoreporter preveč težav pri fotografiranju Popolnost je nedosegljiva. Njen pomen je v tem, da ti služi kot zvezda vodnica na tvoji življenjski poti. (Antoine de Saint Exupery} . , ...... *. .. - Prijatelj je vaše polje, ki ga posejete z ljubeznijo in požanjete ~ hvaležnostjo. Vaša miza je in vaš dom. Kajti lačni prihajate k nji in iščete ga zaradi miru. (Kahlil Gibrenl __________________ ' - Zap. ■ . Enota Proizvodnja Plan proizvod. št Vrsta proizvoda mere v letu 19816/ za leto 1989 _______________________________________________£4_________________ 1. okna in balk. vrata kom 2. podboji kom 3. omarice z roletami kom 4. vhodna vrata kom 5. garažna vrata kom Dosežena proizvodnja v letu 1981 v NU = 1.595.867 Planirana proizvodnja za leto 1989 v NU = 1.123.259 • 185.766 142.400 67.458 40.000 58.388 24.000 ■ 9.257 8.800 3.070