KONDENZNA KOROZIJA NA SKALNEM OBODU KOMARJEVEGA ROVA V DIMNICAH CONDENSE CORROSION ON ROCKY RIM OF KOMAR CHANNEL IN DIMNICE TADEJ SLABE Acta carsologica, XVII (1988), 79-92, Ljubljana, 1988 Izvleček UDK 551.584.65(497.12 Dimnice) Slabe Tadej: Kondenzna korozi.ia na skalnem obodu Komarjevega rova v Dim- nicah Razporeditev različne količine kondenzne vlage na nehomogenem skalnem obodu Komarjevega rova je posledica zračne cirkulacije v žepasto zaprtem spuščajočem se rovu. Korozijsko agresivna kondenzna voda ustvarja gladko skalno površje v vhod- nih delih rova, kjer je kondenzne vlage več, neraztopljeni sparitni kristali pa odpa- dajo; štrlinasto v spodnjem delu rova, kjer je kondenza najmanj, iz mikritne osnove štrlijo zrna sparita; in luknjičasto na delih oboda, kjer je vlage premalo, da bi raz- ločila in raztopila agregate sparitnih zrn. Abstract UDC 551.584.65(497.12 Dimnice) Slabe Tadej: Condense corrosion on rocky rim of Komar channel in Dimnice The distribution of different quantity of condensed humidity on non-homo- geneous rim of Komar channel results from air circulation in pocket closed descend- ing channel. Corrosional agressive condensed water created smooth surface in entrance part of the channel where there is more condense humidity, and not dissolved sparite crystals are falling down; in lower part of the channel the rocks have jutting out surface as there is less of condense humidity and from micritic base the sparite grains are sticking out; sponge work is found on some parts of the rim where there is not enough of humidity to dissolve the aggregates of sparite grains. Naslov - Address TADEJ SLABE, dipl. geogr., raziskovalni asistent Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU 66230 Postojna, Titov trg 2 Jugoslavija IZHODIŠČE IN METODE PROUČEVANJA Pri proučevanju oblikovanosti skalnega oboda rovov v jami Dimnice, o jamskih anastomozah sem že pisal (T. Slabe, 1987), mi je pozornost pritegnila tudi drobna razjedenost sten Komarjevega rova, ki jih oblikuje recentna kon- denzna korozija. Opazovanja mikroklimatskih značilnosti tega rova v vhodnem breznu Dimnic in petrografska analiza njegovega skalnega oboda, mi omogočajo pojasnitev pogojev za nastanek recentne kondenzne korozije in njenega vpliva na oblikovanje in razjedanje skalnega površja. Pri delu sem si pomagal z naslednjimi postopki. Z digitalnim termometrom sem meril temperaturo zraka na desetinko stopinje natančno. Termometer sem nastavil na izbrano točko in na povratku v rov hitro odčital temperaturo, saj že sama prisotnost človeka v rovu lahko spremeni naravne razmere. Temperaturo zgornje plasti kamnine sem meril v 5 cm globokih izvrtinah. Dnevne spre- membe klimatskih razmer pa so beležili na eni točki postavljeni termograf, higrograf in barograf. Pri ugotavljanju zračne cirkulacije sem si pomagal z dimnim poskusom. Spremljanje gibanja dima v majhnem prostoru je težavno, ker prisotnost in gibanje opazovalca lahko vpliva na šibko zračno cirkulacijo. Pri merjenju količine kondenzirane vlage na steni rova smo uporabili po- livinilasto folijo, velikosti kvadratnega metra, ki smo jo pritrdili in prilepili na steno, da se je čimbolj prilegala neravni površini. Kondenzna voda se je zbirala v zbiralniku na spodnjem delu folije. Previsna stena je preprečevala kapljanje s stropa na folijo in v zbiralnik. V vzorcih vode smo s titrimetrično metodo v laboratoriju določili količino raztopljenih karbonatov. Strukturo kamnine v obodu rova sem proučeval z mikroskopiranjem zbruskov in razjedene površine. Za boljšo predstavo sem kartiral skalno površino in fotografiral značilne od- seke razjedene kamnine. Pri terenskem delu in risanju sta mi pomagala F. Drole in S. Morel. Oblike, ki nastanejo s kondenzno korozijo Kondenzna korozija ustvarja na skalnem obodu raznovrstne oblike, ki jih v literaturi različno imenujejo, zato jih bom skušal že uvodoma natančneje opredeliti. O proučevanju kondenzne korozije v jamah pri nas ni veliko napi- sanega. Slovenska kraška terminologija (1973, 80) omenja, da se kondenzna voda nabira v kapljicah na jamskih stenah ali stropu, navadno na mestu me- šanja toplejšega in hladnejšega zraka. še najbolj izčrpno sta se te problematike lotila italijanska avtorja A. A. C i g na in P. F o rti (1986), ki opozarjata, da je pomen kondenzne korozije zapostavljen. Njuno proučevanje pa ni omejeno le na kraške jame, temveč predstavljata tudi procese in oblike v termalnih jamah, nato v jamah, kjer 6 Acta carsologica 81 Acta carsologica, XVII (1988) korozijski proces pospesuJeJo močne kisline, ter v rovih, nastalih v lavi, in v ledenih jamah. Oblike, nastale s kondenzno korozijo delita na zračne fasete, kotlice in oblike podobne stropnim kanalom. V kraških jamah je za kondenza- cijo odločilna zračna izmenjava z zunanjim, še zlasti pa vdori poletnega toplega zraka. Na primeru termalne jame sta izračunala tudi količino raztopljenega apnenca v kondenzni vodi. C. An dri e u x (1970) je proučeval klimatske pogoje, v katerih se vlaga kondenzira na kamnino, ter načine kondenzacije. Na suho podlago se izločijo najprej kapljice, na vlažni pa nastane vodni film. Martini predstavlja korozijo vode, ki kondenzira iz toplejšega zračnega toka na hladnejšem stropu, ko se oblikujejo stropni žlebovi in kotlice. Ph. Rena u 1 t (1968, 571), ki navaja Martinijevo trditev, pa poudarja, da je kondenzna korozija mogoča le v vhod- nih delih jam. G. Pa s q u in i (1975) omenja vlogo prenikajoče vode, ki v rovu poveča vlažnost in povzroči kondenzacijo na stenah. A. B o e g 1 i v raz- pravi ob predstavitvi Pasquinijeve teze dodaja še primer kondenzne korozije na stiku zračnih mas z različno temperaturo in 1000/o vlago. S kondenzacijo se sprošča, z izhlapevanjem pa porablja latentna toplota v jamskem okolju (T. D. Ford, C. H. D. C u 11 in g f o r d, 1976, 337). Tudi B. Geze (1965, 135) poudarja pomen kondenzne korozije. Prenikajoča voda je nasičena in v rovu oddaja sigo ter C02, ki ga prevzame vlaga v zraku in z višjo temperaturo postane agresivna. Nastajajo kamnite čipke, korozijske kotlice, raztaplja se stara siga. Kondenzacija je lahko izdatna, kar dokazuje z navedbo, da je ob velikem dotoku toplega zraka, iz katerega se je izločila vlaga, nastal v sistemu Trou de Glou celo potoček. Posledice dinamičnih mikroklimatskih dejavnikov v Dimnicah je sprem- ljal P. Habič (1985). Zaradi izdatnega izmenjavanja jamskega zraka z zuna- njim, so pod vplivom kondenzirane vlage na kapnikih vidni sledovi razpadanja. Kondenzirana vlaga v mrzlem obdobju tudi zmrzuje. Kondenzno cono lahko spremljamo po značilnih spremembah na kapnikih še daleč v notranjost, tudi v predele, kjer ne zmrzuje več. Kondenzacija zračne vlage na skalnem obodu ro- Sl. l. A. Drobna kondenzna razjede- nost zahodne stene Komarje- vega rova 1 - gladko skalno površje 2 - luknjičasto skalno po- vršje 3 - štrlinasto skalno površje 4 - siga 5 - točke merjenja tempera- ture 6 - polivinilasti foliji 7 - skalno površje, na kate- rem ni kondenzacije B. Položaj Komarjevega rova v vhodnem breznu in v jami 82 Fig. l. A. Thin condense corrosion of the western wall of Komar channel 1 - smooth rocky surface 2 - sponge work 3 - protuberances on the rocky surface 4 - flowstone 5 - the points where the tem- perature was measured 6 - PVC folium 7 - rocky surface without condensation 8 - loam B. The situation of the Komar channel regarding the entrance pothole and the cave o, * B JAMA "DIMNICJ1 VhoQ' 1 IL~~!l.__toOru .==2-e. L .~ sifoll ~--·-· -~ o 2m LEGENDA: 1.0 2 ,•,•"•,•! 'o""•n" 3c 4.~J s.Lr2J 6.~_J D·D' T. SLABE, 1988 IZRK ZRC SAZU Acta carso!ogica, XVII (1988) vov je torej posledica ohlajevanja toplega zraka na stiku z mrzlim ali oblivanja hladnih sten s toplejšim zrakom, Toplejši zrak z visoko relativno vlago se ohlaja in presežek vlage se izloči na obodu rova, Kondenzacija je torej večja v jamah z izdatnejšim dotokom zraka ali vode s površja, Korozijsko agresivna kondenzna voda pa preoblikuje skalni obod ter tudi kapnike in sigo v jami. Na podlagi literature in opazovanj v nekaterih jamah pri nas, sem oblike, ki nastanejo s kondenzno korozijo razdelil na: l. Zračne kotlice in zračne fasete, ki so plitke in velikih premerov; nasta- nejo, ko rov obliva hitrejši zračni tok. 2. Zračne stropne kanale velikih premerov, ki nastanejo, ko toplejši zračni tok obliva najvišji del stropa. 3. Stropne in stenske razjede: a) stropne konice nastanejo na počasneje topljivih izbočenih delih kam- nine, b) drobne razjede na stenah in stropu nastanejo, ko je količina vode pre- majhna za enakomerno raztapljanje kamnine; lahko so posledica nehomoge- nosti kamnine ali točkovne korozije kondenziranih kapljic. KONDENZNA KOROZIJA V KOMARJEVEM ROVU Položaj in oblika rova Jama Dimnice z dvojnim sekundarnim vhodom leži v Matarskem podolju pri Markovščini. Skoznjo teče potok s flišnih Brkinov, ki ponikne v slepi dolini pri Velikih Ločah. Jamski sistem je sestavljen iz obsežne 2000 m dolge, s podori preoblikovane in s kapniki okrašene fosilne zgornje etaže in 4000 m dolge ter 40 m nižje vodne etaže. V 40 m globokem vhodnem breznu (sl. 1 B), v katerega obod so vsekane stopnice, ki vodijo v jamo, se 18 m pod površjem, tik za železnimi vrati, odpira Komarjev rov. Rov (sl. 1 A), ki je nastal ob razpoki s smerjo S-J in z naklonom 85° proti Z, je dolg 29 m in se postopoma spušča. Najnižja točka v žepasto za- prtem rovu je 10 m pod nivojem vhoda. Visok je 1,5 do 3,5 m in širok do 1,5 m. Stene in kamnita tla so ponekod prekrita s sigo, na dnu je nasuta ilovica. Nekaj drobirja je odpadlo s sten rova. Na tretjini rova se stikata sklada apnenca s stilolitskim šivom, ki vpada z naklonom 40° proti SV (sl. 2). To je edina lezika v rovu. Kondenzacija v rovu Dimnice so poseben klimatski tip jame, ki je sestavljena iz dveh neenako globokih povezanih brezen in vodoravne jame. Ko je zunanji zrak hladnejši od jamskega, vdira skozi globlje vhodno brezno, se v podzemlju segreva in dviga 84 T. Slabe, Kondenzna korozija na skalnem obodu Komarjevega rova Sl. 2. Odsek drobno razjedene stene: luknjičasto površje Fig. 2. A part of thinly corroded wall: sponge work skozi sosedno brezno skupno s toplejšim zrakom iz notranjosti jame. Toplejši jamski zrak se na hladnem površju megli, je zapisal I. Gams (1972, 35). Temperaturo zraka sem meril enkrat tedensko v času najizdatnejše poletne kondenzacije v točkah rova, ki so označene na vzdolžnem prerezu (slika 1 A in 1 B). Pozimi, ko so stene rova večinoma suhe, pa sem opravil le nekaj vzorčnih merjenj. Navajam temperaturne razmere z dne 29. 7. 1987. Redna merjenja ka- žejo, da so temperaturna razmerja v rovu skozi vse poletje enaka. Tempera- tura le malo narašča proti koncu poletja. Manjša odstopanja pa so opazna v času daljšega obdobja slabega vremena, ko se zniža tudi temperatura v rovu in začasno prekine zračna cirkulacija. Temperatura v breznu (sl. 1 B) se postopoma znižuje z globino: T 1 = 11° C, T 2 = 7,6° C, T 3 = 6,1 ° C in T 4 = 5,4° C. Na dnu brezna je temperatura več kot 20° C nižja kot opoldanska temperatura zunanjega zraka. V Komarjevem rovu (sl. 1 A) sem meril temperature na pol metra v navpičnem preseku. Najbolj izrazite so razlike v začetnem delu rova, kjer se od stropa navzdol vsake pol metra zniža temperatura zraka za polovico stopinje (T 5 [1-5], sl. 1 A). Tempe- ratura zraka je nad tlemi torej za 2° C nižja kot pod stropom. Manjše razlike, le 1,3° C, sem nameril pri T 6 (1-6). 85 Acta carsologica, XVII (1988) Temperature zraka v prečnem preseku pri točkah T 5 in T 6: T5 T6 'C strop rova 3 7,7 2,5 8,3 7,2 2 7,8 6,9 1,5 7,3 6,6 1 6,7 6,4 0,5 m 6,4 6,4 tla rova V zračni plasti nad tlemi rova sem nameril enako temperaturo pri T 7 (6,3° C) kot v najnižji plasti pri T 6 in T 5, zrak pod stropom pa doseže še 7° C. Nad tlemi je torej v vsem rovu plast hladnejšega zraka s temperaturo 6,4° C. V tem pasu kondenzne korozije ni oziroma je neizrazita. Zep hladnega zraka je v spodnjem delu rova višji. Pri točki T 5-1, kjer sem postavil termograf, higrograf in barograf, sta bili temperatura in zračna vlaga v desetih dneh merjenja v mesecu juliju enaki, zračni pritisk pa se je v času lepega vremena zvišal za 10 mb. Dnevne spre- membe zunanjih temperatur se v spodnjih plasteh zraka v rovu ne odražajo. Kondenzacija v spodnjem delu rova je bila majhna in količine kondenzirane vlage nisem mogel izmeriti. Na foliji se je nabralo le nekaj kapljic vode. Tudi temperaturne razlike med zrakom in kamnino so bile v višini folije neznatne. Pri točki 8 pa se je na kvadratnem metru polivinilaste folije v štirinajstih dneh nabralo 2 1 vode. V tem delu rova je kondenzacija najbolj izdatna. Tempera- turna razlika med zrakom in površinsko plastjo skale je pri prvi foliji okoli 1° C: T 8 zrak T 8 skala 14. 7. 17. 7. 23. 7. 29. 7. 8,2 8,1 8,3 8,1 °c 7,3 7,3 7,3 7,2 °c Temperatura površinske plasti kamenine proti stropu narasca, kot narašča tudi temperatura zraka. Kamenina se torej segreva s toplejšim zrakom in to- ploto, ki se sprosti pri kondenzaciji. Nad tlemi, v najhladnejšem pasu zraka, kjer ni znakov kondenzne korozije, tudi temperaturnih razlik med steno in zrakom ni. Vzorci vode so bili nasičeni, kar je lahko že posledica prahu, ki smo ga dvigovali z gibanjem v rovu. V dveh vzorcih smo v laboratoriju določili 30 mg Ca/1, v tretjem pa še enkrat več, kar je verjetno posledica vmesnega obdobja izhlapevanja. Šibko zračno cirkulacijo sem skušal določiti z dimnim poskusom. Na sredo vhodnega dela rova smo nastavili dimno telo. Toplejši zrak se je dvi- goval in oblival zgornje dele sten in strop po rovu navzdol, v zgornjem delu pa je nad tlemi odtekal iz rova. 86 T. Slabe, Kondenzna korozija na skalnem obodu Komarjevega rova Sl. 3. Luknjičasto površje stene Fig. 3. Sponge work on the wall Sl. 4. štrlinasto površje stene Fig. 4. Protuberances on the wall 87 10 Acta carsologica, XVII (1988) V rovu lahko ločimo tri tipične klimatske situacije: poletno, prehodno spo- mladansko in jesensko, ter zimsko. Poleti se zrak v zgornjem delu brezna, ka- mor sežejo tudi sončni žarki, segreva. Plast zraka pod nivojem vhoda v Komar- jev rov je toplejša, kot je spodnja plast zraka v rovu. Mrzel zrak se iz rova nad tlemi preliva v brezno, pod stropom pa priteka v rov toplejši zrak. Ta obliva hladnejšo kamnino na stropu in v zgornjem delu sten. Ohlajen zrak se sproti spušča k tlem, nekaj pa ga odteka naprej v notranjost, kjer se proces kroženja nadaljuje. Topel vlažen zrak se ob stenah ohlaja in izloča vlago. Večina vlage se izloči v vhodnem delu rova, proti notranjosti pa kondenzacija hitro pojema. Že prva ožina v rovu, 10 m v notranjosti, je meja med izdatnejšo in šibko konden- zacijo. Ko se zrak v breznu ohladi, vdre v rov, kjer se zaradi toplejšega okolja osuši in kondenzacija se prekine. Poletni klimatski tip traja od pozne pomladi do jeseni. Na stropu in na zgornjih delih sten se v tem času izloči okoli 141 kondenzne vode na kvadratni meter. Kondenzacija je sorazmerno šibka, kar je posledica majhnih temperaturnih razlik med zrakom in skalo, ne preveč vlaž- nega zraka in neizrazite zračne cirkulacije. Nekoliko izdatnejša je, ko je vhodno brezno vlažno in se segreti zrak v breznu lahko navlaži. Prehodne klimatske razmere so spomladi in jeseni, ko so temperaturne raz- mere v breznu in rovu izenačene. V rovu ni zračne cirkulacije in stene so suhe. Pozimi vdira v vhodno brezno mrzel zrak s površja. Del mrzlega zraka vdre tudi v Komarjev rov in izpodriva tamkajšnji zrak navzgor proti izhodu. Na stiku teh dveh zračnih plasti se izloči največ vlage. Proces je kratkotrajen, omejen je namreč le na čas vsedanja mrzlega zraka, in kondenzacija je šibka. Oblikovanost skalnega oboda Površje skalnega oboda rova lahko po značaju korozijske razjedenosti raz- delimo v tri morfološke tipe: l. Gladko površje s sledovi manjših odkruškov. 2. Luknjičasto površje s polkroglastimi manjšimi zajedami nepravilnih oblik s premerom 1-2 mm (sl. 1 A, 3). Kjer je kondenzne korozije še manj, raz- jede prehajajo v večje, do 8 mm dolge, lahko prav toliko široke, in so sestav- ljene iz polkroglastih vdolbinic. Površje med njimi je razjedeno še z manjšimi vdolbinicami s premerom 1 mm. 3. Štrlinasto površje z 1-3 mm dolgimi in praviloma nekoliko ožjimi spa- ritnimi zrni (sl. 1 A, 4). Vmesno površje je prekrito s tanko plastjo rekristalizi- ranega kalcita. Korozija hitreje razjeda ob razpokah in stena se zato kruši. Kru- šenje je počasno in odkruški so majhni. Prehodi med posameznimi tipi skalnega površja so postopni. Na stropu in na zgornjih delih sten vhodnega dela rova, kjer je kondenzna korozija naj- večja, je skalno površje gladko (sl. 1 A). Tip 1 v notranjost in navzdol postopoma prehaja, sorazmerno z manjšanjem količine kondenzne vlage, v luknjičasto po- vršino, tipa 2. V okolju najmanjše kondenzacije, za prvo zožitvijo v rovu, pa prevladuje skalna površina tipa 3. Nad spodnjim pasom, kjer kondenzacije ni ali pa je prešibka, da bi razjedala, se ponovi ozek rob tipa 2. Na stiku spodnjega mrzlega zimskega zraka, ki vdira v rov, in toplejšega notranjega zraka, je 88 T. Slabe, Kondenzna korozija na skalnem obodu Komarjevega rova 2.5m _L o 0,5 1m Sl. 5. Mreža plitkih kotlic na skalnem obodu Fig. 5. Net of shallow scallop on the rocky rim 89 ~ Siga 11 12 Acta carsologica, XVII (1988) namreč kondenzacija izdatnejša, Najlepše je vidna meja vertikalne tempera- turne zračne plastovitosti in z njo povezane kondenzne korozije na dnu rova. Spodnji del sten, kjer kondenzne korozije ni, je prekrit s sigo, zgoraj, kjer je siga odstranjena s kondenzno korozijo, pa so stene drobno razjedene. Sklep Razporeditev različne količine kondenzirane vlage na nehomogeni kam- nini je posledica zračne cirkulacije v žepasto zaprtem, navzdol nagnjenem rovu. Korozijsko agresivna kondenzna voda raztaplja zgoraj svetlejšo plast dismi- krita in spodaj nekoliko bolj topljiv biomikrosparit. !zgleda, da se agresivnost kondenzne vode v rovu ne spreminja in je različna razjedenost skalnega oboda predvsem posledica različne količine kondenzne vlage in z njo povezanega od- plakovanja raztopine. Okoli manj topnih kristalov sparitnega kalcita se kamnina hitreje raztap- lja. Nastali so trije tipi skalnega površja. Iz delov skalne površine, kjer je raz- jedanje najhitrejše, ne povsem raztopljeni ostanki sparita odpadajo, in nastaja sorazmeroma gladko skalno površje (tip 1). Kjer je vlage premalo, da bi raz- ločila in raztopila tesneje povezane agregate sparitnih zrn, nastanejo med njimi drobno razjedene luknjice (tip 2). Na delih površine, kjer je kondenzne vlage najmanj, pa iz mikritne osnove štrlijo zrna sparita (tip 3). V obdobjih izhlapevanja vlage s skalne površine nastane na stenah tanka prevleka iz raztopine izločenih kristalov kalcita. Vlage je namreč premalo, da bi sproti izpirala raztopljeno kamenino. Največ prevleke je na tistih delih skal- ne površine, kjer je kondenzne vlage najmanj (tip 3) in pride izhlapevanje naj- hitreje do izraza. Rekristalizacija upočasni nadaljnje raztapljanje kamninske podlage. Ob gosti razpokanosti se kamnina lušči. Kaže, da je siga nekoliko slabše topljiva od kamnine, saj so ostanki sige na izbočenih delih kamnine. Površje skalnega stropa v vhodnih delih in sten v notranjosti, ki ga je raz- jedla kondenzna korozija, je razčlenjeno v velike in plitke, v mrežo povezane kotlice (sl. 5). Premer kotlic je 0,25 m do 1 m, poprečna globina je 0,1 m, naj- večja izmerjena globina pa je 0,4 m. V ožjem delu rova so praviloma manjše. Kotlice so nepravilnih oblik, nekoliko podaljšane v smeri padca rova. Robovi kotlic so neizraziti, delno preoblikovani tudi s kondenzno korozijo. Kotlice, ki so zajedene tudi v dele sten, kjer kondenzne korozije danes ni, so bile deloma pre- krite s sigo, kar dokazujejo ostanki tako na robovih kot na dnu kotlic, torej na mestih, kjer je bila odložena v večjih količinah. Na vprašanje, kdaj in kako so kotlice nastale, še ne znam odgovoriti. Lahko pa predpostavim nekaj možnosti. Nastankov brezna in Komarjevega rova ni moč povezovati, čeprav ju druži oblikovanje ob isti razpoki. Mlajše brezno je le presekalo rov in ga klimatsko povezalo s površjem. Ali so kotlice nastale s hi- trim zračnim tokom, ko je bil rov še odprt? Že šibka kondenzna korozija nam- reč, ki smo ji priča še danes, je razjedla večino sige na skalnem obodu. Je bilo oblikovanje skalnega oboda povezano s prenikajočo vodo skozi stropno razpoko, ki je danes zapolnjena s staro sigo? Ali pa je rov nastal s pretakajočo vodo v zalitem podzemlju? Vprašanja torej, ki obetajo pestro nadaljnje proučevanje. 90 T. Slabe, Kondenzna korozija na skalnem obodu :i-::omarjevega rova 13 LITERATURA An dri e u x, C., 1970: Contribution e l'etude du climat des cavites naturelles des massifs karstiques, Annales se speleologie 25, 441-559. C i g n a , A. A.; P. F o rti , 1986: The speleogenetic role of air flow caused by con- vection, International Journal of Speleology, 41-52, Trieste. Ford, T. D. & C. H. D. C u 11 in g f o r d, 1976: The Science of Speleology, New York. Gam s I., 1972: Ekskurzije, 6. kongres speleologov Jugoslavije, Sežana-Lipica, 10.-15. okt., 34-36, Postojna. Geze, B., 1965: La speleologie scientifique, 134-135, Paris. Habič, P., 1985: Razpadanje in uničevanje kapnikov pod vplivom naravnih doga- janj in človekovega poseganja v kras, Naš krš V. 11, No. 18-19, 21-31, Sarajevo. Pa s q u in i, G., 1968: Considerazioni sulla percolazione e sulla condenzacione, Le grotte d'ltalia V 4/4, 323-327. Rena u 1 t, Ph., 1968: Contribution e l'etude de actions mechanique et sedimento- logiques dans la speleogenese, Annales de speleologie, 529-596. S 1 a b e, T., 1987: Jamske anastomoze v Dimnicah, Acta carsologica 16/8, 167-179, Ljubljana. S 1 oven s k a k r a š k a te r m i n o 1 o g i j 8 , 1973, Ljubljana. CONDENSE CORROSION ON ROCKY RIM OF KOMAR CHANNEL IN DIMNICE Summary While studying the shape of rocky rim of the channels in Dimnice cave near Markovščina my attention was drawn by thin corrosion of the Komar channel walls which are shaped by recent condense corrosion. The observations of microclimatic properties of this channel in the entrance pothole of the cave and petrographic ana- lyse of its rocky border rendered possible to explain the conditions for the develop- ment of condense corrosion and its influence upon the formation and dissolution of rocky surface. Based on literature and on my own observations in some caves at us l've divided the forms of condense corrosion to air solution cups and air flutes, air roof channels and roof and wall solution pits. Distribution of different quantity of condense humidity on non-homogeneous rocky rim of the channel are the results of air circulation in pocket closed descend- ing channel. In the channel three typical climatic situations can be distinguished: summer, transition in spring and autumn and winter one. In summeT when the air layer under the level of the entrance to the pothole is warmer than the lower air layer in the channel, the cold air from the channel above the floor circulates into the pothole, while under the ceiling warmer air flows into it. The most of humidity precipitates in the entrance part and is decreasing quickly towards the interior. In spring and autumn there is no air circulation in the cave and the walls are dry. In winter cold air descends into the pothole, breaks into the channel too and in contact with the internal warmer air the most of humidity precipitates. The process is limited to the tirne of settling of cold air and condensation is weak. 91 14 Acta carsologica, XVII (1988) Corrosion agressive condensed water creates the surface of the rocky rim. From the parts of rocky surface where dissolution is the most active not entirely dissolved particles of sparite are falling down and relatively smooth rocky surface develops (type 1, Fig. 1). Where there is not enough of humidity to discern and dissolve tightly cemented fabric of sparite grains the rock is thinly indented with small solution pits (type 2). On the places of the surface where there is the least of humidity the sparite grains are sticking out the micritic base (type 3). 92