GLASOVA anorama KRANJ, 18. AVGUSTA 1962 — LETO II — ŠT. 32 VLAK S 419 SLOVENSKIMI IZSELJENCI. KT ŽIVE V FRANCIJI, V GLAVNEM V POKRAJINI MOSELLE, JE V PONEDELJEK NEKAJ PO 13. URI Z OKROG SEST-URNO ZAMUDO PRIPELJAL NA JESENIŠKO POSTAJO. KJER SO JIM PRIREDILI PRISRČEN SPREJEM. REPORTAŽO BERITE NA 3. STRANI Dvojni polet v vesolje Pravijo, da ena lastovica še ne oznanja pomladi, /daj, ko sta se z vesolja srečno vrnila s svojega skupnega poleta dva sovjetska vesoljska potnika Nikolajev in 1'npovič, ki sta skupaj preživela v vožnji okoli Zemlje Ni teden, lahko zagotovo trdimo, da dan. ko bo človek obkrožil Luno ni več daleč. Tuda, ne gre *ko1j za polete v vesolje, zakaj po mnenju s<>\ jelskih znanstvenikov osvojitev vesolja ne pomeni samo poletov, temveč pro-uiiti pogoje, pod katerimi ho človek Ialiko v vesolju živel in delal. Dnevi nestrpnega pričakovanja, kdaj se bosta dva človeka iz vesolja spustila na zemljo in kakšne vesti bosta prinesla iz tega dolgega potovanja, so zapisani v kroniki vesoljskih raziskav. Sovjetska zveza in z njo ves svet se je veselil trenutka, ko sta se -Sokol-« in »Orel« vrnila na Zemljo. V rojstnih mestih dveh vesoljskih potnikov Ceboksaru in Uzinu so se zbrale množice, da bi pred hišami kozmonavtov čestitale staršem in domačim Podatki o tem dvojnem poletu so občudovanja vred- ni. Majorja Nikolajeva so izstrelili s kozmodroma Baj-konur 11. avgusta ob 11.30. V mračnem, tihem okolju vosolja je toroj preživel 5M.25 ur ali skoraj štiri dn;! V tem času je nad 64-krat letel okrog Zemlje in preletel 2.(500.000 km. To je sedemkratna razdalja med Zemljo Ln Luno. Podpolkovnika Popoviča so izstrelili iz Istega kozmodroma dan pozneje. V vesolju je prež.vol nekaj manj kot tri dni. V tem času je preletel približno 2 milijona kilometrov. Zemljo jo obkrožil nad 48-krat. Pot, ki jo je preletel je enaka petkratni razdalji med Zemljo in Luno. Po pristanku na Zemlji sta oba vesoljska potnika b.Ia dobro razpoložena. Na poti od letališča do hiše, v kateri sta bila kosmonavta na počitku, je množica ljudi uprizorila enkratno navdušenje. Ko sta prispela v hišo, je bilo toplo, nakar je PopoviČ dejal: -Častna beseda v vesolju je bilo mnogo udobnejše.« Nikolajev pa je dodal, -da, bilo je manj ljudi in manj hrupa.« SOVJETSKI KOSMONAVT NIKOLAJEV, KI JE KOT TRETJI VESOLJSKI POTNIK POČAKAL V VESOLJU TUDI ČETRTEGA SOVJETSKEGA KOSMONAVTA POPOVTCA, DA BI SE Z NJIM LAHKO POGOVARJAL \"a svetu volijo najrazličnejše lepotice. Vsako leto dobimo novo -lepotico sveta-, na ducate lepotic različnih držav, na stotine lepotic raznih most, hotelov, plaž... (tudi nudksti volijo svojo lepotico) in le mnogo drueth. Volitev lepotice je, kjer si ±e bodi, vedno prijeten dogodek za vse, ki se navdušujejo za lepa dekleta (ni prav. da se še nihče ni spomnil na to, da bi uvedli tudi volitve lepotcev), zato sc temu tudi na Bledu nočejo odreči. Glavno besedo pri volitvah na Bledu so imeli gle-davci v kazinski dvorani. Zato sc je bilo mogoče uvr- Blejska lepotica stiti v ospredje tudi z glasovi številnih znancev in prijateljev. Za -lepotico Bleda« — Mojco IMatner iz Ljubljane — to ne velja. Za Mojco so značilni tile podatki: stara je 17 let, v jeseni bo šla v III. razred gimnazije, rada ima zeleno, rdečo in črno barvo, ne mara telovadbe, rada se uči jezike, večkrat nastopa v televizijcJkih oddajah, visoka je 170 cm, težka 52 kilogramov in doma je iz Ljubljane. £ Pa tvoj konjiček? -Balet. Učim se ga že 6 let. Zaradi nje?a ne maram telovadbe. Mislim, da to dvoje ne gre skupaj.« £ Ali se kaj bojiš, da ti bo tvoja sestrica kdaj tekmica? -Oh, saj je stara šele osem let!« 0 Zehs priti k filmu? »Enkrat sem že igrala. Epizodno vlogo v filmu »Ples v dežju«. 0 Katere knjige in filmi so ti najbolj ugajali? -Od knjig Desiree, od filmov pa -Vojna in mir-, »Vreli asfalt«. 0 Pred kratkim si bila izvoljena tudi za -lepotico hotela Palače« v Portorožu. Katere izvolitve si bi "a bolj vesela? -Ne vem. V Portorožu je bita hu ša kon\urcnca. na Bledu pa lepša darila.« Srečanja z 1 j ml ni i Prsti Vatikana na Cejlonu V glavnem mestu Cejlona so Izvršili smrtno kazen nad umor« med priprtimi 2aio- iako močan, da .so lahko za- inoriv.cm ccUonskega premiera Solomona Bandaranaike. kel tudi Richard de Zoisa, vlačevali s preiskavo in pri- «»b tej priliki je sovjetski časopis »Novoje vremja« objavil Njegov brat je bil na polo- pravljali maščevanje. Nejas- zanimiv članek, ki ga v skrajšani obliki ponatiskujemo. žaju namestnika cejlonske no je, kako bi se policije. Ta je podvzel vse stvar končala, če v začetku K F" > T /A RADI ZLOČINA mon.ii. ki jo 24 ur pred iz- ukrepe, da bi se "stvar za- leta ne bi zaprli tudi tretje- Vmestni temnici -Lili- 1 vrtitvijo smrtne kazni, ko so pietla in porazgubili dokazi, ga brata Zoisa. Tretji brat kada-« v cojlonskem mu zavrnili prošnjo za po- Glavni dokaz, samokres t- ni prišel v zapor po nedoiž- glavnem mestu Kolom- milostitev, spremenil 6VOJ0 katerim so Ban-daranaiko nem, Pripravljal je državni bo ro obesili morivca bivše- vero. Na prošnjo zločinca je ubili, je ostal v dobrih ro- udar, ki pa je bil pravočasno premiera. v celico prišel katoliški du- kah. Kaznovani zločinec-je odkrit, budistični hovnik in morivec je bil po jz tega samokresa izstrelil _ vseh verskih običajih pre- štiri strele na cejlonskega- krščen. Med tem verskim premiera, peti .strel pa je bil vl ga cejlonskega Morivec je bil V Kolombu so soda j sporo-ili, da se boSo kmalu zagovarjali pred sodjščem ude- * -t m obredom je budistični menih namenjeri njegovi ženi. ki je __. ,____ ..,„,", **flJ*'llQJfc9 ne more dobiti odveze ,«,!a stre.'.. ,ek'.„ n« po. v k- an ,^a>m .^J.^ ' - nebesih, sedaj pa, ko je svojemu mozu Čeprav jr P™čic $*> jo začel Mttnc damo.« Takrat pa pra vi ena izmed starejših dam generalovi mami: »Vaš sinje velik človek!« V trenutku, ko je generalova mati gledala vse tri svoje sinove, je pristavila: -Kateri pa?« O PRAZNOVERJE Ameriški vesoljski potnik John Glenn, ki je kljub številnim pismenim opozorilom obkrožil Zemljo z raiketo Mcrcurv št. 13, je dobil od 13 ameriških senatorjev za uspešno borbo proti praznoverju kot darilo 13 zlatih Točnih ur z gravirano številko 13. • POTOVANJE Z VLAKOm Nojboljše plačani televizijski igravec na svetu — arn«>-risfci komik Jaekio Gleason ne mara potovati z letalom hi do sedaj š<» ni prestopi) vrat potniškega letala. — Za pvoje potovanje iz Hollywoo-da do New Vorka si je pred kratkim najel poseben vlaik * sedmimi vagoni. 0 OZDRAVELA PEVKA Znana francoska pevka, ki služi za vzor v petju popevk ste\ilnemu naraščaju. Ne zahvaljuje svojemu novemu možu, grškemu brivcu Theu Lamboukasu za ponovno ozdravitev. - Theo je spravil iz moje spalnice spalno praške, kapljice za želodec, srčne tablete in zdravila za rcvmntizem- - j« tujemu tisku zaupala slavna pevka. \LADA VDOVE Vlada, na čelu katere je v'dova bivšega cejlonskega ~ premiera Bandaranaike, na-odmotavaii. Dogna.: so. da ' ._. ..... ,, .. je lastnik samokresa fmanč- ć^e lsto P??«™ ni minister Stenly de Zois ^° Je zacrtal ze n^n mož- Podatki preiskave so prišli v Sedaj je postalo marsikaj \'i noben čudež, da je cejlonski tisk in -.- skupščino, u/.. iščeno, zakaj Jo bila or-pot?topek proti zločincu Posledica tega je bila, da so ga.mzirana zarota proti vla-lep čas miroval. Po se bratje Zois morali povlo- di. Da bi razumeli, zakaj je trditvah nekaterih cejlonskih či z visokih položajev. Vpliv morivec dobil orožjo. jo d odposlance v se je prve dni po družine Zois je bil še vedno volj, če pregledamo spisek cana detektiva Iz Londona. MIROVANJE POSTOPKA Zlata medalja s- nedeljo zvečer sc je vrnil s Fi;iske y trobentar Pavel Grašič. S študc:itov-skim orkestrom, }ii je štel 11 glasbenikov, je nastopil na festivalu v glavnem mestu Finske Helsinkih. ^ Koliko časa ste bili na Finskem in koliko ste igrali? «V Helsinkih smo bili 11 dni. Za pot smo porabili preko Madžarske in SZ po pet dni v vsako smer. Igrali smo precfj, po dvakrat do trikrat na dan, tako da smo bili zelo utrujeni.« O Kdo vse je 'nastopil na festivalu? Nastopilo je mnogo skupin iz Azije (Kitajci, Japonci, Vietnamci) s svojimi ladjami so pripluli Francozi, Sovjeti fn vzhodni Nemci, bili so tudi Kubanci, Američani. Egipčani. Madžari, Cehi, Bolgari, Romuni in še precej drugih.« % Kulturni program je imel tudi tekmovalni pomen. Kako ste se uvrstili? >Igrali smo v skupini orkestrov z velikimi zasedbami. V naši skupini so igrali tudi poklicni godbeniki sofijskega radia, razen tega pa sc nekaj drugih ansamblov. Zasedli smo prvo mesto in osvoji">i zlato medaljo. Tudi naš aranžer Janez Gregorc je prejel posebno diplomo za najboljše aranžmaje. V mali zasedbi pa so osvojili zlato medaljo CehoslovakL« ^ Kakšen je bil sprejem? '-Lahko rečem, da je bil dober, tako takrat, ko smo igrali, kakor tudi takrat, ko smo bili na uli.uh finskega glavnega mesta, česar nt bi mojpel trditi za vse ostale udeležence festivala. Sploh je bilo med prebivavstvom precej ljudi, ki so nasprotovali festivalu, kar se je izražalo tudi ob demonstracijah ob otvoritvi, o čemer pa ste gotoio ze brali v dnevnem časopisju.« % Ko m se vračafi dumov. >te verjetno Še kje nastopili? Ne. Hoteli smo nastopiti v Leningradu, pa nismo mogli dobiti dovoljenja. Povedali so naru dR bi lahko prišli šele novembra!- *A:rrm<-ki poskusi v strato-tftri ipomiKiajo zelo na otroke, ki ;r igralo z britvijo.* C Tant, namestnik generalnega sekretarja OZN »S^beno področje izobrazbe rti dane, tako zapostavlic-no ko: prekvalifikacija tistih, ki že imajo neko l/obrazbo.' Pedatratki inštitut \ Bri)'-kl>nu •ObsttAfM A'%. sem letel po vesolju, sem si zaželel, da bi takšen mir zavladal tudi med ljudmi na >\>etu.* Jurij Gagarin, sovjetski kozmonavt Jtopoi i.i/j« • RopoKu/H • Ri-porlutu • iU■)>»■ l.i/.i » Kcporlužu • Rvytii U/a • Rvpoi l.g.i • Ki|inil,»a S slovenskimi izseljenci od Jesenic do Ljubljane stiski rok med smeho solzami i Slovenska zemlja, kl je niso nikdar pozabili In ki Jo prijateljico.., izmenjati si h. leta v leto raje obiskujejo, jih je spet prisrčno in toplo nekaj b.scj, obrisati solze, sprejela. Kot mati svojega sina, ki se vrne po dolgih letih, urediti za odhod domov. Do- . . . „ pust jo kratek in treba je iz- Domovina ne pozablja svojin sinov in hčera. In tudi korktiti vsako mjnuto. oni ne pozabljajo svoje domovine. Pripovedovali so mi .. . Domovina je bila kruta, ko so morali oditi. Ni bilo dela -Šestnajst let sem imel, ko In ne zaslužka in sprejeli so jih francoski rudniki, kjer so sem leta 1924 odšel zdoma s krvavele njihove dlani in se potila njihova čela. Ustvarili so trebuhom za kruhom, sam, si dom in družino daleč od rodne grude. Pa jim srce ne brez očeta in matere. 32 let da miru, da se včasih ne bi vrnili. nisem videl Slovenije, zad- Domovlna Je ena in vedno najboljša mati! nJa štiri lcta P3 VcJako leto prihajam na dopust domov. »Dragi bratje in sestre v ta topli sprejem, ki ste nam 37 let ecm delal v rudniku, domovini! Z veseljem spre- ga spot pripravili. Zelo nas v Merleoachu, zdaj sem pa govorim nekaj besed v naši razveseli in marsikdo ima že leto dni upokojen.« rojstni domovini, kamor smo solze v očeh, ko zagleda na Anton Cop iz Far« pri se sretno pripeljali. Najprej naših tleh predstavnike naše Kočevju je za trenutek utih-iskreno pozdravljam vse čla- Izseljenske matice in svoje nil, potem pa nadaljeval: -V ne Izseljenske matice in se sorodnike, jim najlepše zahvaljujem za Vse leto se človek veseli tesa obiska, obiska svoje rodne grude. Se enkrat najlepša hvala Izseljenski matici za njen trud za nas izseljence. Se naprej jim želim mnogo uspehov in takega prijateljstva kot doslej. Isto želim tudi oddaji Radia Ljubljana za izseljence. To želi Johnn Priboiek in pozdravljam tudi vse ostale naše rojake v Franciji, ki se letos niso mogli udeležiti obiska v domovinu Posebno lep pozdrav mojim hčerkam Lukašok in Klein z družinama, prav tako tudi vsem mojim prijateljem. — Johan Pribošek.« Razen njega se je v imenu vseh izseljencev iz Francije na jeseniški železniški postaji za topel sprejem zahvalil Se Franc Skruba. V vlaku je bilo vroče. Z robcem sem si nenehno brisal pot s čela. Rojaki pa so Marija, verjetno pa tudi mi pripovedovali svoje zgod- sestri in brat.« Oči so se mu be. Na kratko — ni bilo časa orosile. »Zapišite še to!« je za daljše razgovore. Hitro rekel, »z velikimi črkemi s-i-tci-t dw txt cn, i; "* hm namreć v Ljubljani zapišite in vsi mladi naj r-re-. :>l 1SK1 KUK IN SOLZE V in tam so jih čakali domači, bero, da je bolje doma kot v OCEH, KI GO\ORE: SREC- Treba je bilo iztovoriti prtija- tujini« Ustvaril sem si dim KO V DOMOVINI! go, treba se je bilo na hitro v "tujini. Žena ni Slovenka EDEN NAJSTAREJŠIH IZSELJENCEV, FRANC POGLAJN IZ PRESKE PRI SMARTNEM NA DOLENJSKEM. STAR ZE 85 LET. SE JE NA VSAK NAČIN HOTEL SLIKATI Z JESENICANKAMA V NARODNIH NOŠAH. KI STA ZA NASE ROJAKE PRIPRAVILI ŠOPKE GORENJSKIH NAGELJNOV S SPREJEMA SKI POSTAJI NA. JESENI- Ljubljani me čaka mamn in otroci (pet jih imam) pa znajo že zelo slabo slovensko. Ce bi bila žena Slovenka, bi zdaj, na stara leta raje živel doma, tako pa . ..« Močno mi je stisnil roko, ko sva se poslovila ... A gnus Ziete je mlada gospa, komaj 26 jih ima in v njenem naglasu je že čutiti močan tuj prizvok. »Slabo govorim slovensko!« mi je povedala. »Poročena sem s Francozom, stara pa sem bila komaj dve leti in pol, ko sem zapustila Rimske Toplice, kjer sem rojena. Ze drugič sem prišla v Slovenijo in še bom prišla. Zelo mi je všeč.« Marija Ločičnik (rojena Papež) iz Bo>tanja ob Savi prj Sevnici je bila rojena leta 1892 in v Francijo je odšla šele leta 1954, pa se tokrat za stalno vrača domov. -Mož Franc Ločičnik«, pripoveduje, »je bil Slovenec, doma iz Sevnice. Dve leti je bil mlajši od mene. L. 1954 je prišel na dopust in poročila sva se. Delal je v rudniku, a bil je že upokojen. Zelo dobro sva se razumela. Toda letos, 3.junija, je umrl, s'ar 68 let. Zdaj grem domov, kaj hočem sama v tujini ...« Vseskozi Je imela solze v očeh. ko mi je pripovedovala svojo zgodba -Kako ciobro sva se razumela .. .« je ponavljala. Alojz Jlervar iz okolica Trojan je med redkimi našimi izseljenci v Franciji, ki ne dela v rudniku, ampak] ima 6vojo trgovino. Vendar je 13 let delal v rudniku. Zona je Slovenka, doma iz Konjic pri Mariboru. V Francijo je odšel leta 1921. Nekaj časa je imel težave z jezikom, potem pa se človek vsemu privadi, pravi. Ze lani je dopust izkoristil v svoji rodni domovini, pa je zbolel, takoj ko je prišel. »V klinični bolnišnici v Ljubljani sem bil operiran na žolčnih kamnih. Težka operacija, pa sem se zelo dobro pozdravil, tako dobro, da sem čez tri tedne z ostalimi rojaki vred šel že domov. Zahvaljujem se »Yvos\i * STOLETNIM Mnogi znanstveniki so bili mnenja, da je vlsotka starost značilna samo za prebivavce Kavkaza, ki je znan po blagem podnebju. Toda z njim se lahko kosajo mnoga področja Jakutije v Vzhodni Sibiriji, v kateri je že 158 pre-bivavcev prešlo stoto lefo. Severno od 67. vzporednika ob izviru reke Jane v malem arktičnem naselju Stolbi živi več rudarjev stoletnikov. Po mišljenju zdravnikov — higi-enikov vpliva na »podaljša-n.io mladosti« predvsem zdravo podnebje. Število sončnih dni je tu večje kot v drugih /.nanih klimatskih kopališčih Kavkaza in Švice. Široki masivi iglastih in listnatih gozdov obogatijo zrak z zdravilno aromo smole. V Jakutiji je na vsakih 100 tisoč pcebi-vavcev povprečno 32 stoletnikov, medtem ko je v ZDA med belci le 13 stoletnikov na 100 tisoč prebivavcev. Se manj jih je v Franciji, in sicer: 0,7; v Angliji 0,6 in Japonski 0,1. m VESELA NARKOZA Zdravnik moskovske rešilne postaje Andrej Sergejev in inženir Boris Gorski sta skonstruirala prenosljiv aparat za dajanje kratkotrajne narkoze. Na pokrovu kovoka so baloni s protok sidom in kisikom. Vsebina balona je zadostna, da vzdrži bolnika pod narkoza 40 minut. Aparat je enostaven, z njim se lahko upravlja. Vse potrebno za delovanje naprave se lahfco pripravi v eni do dveh minutah. Protoksid ni škodljiv za organizem. Izzove odlično razpoloženje, bolniki so veseli, nekateri pa prično celo peti. Kemiki ga niso zaman imenovali ►►razveseljujoči plin-. Aparat je uporaben v vseh primerih — tudi v napadih, ki jih spremljajo hude bolečine. Potrebno je le nekaj minut sna pod delovanjem -.razveselili jočega plina« in bolečine ponehajo. m TELEVIZIJSKI STOLP Tovarna žele/nih konstrukcij v Dnjrpropetrovsku (l krajina) je za leningra i-ki televizijski center zgradila 315 m visek stolp, ki je za 1"> m višji od znanega Elffloveaa stolpa v Parizu. Televizijski stolp je zgrajen v obliki še-fterofccfne piramide. V višini 200 m d rov je montirana 3 nadstropna stavba s površino 4C0 kvadratnih m< trev. V prvem nadstropju so prostori za izletnike, v ustulh dveh nadstropjih pa TV naprave za črno-bclo in barvno televizijo. c ALI JE NA MARSU VODA? Znani sovjetski znanstvenik profe*ar M i kol a j Kczirev, ki je odkril vulkansko erupcijo na Mesecu, se že dalj časa ukvarja s proučevanjem Marsa. Proučeval je spektogra-me, ki jih je dobil v času opozicije Marsa v letih 1954, 195G in 1961. Po daljšem študiju Marsovih spektogramov je prišel do spoznanja, da je na planetu Marsu voda v obliki snega in ledu. Žrtev svojega odkritja Strokovnjaka britanskega ultra - tajnega laboratorija za pripravo bakteriološkega orožja je ubil bacil pljučne kuge. ki ga je sam ustvaril rsc leta. 1925 so se delegati gj 81 držav v Ženevi strinjali v tem, da bi bakteriološko vojno prepovedali. Vendar 4*t prepoved ni bila upoštevana. Tako so na primer Japonei delili med drugo svetovno vojno prebivav-cem v Mandžuriji okužena nalivna peresa in tako opravljali svoje eksperimente. Nemci so leta 19-13 objavili, da so njihovi znanstveniki Izdelali strašno oružje, ki loško orožje postalo tajnost. V vseh velikih državah so laboratoriji zaščiteni j nae-lektreno bodečo žico. s policijskimi psi. hermetično zaprtimi okni In z vrati, ki jih odpirajo posebne elekironske naprave. Na tisoče znanstvenikov dela v tek laboratorijih. Njihovi -uspehi" nam že ob sami misli na to. da bi jih kdaj uporabili, vzbujajo strah in grozo. Na primer -boluli- položimo v granate in bombe mrčes, ki prenaša to bolezen in v nezaščitenih predelih se bo bliskovito razširila in onemogočila vsako obrambno sposobnost. NEUMCl IIV \ KUGA Proti tej bolezni so zdravniki i K i to ime res tudi zaslužijo) našli zaščito - antibiotike. Toda tudi znanost, ki dela t» smrt. ni po- pustila. Mikrobiolog so začeli v strašnih laboratorijih vztrajno vzgajati mikroorganizme, ki jim antibiotiki ne morejo tlo živega. V tem so uspeli. Tudi dr. Gk-fri Bac-kon, v britanskih laboratorijih Porton Davvns. jc vzgojil nov baeil kujje, proti kateremu se ni mogoče boriti. Sam je bil sirer cepljen proti kugi, toda to mu ni p ••••• » • tlo, saj je bil okusen s svojim -velikim«, i/umom. ZNAK ZA NEVARNOST Takoj r»v> smrti znanstvenika Haekona to l> i 1 i narejeni vsi ukrepi, da bi se širjenje bolezni preprečilo. Našli so 42 oseb, ki s« bile skupaj z njim neposrevt-no pred njegovo obolelostjo in smrtjo. Med njimi so bili tudi njesova žena. dve hčer-« ki, mlada Francozinja, k« jj minu- j>ovjctska zveza, in Kitajska tah. Najbolj zanesljivo bak- »btožili Ameriko, da je v terlolo ko orodje SO Se vedno Koreji razlru-sila na milijone udri sovražniki človeštva: lužclk - nosilk raznih nt- t;fus. kolera, kuia. Lahko in lez.ljivih bolezni, je baka eri o- hitro se širijo. Dovolj je. če Kmetje podijo J ca u a Gabina francoski kmetje opominjajo nekmete, naj dajo zemljo v zakup tistim, ki jim je obdelovanje poklic - Naslednja tarča Brigilte Bardot? TAKOJ ZA ALŽIRSKIM PROBLEMOM t mečki problem v Fratvt ^ ciji ni nov. Nezadovolji stvo je doseglo «■• \ « Pred dnevi )e Pariz z velikim vznemirjenjem sprejel novico, da Je več sto kmetov prišlo na posestvo Igravca Jeana Gabina in zahtevalo, da jim da v zakup svojo ogromno* posest. Po mnenju desničarskega tiska taki izpadi kmetov ogrožajo sani temelj kapitalističnega reda — privatno svojino. Mnogi zamerijo oblastem, da niso branile izmed Vilkov že pred dvema zakonske pravice »enega izmed svojih državljanov« In ni- letoma, ko so na ulicah ne« , , .______— - kega mesta kmetje uprizorili so kaznovale kmečke poveljnike. __• * ttJ L. , ' pravo -revolucijo v malem-«, _ -'! Od tedaj naprej jo kmečki Vv-ndar položaj lo ni tako poklic. Zaradi vas pravi po- problom _ riiZen ku;^v^ J dramatcen in nevaren. Eden ljedel~i nimajo niti dovolj povzrocal najVl<. gUvobot* izmed voditeljev skupine dela še manj pa kruha.-- so francoski vladi, kmetov je dejal: -Mi nismo bile njihove glavne zahteve. Kmetje predvsem n^j zaS* proti pravici privatnega Bogataši namreč kupujejo dovoijni z majhno ceno svo-4 lastništva. Tudi proti temu najboljšo zemljo, za katero jin priri«lk.ov. ki pa se tv^, nismo, da trgovci, industri- plačajo vec. kot je vredna, in ^ do~ potrošnika zelo po-jalci in pr.padnUi svobodnih jo potem ne orjgeRtjejo Ga- v^a Analize so pokazalo,da POkhcvv kupuje jO zemljo. Din na primer na okoli 400 Francozi porabijo za hrana Toda ml ne moremo dopu- hektarih zemlje -goji« le t;° nso z,aoWo ^ Razen tega so pred-s.mi bina ze ob pol pet:h pre- volJ e°*22*» **° ™l£ mladi poljedelci uvide!:, daj budtlo zvonjenje telefona, vrana mladih ljudi v vaških razdrobljena proizvoknih- K<> riJ°- «0 i* nj*g«v poklic v 2akup dele velepose^tr V NEW YORKU SO SE PRED KRATKIM SREČALI RANI IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE. DA BI OBUDII SPOMINE NA TEŽKE ČASE. TOKRAT SO DALEČ OD KI JO VIDITE DA SLIk'T lo odločni. -Dajte zemljo dru?a na vrsti Brigitta Bar- še najboljša, jato so njegov« zakup t.o-..m, ki j.m je to dou zahteve tudi razumij.ve. A PoTOviIn poshi/njtc vsak dan ob 6.05., 6.00., 7., 8.. 10., IZ, 13., 1.1, 17.. 22., 23. in 24. uri t«r rad U dnevnik ob J 19 30. Ob ne i. ijah pa ob 6.03., 7., 8., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski diwvTi:k ob 19.30 uri. SOBOTA - 18. avgusta 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Nekaj partizanskih napevov z medi gro 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9 10 Zabavni kaleidoskop 9.40 Od Ljubljane do S.copja 10.11 Od tod in ondod 11 it) Novi posnetki Carmen 11 35 Mali klub ljubiteljev popevk 12 05 Igra nam trio Avscnik 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Štefan Erjavec: Letošnji izbor in sortiranje poljščin za seme V Staršah pri Ptuju 13.30 Baletni intermezzo 14 05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14 35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 1520 Šaljiva klaviatura 1540 Popoldne ob zborih Vasilija Mirka in Petra Liparja 16 00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Ciganske melodije 18 10 Koncert za klavir in odkester 18.30 Dalmatinske narodne 18.45 Okno v 6vet 1905 Glasbene razglednice 2000 Za prijeten konec tedna 22 15 Oddaja za naše izseljence 23 05 Za ples in razvedrilo MBBJA - 19. avgusta 10.00 Ui.mmmkm tf»:a tedna 1020 Melodije za ncdcljt.ko popoldne 17.05 Športna nedelja 19.05 Glnsbcn.0 razglednice 20.00 Vaša pesem — vaša melodija 20.50 Športna poročila 22.15 Ansambli in solisti RTV Ljubljana 23.05 Zaplešimo v novi ♦odeti 123.M Arije Iz Mozartovega I Don Ju/ma ' TOREK - fl. avgusta 6*0 S sprejemnikom na dopust 8.00 Mladinska radijska igra §40 Dva podobna skladatelja pišeta za mladino • 55 Zabavna medigra • 06 Z zabavno glasbo v novj teden • 45 S.mospevi Savina in Osterca 10 tO Se pomnite tovariši ... 10.30 Promenadni koncert orkestra češke filharmonije 11.30 Izseljenci doma 11.50 Sto taktov za dober tek 12 05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I. 13 30 Za našo vas 14.00 Petnajst minut s Slovenskim oktetom 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II. 15.15 Trikrat pet 15 30 Operni reeital tenori.sta Rudolfa Francla PONEDELJEK - 20. av 8 05 Zupančič« v ..C'i< ihan- v zborih 8.25 Zabavni kaleidoskop 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Med rapsodijami 9.45 Od Splita do Dubxovn1.ii 10.15 Od tod in ondod 11.00 Tri pesmi Mojmira Kreka 11.10 Pet glasbenih utrinkov Vasilija Mirka 11.25 Ob plati postave — 5. epizoda 12.05 Veselo po domače 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Dragan Honzak: Nekatere izkušnje dosedanje obnove sadovnjakov 13.30 Spored arij s slovitimi sopranistkami • j 14.05 Glasbeni omnibus * * 114.3o Prireditve dneva 8.05 Igrajo Veseli hribovci 8.20 Zabavni orkester Winterhalter 8.30 Trije ansambli iz opere Car in tesar 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Vedri internu zzo na hammond orglah 9.40 Trije 6tavki iz godalnega kvarteta 10 15 Od tod in ondod 11.00 Simfonija dela 11.30 Zabavni kaleidoskop 12.05 Lovski kvintet Ljudske milice 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Stana Hočevar: Kako zatiramo hišno gobo 12.25 Melodije ob 12.25 13 30 Koncert za flavto in klavir 13.44 Dvajset minut s pianistom Leonardom Pennariom 14.05 Glasbeni omnibus 14.35 Prireditve dneva 15.20 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Z arijo skozi stoletja 18 00 Aktualnosti doma in v bvetu 18.10 Portreti jugoslovi skladateljev zabavne glasbe 18.45 Novo v znanosti 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Iz doline v planine 20 45 Kulturna kronika 21.00 Razgledi po sodobni glasbeni Lteraturi 22.15 Iz zbirke naših novih jazzovskih plošč 22.50 Literarni nokturno 23.05 Romantičnim plesa vcem 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Iz 6ončne Dalmacije 15 30 V torek na svidenje 16.00 V. ..k dan za vas 12.26 Mc/od.jo ob 1225 13.90 Belokranjske pisonjfo in ransouVnn kolo 14.05 Glasben! ommbu« 14.30 Prireditve dneva 14.35 Operne melodije 15.20 Poje nam Komorni zbor RTV Ljubljana 15.40 Predstavljamo vam" violončelista Marijana Jerbiča 16 00 Vsak dan za vas 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Kola iz Srbije 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Favn in njegova flavta 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Radijska priredba opere Traviata 21.00 Od melodije do melodije 21.40 Majhna komorna serenada 22.15 Za prijatelje jazza 122.50 Literarni nokturno 23.05 Od plesišča do plesišča 23.32 Fantazija za violino in veliki orkester Četrtek - 23. avgusta 17.05 Iz del jugoslovanskih skladateljev 18.00 Aktualnosti doma fn v svetu . 18.10 Pesmi s Pohorja 18.25 Mali klub ljubiteljev popevk 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri 20.30 Radijska igra 21.24 Štirje mladi violinisti 21.39 S popevkami po Jugoslaviji 22.15 Nekaj stare glasbe z lanskega festivala v Lyonu 23.05 Zadnji ples pred pol nočjo SREDA - 22. avgusta 8.05 Jutranji < i-..-k pri klasičnih mojstrih 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Iz filmov in glasbenih revij 9.45 Iz Albenizove -Španske suite« 10.15 Od tod in ondod 11.00 Igra nam Kmečka godba 11.15 Človek in zdravje 11.25 Uvertura in nekaj scen iz Thomasove Mignon 12.05 Nekaj narodnih e harmoniko 12.15 Kmetijski nasveti — Vet. Nestor Klemene: Zaščita govedi pred najnevarnejšimi kužnimi boleznimi 21.00 Večer umetnico besede 21 40 Suita za godala 22.15 Rendez-vous z glasbo 23 05 Prizor iz 3. dejanja opere Ognjeni angel 23.25 S popevkami 6e poslavljamo od vas PETEK 21. avgusta 8.05 Nekaj domačih polk in valčkov 820 Kitara in orglice 8.30 »Ob zori- in druge skladbe makedonskih komponistov 8.55 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.10 Vesele počitnice 9 25 Iz manj znanih oper velikih mojstrov 10.15 Od tod in ondod 11.00 Orfej in Hamlet v orkestralnih podobah (skladatelja Li.sz.ta 11.30 Pol ure pred dvanajsto 12.05 Narodne z Božom in Mirkom 12.15 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Sile: Kako spremljamo tehnično dozorevanje krmnih posevkov 12 25 Melodije ob 12.25 13.30 V spomin na pokojnega skladatelja 14.05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 15.20 Glasbena medigra 15.25 Odlomki iz Gotovčeve opere Ero z onega sveta 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Petdeset minut turizma in melodij 19.05 Glasbene ragledniee 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zabavni orkester Armand Bernard 8.05 Orkestralni odlomki iz opere Hectorja Berlioza 8.35 Zveneče kaskade 8.55 Pionirski tednik 9.25 Štirje orkestralni pasteli 9.45 Narodne iz Hrvaške 10.15 Od tod in ondod 11.00 Dopoldne pri Mozartu 11.20 Dve plati postave — 6. epizoda 1205 V domačem ritmu 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Vukadin Sišakovič: Zatiranje muh v hlevih 1225 Melodije ob 12.25 13.30 Arije iz oper ruskih mojstrov 14 05 Glasbeni omnibus 14.30 Prireditve dneva 14.35 Poje nam zbor RTV Beograd 15.20 Napotki za turiste 1525 Lahka glasba 15.29 Španska simfonija 16 00 Vsak dan za vas 17.05 Sol st tega tedna 17.40 Popoldanski plesni koktajl 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Claudio Monteverdi in -Orfeo« 18.45 Iz naših kolektivov 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Preskusnja harmonije in invencije 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Zbori v folklornem tonu 21.00 Malo instrumentov — veliko glasbe 21.15 Oddaja o morju in pomor š< aiki h 22.15 Melodija, ples in jazz 22.50 Literarni nokturno 23.05 Bartok in Soštakovič Drugi program SOBOTA — 18. avgusta 20.00 Čajkovski in Dvofak 21.15 Jazz na koncertnem odru 22 15 Sobotni ples NEDELJA - 19. avgusta nrhiva 14 35 Konvertira pianist Arthur Balsam !."> I \ 1 . ' m kopavcem za prijetno popoldne 20.00 Simfonia in Re 20.40 Od menueta do jazza 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Prizori iz opere Arabella Straussa PONEDELJEK - 20. avgusta 20 00 Jozue-oratorij 21.33 Vrtiljak vsega za vsakogar TOREK - 21. avgusta 14 <>«*> Bj J* '•ga 20.45 Mont parnome - trnnc celovečerni film PONEDELJEK - 20. avg. 20.00 Jugoslovanski skladatelji v zborih 20.30 Vel.ki posnetki stoletja 21.00 Zabavna glasba 21.30 Na obali neskončnega morja 21.45 Jazz ob 21.45 SREDA - 22. avgusta 20.00 Panorama zabavnih melodij 21.00 Slovenska premiera 21.17 Popevke in plesni ritmi Četrtek - 23. avgusta 20 00 Bart izpod Beskidov 21.00 Od pianina do bi g banda PETEK - 24. avgusta 20.00 od valčka do tvvsta 21.00 Izleti v deželo' samospevov 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 Televizija SOBOTA - 18. avgusta 1G.00 EvTCgMkO prvenstvo v plavanji 20.00 TV dnevnik 20.20 Tedenski športni pregled 20.35 Zločin Silvestra Bo-narda — TV priredba 12.00 Sehubcrtova ura 13.10 Z velikih opernih odrov 20.50 Dokumentarni film 21.05 Jaguarjev prijatelj — glasbena revija 22.20 Poštna kočija — serijski film. 22.20 Tretji človek — serijski film NEDELJA - 19. avgusta TOREK - 21. avgusta 1630 Evropsko prvenstvo v plavanju SREDA - 22. avgusta 16.00 Evropsko prvenstvo v plavanju 19.45 Loto in športna prognoza 20.00 TV dnevnik 20.20 Propagandna oddaja 20.30 Nastop ukrajinskega folklornega ansambla £irovn/ca 22. avgusta romunski barvni film DAHCLEC; Dovje 23 avgusta romunski barvni Mm DARCI.EE; hOHffTA - /Aargmfa Center - angi. film SMJ1 VOHUNOV ob 22. uri Storžič - angl. film SMRT .PREŽI matineja ob 10. uri; v ji d I sovjetski barvni (S fiim Koroška Bela I MAŠČEVALEC KER OGLI 18. avgusta ruski film LOV ob Ifi. in 20.15 uri NA AURIKO i L<-tni kino Partizan - do- 19. avgusta češki fiim mači film VELIKA TURNE-ROMEO, JULIJA IN TEMA; J A ob 20. url 20. avgusta francoski film LAŽNE NAIVKE; Ljubno 18. avgusta ameriški barvni film VELIKA ZEMLJA ob 20. uri; 19. avgusta ameri-fti barvn Svoboda — amori ki 'film KING KONG ob 20. uri Cerklje Krvavec - ameriški barvni CS film CEZ PLANINE DIVJEGA ZAPADA ob 20. uri Naklo — ameriški barvni CS Mm KARNEVAL V i rrrvM. - u. arg«** I Center — amer. barv. film TARZANOVA BORBA ZA ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri Storžič — premiera franc. VV filma PLOČNIK PARIZA ob 16., 18. in 20. url Letni kino Partizan - šved. film V PASTI VOHUNOV ob 20. uri film velika zemlja ob ' new orleansu cb 20. uri liklistiena priredit« v - dirka 16. uri; 53. avgusta jugoslovanski film VESELICA ob 20. uri; Kropa 18. avgus'a jugorlovaruski film DEVETI KROG ob 20. uri; 19. avgusta it.-.l. francoski f:lm VSTAJENJE ob 16. in 20. url; 23. avgusta francoski fiim VELIKI POGLAVAR ob 20. utI; Skofja Loka -SORA- 18. avgusta ameriški Mm NEKATERI SO PRITEKLI ob 18.30 in 20.30 uri; 19. avgusta ameriški film NEDELJA - 19. avgusta Center — amer. fant. Dim KING KONG ob 10. in 16. uri; angl. fiim SMRT PREŽI ob 18. in 20. uri Storžič — domači film VELIKA TURNEJA ob 10. in 16. uri; angleški film SMRT PRKZl ob 14. uri; sovjetski barvni CS film MAŠČEVALEC KER OGLI ob 20. uri Letni kino Partizan - »ved. ski film v PASTI VOHUNOV ob 20. uri Svoboda — domači film VELIKA TURNEJA ob 18. in 20. uri Cerklje Krvavec — ameriški barvni CS film CEZ PLANINE DIVJEGA ZAPA- prlo prenov J Jon -Pi«-(<-mov hram-, ki Je bil grajen po načrtih pokojnega arhitekta Pltčn.ka ter sodi mod znamenitosti starega Kranja. Jutri bo na Jezerskem tradicionalna prireditev -OVČARSKI BAL-, s pričetkom ob 14. uri ob Planšarskem jezeru. KRANJSKA GORA Vsi hoteli v KranjJii gori so za-c-Jeni, le v privatnih sobah je mogoče dobiti še nekaj postelj. Vendar vam priporočamo, da jih prej rezervirate pri Turističnem đTuitvu v Kranjski gori. Žičnica na Vitranc obratuje od jutra do večera. I/ Kranjske gore so možni izleti na Vršič, kjer sta prijazni planinski postojanki popoldne ob 13. uri bo za vse Tičarjev dom in Erjavčeva udele/enre pivemiva uradni ko a. i trening. 1>. s'ej je pri.avlje- Na Savi j> možen tudi ri-1 nih že sto tekmovaveev. ni;d balov. Karte zanj lahko do-n.iml v.»i cozaaal jugOwO- bite pri Turističnem društvu varuški vnza< i. MOIORIZI M J t.i ob It. uri bo v Skofji l.cki najvcč.'a I« to nja aaota- metoristov za republik .o in driavnn prvenstvo. Ze danes Četrtek - 23. avgusta nekateri so pritekli'd a ob 17. in 19. ur 16.00 Evropsko prvenstvo v plavanju 20.00 TV dnevn k 20.20 Interpol - serij, film 20 20 Poštna kočija - serij. film 20.20 Poštna kočija - serijski film 20.50 TV obzornik 21.20 Plar.tH/-a topolov - dokumentarni film 21.35 Srečanje v studiu -A- PETEK - 21. avgusta ob 18 30 in 20.30 ter matin-. ja, ob 9.30 uri; 21. avgusta nemški f.lm MOMPTI ob 20.30 uri 22. avgusta nemški ti', m Naklo - CS f.lm ameriflki barvni KARNEVAL V NOGOMET J.itri se bo pričela tudi nova nogomc'na stzona. Med drugim bodo kranjski nogometaši startali v slovenski conski ligi z n->kol ko spremenjeno ena j-tor:co. Jutri ob 17. uri se boJo v Mariboru pomet i I i z moštvom Železničarja, ki tokrat na novo sodeluje v tej ligi. KOŠARKA Tudi prvenstvene košarkarske te'kme 6e bodo priče- PONEDELJEK - 20. avg. Center — ameriški barvni i MOMPTI ob 18 30 in 20.30 uri; CS film SEDMO SIMBADO-| 23. avgusta ameriški f Im VO POTOVANJE ob 18. in GOLO MESTO ob 20 30 uri; 120. uri NEW ORLEANSU ob 18. uri Me t to nedeljo. - Triglavani bodo prvo tekmo v drugi 19.30 Veter - serfiski film 20 00 TV dnevnik' 20.20 Propagandna oddaja 20.30 S kamero po domovini in svetu 18.30 Magnetofonski posnetki športnega dogodka 20.20 Sedem dni ' 16.30 Evropsko prvenstvo v plavanju 2000 tv dnevnik 20.20 Kratki filmi 20.30 GospoJ Hulot na počitnicah — francoski igrani film 20.30 Banket tihotapcev — belgijski igrani film Jesenice -RADIO« 18. do 20. avgusta romunski barvni film DARCLKE; 21. do 22. avgusta ruski film LOV NA AURIKO; 23. avgusta romunski film SIROMAŠNA ULICA; 24. avgusta ameriški barvni CS film NA SVIDENJE RIM; Jesenice -PLAVŽ« 18. do 19. avgusta francoski film LAŽNE NAIVKE; 20. do 21. avgusta romunski barvni film DARCLEE; 23. do 24. avgusta ruski film LOV NA AURIKO; 24. avgusta ameriški film GOLO MESTO ob 18 30 in 20.30 uri; Radovljica 18. avgusta Storžič - švedski film V PASTI VOHUNOV ob 16, 118. in 20. uri I Letni kino Partizan — sovjetski barvni CS film MA-jugoslovanski SCEVALEC KER OGLI ob film SENCA SLAVE; 19 .avgusta nemsTo barvni film FREDY POD ZVEZDAMI ob 16. in 20. uri; 19. avgusta jugoslovanski film SENCA SLAVE ob 18. uri; 21. avgusta italijanski film DOLGA NOC 1943 ob 20. uri; 22. avgusta italijanski film DOLGA NOC 1943 ob 18. in 20. uri; 23. avgusta francoski film KAMIKAZE - samomorilci ob 20. uri; 24. avgusta francoski film KAMIKAZE - samomorilci ob 18. uri; 24. avgusta jugoslovanski film VELIKA TURNEJA ob 20. uri; Duplica 18. avgusta nemški film STRELEC V ZELENEM ob 20. uri; . 19. avgusta nemški film STRELEC V ZELENEM ob 15., 17. in 19. uri; 22. avgusta francoski film DIVJAKI SO SPUSCENJ ob 18. uri; 23. avgusta francoski film DIVJAKI SO SPUŠČENI ob 20. uri; 20. uri TOREK - 21. avgust« Center — jugoslov. barvni CS film KAPETAN LES I ob 18. in 20. uri Storžič - švedski film V PASTI VOHUNOV ob 16., 18. in 20. uri Letni kino Partizan — sovjetski barvni CS film MAŠČEVALEC KER OGU ob 20. uri SREDA - 22. avgusta Center — nemški barv. film P ETROG RAJSKE NOCl ob 1 zvezni ligi igrali danes zvečer v Slavonskem Brodu. PLAVANJE Danes in jutri se bo v Celju nadaljevalo republiško plavalno prvenstvo za mladince, ki se ga udeležujejo tudi gorenjski plavavci. 18. in 20. uri Storžič - švedski film V PASTI VOHUNOV ob 16., 18. in 20. uri Letni kino Partizan— ameriški film NENADKRILJI-VA PESEM ob 20. uri Svoboda — franc. VV film PLOČNIK PARIZA ob 20. uri ČETRTEK - 23. avgusta Center — ameriški barvni film DAVY CROCKETT IN PIRATI ob 18. in 20. uri Storžič — premiera franc. W filma PLOČNIK PARIZA ob 16., 18. in 20. uri Letni kino Partizan - ameriški film NENADKRILJI-VA PESEM ob 20. uri Turistični informator KRANJ Hotel Evropa — Trenutno je prostih še 20 postelj. V nedeljo in ponedeljek bo vse zasedeno. Hotel Jelen - Prostih je še 10 postelj. V privatnih turističnih sobah, ki vam jih lahko posreduje poslovalnica -Izlet- nik- Kranj, je prostih še 6 postelj. Dom na Krvavcu — Na razpolago je še 42 ležišč. Žičnica obratuje. Dom na Jošta — Prostih je še 28 ležišč. Dom na Jezerskem — Do 120. avgusta je vse zasedeno, : potem pa bo prostih 15 postelj. V privatnih turističnih sobah na Jezerskem je prostih po 20. avgustu še 15 postelj. Češka koča - Prostih je 30 ležišč. Grad Hrib v Preddvoru — Na razpolago so še 4 ležišča. Gostinsko podjetje -Jelenje v centru mesta Kranja od- BLF.D Tudi na Bledu so trenutno vsi hoteli zasedeni. Proste postelje lahko dobite le v privatnih sobah, vendar vam tudi tu priporočamo, da jih prej rezervirate. Vsak dan obratuje žičnica na Stražo. ! Kopan.'e je možno povsod okoli jezera. Na račun lahko pridete tudi ljubitelji rt- I bolova. i Na izlete greste lahko g Bleda v bližnje Ribno. - V Savi lahko lovite ribe, seveda če si prej pri Turističnem društvu na Bledu oskrbite karto za ribolov. j Prijetni i/leti z Bleda so se ' na zgodovinski blejski grad. kjer je vsak večer od- i prt tudi bar, na Sobe e v ba- |jer, na blejski otok itd. Vsak dan vozi tudi avtobus na Pokljuko. Tam je hotel trenutno zaseden. BOHINJ V Bohinju je nekaj prostih mest le se v privatnih sobah. Toda prej jih raje rezervirajte. Hoteli so v glavnem polni. Smo pač na višku turistične sezone. Za ljubitelje čolnarjenja so ob Bohinjskem jezeru na razpolago tudi čolni. Ribolov Je dovoljen. Karte zanj dobite v turistični pisarni tik ob jezeru. Nedaleč od hotela -Zlatorog- se v dobri urici lahko sprehodite do slapa Savice. TRZIC V planinskih domovih na Kol uh in pod Storžičem je dovolj prostora za prenočitev. Prav tako je se nekaj ležišč v Podljubelju pri Marti Ankeletovi in v Tržiču v hotelu -Posta«. Dovolilnice za ribolov lahko dobite pri Turističnem društvu. Vsak dan pripelje in odpelje iz Tržiča nad 30 avtobusov. Dovolilnice za lov pa dobite pri upravi državnih lovišč v Kamniški Bistrici. 1H)M • DRl'lINA • MC M DHli/.lNA \U>1>\ l>O.M DKl'/l\ % MOP \ PO\t « PUl ? I\ \ MOP A Imate pogosto utrujene noge,' • 15 1 4 Ali ste realist? Vsak dan .stojimo pred kako novo odločitvijo. Ni se vedno lahito odločiti, zakaj eno nam govori razum, drugo pa čustva. Ali pri vas prednjači razum pred čust\i? Ste realist? Test vam bo odgovori! no to vprašanje, da včasih ne I. Ste pod vplivom nerazveseljivega, jutranjega dogodka ves dan? Se ulovite včti^ih. da pri pri povedo \ anju nekega dogodka dodajate i« mak faoto stičnega? ' 3. imate smisel ra kraje (pokrajine)? 4. Niste lahkoverni? 5» Vplivajo saaje na vaša dejanja? 6. Lahko pri pripovedovanju vaših pozna-vavcev hitro ugotovite resnico in izmiš-Ijotino? 7. AH hitro in pogosto menjate razpoloženje? 8. Mislite, da je uajpametneje. da ae kupujete s prijalelji? 9. Alt radi uporabljate izraze kot: čudovito lepo. bombastično, strašno budo? 16. Ali se pomembnim in potrebnim stvarem radi izognete? II. Ali se lahko prilagodite ljudem, s kata* rimi duševno" ne morete harmoniraH? 12. Občutite po kino predstavi, da bi se tudi vi tako obnašali kot Klanski junak? Seštejte točke. 31 do 60 točk: Ste pravi realist, s treznim preudarkom.. Vaša treznost vas bo pred marsikaterim razočaranjem obranita. Umijte se pesimizma, zakaj preveč pesimistično gledanje škodljivo vpliva na razpoloženje. in do 20 točk: Zavedate se. da, se z realizmom daleč pride, vendar se tudi zavedate, da bi bilo človeštvo brez čutnosti in strasti borno. Malo več.premišljeaosti vam ne bi škodovalo. S do 1") točk: Svetovali bi vam trezeo pogled na življenje. Poizkusite! 1 3 6 • 2 4 I 3 1 13 5 9 Krene žile so bJe včasih le pojav pri starejših ljudeh, sedaj pa pogosto že mlada dekleta tožijo, kako jih bolijo noge. Kako nastanejo hrene žile, še dandane* ni čisto pojasnjeno. Gre za obolenje ven. ki 6e v določenem času razširijo. S čim si lahko pomagamo, da bi preprečili nadaljnje širjenje krčmh žil. Pričnimo kar pri prehranjevanju. Prporoča se dost zelenjave in veliko mlečnih izdelkov. Nadalje so zelo koristne menjajoče kopeli (hladno-toplo). To se svetuje predvsem ljudem, ki dosti stojijo. Za nosečnice se* priporoča prav posebna telovadba. Koristne 60 tudi gurni-noga-vice. Kdor ima krene žile, ugotovi, da se, mu je stanje zlasti v zimskem času poslabšalo. Prav nič. čudnega. saj 6e v poletju več gibljemo na svežem zraku in izpostavljamo noge soncu Ln zrallcu. Nekateri zdravniki svetujejo, da bi imeli prav vsi ležalniki podstavek za noge, ta bi bil malo više. Svetujejo, da bi si tudi med spanjem podložili noge z blazinami in da bi počivale na višjem mestu. ČEPRAV SE NEBO LE TU PA TAM NEKO! IKO POOBLAČI. SICER PA SO DNEVI KAR SE LE DA POLETNI, 2E MORAMO MISLITI NA JESENSKE DNI PO MODNIM COSOPISIH SODEČ. BODO ZA LETOŠNJE PREHODNO OBDOBJE SPET NAJBOLJ PRILJl BIJENA OBLAČILA DVODELNE OBLEKE. NJIHOV KROJ SE 2E NEKAJ SEZON SKORAJDA NI SPREMENIL PRHA SO LE REDKO POPOLNOMA OZKA. ZA JOPICE PA PRAVIL, KI BI BILE EDLNOLE VELJAVNA, NI Kakšna naj bo TAJNICA Poklic tajnice zahteva ra- oblečena, vendar ne tako. do zen določen, izobrazbe tudi b: razkazovala telo. Bolje je, precej zentke iznajdljivosti da svojih čarov ne poudarja :n prilagodljiv osti. Mora se s preveč koketno obleko. — vživeti v svoje okolje, sme Enostavna -ravilno kopi jele? STOJALO ZA SKODELICE PODSTAVEK JE IZ LIPOVEGA LESA. PRAV TAKO ST1RI OKROGLE PALIČICE. STOJALO ZA SKODELICE SE Z LAKIRAMO ALI PREBARVAMO S SVETLO OLJ NATO BARVO. KJER STA PREJE LAHKO STALI S A- Mali Nat -vite h :ij.> s Hplo. vendar ne prevročo vodo. Da vedo omehčate, ji dodajte pest boraksa ali kopalne so-. li. Prvlb pet minut le it« v n5kWYa*ll k-J^stf ha se odpočijte v tapli HttCl »HI vftsi ^ pa temeljito napenite z milom in zdrknila s krtačo. tpMrajjlat *e se « mrzlo vodo iiv kocčao temeljito zbiišHe z sro^.so bri. aio. OflOAVI MAD>?F. pri katerih je tkanina še ohranjena, navlažimo i raztopino borak« ali vodikovega per- MO DVE SKODELICI. JIH Grohrj*a blaga lahko LAHKO STOJI SEDAJ KAR SEST celo v tej mešanici izperemo. VEČINO MADEŽEV lahko odstranimo z rok, če odrgnemo tisto mesto z vato. namočeno v vodikov peroksid ari z timonere rezino MADEŽE OD RDEČEGA VINA takoj na debelo posujni o s soljo in jih tzperimo v mlačni vodi. Tudi toplo rnle- ODSTRANJl IMO 04X.VF.TFl.O CM 1" IF Pri vseh cvetlicah, lončnicah, vrtnih cvetlicah, vrtnicah, odevetele cvetove čimprej pore*emo. ker ti pcrsa<-bijo mnogo hrane a* tvorbo semena, kar pa rastlino zelo oslabit. Z oaccaovaajeai od-cveteLb cvetov po*rešujemo rast. pri vrtnicah pa še na- redk.vlce Pri n 11UI JESENI sejemb redkvice ko potegne madeže z blaga, piedvsem spomladi n le ma- lokatera gospodinja > e. da SOLATO IN ZELENJA\0 lahko p^dela redkvice tudi maglo očistimo polžev, če jo v jeseni. Sejemo jih po gra-pred pranjem ia četrt ure hu. čebuli, zgodnjem krom- Dostavimo v rahlo osoljeno t™** 3X1 zaienjavi. v dobro pognojeno zemljo. Ce je prevroče, gredo redkvice BJZ je slast- rade v cvet iti postanejo puhle, zato je naj bolje, da jih sejemo od srede avgusta njim postrežemo, premeša- do gredo septembra. RedKvi mo • stepenim beljakom. cam zelo prlja obdLca vlage. vodo. MLEČNI nejšj. 6e ga, malo preden t BILA JE.. \amesto osmrtnice za Marvlin - nekaj odlomkov iz njenih zadnjih intervjujev zvezda In povedati hočem, da so me ljudje — če 6cm zvezda — da so me ljudje napravili za zvezdo — ne kak studio ali kak posameznik, ampak ljudje. Odziv je dosegel studio — pošta obo-ževavcev ali kadar sem šla na premiero ali kadar 60 si lastniki dvoran želeli srečanja z menoj. Nisem vedela zakaj. Ko so vsi planili proti meni, sem se ozrla, da bi vi- Film dela, kdo je tam in rekla: »Sveta nebesa!-«. Do smrti sem se prestrašila. Večkrat sem imela občutek in se zdaj ga imam včasih, da sem nekoga vlekla za nos. Ne vem koga — morda sebe. Nase ne gledam kot na blago, toda prepričana sem, da me mnogo ljudi ima za to. Tu sem spada posebno, no, neka določena družba, ki naj ostane neimenovana. Ce se vam zdim razočarana ali kaj — mislim, da sem res. Mislim si, da imam nekaj čudovitih prijateljev — potem pa 6e nenadoma vse podre. Marsikaj počno — govore o tebi časnikarjem, svojim prijateljem pripovedujejo zgodbice in veste to razočara. To niso ljudje ki jih želiš videti sleherni dan svojega življenja. Kajpada, to je odvisno od ljudi toda včasih me povabijo kam, da bi nekako poživila omizje — kot muzikant, ki bo po večerji zaigral na klavir, in vem, da nisem po- vabljena zaradi sebe. Samo okrasek sem. Slava ima neko breme . . . Ni mi mar nositi vzdevke, da sem omamna in seksualna. Toda tisto, kar pride skupaj 6 tem, lahko postane breme . . . Nikoli nisem razumela tega — simbola seksualnosti, vedno sem mislila, da so simboli tiste stvari ki jih postavljaš skupaj! To je tisto, simbol seksualnosti postane stvar. Jaz enostavno sovražim biti stvar. Toda če že sem simbol nečesa, sem raje 6imbol seksualnosti Ikot česa drugega, za kar imajo simbole! . . . Čutim, da sta lepota in ženskost večni in da se ju'ne da ponarediti . . Vsi se rodimo kot spolna bitja, hvala bogu. toda škoda, da toliko ljudi prezira in zatira ta naravni dar. Umetnost, resnična umetnost izvira iz njega — vse. igravka Veste. Goethe je dejal: -Talent se razvije v samoti.- In to resnično drži. Igravec ima potrubo po samoti, ki pa se mi ne zdi, . da bi se je večina ljudi zavedala. To je skoraj tako, kot da bi imel neke vrste skrivnosti čisto zase, ki jih raz-kriješ vsemu svetu samo za hip, ko igraš. Toda vsakdo stalno dreza vate. Kot da bi vsi radi po en konček tebe. Vsi nekako trgajo kosce iz tebe. Ne verjamem, da se tega zavedajo, toda to je kot: -napravi to, napravi ono«. Toda ti hočeš ostati cel — cel in na dveh nogah ... Za igravca se misli, da je kot občutljiv instrument. Isaac Stem zelo pazi na svojo violino. Kaj pa bi bilo, če bi vsakdo skakal po njej? Morda 6te opazili, da v Hollvvvoodu, kjer je bilo zasluženih milijone in~milijar-de dolarjev, ni nobenih spomenikov ali muzejev .. . nihče ni nič pustil za seboj, vzeli so, pograbili so vse in jo pobrali — tisti, ki so si napravili milrjarde dolarjev, nikoli delavci. Veste, mnogo ljudi ima, uh, res sitne probleme, za katere ne bi hoteli, da bi kdorkoli vedel. Toda eden mojih problemov jc slučajno opazen — zamujam. Zdi_.sc mi, da ljudje mislijo, da je vzrok mojemu zamujanju nekakšna oholost, jaz pa mislim, da je ravno nasprotje oholosti . .. Čutim tudi, da nisem za ta MARILVN MONRO JE DOLGO POMENILA ZA CELI SVET IN POSEBNO SE ZA AMERIKO POJEM ZA MLADOST. LEPOTO. SREČO IN TOPLOTO. ALI VSE TO NI BILA SAMO PREVARA veliko ameriško vrvenje -vidite, tu moraš hiteti, toda brez pravega vzroka. Glavno pa je: kadar pridem, hočem biti pripravljena, da dobro zaigram ali storim karkoli po 6voj:h najboljših močeh. Mnogo ljudi zna priti ob pravem času in nato »gledati v zrak,- kar sem že videla .. . O meni je Gable rekel: -Kadar jc ona tu, je tu. Vsa je tu! Tu je, da bi delala.« človek S'ava je zame nedvomno le minljiva in delna sreJa — celo za siroto in jaz sem oJra«da kot siro- Ilovo (loma... Naš znani režiser Boštjan Hladnik je začel v okviru samostojne proizvodne skupine, ki šteje vsega 12 članov, snemati po lastnem scenariju film -Peščeni grad«. Glavne vloge je zaupal trem mladim in uspešnim igravcem - Mileni Dravič, Aliju Ranerju in Ljubili Samardjieu. Branko Bauer. čigar -Nadšlevilno« je letošnja festival-ka pub!T;a toplo sprejela, je skupaj s Kresom Gotikom in Bogdanom Jovanovičem sredi dela za scenarij novega celovečernega igranega filma »Odprti partijski sestanek«. Ivo Vrbanič je za »-Zora film« zrežiral lutkovni film -Pravica in krivica«, za katerega je po narodni pripovedki napisal scenarij skupaj z Dušanom Vukotićcm. .; uooo n (t litjem Na Angleškem snemajo novi Disneyev igrani film -Konj brez glave«, ki je moderna detektivska zgodba a fantih, ki skupini oboroženih gangsterjev preprečijo rop ekspresa Paris-Dijon. Režira Don ChaJfey, glavne »loge pa igrajo Jean-Pierre Aumont, Herbert Lom ln Leo MeKern. POPULARNI DIRK BOG*RDE JE ZAIGRAT FNO G! AV-NIH VLOG V ENEM NAJBOLJŠIH TO^^ORSKIH r;f-MOV. KI SO GA PRED KRATKIM PCjc.^LI V AAGLiJI »H. M. S. DEFLAN i« ta. Toda slava res ni za v.sak dan. to te ne zadovolji. Oare-je te malo. toda ta toplota mme. Kot kaviar je, glejte — kaviar je dober, toda ne, če ga imaš pri vsaki jedi in vsak dan. Nikoli nisem bita navajena biti sre.na, tako da tega nikoli nisem jemala (kot nekaj gotovega ... Vidite, mene so ' vzgajali drugače kot povprečnega ameriškega otroka, ker povprečni otrok dorasta v pričakovanju, da bo srečen — to je tisto, uspešen, srečen in ob pravem času. Vendar mi je bila zaradi slave mogoče srečati in poročiti se z dvema najprijetnejšima moškima, ki sem ju kdajkoli do-' tlej srečala. Nekoč so menili zame, da sem opravila — to je bil moj konec. Ko je bil g. Miller obtožen nepokornosti« Kongresu (komunistične dejavnosti, op) Je eden družbinih vodij dejal, da naj pove imena in naj ga jaz pripravim k temu ali 1 pa je z menoj končano. Rekla sem: -Ponosna sem na 6tališče svojega moža in vedno mu bom stala ob strani« in tudi sodišče mu je. »Končano,« so rekli, -nikoli se no bo sfišalo o vas.« Priti do konca, je lahko nekako olajšanje. Nekako ta- .j ko je, (kot če tečeš na ne vem i koliko metrov, potem pa si na ciljni črti in se nekako oddahneš — opravil si! Toda • nikoli nisi opravil — začeti moraš spet vse znova. S«daj živim v svojem deluj in v odnosih s tistimi nek^ajjji ljudmi, na katere res lahka*' računam. Slava bo minila \rt\ pozdravljena — imela sem t« -slava. Cie bo prešla — se: vodno vedela, da je nestalna. Tako je najmanj nekaj/ kar sem doživela, toda to nf' 1 fto, v omer živim... Zdaj tlVl t,amo še v spominu. ' V 9 Lawrence Blotchman: UBOJ V MOTELU Prijetno kramljanje dolgonogega šefa policijskega laboratorija dr. Daniela Coffyja a svojim asistentom, mladim Indijcem, dr. Mucerdgiem — je prekinil prihod poročnika Rit-terja. Na kratko Jima je opisal dogodek iz pretekle noći in dodal, da je Ann Engersol pred eno uro umrla, ne da bi se še prej zavedla, kljub vsem naporom zdravnikov, da bi jo rešili. »K..smio dekle je bilo to, Max?« je vprašal dr. Coffv. »Precej poceni. Poznate tisti tip svetlolasih deklic, z nedolžnimi modrimi očmi, majhne ra-ati in hudobnega jezika, če Jim nI vse po volji. Tri — štiri leta Je bila Beatova zasebna tajnica, povsem zasebna, da vama bo bolj jasno. Pred dobrim letom sta šla narazen. Vse to je potekalo zelo civilizirano in brez škandalov, vsaj teko trdi on. Ann je odšla v Toledo, kjer se Je nameravala poročiti s svojo nekdanjo simpatijo le iz šolskih let. Best se je hitro nato poročil K Bety Satardv — svojo sedanjo ženo. Toda nie-nl načrti se niso uresničili. Do poroke v Tolcdu bi prišlo, zato se je vrnila sem in poklicala Besta, da bi ji pri nečem pomagal. Ostalo vesta.« »Čigavi zgodbi verjamete, Max, Bestovl aH tisti, kako se te imenuje... Shaffcrjevi? Mi-aHm, aH je Ann umrla zaradi zastrupitve s plinom, kakor trdi Best, ali zaradi udarcev, kakor misli upravnik?« — Je vprašal dr. Coffv. »še sam ne vem. Včeraj vas nI bilo tu in Vaš mladi kolega Je preiskal kri gospodične En- rol. Preizkušnja nI zasledila prisotnosti pli-Pa če znanost dokazuje, da F red laže, zakaj M mu potem porota verjela. Posebno še, če upoštevate, da gre tu za nekdanjo ljubico, ki ga Je mogoče Izsiljevala ln mu grozila, da mu uniči zakon.« »Res Je, samo jaz sem preiskoval kri 14 ur po tem, ko so dekle odnesli iz motela« — je pripomnil dr. MucerdgL« Po tolikem času se je organizem že lahko osvobodil določene količine smrtonosnega plina, posebno če Je bilo v krvi manj kot 10 odstotkov ogljikovega monoksida. »Videli bomo, za kaj gre, ko bo Izvršena avtopsija,« — je pripomnil Coffv. »Max, kaj pa mislite o gospe Best?« »Oh! Ona trdi, da verjame svojemu možu. Mislim, da je to točno, vsaj nekoliko. Ce ga je Spremljala, ve, kaj se je zgodilo. Mogoče je celo, da je izkoristila priložnost in zadala onesve-ičeni tekmici usodne udarce z nekim predmetom, na primer z vrečico napolnjeno s peskom. Ali sta jo skupaj ubila? V vsakem primeru, sedaj mc stalno kliče in roti, naj izpustim moža, ker je nedolžen. Ogorčena je na tisk, ker Je že vnaprej obsodil F reda kot krivca. Samo, moral bom pred preiskovalnim sojenjem pregledati to plinsko peč, da vidim, če res kje ne pušča plina.« Mr. Coffy se je takoj za tem, ko Je zaJdjučH z avtopsijo, po telefonu pogovoril z RJt-terjem. Poročnik ga je obvestil, da mora takoj odpotovati v Toledo, vendar pa pristavil, da se bo vrnil do sojenja. Preiskovalno sojenje se je začelo naslednji dan ob devetih dopoldne z zasliševanjem prve priče — upravnika motela Shaffcrja. Prepolna dvorana in porotniki so pazljivo poslušali njegovo izjavo. Umrla je živela v motelu že tri mesece. Od časa do časa je odhajala po svojih opravkih. Ne, on ne ve, kakšni so bili ti opravki. Potem je ponovil svojo prvotno izpoved pred policijo. Gospodična Engersol je bila grdo po-tolčena In on je poklical policijo. Da, spominja se gospoda Besta. On Je bil tisti moški, ki je preživel del noči z umrlo. Da, slišal je, da gospod Best trdi, da so udarci na gospodični Engersol posledica padca iz postelje, toda on Je dekle našel na postelji. Plin? Kaj še. Peč je gorela, toda zrak Je bil čist. Pravzaprav pa, ta peč je bila skupaj z ostalimi redno pregledana še pred tednom dni. Naslednja priča je bil dr. Griin, ki je dva dni brezuspešno poskušal pomagati Ann iz nezavesti ln o otltejM.ili smrti. Omeji! se Jc na to, da fe mogoče, da je smrt nastopila zaradi uboja, »ntnak da ne želi ničesar trditi pred avtopsijo, ki je vsekakor za to najbolj pristojna. V vsem tem času Je Fred ugaslega pogleda sedel med dvema detektivoma, medtem ko ga Je številno občinstvo opazovalo že kot bodočega obtoženca. Stroj pravosodja se Je sprožil — podprt z javnim mnenjem in neusmiljeno lojriko. Prav preden le bil poklican, da priča, je dr. Coffy sprejel Rltterjevo sporočilo. Poročnik mu je naročil, da naj kolikor je le mogoče zavlačuje obravnavo, da se sojenje ne bi zaključilo pred njegovim prihodom. Tako je dr. Coffy na vsako vprašanje odgovarjal nenavadno obširno, raztegoval stavke ln delal nepotrebne, dolge premore, dokler sodnik nI Izgubil potrpljenja: »Samo trenutek, doktor. Ali vam je avtopsija, ki ste jo opravili, pomagala, da pridete do nekega pozitivnega zaključka — to je — zaradi česa jc gospodična Engersol umrla?« »Je, gospod« — Je zelo mirno odgovoril dr. Coffy. »Gospodična Engersol je umrla zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom.« V dvorani Ja završalo. Enako mirno jc dr. Coffv nadaljeval: »V možganih umrle smo našli karakteristične prstenaste krvavitve in mrtve celice v sivem možganskem tkivu. To je značilno za zastrupitev z ogljikovim monoksidom.« »Ali to ne bi mogla biti tudi posledica udarcev, ki jih je prejela pokojnica?« — je vznemirjeno vprašal sodnik. »Ne, gospod« — je odgovoril dr. Coffy. Nato Je na dolgo in široko razlagal razlike med zastrupitvijo s plinom in fizičnimi poškodbami. Pri tem se je spuščal v strokovne podrobnosti. »Poškodbe v možganih so povsem za gotovo nastopile zaradi pomanjkanja kisika — zaradi zastrupitve s smrtonosnim.« — je končno zaključil v upanju, da je dal Ritterju dovolj časa, da pravočasno pride. »Mogoče bi nam lahko pojasnili,« — je vprašal sodnik — »kako Je pokojnica vdihnila usodno količino plina, če je znano, da je peč popolnoma v redu in jo Je mehanik pred kratkim pregledal?« »Bojim se, da to že presega mojo domeno, gospod« — je odgovoril doktor — toda tu Je poročnik Rlttcr. mislim, da je on zato pojasnilo najbolj pristojen.« Kakor hitro je Coffy zapustil sedež za priče, je poročnik nestrpno zasedel njegovo mesto: »Pregledali smo peč ln ugotovili, da Je v redu. Toda ko smo raziskovali še naprej, da bi našli morebitni vzrok zastrupitve, sem se vprašal, kako je mogoče, da je prišlo do tega, če je peč nepoškodovana. Povzpel sem se na streho in na svežem snegu odkril človeške sledove. Pregledali smo cev dimnika in ugotovili, da je zama- šena. Ko smo jo očistili, smo imeli v rokah moške kavbojke, ki pa niso bile toliko poškodovane, da na njih ne bi mogli prebrati trgovine, v kateri so bile prodane. Te usodne noči jc snežilo vse do 10.15 zvečer. Moji ljudje so prišli v motel ob pol treh zjutraj. Torej, v tem času se je nekdo povzpel na streho z namenom, da jo ubije. In ubil jo je.« Poročnik je za trenutek zastal, potem pa nadaljeval: »Znamka na hlačah nas Je napotila v Toledo. Ob pomoči tamkajšnje policije smo hitro našli prodajalno. Zraven te oznake Je bila še ena manjša, za katero sem najprej mislil, da prav tako označuje tvrdko, ki Je oblačilo prodala. Na srečo pa smo ugotovili, da Je to znak delavnice za pranje ln likanje. Tu imajo knjige v redu in tako sem prišel do imena mladega človeka, ki se je pred nekaj meseci ~a-baval z neko svetlolasko, katere se je lastnica pralnice tudi še spomnila. Mladenič jo Je vedno predstavljal kot svojo ženo, toda ona se Je podpisovala — Ann Engersol. Lastnica me Je nato obvestila, da Jc Ann pred štirimi meseci vzela ves svoj denar iz banke, da bi ga dala temu mladeniču — svoji simpatiji Iz dijaških let. Fant ji Je pojasnil, da mu je denar nujno potreben, da bo odprl bencinsko črpalko in da bi se lahko poročila. Namesto tega pa Je Izginil. Dekletu je bilo potrebno okoli mesec dni, da ga Je našla. Da, našla ga Je v našem mestu kot solastnika motela, v katerem je bila Ann kasneje ubita. Primerjal sem imeni lastnika in mladeniča iz Toleda. Enaki sta. Gre za ... Med publiko je nenadoma prišlo do nereda. Začuli so se vzkliki: »Tam gre?«. »Zaustavite ga!«. Sodnik se je zaman trudil, da bi v splošnem hrupu spet vzpostavil red. Dr. Mucerdgi se je ljubeznivo nagnil k svojemu kolegu Coffv mi ln v popolnem britanskem stilu vprašal: »Kaj niste zapazili, da je gentleman z rdečimi lasmi dober tekač?« Nekoliko porotnikov Je vstalo s svojih mest. Bili so popolnoma šokirani s spoznanjem, da so bili na robu zmote, ki bi bila lahko usodna. »Kakor sem rekel« — Jc nadaljeval Maz Ritici. kakor hitro se Je hrup nekoUko polegel — »beseda je o Shafferju, ki — mimogrede rečeno — ne bo pobegnil daleč, ker ga moji ljudje zunaj čakajo.« Takoj ko jc sodnik prekinil sojenje oziroma osvobodil Freda Besta vsake krivde, je ta pohitel v objem svoje presrečne soproge. Z roko v roki sta prišla k Ritterju in doktorjema Coffv-ju in Mucerdgiu. »Nimate pojma« — Je začela Bcty — »ka'«o sem vam hvaležna, poročnik. Ce bi se vse to končalo na katerikoli drugi način, si vse življenje ne bi mogla oprostiti. Počutila bi se, kot da bf izdala Freda.« »Kot da bi me izdala?« — sc Jc Fred na-mrščil. »Oprosti draga, ampak ne razumem.« Bety je odprla torbico in ponudila možu zlato sponko za kravato: »Našla sem Jo na preprogi v spalnici, ko si drugič odšel v motel. Lahko bi pomislil, da sem te namenoma poslala v nevarnost — v roke policije.« Max Ril ter Je prizadevno opazoval srečno ženo: »Veste, gospa Best, da ne bi tako nekompromisno verjeli t nedolžnost svojega moža, mogoče ne bi tako globoko kopal po tem primeru. Toda' verjeli ste mu tako močno, da ste neizmerno neumno lagali.« KONEC io Kačje brdo Knije brdo j« za Malrn-skim vrhom v Foljanskl dolini. V davnih dneh jc ra njegovem pobotju »ta- mlada rast la «»«).ir-ika koča, v kateri jc živel reven oglar, k-i je iz dne\a v dan od vida do vino v tamošnjih koštah naprav-Ijai kope in igal •glje. Ko pa je oglar že tako ostarel, da kop ni mogel več naprav-1 jati. je odšel v koto ia zajokal: -Vse življenje seni nglaril. I od oglarjenja nisem mogel nič privarčevati za stare In ' etežne dni. Ko bi mi od vsake ogleniee ostal vsaj novčič, bi zdaj lahAo živel, tako pa bom moral umieti od Kladu.« Njegov jok pa je slišala kača, ki sc je priplazila v MLADI VEDEZ e sv i ce Sveče so poznali že dve stoletji pred našim štetjem. I/delovati m jih iz »sja i» voska. Pozneje so jih začeli izdelovati iz parafina. Najprej so sveče - vlekli - tako, da so jih namakali v raztopljeno tekočino laja ali voska. Namakali -<> namreč bombažna vlakna. Sedaj izdelujejo sveče stroji. f> NA.1STAR1 IŠI PREKOP Najstarejši prekop so vgradili že leta W6 pred na Um štr>t.:eni na Kitajskem. *-vodna pol je povezovala Peking i Ilan-rčouem. Imenovali so ga -carski prekop-in je bil dolg UM metrov. V srednjem veku so ga okoli leta 1320 cbnnvili. Danes je ta prekop ploven samo na posameznih delih. 4 PELIKAN Pelikan je velik ptič z dolgim vratom in živi v vrcTih deželah. Ima zelo moren in dolg kljun, s katerim lovi drobne ribe. Običajno gre več pelikanov skupaj na lov. Najprej spodi ju jal o rib tkor-aj, potem pomoli jo svoje kljune v vođo iti jih polovi jo. PRVO SNIH SREČANJE Z ŽIVALMI. TUDI IGRA JE PRI TAK-SRECANJIH VEDNO NA PRVEM MESTU njegovo kočo in zanikala: «Nlč ae Jokaj, oglar! Tvoja oglarina je bila revna. Četudi nisi nič privarčeval, ti bom pomagala, da boš živel.« -I. kdo pa si ti?« »e je zavzel o<;Iar. -Kačja kraljica sem.«- je rekla kača. -Se še sporni--njaš, da si našel moj skrivni dular. ko si napravljal kop«? Lahko bi mene in ves moj zarod pobil, a si nas voe pri življenju postil. IVjal si: vsaka žival rada živi. živite tudi ve, k;-.ča in kačei!« -Spominjam se,« se je nasmehnil oglar. -.Davno davno je bilo to. Bpamal .sem ra. da je z Lastnimi žulji še m.Jokdo obogatel-« »Brez nesreče ni sreče!« je /asikala kačja kapljica. -Dala ti 1 ■ kačjo lev. Posuši jo na soncu in kadar ti bo huda j i <:!.i. u i ari z njo po mici in reci: Crna roka — bela pegača!« Potlej se je kačja kraljica otevila in se odplazila iz koče. Oglar je pobral kačjo lev, jo posušil in spravil v žep. Kadar je bil lačen, je ndartl z njo po ini/i in zaželel: Crna roko — bela pogača!« In alej! Komaj je izrekel čarobne besede, že se je pred njim pojavila na mizi pogača, bela ko paiani sneg. Teko M nil o*tsr srečno živel do konca svojih dni, če bi ga nelteg* dne ne bil obi-f-kal Hg?n. ki Je videl, k a* o si je oglar pričaral beto pogačo in ga z njo pogostil. Cigan je cigan. tTkradel Je oglarju kačjo lev in izginil v ciganski ostrog. Tamkaj pa je z njo ndaril ob črno zemljo in zskltcal: Pela pogača — črna roka!« In ker je. bulica neumna, zamenjaj besede, so m a pocrnile lr tatinske roke, pogače pa nikjer. Od takrat imajo vsi cigani črne roke. ZNAŠEL SE JE Ivanč< k se je s «?vojimi prijati iji žogal pred neko trgovino. Dogodilo pa so je, da je žoe;o premočno brcnil in ta je rfetela v izložbo ln razbila 6teklo. Ivanček se je h.tro pognal v beg, toda tr-go\¥*; pomočnik je bil hitrejši. Ko ga je prijel za suknjič, ga je potresel in mu rekel: -Vidiš. n:si mogel pobegniti, ujel sera te .. .« — Toda, sfricek. jaz sploh nisem hofVl zbežali. Tekel sem domov, da bi prinesel denar in plačal steklo... OrKAVlClLO Janezek se je razjezil na _teto in ji reke!: -Teta, ti si koza!« Razen tega da 30 mu za to izjavo pošteno izprašili hlače, je moral tudi obljubiti, da bo teto profil za odpuščanje. Skesar.o se ji je približal in jokajoč izdavil: -Teta, meni je zelo žal, da si ti koza.« is-v/ ju »I/V..I tiKAU hi L \/\NDER PRED KRATKIM OBISKAL SVOJEGA OČETA N ADLLOVNEM MESTU. MU ..E OD ZAČUDENJA ZASTALA SAPA. DOMA SO UL RESDA PRIPOVEDOVALI DA NJEGOV OCE VOZI VELIKI TOVORNJAK. TOD*. KAJ TAKEGA NT PRIČAKOVAL. TOVORNJAK. KI GA VIDITE XA SLIKI TEHTA 80 TON IN LAHKO NATOVOR1 TOVOR. XI JE 100 TON TEt.AK. KOLESA IMAJO PRLMER 1.80 M IN OCE ALEXA\DER SEDI NA NAJVIŠJEM AVTOMOBILSKEM SEDEŽU V KALIFORNIJI Kupec Stockfiolma Ce ae to tiog*ja pogosto ali bolj redko — ne bi .nogei reči, 'toda da je na trgu me-N sta Ha vira ta še vedno mogoče najti pzetkane trgosne — to je gotovo Ne -da bi trenili z očesom, vam bodo prodali, karkoli jih je voija. Težko, da so še kje na *>v< u boljši mojstri. Nekoč se je na semanji dan tam znašel neki trgovec, ki je prodajal zares nenavadno blago: goro Mont Bianc. Indijski oaean, Mc.se4eso morje... Svoje "blago $e tako spretno hvalil, da mu je po eni uri ostalo samo še mesto Stockholm. Mesto je kupil neki b: iver. a plaial ga je zares poceni: eno striženje m eno masažo. Ko je trgovec odšel, je brivec na vidno mesto med dve oglr-dali izobesil diplomo, na kateri je pisalo: LASTNIK »TESTA STOCKHOLM. Brivec ni zamudil nobene priložnosti, d;. ne bi pro-] svojimi strankami pohvalil z diplomo, ki mu je priznavala, da je lastnik mesta Stockholm Vedno je našel tudi odeovore na vsa njihova vprašanja. To je mesto na Svrdrikem. 8e več — prestolnica! — b razlagal prvemu. V n»om je skoraj milijon prebivavrev, :n — kar je samo po sebi razumljivo — vsi so moja last! — je pojasnjeval drugemu. — Tam je, vsekakor, tudi dobe-, kos morja, no čigavo je t«> morje, vam ne bi mogel pove«dati, — je govoril tretjemu. Odkir je kupil mesto je brivec začel varčevati. Ni minil dan, da ne bi spravil v vre-!f.o vsaj n- koliko drobiža. In tako je preiekio leto zbral dovolj denarja in krenil na Švedsko, da vidi svoje imetje. Mesto Stock-bolm se mu je aazdejn kot oar.stv© iz pravljice, a Švedi najbolj prijazni lj.- ije na svetu. Samo kak5na neareca: ničesar niso razumeli, kar jim jc govoril, a on — tudi besedice ne od V6ega njihovega govorjenja. — Jaz sem lastnik tega mesta! Ah" vam je 1o znano? — jih je vprašal brivec. — AH so pri vas prebrali razglas o tem? Švedi so prikimavali in se ljubeznivo nasmihali. Njče-rnr niso razumeli, a bili so dobro vzgojeni. Brivec 6i je zadovoljno mel roke in si mislil: -Tako mesto, a lahko se reče — zais-tonj! Striženje in masaža! Niti po', pipe tobaka-!« Veselil se je brivec in niti slutil ni. da je naredil slabo kupčijo. Se več — da je mesto preplačal! Ker je dovolj iti v svet. pa da ves postane tvoj. Da. da, vt« Tvoj. njegov fn njegov in od vach otrok, ki živijo na zemlji. G i ar. i Rod ari ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STR PlOtU 1Z\ VIDLJIVOST SPRI Ml MU V — Voda Je nekoliko toplejša kot tčeraJ NA JADRANU — Vidiš, nI več črnih fondov v športu! — Kako jih bodo pa potem odslej Imenovali? REZERVACIJE — Za vas pravijo, da napihujete stvari, pa bi vas prosil za uslugo. — Ko sc vrnem domov, bodo prijateljice ponorele od ncvoščljivojti! Rešitev križanke št.49 Vodoravno: 1. meonlva, 8. artikel, 9. ta. 10, kali, 11. bor, 12. smet. 14. rt, 16. radikal, 18. planika. Rešitev križanke št. 50 Vodoravno: 1. osama. 6. salama, B. al, 9. Tina. 11. matador, 13. am;d, 14. NG, 15. ar.onsa, 17. Argau. — JoJ, kako ste vi rezervirani! r Vabilo na proslava tridesetletnice mature je državljan Siratka sprejel s posebnim navdušenjem. Srečanj* s svojimi nekdanhmi sošolci se ie veselil kot otrok kramarskega shod*. Hkrati pa ga je pestilo vprašanje, koliko nekdanjih sošolcev se bo odzvalo. Ko so se po opravljeni maturi raz-lli, jih je bilo Štiriindvajset — petnajst fantov in devet deklet. Napočil je dan srečanja in Siratka se je poln mešanih čustev in letnico — in pomenljivo pogledal po družbi. »Trideset let je minilo,* je začel s hripavim piskajočim glasom astmatika, »kar srno se razšli polni mladosti, optimizma in načrtov za prihodnost.*.* ' »Trideset let.. .* si je mislil Siratka in nenadoma ga je začelo vse skupaj strašansko zabavati. Opazoval je Fonzo, ki mu je ohlapna proteza v zgornji čeljusti povzročala pri govorjenju očitne pregla- 30 let mature občutkov napotil na kraj zmenka. Posebna soba restavracije »Saš hram*, kjer so se v študentskih letih pogosto shajali, je sprejela prve goste. Za njimi so priha-ali novi. Kakšno srečanje! Stiski rok po dolgih letih, stotera vpral.ma in včasih zadrega... Zbralo se je dvanajst ljudi. Zdaj so čakali še trinajstega. VstopU je Siratka. Na Pragu je obstal in začudeno pogledoval po svojih sošolcih. Zmedlo ga je predvsem dvoje: to, da je bil trinajsti, in pa resnica, da je od mature minilo trideset let. Svoje sošolce si je predstavljal v nekdanji podobi, zdaj pa so stali pred njim ljudje okrog petdesetih. Mnoge izmed njih ne bi več spoznal. Pet desetletij je opravilo ivoje. Potem so posedli okrog mize' čez čas se ie dvignil Fonza — ta je tudi poskrbel za tokratno ob- vice. Bil je plešast, zabuhlega obraza in prevelikega trebuha. Siraikov pogled je zdrknil na sošolca Albina. Zgrbljen in suh kot trlica je sedel poleg govornika in z nervoznimi prsti venomer vrtil kozarec. Prava pisarniška stenica, pedant in zakrknjen samec. Nemara bi mu človek prisodil deset let več. Potem se /žcne in Siratka je dobesedno prekipeval od dobre volte. Počutil se je kot dvat-setletnik, krepak in poln vesela do življenja. Zdelo se mu je, da ie z leti in starostjo prepetnajstil vso druščino. Vsi so se neznan ho postarali, le on je tak kot nekoč. Strumno vzraman >> vstopil v sosednjo sobo. Pri točilni mizi je naročU vermut. V Zanosu svoje moškosti se je raz- tled oval po bližnjih omiziih. V ližini sta sedeli dve deklici. Siratka se je široko nasmehnil, po-mežiknil in ' nazdrjvil z visoko dvignjenim kozarcem. Pijača se mu je zaletela, zakaj tisti trenutek je zaslišal: »Kaj si le domišlja ta stari tepec!* Pripomba je na mah pobrala smeh s Siratkovega obraza. Obrnil se ie k točilni mizi. Onkraj mize se je zagledal v ogledalu. Z razprtimi usti je strmel v svojo podobo — v svojo golo lobanjo z vencem redkih sivih las, v debelo lice z dvojnim ■ odbradkom. . • Napihnjenega trebuha ni videl, ker je stal za točilno mizo. Pri srcu ga je stisnilo. Tudi zanj velja tridesetletnica mature. S 5. Križanka št. 51 1 2 J h S 4 7 t 9 10 H r'a 1? 1 i« 15 r 95 9fi f7 1S i- m 10 22 n w Vodoravno: 1. štrajk, 7. zvezna država v ZDA, 9. del obleke, 10. beograjski tednik. 11. kemijski simbol za amercij. 12. ječanje, stokanje, 13. bolgarsko pristanišče ob Črnem morju, 14. izolacija, osamitev, 16. pisalo. 17. avtomobilska oznaka Banje Luke, 19. veletok v Indiji, 20. veznik. 20. sodnik na Mk-movanju, ki da znak za začetek tekme, 23. vojska. Navpično: 1. dih, 2. otessano deblo, 3. zvišana glasbena nota, t. sosednja soglasnika. U. proti, zoper, 6. negativno nabit električni delec, 12. ime slovenskega dirigenta H ubada, 13. največja makedonska roka. 14. opisovanje, oris, 15. mesto blizu Su-botice, 17. znan turističen kraj na Gorenjskem. 18. denarna enota sosednje države, 20. oče. 22 začetnici slovenskega pisatelja (Hči grofa Blagaja). Križanka št. 52 1 1 -1 * > t M i n -- •* (S Križanka Je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: 1., 1. športna igra z žogo. 7., 2. mesna jed, 8., 3. znani nemšJd filozof, 9., 14. kazalni zaimek, 10., 4. jesnski mesec, 12., 5. avtomobilska oznaka Makarske, 13., II. južnoita-lijansko pristanišče ob Jadranu, 14., 9. kraško vino, 15., 6. 6nov, materija.