^SMMUttw®*	«taM 20
19. številka.
Maribor, dne 9. maja 1918.
52. letnlb. '■»!■ ■' lili'"
Ust ljudstvu v
i «M?. četrtek in velja e poštnino »red in v Mariboru k poSOJanJem na dom za celo leto 8 K, pel leta 4 K ta 28 četrt !cii 2 K. — Naročnin» za MeraSfo 6 K, sa drage feveaavstrttake «Mete 8 K. gdor bodi asa po njega, plač» na ieto samo 7 K, — Naročnina se pošilja na: UpravnBtvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — Ost sa doeoHii« žo odisovedi. — Dd»a „Kateliike«i tiskovnem irtiKva* dobivajo sist brez posebne naro&une. — Posamezni listi stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cest* itev. 5, — Rokopia! >e Rt vračajo. — Upravalžtvo 1 Koreifca cesta {tev 5 »arelea«
naročnfoo, iaserp.še ia ;?k5axnac3je.	'	' '
& tesente m piacnje od eaoetopae pchtvrste j» enkrat 48 «in., ali kar je isto, 1 kvadratni cen&aetet prostora :iane 36 via. Za ve&raiae o$ast prioisies popust V «Mdfat »ftUia nnmmiHV
.	H«eda 10 vin. — InseraH w aprejemjo do torka ajwksac. — Nczajste rcišsassiijt » pe&stias prosi».
pouk In zabavo.
_ ^Mi hočemo!
Pretekli petek (3. majnika) je ministrski pmtse-•dnik Seidler v seji klubovih načelnikov napovedal , da se mM i na Jugoslovane pritiskati zavoljo njih a-jsitacije za lastno državo. Tako želijo Nemci. In ker se Nemcem menda mora vs« ugoditi, se bo jim tudi r tem ustreglo. Kako, še ne vemo. Pravijo, da se bo prepovedovalo zborovanja, da se bodo časniki zaple-njevali bolj strogo, da se bo preganjalo jugoslovanske duhovnike in uradnike in ne vemo, kaj še vse.
Naj pride čez nas, karkoli hoče, mi se ne bojimo. Prestali smo preganjanja začetkom vojske, prestali bomo tudi vsa druga preganjanja. Samo to vemo, da se misli ne dajo s preganjanji udušiti. Kjer nastopijo preganjanja, je znamenje, da ,so vsa dru-ga sredstva proti mišljenju celega naroda brez vpliva in da je sila še edino upanje. Toda zgodovina vseh vekov uči one, ki poslušajo zgodovino, da je si-ia proti narodovemu mišljenju najslabše sredstvo.
Mi smo siti narodnih bojev z drugimi narodnostmi, osobito z Nemci. Mi hočemo mir in zato hočemo strogo ločitev med seboj in drugimi narodnostmi. Kar je naše, nai bo naše. kar je tuje, naj ostane tuje. O svoji nsodi liočemo sami odločevati, naj si bo v političnem, kulturnem ali gospodarskem oziru. Jero-bov ne rabimo več. Nismo več otroci. Gospodarji hočemo biti, ne sužnji.
Ravno ker hočemo samo svoje pravice, ker nočemo Nemcem nič hudega, ker hočemo narodnostni mir in gospodarsvi ter prosvetni razvoj, ker liofiemo samo, kar je pravica, zato ne odstopimo niti za laa td naše jugoslovanske države. Naj nas zasmehujejo, zmerjajo, preganjajo, zapirajo ali obešajo, naša zadnja beseda ostane: Mi hočemo Jugoslavijo!
Naj pride čez nas karkoli hoče, mi vatrajamo!
Brez okrajmh glavarjev.
Kmalu bomo na Slovenskem Stajerju brez 0-krajnih glavarjev. V Mariboru, Celju, Slovenjgradcu
L
fP 131 i
„Praager",
(Januš Goleč.)
Naravno lepa in mično prikupljiva je uaša rodovitna dolinica, ki je položena na lahno ob Sotlo od Rogatca do Save. Lepa je ta dol kot kmetsko deviško dekle, ker ne opasuje njenih bdenj niti železniški pas. So nam hoteli posvetiti pred vojno v naše tiho mirne obsotelske kraje s tlečo tresko napredno dob-nega prometa; uvedli so avtomobilno zvezo med postajama Grobelno in Brežice. Upihnila je ta prometni -žarek sapa vojne, ki nam je rekvirirala samedrč.
Radi našega pradedno podedovanega sovraštva proti uvedbi vsakoršnih novodobnih novotarij se giblje tudi naše življenje na znotraj ter zunaj le bolj r obsegu sotelske doline. Smo bolj revni, da ne rečem berači, kar se tiče spomina vrednih dogodljajev, pa Še te, kar nam ;ih hrani ustno izročilo, rajše obdržimo za se. ne bahajo se z njimi pred svetom. — Kranjsko zakotne Višnjegore je raztrobil po poljih javnosti z verigo priklenjeni polž: štajerske Lember-žane v stolp potegnjeni bik; mi ob Sotli pa hranimo ter čuvamo se dandanes nekaj, kar 111 ne polž, ne bik, ampak priprosto kamenit — „pranger."
Ce se ne bom zameril preveč na debelo svojim rojakom, bom izpustil iz skrbno zamašene Noetove barke sotlske doline našo tajno negovano svetinjo, že davno doigrano vojno povest: ..0 prangerju." Pozi-
in Ljutomeru nimamo okrajnih glavarjev. Mariborskega Weiasa so zaradi protislovenskega uradovsamja morali odpoklicati, celjskega glavarja so izjedli celjski nemškutarji, osobito Claryjevi uradniki, slovenj-graški je bil odpoklican v ministrstvo, a ljutomerski je odšel zaradi starosti v pokoj. Tako več kot polovica slovenskih glavarstev nima več glave.
Nepoučeni ljudje nemara mislijo, da hoče gro! Clary počakati, da se ustanovi jugoslovanska država, ki si naj sama nastavi glavarje, katere si hoče. Kflor tako misli, ne pozna grola Claryja in njegovih na.i->>v:jih svetovalcev. V Gradcu se zelo veliko bavijo z novimi glavarji za Slovenski Stajer. Toda uradništ-vu na cast moramo reči, da ni toliko zagrizenih naših „prijateljev" med njimi, kakor bi si groi Clary želel. Le eden mu je baje po godu, ki dobro sodi za Slovenski Stajer, to je celjski Fasching. Verjamemo.
Imenovanje okrajnih glavarjev za Slov. Stajer bo baje, kakor slišimo iz nemških krogov, krepka zaušnica za Slovence. Dandanes je vse mogoče. A tudi to nas ne bo ustrašilo. Grof Clary bo odšel, a Slovenci bomo ostali kljub zaušnicam. Mi se čutimo tako močne, da nas Claryjeve „zaušnice" ne bodo niti najmanj spravile iz ravnotežja. Kar same Weiase in Faschinge se nam naj nastavi, za našo stvar bo to najboljSe.
Naše stališče je in ostane: Med slovensko ljudstvo spadajo slovenski uradniki. Vse drugo je od zfe.
Nova pota.

r----- —	1 «" I. • : - V-.«	—'r. <>i-
- - .j r. > w ¿'.'it .<¡r-«í.*i..vj»-Iga----------..... X ■ .--.-r.,	, ^
Ker se je nedomovinsko gibanje med nemškimi nacionalci začelo silno širiti in ker se je menda pritiskalo tudi iz Berolina, naj se ugodi nemškim zahtevam, je ministrski predsednik Seidler v petek, dne 8. maja. v seji načelnikov državnozborskih strank — Katere pa se Cehi in Jugoslovani niso udeležili — izjavil, da hoče vlada ugoditi nemškim zahtevam, da tako vsaj za nekaj Časa zamaši vsenemškim kričečem njih Široka usta.
Češke namerava vlada, kakor je to nemška želja, razdeliti v dva dela: v češki in nemški del. Za sedaj bo imenovanih več okrožnih glavarjev, katere zahtevajo Nemci. S tem hoče vlada napraviti močno črto čez deklaracijski program Cehov, da bi se združilo vse Češke in slovaške pokrajfme v veliko češko kraljestvo.
T» kar namerava vlada odrediti na severu sama, tega na jugu ne priznava. Na Češkem loči Cehe od Nemc«v, pri nas pa noče dati Jugo lovanoin nobene samostojnosti. Seidler je namreč izjavil med drugim, da obstoja jugoslovansko vprašanje, a ne ve, &h se bo kedaj ustanovila Jugoslavija, Izključeno to ni, tako je rekel. Seidler sodi, dr| Avstrija sama tega vprašanja ne more rešiti, temveč le skupno z O-» grško in Bosne. Krajev pa, ki so na potu do Adrije (t. j. slovenske pokrajine), se ne bi moglo pritegniti k Jugoslaviji (ker mejijo ob Nemce in .ver hočejo i-roeti Nemci prosto pot do Adrije). Pač pa obljublja
dana ter uprta je ta resnična dogodba edino le na temelj ustnega, izročila, ker smo se še v naših krajih otepali doslej precej uspešno potomstvu nadležnih muh - zgodovinskih razbrskavanj in zapiskov.
Bili so časi in sicer v srednjem veku, ko niso si vele naše krajine samo po žlahtni vinski kapljici, ampak po mogočnih gradovin, ki svedočijo liki orlo-va gnezda, da je bila sotlska dolina v- dobi grajskega kraljestva javnosti bolj dostopna kakor dandanes. Te stare, utrjene stavbe so bile tudi golovo vir po 1-menn z ograjo tržkega naslova obdanemu Podčetrtku in Podsredi'. 'Edini St. Peter, nekefejnji kunšberški suženj, se še vica in pokori v prahu ponižnih vaških pravic. Po naravni legi, bogastvu, prometu 111 prebivalcih pravično sojeno, zavzema Sv. Peter pod Sv. gorami, po naslovu sicer samo vas, med trgoma J oa-Četrtek in Podsreda prvaško mesto, Sodil bom po človeško, če trdim, da se je prelevil naš Podčetrtek, odkar mu je odvzet pas okrajne ceste, v preoej dolgočasni, v kot postavljeni kraj. Poctsredo odlikuje prehod okrajne ceste, in vendar se mnogoteri obiskovalec obotavljajoč vpraša: „Ali je to selo ali jo trg.''
Ce se voziš 1 o cfisti mimo Podčetrtka po z vasmi posejani sotlski doli, te pogladi prijetno po očeh in srcu za strmim Srebernikom pogled na vas Sv. Peter ob vznožju znanih Sv. gor in mogočnih kunš-berških razvalin. Sv. Peter ti že nazdravlja od daleč vsled lege in tržke razvrstitve liiš kot prijazen trg: žalibog po pravicah samo - vas! Sv. Peter je posedal še v drugi polovici 17. stoletja kunšberški grad, ki je pa razpal v razvaline z vabljivim razgledom po vrtu zgornje sotlske doline.
Primoran pa sem priznati, da še čuvata sedaj
raz vidin na zunaj dobro ohranjena gradova naša tr-
ga: Podčetrtek in Podsreda. Na eni strani prav lepo
ležeči Sv. Peter v kritju razvalin: na drugi strani bolj samotna Podčetrek in Podsreda, a stražena o<l graciov, ki se ustavljata že skozi stoletja razpadno naskakujoči sili Časa. Odtod tudi lepi Sv. Peter z grobljami — vas; Podčetrtek in Podsreda s sokolsko ponosnimi grajskimi stavbami — trga.
Ob celi Sotli na štajerski strani je opazovati žo od nekdaj na prebivalcih nerazumljivo samozavest, premnogokrat neopravičen ponos in trmoglavost. Iz tega čudnega obsotlskega keliha ponosa so pocuknili
v najdaljših požirkih Sentpetrani. Ponosno samozavestni liki orli: na papirju pred javnostjo in po paragrafih samo le — vaščani, to je že izza dobe davnih pradedov šentpeterskih potomcev prirojena bolezen. Že pred davnimi leti in dnevi zavidajo in odrekajo vaški Sentpetrani Podsrečai'om tržke pravice z na zunaj pritajeno, na znotraj globoko zaraslo zavistjo. Iz sovražno zavistne vrzeli, ki loči vas od trga, se je užgal, vzpiamtel in še tli v srcih vseh St. Pefranov pohlep po posesti tržkopravnega „pranger j a."
Prva potom spomina ter jezika izročena podlaga prangerske zgodbe sega v davne čase, katerih ne označuje nobena zabeležena šitevilka. V teh minulih dneh je še gospodoval nad ponosnim St. Petrom — kunšberški grad. Vendar za kunšberškega gospodst-va baje ni igral St. Peter prve vloge, ampak vas ott vznožju gradu, Leskovec po imenu. To selo je bilo po pravljioi trg s prau vsemi pravicami, prednostmi in vidnim tržkim znak'm — prangerjem.
áfran L
SeidJer, da se hoče ozirati na vse druge narodno za-nteve Slovencev. Vlada ne bo ved trpela agitacije , tí ščuva narodnosti drugo proti drugi, dovoljuje pa mirno in stvarno razpravljanje o jugoslovanski državi. Ministrski predsednik hoče nastopiti z vsemi zakonitimi sredstvi proti agitacijam, Id ogrožujejo mir med narodi in sicer tudi. proti agitacijam z nemške strani. Bati se je, da vsled razpaljenih narodnin razmer ne bo mogoče v državni zbornici mirno zborovati. Vsled tega je vlada odredila odgoditev zasedanja aržavne zbornice, ki bi naj imela že dne 1. t. m. prvo sejo, za več tednov,
Nemci so z veseljem vzeli Seidlerjevo izjavo na ananje, vsi drugi pa: socialni demokratje, Poljaki in [Italijani so odločno ugovarjali zoper to, da se zasedanje zbornice odgodi. Celii in Jugoslovani pa so poslali pismen protest proti novim vladnim načrtom — naperjenim proti Slovanom — in proti odgoditvi drž, zbornice.
Večina Nemcev je zadovoljna s Seidlerjem, da hoče ugoditi vsaj nekaterim nemškim zahtevam. Na Češkem dobijo svoja okrožja na škodo Cehov, Slovenijo hoče Seidler obdržati Jcot pokrajino, po kateri lahko Nemci zidajo svoj most do Adrije, ustaviti hoče jugoslovansko p iban je in menda celo zopet preganjati rodoljubne Slovence. Hrvatom obljubuje, da ni izključeno, da dobijo svojo veliko ¡samostojno državo. Se se odrečejo Slovencem in kajpada če to dovolüo gospodje Madžari,.
Seidler pripoznava možnost jugoslovanske dr-, jg&ve. fOn dobro ve, da je jugoslovanska misel, misel po nagi svobodi in rešitvi izpod tujega jarma, postala tako mogočna^ da se ne da več zatreti. a mož bi rad ločil Slovence od Hrvatov. Seidler torej na nemški pritisk Slovencev ne mara pridružiti drugim Jugoslovanom. Njegov naslednik pa bo najbrž že prišel do spoznanja, da se Slovenci ne morejo odcepili od Jugoslovanov. Upamo, da bo mož, ki bo sledil Seidler ju, to že rad priznal.
Prihodnja doba bo menda za nekaj ».asa zopet trn eva doba za Slovane. A samo za nekaj časa. Val narodne zavesti med Slovani, in sicer med Cehi, Jugoslovani in Poljaki je postal zadnji čas tako mogočen, tako velik in tako silen, da ga ne bo ustavil noben Seidler, noben Nemec, nobena vlada. Ce bodemo tudi trpeli, bo trpljenje le kratko. Trpeli bomo za narod in za njegovo tolisrčno zaželjeno svobodo.
Glavno delo je že opravljeno. Do zadnjo gorske koče je že prišel glas naše majniŠk» deklaracije. V nainriprostejšo slovensko dušo je že padla isKra narodnega navdušenja. Mogočno in silno Dlamti plamen narodne samozavesti in neomajnega zaupanja v lastno silo in v boljšo bodočnost Dokler bo ostal na-i od sebi zvest, se bodo razbili ob njegovi skalnotrúí volji vsi črni sovražni naklepi. Ne Seidlerji. ne Nemci, ne vlada nas Jugoslovane ne bodo razrušili. Bo¡? tas je združil: Dal nam je skupno zemljo in skupen jezik, In kar je Bog združil — Nemci nikdar ne bodo 1' Čili.	"H 3
Slovenci! Jugoslovani! Pogum in vztrajnost! Zmaga bo na naši strani! Jugoslavija pod slavnim žezlom Habsburžanov se bo ustanovila, če ne danes, pa jutri. Sedaj govorijo in se veselijo Nemci, tedaj pa bomo govorili in se veselili Jugoslovani!	\
Tedaj, ko sta še zastopala oko postave gra&čak in berig, je bilo nekako zunanje znamenje sodne pravice sramotilni kamen ali pranger, da rabim stroko-vnjaški izraz. Bil je to. kakor se vidi še danes, iz kamna izklesan, štirivoglat steber, z verigo na sredini in postavljen na kamenit podstavek. Ob ta steber so privezovali navadno gralski beriči zasajene tatove ob nedeljah, praznikih in javnih shodih, da so jih videli in spoznali vsi mimoidoči.' To izpostavljenje ob prangerju je bilo za uzmoviče kaj zdravilna kazen, ki bi še imela v sedanjih časih Čudežno moč za predolge prste, da ni odpravljena. Pranger Je imel prvotno dokaj jednostaven pomen. Seve, postavljen je bil navadno samo v večjih krajih, na sredini trgov, ki so poganjali ob vznožju gradov. S časom se je pa razvilo neopravič»no mnenje, češ: na posest prftu perja je navezan obenem tudi naslov „trg" ^ piavi-cami vred. Ustno izročilo pomneči Sentpetrani trde oelo sedaj, da je bilo selo Leakovec trg, s sramotilnim prangerjem, stoječim tik ob že podrti cerkvi sv. Jakoba.
V dobi, ko so uživali Leskovčani težke pravice, se Se niti sanjalo ni Podsrečauom, da bi si bili upali lastiti tržanstvo. Tedaj še vaško skromni Podsreča-ni so kesili seno ob Sotli pod Kunšbergom. Pri košnji in sušenju krme so jih zbadali. dražili in psovali bahati Sentpetrani kot z grajsko peto teptane,! slam-nostrehe seljake. V povračilo za te jezične pike so odpeljali Podsrečani v temni noči s kunšberškim senom vred tudi leskovško tržkega — prangerja. Svojega zmagovitega plena pa se niso upali postaviti na javnem prostoru, ampak» so ga skrbno in varno poskrili	i
Po izgubi prangerja se je prelevil tržko bahavi Le^Eovec v priprosto vas, katera nam Je danes znana i '.A imenom Kunšberg.
Po ugrabljenju leskovSkega prangerja je začel hirati in propadati celo kunšberški grad, dokler so ai razsul v razvaline. Za razpadlim gradom Je pobegnil fudi tržki patron sv. Jakob iz svtfloga raaklopo-Ifcnega bivališča, preselil se j« na podstreh« feaets-Ko fiige, kjer S« čaka dan«j vas t s**«1« i» JrrTOftdaa KOSIH* ▼ kak iastejaajši bran kažf|i.
SLOVENSKI GOSPODAR,
D. življaji starega kmeta i
(Dopis iz Savinjske doline.)
Da smo Slovenci razdeljeni na. več kronovin. je pač našim sovražnikom precej olajšano etelo — delo potujčenja. Zato tudi ima narodno življenje v posameznih deželah različne slike v boju za naš narodni obstoj. Najhujše se je pa4 godilo in se godi koroškim Slovencem. Kaikor sem se že sam prepričal, menda res ni nikjer bolj zagrizenih poturic kot na Koroš-Kem. Pred 51 leti sem šel s savinjskimi romarji tudi jaz na Sv. Višarje, PrišedŠi v Trbiž, se Okrepčamo v eni tamošnjih gostiln (železnice takrat še ni bilo), i 0'sobje nas je prijazno sprejelo ter se razgovarjalo z nami v našem jeziku; ko pa pride gospodar gostil- j ne v sobo, pokliče svoje ljudi v stran ter jim je prepovedal z nami slovensko govoriti. Že takrat sem si ' mislil: Boljši so še naši nemčurji, da saj tedaj, ako . mu prineiseš denar, rad govori slovensko. Leta 1879, ; do sem bil Župan, dobim iz Velikovca nemški dopis i zaradi pristojnosti neke Hedvige Kolšek. Dopis sem | rešil v slovenščini. Seveda sem s tem po nemčurski j pameti storil veliko piegreho, tako, da. je dotično žu- j panstvo pisalo na okrajno glavarstvo v Celju, da naj nas prisili nemško uradovati. Tedajni okrajni glavar Hasis je bil pravičen mož ter je odgovoril, da tega ne more storiti, kajti tukajšnje občine uradni jezik je slovenski.
Pred kratkim sera imel opravek v neki bližnji tovarni. Da bom na svojih tleh govoril slovensko se razume. Ko pa to sliši neki nemški uslužbenec, baje od Trbiža doma, me oblastno nahruli: „¡Hier muss man deutsch sprechen!" (Tukaj se mora govoriti po nemško!) Kakor sem slišal, je tovarnar tega prena-petneža tudi kmalu potem odslovil.
Pred nekaj leti je prišel večkrat k meni dobro znani koroški nemčur kupovat oral zemlje, ki leži pri okrajni cesti blizu kolodvora. Videvši, da se ne iznebim njegove nadležnoHti, sem mu v obraz rekel: „Da, ako bd tudi bila zemlja naprodaj, Vam je ne bi prodal za nobeno ceno!" Na ta način sem se ga od-križal.
Naši nemčurji tako radi povišujejo nemščino , češ, z nemščino se pride križem sveta, s slovenščino pa samo od Spielfelda do Trsta, pa to ni resnica. Leta 1910 sem se udeležil romanja v Jeruzalem. Že na ladji nisem slišal od ladijskih uslužbencev druge govorice kot hrvaščino in nekaj malega laSčine. Ko smo stopili v Jafi na azijsko zemljo, nismo slišali nobene nemške govorice, pač pa slovensko; bile namreč so ondotne služkinje doma menda iz Istre ali iz Gorijške. Tudi v Jeruzalemu sem naletel na nekega Rusa, kateri je slišal slovensko govorico. Pride k meni in sva se tudi razumela za silo, četudi do takrat še nisem z nobenim Rusom govoril. Tudi z več tamošnjimi Slovenci sem govoril. Nekateri mojih tovarišev so se peljali k Mrtvemu morju. Pravili so , da so našli tam več Hrvatov. Leta 1913 sem bil v Rimu. Tudi tamkaj sem govoril z dvema Slovencema, enim Hrvatom, Poljakom in Cehom. Tako Je pač resnica, kakor pravi Že stara pesem: „Slovan povsod ! brate ima."
Motil bi se, kdor bi mislil, da sem sovražnik j nemškega jezika, nasprotno, samo na prvem mestu je
9. aasja 1916.
pač materni jezik. Mojih pet sinov zna nemški, trii« so s<e naučili a- šolali, dva pa. pri vojakih nemškega jezika, pač pa sovražim one,-kateri bolj čislaju tujega kot pa svoj materni jezik. Že po naravi mora človek svoje bolj ljubiti nego tuje. Glejte n. pr. otroka, tudi ako še ima tako revno mater, raje bo šel k njej, kot pa k še tako lepi in imenitni gospej. Žal, da Je mnogo Slovencev, ki se štejejo med narodnjake, pa se pri vsaki priliki poslužujejo nemškega jezika, n. pr. na železnici, na poŠti, v trgovinah in pri raznih uradih. Proč s to pasjo ponižnostjob Kaflti potem ti Nemci res mislijo, da so oni gospodje naše zemlje , Nemec ie že itak po svoji naravi bolj ohole narave*
Pred kratkim je prišel k meni kakih 13 do 14-letni deček nemške narodnosti prosit za kruh. Vprašam ga v šali: ..Bist Du ein Schwab?" (Ali si Svabž Hujše bi ga ne mogel razkačiti, nego sem ga s tem. Dopadlo se mi je od njega, da je tako ponosen na svoj jezik. Nasprotno pa, ako Nemec nazivlje Slovenca z vindišarjem, se bo malokateri čutil razžaljenega.
Tudi Nemci so dobri in pošteni. Ko sem bil nekoč na Dunaju, sem vprašal policaja za ulico, katero sem iskal; bil je tako prijazen, da je šel z menoj io mi jo pokazal. Nasprotno se mi je pa zadnjič prigo-dilo v Mariboru. Vjirašam nekaj policaja, nakar mi ta osorno odgovori: „Ich verstehe nicht windisch!" (Ne razumem slovensko.) Ako bi se bil posluäil nemškega jezika, bi mogoče dobil bolj prijazen odgovor. Škandalozno je, da v tako malem mestu, kjer je mei Slovenci le peščica Nemcev in nemčurjev, ne zna, o-ziroma noče znati policaj obeh deželnih jezikov. Zato pa tudi ni čudno, da se je naše slovensko ljudstvo tako krepko oprijelo rešitve, katero mu more pri" nesli le neodvisna Jugoslavija pod habsburškim žez: lom. ker le na ta. način pridemo iz tega neanosnega položaja do pravic, katere gredo vsakemu naroda.
v
Z cpljanje pioti^trtni pka-nobi«
O tem piše znani strokovnjak v vinogradništvl» g. Skalicky (na, Kranjskem) sledeče:
Trtna plesnoba ali oidij povzroča zlasti v letih z vročim poletjem m novo škode na grozdju. To sme opazili pri nas posebno v zadnjih dveh letik. Ker glivica te bolezni prezimuje na trti, se razvija bolezen posebno hudo tam. kjer se je enkrat vgneadila. Zato se je je treba bati posebno tam, kjer je že v preteklih letih škodo delala. Trtna plesnoba se zatira pozimi na lesu z mazanjem z raznimi, žveplo vse-bujočimi snovmi, zlasti z žveplenoapneno brozgo. V poletnem času je pa najboljše sredstvo proti njej drobno zmleto žveplo, s kojim je treba trte, zlasti pa še grozdje, ob lepem, solnčnem vremenu vsaj trikrat na leto dobro poprašiti. Ker finega, Čistega žvepla med vojsko ni dobiti, moramo seči po drugih, nadomestnih sredstvih. Od teh so se tekom zadnjih let preizkusila in za najboljša spoznala naslednja tri sredstva:
Natrijev t i o s u 1 f a t ali s a 1 o j i d in. To je bolezen odvračajoče sredstvo, ki se ga rabi
Kakor se je pogrezal Leskoveo v propad na atavbah, pravioah in ugledu, rasel je njegov sosed 6v. Peter in se Šopiril brez prangerja in tržanstva. V letih razvalin kunšberškega gradu in leskovških tržbih pravic so postavili Podsrečani vjetega prangerja na sredino svojega sela in izprosili so si tudi tržke pravice. H kamenitemu prangerju jim je bilo dovoljeno in podarjeno še leseno, raznobarvno poslikano žezlo.
Vsi ti papirju ter črkam zaupani stavki so seve samo ljudska pripovedka, kateri manjka vsake z-godovinske podpore. Sem se pač drznil ziniti v jav-noat, ker sem ulovil in pobral iz že ostarelih moških in ženskih ust. Dejansko dokazana resnica pa Je: ■ razsul s« je v sroblje ponos Sotle — kunšberški 1 grad. Domnevanega trga Leskovec s prangerjem v- \ red ni več; pač pa je zaostala v preponosnih šent-peterskih srcih klica zavesti: Bili smo nekdaj trža-ni, pa izgubili smo te pravice. Menda popelje kak Sentpetran še svojega nedoraslega sinka na. strmičast klaneo SkopeČno, kazaje mu v smeri proti Podsredi 7. osveto obetajočim opominom:
„Sinko moj. Tukaj v tem podsrečkem kotu čakajo vstajenja naše kradljivo pofatene tržke pravice."
Odtod mržnja v mladih, moških in starih šent-peterskih sroih do menda v prangerjevi zadevi res nedolžnih Podsrečanov*
Pravljica brez resnične podlage je rodila naslednji krvavi boj za posest kamenitega prangerja?
Prismehljala se je pomlad leta 1882. Velikonočni prazniki 9. in 10, aprila 82. leta so bili spomladansko mehko topli in jasno lepi. S Štajerskih in sosedno hrvatskih gričev (so odmevali neSteti topiči, katerih grom se je valil in lomil po sotlski dolini. V srce segajoče pritrkavanj« sedaj zaplenjenih gorsEh zvonov fe vabilo milo šepetajoče in proseče SentpeV rane k vstajenju, ki se je obhajalo pred vojno t tsfi fupnlji v mogočnem sprevodu ob «vila, praSa ia ■aajja Dom&Be godbi a* pM»
2m «tfitnnolDo nedeljo pa asa »otefe ia* * v«a*M0ltf traOlOrt, » M »i m «4 a«Wgf po-
svečen tolikanj službi božji, kakor pa zabavi v krogu prijateljev doma ali v krčmi. Ce kdaj v letu so polne tri šentpteterske gostiline na velikonočni i onetteljek. Tega popoldne in večera pač vidiš za glasno gostilniško mizo ob žaru domaČe vinske Kaplje vse Sentpe-trane od zadnjega pastirja do samega g. župana, g« župnika s kaplanom, g. nadučitelja s pocfložaiaa oso-bjem ter vse krilate goSpiee slovenske, včasih pa tudi nemške besede.
Dne 10. aprila so sedeli pri skupni mizi v SL Petru pri Gabronovem Karlu v posebni sobi mogoč-njaki po dostojanstvu ter žepu in pismenki. Predsedoval je družbi obče spoštovano priljubljeni vaški župan ob desni svojo desnico — g. župnika, ob levi svojo levico — g. nadškolnika. Duša zabave poleg čebljajoči h gospa ter gospic pomladne, letne, jesenski in že zimske dobe, je bil padar g. Lukežii. Sentpetrani še tedaj niso posedali domačina ovenčanega z naslovom: Dr. vsega zdravilstva! kot sedaj, ampak le bolj enostranskega padarja, kateremu so pa zaupali odkrito dušno in telesno plat svojega človeškega bitja.
Kristalni „šentpetran" je nagnal proti večeru naši družbi nekaj krvi po žilah in niavctušenosli t srce, ki si išče duška v rajanju in odmevu domaČo pesmi. G. župnik je dvignil svojega rojstva ia duhovne izobrazbe dostojanstvene ude in napil županu. Župan je odgovoril vaško skromnih izrazov dufiovne-nemu prvaku vasi in fare. Začele so frčati in frfotati napitnioe v proslavo na polju izobrazbe se Irudeče-mu školništvu, na kaplana in padarja, dokler se niso porazgubile v preglasnem krohotu žensk» dražbe, ki je po naših krajih bolj nedostopna ter nepotrpefc-ljiva pri preradodarnem besednem kadilu. Mtedobrki šolmošter, j^evec-bajitonist, a ne govorniS, Je zamen-oal nestrpno na sedežu, se krepko odkaSI]al ter a* krožil kar sam ▼ Šip» .stresajočem bari^bn« Hartpe-torsFo hlrano:
Paetepa si sotlska Bobna. 9r. Plat» v tebi ja ras Bi4sm»	opasuje te,
«Tm terSei H» te are.
(tm prifeMM*-}
9. maja 1&13.
navadno le v zvezi z galico. Potem, ko smo galiro za Škropljenj« trt že pripravili in tudi že apno dodali , raztopimo v Škropilni tekočini še ro 1 saiojidina na 100 litrov škropilne zmesi. S to tekočino moramo seveda zlasti grozdje vselej dobro poškropiti. Na zarodu in aa grozdju, dokler je Še drobno, se tekočina ge preeej dobro prime, kadar pa se enkrat jagode pr« vlečejo z mastno, voščeno plastjo, se jih tekočina »e m al® prime in to je tudi vzrok, da škropljenje s fealojidrnoiii vselej proti oidiju ne zadostuje.
Da dosežemo zanesljiv vspeh, moramo seči poleg saiojidina še po drugih nadomestnih sredstvih. fTako sredstvo je sivo ž v e p 1 o. To je pepelnato ?iv, močno dišeč prah. ki se dobiva pri izdelovanju Plina in kateri vsebuje kadrih 40% žvepla. Takoj po cvetju in pozneje še enkrat do dvakrat popravimo 9 tem prahom v lepem vremenu vse grozdje, enaKO kakor smo to delali s čistim žveplom. Kasneje pa. kot koncem juliia, ne smemo tega sredstva več rabiti, ker bi sicer prišlo lahko z grozdjem v vino in bi vo njem vino dobilo neprijeten duh.
NadaJino sredstvo je k a 1 i j e v li i p e r m a n-g a n a t. To fe znana Črnkasta sol, ki se topi v vodi v vijolčasto tekočino. S svojim naglo okiarujo^im deiovaniem uničuje glivice. Njen učinek je torej močan, ampak kratek, zato se to sredstvo ne more rabiti kot prvi dve sredstvi v namen, da bolezni prepreči, temveč le tedaj, kadar bolezen že nastane, da Jo ozdravi. Kalijev hipermanganat se rabi na ta način, da se kakih 15 dek tega sredstva raztopi v 100 litrih vode, kateri se potem primeša še 2 kig na redek belež razmešanega. ugašenega apna. Kadar smo o-fcoje skupaj zmešali, uremo škropit. Škropimo pa po grozdju tako močno, da se vse jagode s to tekočino o-moiie. Kadar se tekočina na jagodah posuši, se naredi na jagodah škrlup, pod katerim plesnoba izgine. Kalijev hipermanganat učinkuje dobro, Če ga le o pravem času rabimo. Ko zapazimo prvo sled pletsno-be na grozdju, moramo z njim vse grozdje v vinogradu dobro poškropiti. Ako Škropimo šele tedaj, ko se je bolezen razpasla in je grozdje že močno ples-nivo, potem škropljenje nič ne pomaga, ker se tekočina močno plesnivih jagod sploh ne prime. Škropljenje v enem tednu še ponovimo.
Pri vsakem Škropljenju trt z galico raztopimo za apnom r škropilni tekočini še po 1 kg saiojidina. S to tekočino bomo ne samo listje, temveč tudi grozdje dobro poškropili. Kmalu potem, ko trta odevete, in pozneje Še sredi julija, bomo vse arozdje ob lepem in solnčnem vremenu požveplali s sivim žveplom. Ce se bo kljub temu še bolezen prikazala, bomo žveplja-nje takoj ponovili, ne pa kasneje kot do konca, julija Ce se bo bolezen prikazala šele kasneje, bodemo takoj vse grozdje dobro poškropili z raztopino 150 g kalijevega hipermanganata in pa 2 kg ugašenega a-pna na 100 litrov vode in bomo po preteku enega tedna to škrooljenje še enkrat ponovili. Na ta način se tudi v letošnjem letu lahko ubranimo trtne ples-nobe.
Vsa tu navedena sredstva bo imela c. kr. Kmetijska družba na Kranjskem v zalogi (pri nas na Štajerskem Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu in posamezne kmetijske podružnice in okrajni zastopi).
Oddala žita.
2itni oddelek mariborskega okrajnega glavarstva razpošilja te dni županom odlok, v katerem Jih z ozirom na naredbo c. kr. urada za ljudsko prehrano poziva, da naj pridelovalci žita prostovoljno oddajo državi krušno žito, ki je bilo pridelovalcem prepuščeno za mesec julij.
Glavarstvo pravi, da je to potrebno radi tega, ker je dovoz tujega žita popolnoma izostal in se je bati pri prehrani ljudstva velikih težav. 0'ddano žito se bo plačevalo tako-le: pšenica 55, rž 55, ječmen 50, koruza 50 K za 100 kg. Glavarstvo naglaša, da je častna dolžnost občine, da to množino, katera je občini predpisana, skupaj spravi najpozneje do dne 31. maja 1818 in oddja komisijionarju vjojno-žitno-promet-nega zavoda. Občani, ki nimajo več zrnja, lahko oddajo tudi moko. Glavarstvu je mnogo do tega, da se imenovane množine zrnja zberejo, če le mogoče, brez prisilne rekvizicije. Zato naj občinski predstojniki prepričajo kmetovalce o tej domoljubni dolžnosti, da prejkoprej prostovoljno okdajo zahtevane množine zrnja. Ako bi občina v določenem času ne spravila s-kupaj zahtevane množine zrnja, bi se moralo isto z vso strogostjo rekvirirati. Pri prisilni oddaji se bodo plačale tudi znatno nižje cene in sicer: * za pšenico 32 K, za rž 32 K, za ječmen 25 K 60 v, za koruzo 30 K 40 v. Poleg tega se od teh cen še odštejejo stroški prisilne rekvizicije. Od županov in žetvenih ko misij upa okrajno glavarstvo zanesljivo, da bodo s svojim vplivom ddsegli pri oblčanili prostovoljno oddajo zahtevanega žita, ter jih tako obvarovali ostre prisilne rekvizicije. Županstvo mora o vspehu prostovoljne oddaje žita poročati glavarstvu 15. in 25. maja. Nato našteva uradni odlok posestnike, ki priflejo pri oddaji v poštev.
Nameravane prisilne rekv iz i jo i j e torej v temmeseou ne bo. Glavarstva upajo na prostovoljno oddajo. Iti kdor ne bo oddal prostovoljno tekom meseoa maja, temu bodo začetkom junija s stlo- odvzeli one skromne množine žita, ki mu ga je Se ostalo od dosedanjih rekvizicij. Za kazen mu bodo
odvzeto žito še plačali skoro po polovično nižji ceni. Država je res v sili glede prehrane. Na milijone ljudi je brez kruha. A tega ni zakrivil kmet, katerega se sedaj tako pritiska, ampak tisti krogi, ki so vzrok,
da m Avstrija dobila od plena v Itati i, v Romuniji in v Ukrajini skoro nic, ampak vse drugi. Pravično bi bilo, da bi se tudi na Odrskem tako postopalo — kakor se postopa z avstrijskim kmetom. Kdor ima za mesec julij še kaj zrnja, bo res moral oddati, ker bo sicer imel neljube opravke s prisilno rekvizicijo. Huda bo ta žrtev, a zahteva jo domovina. Slovenski naši kmetje bodo gotovo v pravem pomenu besede pokazali svojo domoljubno dolžnost. Vprašamo samo slavno vlado: Kako pa se bo kmetsko ljudstvo preživilo meseca julija, če mu boste vse vzeli? Zakaj zdaj u-radni odloki nič ne povedo, ali se bo oddano zrnje res pozneje vrnilo, kakor se je to prvotno uradno zatrjevalo ?
Prostovljno oddajo žita je uvedlo mariborsko o-krajno glavarstvo na lastno roko. Kako se bo vršila oddaja v drugih okrajih, nam ni znano.

i trti- ¡««m.
N® bojiščih
nüivíiy

Na italijanskem bojišču se vršijo velike priprave za ofenzivo. Splošno se naglaša, da bo Avstrija igrala ulogo napadalca. Topovi Že grmijo več dni na celi črti od tirolski g«r notri do morja) pri Benetkah. Precej živanno se giblje zadnji čas tudi naša mornarica. V južni Adriji je prejšnji teden drzno napadla del sovražnega brodovja. Neka naša ladja pa je pri Jakinu (Ankona) izkrcala četo drznih avstrijskih mornarjev, kateri so uničili Lahom dokaj obrežnih naprav ter jim prizadjali velik strah.
Na francoskem bojišču Nemci ne prodira-jo več. Ustavili so jih Francozi in Angleži, kateri sedai na mnogih mestih napajo Nemce. Krvavi boji se vršijo že nad 14 dni za goro Kemel in mesto Rail-leul {ob belgijski meji južno od mesta Ypern). Cela pokrajina na tem delu bojišča je na debelo posejana z mrliča. Širi se strašni smrad gnilih človeških trupel. Švicarska poročila, ki so še skoro najbolj zanesljiva, naglašajo, da imajo Nemci mnogo večje izgube, kot Angleži in Francozi, kateri zelo štedijo z ljudmi. Kako bo v bodoče? Nemci nočejo odnehati, Angleži in Francozi tudi ne. Nemci se zanašajo na,pomoč Avstrije in na svoje dosedanje zmage, Angleži in Franco-z pa na Amerikance in na milijone svežega vojaštva in na preteči glad v Nemčiji in Avstriji. Amerika bo baje poslala tekom tega leta dva. milijona svežega vojaštva na evropsko bojižče. V Ameriki so imeli zelo ugodno žitno letino, kakor že desetletja ne in tako-u-paio naši sovražniki, da bodo imeli dovolj živil tudi za, več let trajajočo vojno. Angleški ministrski predsednik lojd Zorž je te dni ižjavil„ da so angleško-francoski vojskovodje in vojaki prepričani, da bo — Nemčija premagana. Sovražni generali pravijo, da bo Nemec za zemlio, katero bi pridobil z ogromnimi žrtvami, plačal velike obresti in da še bo bridko obžaloval, da je pričel z ofenzivo. Anglež misli, da se Nemci že sedaj kesajo. — V Nemčiji pa tudi vlada veliko bojno navdušenje. Pristaši vsenemške struje , ki ima tudi pri nas v Avstriji navdušene pristaše v naših narodnih nasprotnikih, zahtevajo,
V	Rusiji kljub sklenjenemu miru ni miru. Nemci so mir sicer podpisali, a kljub temu prodirajo na severu in na jugu veeno dalje na rusko ozemlje. Na Finskem so se že polastili celega južno-zahodne-ga dela dežele. Zadnje dni so vjeli Nemci 20.000 ruskih prekucuhov, ki ne trpijo nemškega gospodstva, V južni Rusiji na so prišle nemške Čete že na polotojk Krim ob Črnem morju in so zasedle znamenito mesto Sebastopol.
V	Ukrajini je prišlo do velikega preobrata. Kmetje in pristaši ru&ke stranke kadetov (odločnih nasprotnikov Nemcev) so prekucnili dosedanjo u-krajinsko vlado in postavili svoje ministre. Proti Nemcem so se organizirale močne čete po celi deželi. Odkrili so celo zaroto, ki je imela nalogo pobiti vse nemške častnike. Ker je nemški poveljnik pl. Eich-horn izdal zelo stroge odredbe in je dal vreči v ječe mnogo odličnih Ukrajincev, se opaža po vsej Ukrajini uporno gibanje proti Nemcem. Oddaja žita je zvezana z največjimi težavami in z vztrajnim odporom. Kmetje so oboroženi celo s strojnicami. Na mnogih krajih raje polijejo cele vagone pšenice s petrolejem in jih sežgejo, kakor pa da bi pustili, da bi šla pšenica v Nemčijo. Avstrijo! so radi uljudnega postopanja pri ukrajinskem ljudstvu malo bolj priljubljeni , kot Nemci.
'lursi so. kakor pravi turško nradno poro -ilo z dne 5. msja, dosegi v Palestini in sicer a vzhodnem brega reke Jordan zmago nad Angleži. V petdnevni bilki se jim je posrečilo užu <i»ti Angleže in jih vre^i Dekoliko nazaj. — V YIezopot»miji se Torki neprestano urrikajo pred Angleži. — Na Kavkaza pa prodirajo Turki vedno ialje v rnsko ozemlie
Splošno se lahko reče, da je svetovni položaj seilaj zelo zmeden,
Na Bizeljsko!
u
Kfeliko zborovanje
V na Biz@f|skem
se vrSi
DC v nedeljo, dne 12. maja,
popoldne ob 3. uri na Juvančičevem v Gornji Sušici. Govorijo poslanci dr. Korošec, dr. Benkovič in dr. Jankovič. Tudi Hrvatje se udeležijo tega zborovanja. Shod utegne postati sijajna manifestacija Sotelske doline za jugoslovansko deklaracijo.

b*m¿¿ r.iüeSK---
üsSSiá
Esin@ politi&n* vmmtL
V e 1 • i z d a j a 1 s t v o očita „Stajerc" Jugoslovanom. Ptujski šnopsar in baraba brizga iz svojih smrdečih ust v vsaki številki zoper Jugoslovane očitek veleizdajstva. Proti barabi seveda nočemo braniti našega ljudstva in njegovega domoljubja, katerega ne more očrniti še toliko laži in toliko barab. U-gotovi ti pa moramo, da so na graškem Volkstagu kovali take načrte, ki so naravnost nasprotni avstrijskemu domoljubju, neodvisnosti Avstrije in njenemu gospodarskemu napredku.
tteme? mw	« ** —	•	Niti e-
den klic: Živel cesar Karel, ni bil slišati na grafe-kem velenemŠkem zborovanju 1 Ali niso to veliki in zgledni avstrijski patrioti, ki za avstrijskega cesarja nimajo niti enega klica, za Hohencoiernce pa vse polno? Takšni ste nemški nacionaloi in nemškutarjij Kje so torej veleizdajalci, ptujski šnopsar in lažnji-▼M?
Minister dr. vitez Žolger odstopi, ker ne mara sodelovati v ministrstvu, katero se je zapisalo samo Nemoem in hoCe ugoditi drznim nemškim zahtevam. Cesar bo baje vzel Žolgerjer odstop na znanje. Svoj odstop sta javila tudi poljedelski minister (Čeh) grof Silva Tarouca in Poljak Tvardovski. Njunega odstopa pa cesar menda ne potrdi.
Državni zbor je odgoden do 18. junija. V junijskem zasedanju bo zbornica razpravljala o začasnem državnem proračunu in o podaljšanju poslanskih mandatov.
Vlada namerava dati Nemcem v Trstu višjo mornariško (navtično) šolo, da se bo na njej izvežbali Nemci za pomorske častnike. Na ta način hočejo Nemci izpodriniti Jugoslovane, ki so znani kot najboljši mornarji sveta. Svojih nepremišljenih korakov se bo vlada še gotovo kesala.
Na Ogrskem je cesar poveril sestavo novega ministrstva zopet staremu Wekerlu. Pisal mu je lastnoročno pismo, v katerem pravi, da želi, da ae upelje volilna pravica na širši podlagi. Če pa se to mirnim potom ne bi dalo doseči, se bo državni zbor razpustil in razpisale se bodo nove volitve.
V Nemčiji so prišli na politični vrhunec protivniki sporazumnega miru. Mnogi, ki so bili poprej zavzeti za mir, plavajo sedaj skupno z vsenemci v mislih: Nemčija mora zmagati nad cflim svetom, potem se nam bo dobro godilo. Da ne bi prišli v Prusiji do besede ljudje, ki čutijo z ljudstvom, in ne hlapčujejo vsenemškim nakanam, so v pruski zbornici preišnji teden strmoglavile vsenemške stranke in tem sorodne struje vladno predlogo o splošni, jednaki in tajni volilni pravici. Ljudstvo ne sme priti do besede. Vse emški kričaSi vedo, da jim je oclklenkalo, če pridejo v postavodajae zbore ljudje, ki mislijo z možgani, a ne z vsenemškim napuhom in strastjo.
Tedenski1! novice.
Cesarica Žita slavi danes, četrtek dne 9. maja svoj rojstni dia. Po vsej državi so nifioveiaoe za ta dan slovesne službe božje. D »moijubni Avstrijci, posebno mi Jugoslovani, bomo ta dan iskreno molili k B >gu, da odvrne od Avstrije in cesarske hiše vse črne nakane njenih zunanjih in notranjih sovražnikov. — Cesarica Žita je rojaaa
Stran I.
slovenski gospodar.
9. *a#a IÖMB
dne 9. maja 1892 in je torej stara danes 26 let. Kdor je tako srečen, da pride v bližino cesarice Zite, se čudi in divi njeni materinski ljubezni in srčni dobroti. Ta njena ljubeznivost zavzame vsa kogar, kadar in kjerkoli se prikaže nje ljubka postava, kedar in kamorkoli zaveje le njeno ljubko ime. Slava cesarici Žiti!
Duhovniške vesti. Za. soprovizorja v Ločah je imenovan vlč. g. Marko Žičkar, župnik pri Sv. Jerneju nad Loeami. - C. g. Štefan Belšak, provizor pri Sv. Barbari pri Vurbergu, je zavoljo bolezni dobil začasni dopust.
Slovenci, glavo po koncu! Krivi preroki in hujskači iz nasprotnega tabora hodijo po naših kra-j-'h in plašijo naše ljudi z lažmi in izmišljotinami. In ker ie slučajno vlada deloma ustregla Nemcem, trdijo, da Jugoslovani nikdar ne bomo dobili naše samostojne države, ampak da bomo ostali za vedno pod Nemci. Kdor take reči govori, laže! Jugoslovani bo-a<o dobili svojo Jugoslavijo pod habsburškim žezlom, o tem smo popolnoma prepričani. Vsak narod je trpel v tej vojski, vsi narodi so prestali najhujše težave , žrtvovali smo svoje najboljše moči za domovino in državo. Raditega nam je tudi zasigurana narodna svoboda. Da nam je ne bodo dali nemški nacionaloi in nemškutarji, to vemo. A dal jo bo nam naš pravični in miroljubni cesar Karel, kateri ne trpi, da b.i en narod imel več pravic kot drugi in da bi en narod moral več trpeti kot drugi. Zatorej glave po koncu , vsi Slovenci in vse Slovenke! Sedaj se res trenotno veselijo naši narodni nasprotniki, a pozneje se bomo j a veselili mi! Živela naša avstrijsko-habsburška Jugoslavija!
Otresel bi se ga rad. „Stajerc" proglaša župana Jurija Ačko, ki je na Oslu — župnija Sv. Martin na Pohorju — napadel in ranil rekvizicijsko komisijo, za Jugoslovana. „Stajerc" se zlaže, koiikor-krat odpre svoja umazana usta. Tako se je zlagal i v tem slučaju. AČko je namreč odnekdaj že eden najbolj zagrizenih štajerčijancev na Pohorju ter veruje v „Štajerca" kot v evangelij. In sedaj bi se „Stajerc" rad otresel tega prijatelja, in priganjača slove-njebistriških nemškutarjev. Taka je nemškutarska hvaležnost. Pa vse „Stajerčevo" otresanje in otepanje ne pomaga nič: Ačko je zapisan v knjigo nemškii-tarskega pogubljenja in tamkaj tudi ostane.
Kako skmjo Nčttci Uiie, ¡a iatajip» nared Iz Svečine pri Maribora se poroča, da je umnj veleposestnik Alojz Menhardt postavil nemSki Schulvereia za gla/nega dediča, zraven tega pa je določil več značilnih volil. Tako je zapusti! sosednemu občinskemu predstojniku Jolefu Pas kolo, ki je sicer rojen Italijan a sedaj hoče biti vodja Nemcev, svojo nočno posodo (kloset) z vsebino zadnje potrebe in 5 K, da si naj kapi knjigo o lepem vedenju. Kako je torej mislil Menhardt o nart dnem odpadniku Paskolo, je razvidno iz tega volila. Sploh pa Paskolo med svojimi nem škimi somišljeniki nima sreče. Govori se, da so ga v začetku vojne z Italijo večkrat ovadili, da še vedno drži z Labi, in se je s temi ovadbami oavilo celo vojaško sodišče. Narodni odpadniki pač nikjer ne uživajo ugleda.	iH
No hodite v tujino I Po naših krajih kroži, zadnji čas vse polno mešetarjev in agentov, ki lovijo naše lhi'di za. tir i ro. P Sojo obrtnike, rokodelce, hlapce, deklo, učenoe,' dnin ar, e itd. Obljubljajo mastne plače. lepo obleko in dobro hrano. Posebno mnogo zvabijo zadnji čas slovenskih deklet v Budimpešto. Odločno svarimo naše ljudi, naj nikar ne hodijo v tuje kraje. Skoro vsi brez izjeme padejo v nesrečo, če ne časno, pa večno. Dekleta lovijo v slabe hiše, kjer se pogubijo telesno in duševno. Sedaj je v domovini dovoli dobrih .služb in obilo lepega zaslužka. Ostanite doma v zdravih in poštenih kmetskih hišan. Ne hodite v mesta in k tujcem prodajat svojega zdravja in svoie poštenosti. Onih, ki pasejo iakoto pa glad po mestih in v tujini, je že itak več kot dovolj!
Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali p.t. Po župniji velikonedeljski z veliko navdušenostjo in obenem |»ožrtvova,lnostjo nabirala sledeča dekleta: Bogša Trez ka, Holc Rozika, Lah Panika, Lašič E-vica, Meško Micika, Posaveo Neži ca. Šedivy Anica, Soštarič Ivanka, Trop Rozika. Nabrale so znamenito svoto 103(5 K, tako da se župnija vetfkonedeljska u-iteva med ustanovnike za Slovenski Stajer velevaž-nega podjetja; 200 K Menhart Jakob, župnik; 50 K občina Trgovišče: po 20 K: Kuharič Florija-, Ver-bajnšak Janko, kaplan, Miki Alojz; 10.40 K Lah Panika; po 10 K: Kosi Ivan, Kuharič Ivan, Moravec Franc, Lah Ivana, HabjaniČ Ana, Trop Mar., Hrzič Anton, Meško Jakob, Skof Alojzija, Rajh Vinc., Bog-Sa Trezika, Simonič Terezija, Mlakar Alojzija, Rajh 'Apolonija, GoriČan Alojz, Muuič Marija; Kosi Ivan 9 K: obitelj Raušl 7 K: Soštarič Ivanka, (5.40 K: p 0 K-; Reich Mafija, Horvat Marija, Cajnko Jož., Muhlfi Marija; Krabonja Marija 5.40 K; po 5 K: A. Kosi, Kosec Katik«, Stuhec Marija, Petek Julijana, TO{>lak Terezija, Lah Anton, Irgolič Friderik, Prigl JRraniifika, FiStaravec Alojzija, Pleh Elizabeta, Stali eo Terezij.t, Moravec Ivan, Kurbos Elizabeta in Te-rozija, TnŠik Amalija; po 4 K: Rogša Katarina,
Marija, Kumer "\'id, Majcen Marij«, Poplatnik
Nežika, Hojžar Alojzij, Stagar Marija, Reich Filip, Habjaiiič Marija, SkrLnjiar IvaVika, Pra> rotfn.ik Elizabeta, Hole Nežika, Stuhec Marija; j>o 3 K: Emer-šič Genovefa, Irgolič Antonija, Bezjak Marija, Her-gula Marija, Rajh Marija, Lašič Evica, Bratuša N., Kumer Kristina, Krajnc Ana, Kumer Franc, Cizarič Marija; Meško Friderik 2.2|0; po 2 K: Stuhec Ter., Habjanic Martin, Hrga Marija, Rajh Katarina, Ko-kol Marija, Lašič Ančka, Petovar Marija, Kumer j., Lah Marjeta, Kociper Otilija, Lepe j Marija, Simonič Ivana, Prijol Ivan, Novak Marija, Novak Ivan, M. Žmavc, Neimenovana, Kosi Jozeia, Munda Fr., Kosi Marija, Karnekar Frančiška, Močilnik Friderik, Koši č Otilija, Poplatnik Julijana, Soštarič Štefan, Meško Ivan, Kosi Marija, Petek Ivan, Meško Jakob, R. Meško, Voršič Micika, Hergula Ana, Munda Marija, Medik Lojzika, Hergula Ivana, Petek Marija, Majcen Marija, Majcen Antonija, Meško Franc, Meško Ivan, Rajh Andrej, Dovečar Neža, Irgolič Ivana, Irgolič Terezija. Hergula Neža, Kaučič Alojzija, Krabonja Neža, Munda Eva, Petek Julijana, Kujkmec Julijana Skvore Julijana, Stagar Julijana, Kosi Neža, M. Hojžar, Stagar Liza, Lipovec Alojzija, Meško Marija, Kandrič Marija, Krabonja Veronika, Kokl Ivanka, Cajnko Marija, Belec Terezija, Beiec Koza, Megla Marija, Kovačič Eva, Praprotnik Matilda, Mar-krap Terezija, Erhartič Terezija-, Poplatnik Blaž, A. Poplatnik, FilipiČ Frančiška, Rudoli Jožef, Munda Ana, Neimenovana, Petek Gregor, Rajh Lrša, Vinc. Kuharič, Bratuša Marija, Lužnik Jožefa, Hole Urša, Hole Rozika, Ornik Ivan, Erhartič Matilda, Cvetko Barbara. Rizman Jozeia, Rizman Minka, Hržič Roža, Kajnč Apolonija, Moravec Rozika, Hržič Dobr n i-ca, Marin Otilija, Poplatnik I^nac, Meško Veronika, Antolič Marija, HabjaniČ Micika, Stuhec Roza, Kovačič Ivana, Hojžar Alojzij, Kosi Jožel, Kaiidrič L, Kaučič Andrej, Geč Viktor, Kociper Roza, Hoji ar L; Meško Ivanka 1.10; po 1 K: Kosi Marija, LašiiČ Mar nja, Rajh Gera, Hrga Jožef, Gimerlajt Jožefa, Petek Marija, Lebar Eva, Petek Franc, Stuhec Marija, i. Snajdar, Voglar Anika, Kumer Uršula, Lipnik TJer., Gregor Marija, Sulak Ivan, Bokša Roza, Anderlič Marjeta, Rajšp Marija, Vesenjak Jozeia, Rep Elizabeta, Bezjak Terezija, Petričič Antonija, Kociper 1-vana, JanžekoviČ Neža, Pevec Jožef, Rep Terezija, Muleo Franc, Skerlec Tilika, Dovečar Marija, He-bar Marija, Hergula Marija, Me£ko Marija, Meško Julika, Rajh Marija, KovaČeo Micika, Petek Nežika, SoštariČ Alojzija, Soštarič Kristina, Soštarič Henrik, Sok Ivana, Munda Julijana, Lah Marija, Habjainič Franc, Skorc Marija, Golob Julijana, Petek Gercka, Kvar Marija, Meško Marija, Leben Marija, Meško Ivana, Meško Ivan, Hržič Marija, Voršič Otilija, J. Prapotnik, Alh Marija, Meško Ivana, Kovanec Ivana, Hržič Marija, Meško Marija, Kandrič Neža, Kurz Arnold, Weiser Alica, Hergula Avgust, Leben Ivan, Hergula Terezija, Hržič Ivana, Bogša Marija, Trop Magda, Igerc Dorika, Trop Jurij, Munda Al., Kosi Terezija, Trop Franc, GoriČan Micka, Sedivy Anica, Kace Marija, Lah Katarina, Lan Jožei, Lip nik Anton, Lipnik Marija, Lipnik Ludvik, Perša Filip Kosi Feliks, Prepelič Alojzija, Stuhec Marija, F, Lah, Habjanič Roza, Gašparič Antonija, Petričič N., Moravec Cilika, GrašiČ Marija, Kosi Marija, Munda Micika, Horvat Helena, Kosi Jožef, Strmšek Marija, PmtariČ Ana, Moravec Matilda, Bratuša Ana, Voršič Marija, Hole Martin, Pevec Alojzija, Rajh Mar., Tušak Avgust, Tušak Franc, Rizman Ivan, Rizman Marija, Kandrič Roza, Hržič Barbara, Hržič Marija, Voršič Marija, Hebar Ivanka, Hebar Marija, Polak Jožef, Derkovič Anica, Knez Vali, Sok Ivana, Sok Otilija, Saler Matilda, Bratuša Cecilija, Kos Marija, Munda Elizabeta, Pfeifer Neža, Kosi Amalija;- po 80 v: Krabonja Barbara, Medik Marija; 70 v: Kandrič Ivan; po 00 v: Rajh atilda, Simonič Terez., Boin-bek Andrej, Kolarič Franc; po 50 v,: Peserl Anica, Anderlič Jakob, Moravec Milka, Hržič Marija; po 40 v: Koiarič Ivana, Pevec Otilija, Neimenovan, A. Cajnko, Neimenovan, Dolinšek Marija, Toplak Antonija, Žuran Marija, Novak Barbara; po 30 v: Stuhec Terezija, Gotvajn Ivanka: po 20 v: Kosi Mar., Hržič Amalija, Neimenovana, Markrap Neža, Neimenovan, Bezjak Ana; po 10 v: Palčič Ivan, Kre<" Jožef, Bogša Frančiška, Neimenovan. Pri Črnovojniš-kem pešpolku štev. 26 so nabrali 22 K; darovali so: narednik Anton Košar 10 K; ¡>o 1 K: četovodja Fr. Cojnter in Kukovec, desetnika Franc Kuhar in Strar fela, pešci: Kamenšek Franc, Ribič Franc, Fras Jožef, Skok: Matjaš, Vrbančič Matjaš, Belna Ludoviik, Ulbl Jožef in Paluc Anton. — Dalje prihodnjič. — Prisrčna hvala! — Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne.
Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje darovali: Posojilnica pri Sv. Lenartu 1000 K (prva pokroviteljica); Franc Ogrizek, župnik v Dramljah, 5 X; Josip Berlič nabral med Slovenci v Hörgasu 30 K; Vilko Weixl, trgovec v Mariboru, del čistega dobička za prodane slovenske razglednice 50 K; Fran Stelzer, četovodja 117. qolka, nabral med slovenskimi vojaki 83 K; Ev kiča FrangeŽ v Rogozi 50 K; J. Klemenčič, učitelj pri Sv. Trojici, 2|0 K; upravništvo „Slov. Naroda" 260 K: Franc Lovrenko, župnik v Raz boru, 10 K: dr. Alojz Rakun v Sevnici 10 K: Marica Pugenjak, učiteljica pri Kapeli, nabrala pri otrocih L—4. razreda 30 K; Rudni! Pevec v Mozirju 20 K; Anton Krepek v Mariboru 5,10 K: gdč. Teic v Hočah 10 K: A. Golob 10 K: J, Jeras 10 K; gop-pa Jeras 5 K; J A milo vi« S K: gtlfc. A. Hrtteva? 4
K; Neimenovan v Hočah 4 K; dr. MaksPregli v Vu-zenici 10 K; Miloš Oset na Muti 10 K; Kari GučekT kaplan na Muti, 3 K; Anton Mravljak, župan v Vu-zenici, 10 K: Alojz Grubelnik v St. Janžu 10 K; A». Plemen v Dravčah 1 K; Simon Jernik v St. JanŽu 5 K; Miha Rogina v Dravčvh 10 K; Neimenovana v Trbonjah 10 K; Ivan MankoČ v Mariboru 1i00 K; gdč. Cenoka Horvat v Mariboru 10 K; Mi»ko lešnik, učitelj v St. Vidu pri P uju, 10 K; Jdi*ko Mur-šec v Planskem 10 K; poročnik Ivan Tiinkaas 2G K; Josipina Krulc v Slov. Bistrici 20 K; Parel Z»a-fošnik v Spodnji Novivasi 20 K; poročnik Jul. Der-novšea 25 K; nadporočnik Suzum 10 K: Jakob Vue-čko v Mariboru 10 K; Terezina in Heda Lovrae v Mariboru 5 K; poročnik Janko Gračnar 10 R; Alojz Neudauer, posojilnični tajnik v Gornji Radgoni, nabral med Slovenci, Cehi, Srbi inHrvati pod narodnim geslom 82 K: Franc Sinko, župnik pri Sv. Martinu, 15 K; Mirko Gruden, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celju, 20 K; Fr. Ks. Pelek na Ijubnem 50 K: Fric Stumberger v Brežicah fO K; Jernej Tominc v Lembahu 10 K; Jurij Gril, ¡osest-nik v Gradišču pri Lučanah, 100 K; Janez Rožmian, župnik v Zavodnjem, 20 K; gdč. Stana Pertotova v Trstu nabrala med tržaškimi planinci 234 K; .insip Holy v Brežicah 8 K; Ana Jerič v Skalafc pri Velenju 4 K; Anton Rovtar v Gornjemgradu 16 K; Ivac ZapeČnik, župan v Ribnici, 300 K; Marija LeSaik v Radvanju 5 K; poročnik Božidar Gajšek 20 K; mag. pharm. Alojz Benkovič v Mariboru 10 K; gosočnik A loju Malenšek 10 K; Anton Koder, notarski kandidat, 10 K; Edi Vaur.otič 5 K; Rudolf Pust v če vini 5 K; Anton Arhar v Mariboru 10 K; Ajiton Ornik v Mariboru 10 K; Franc Korošec, nadlupnik pri Sv; Križu, 100 K; Anton Slamberger, vekpose^nifc v Zerkoveih, 100 K; Bralno društvo v 9t. Uju v Slov. gor. 30 K: Miha Lendošek, župnik v Makolal, 100 K;. Posojilnica v Makolah 100 K; M. VauBartk pri Sv. Marku 10 K; Frano Stuhec, Župnik pri Sv. Juriju ob Sžavnici, 10 K; Franc Trop. župnik pri Sv. Marjeti, M) K; Elči Kramberger, zdravnikova soproga. pri Sv. Lenartu, 10 K; Janez Stuhe« ter eaolet-ni prostovoljec poddesetnik Josip deležnik »aivraj» uri 1-33 in 36. stotniji 162 K. — Rodoljubi. poHB«ma|-te! — Prispevke je pošiljati na naslov: MoSfca podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Šolski odsek.
Slovenci v Mali Aziji. Slovenski vojaki ne pomagajo samo Nemcem na zahodu, temvefl tudi Turkom v Mali Aziji in Palestini. Iz Male Aasife pošiljajo prisrčne pozdrave svojim rojakom.: Senioa Mart. iz Laškega trga, Orožen Franc iz Stor in Hergula iz Velike Nedelje
Slovenskim sodarjiem! V slo\"enjgraškem okraju nujno potrebujejo poštenega in pridnega sodarja Imel bi obilo zaslužka. Sodarji se naj ogfMjo pri okrajnem načelniku g. Giintherju v Slov. Cfapshou.
Veliki manifestacijski shod

t >'jE* ;* i J t,
be vrši dne 19. maja, na Binkoštno nedeljo popoldne ob 2. v Trbovljah v prostorih Martina Pust (pri Špancu). Govorili bodo: Dr. Benkovič, dr. Ravnihar, dr. Korošec, ? dr, Kramer.
v m&mbt

Za jugoslovansko idejo vsi na shod T
Gospodarske novi o«.
i^ite«.-'. -j
Rekvlzlclja žita pri samooskrbljenih. ..^iener
Zeitung" objavlja naredbo, s katero se dovoljuje vladi, da kmetom vzame tudi ono žito, ki so jim ga do* zdaj puščali, da se ž njim sami hranijo. Za n»?4e kraje ta naredba, tudi če bi obveljala v parlament«, ue bo imela veliko vspeha za vlado. Balmaiiuja in Pri-morje sploh ne pridelata žita, Kranjska, Koroška in Štajerska tudi v onih delih, ld so rodovitneiši, so že tako izmozgane, da nimajo več onih množin, ki so ]jn smele pridržati, in deloma se je živila darovalo sorodnikom iu znancem. Ob teh razmerah se vtedi ne bo treba čuditi, če iz juga ne bo moke.
Nova rcIiviaicJjska naredba in nafta sie^ta«. Kakor se čuje, s« bode ves vspeh rekvizmje po uo-vl naredbi poslal na Dunaj in \ nekatere IrKfaistriis-ke kraje (vojna industrija). V novi naredbi. kakor t v prejšnjih, ni nobene določbe, ki M predpisala enj»-komeruo razdelitev tega, Eaj ge v deželo f^ieHe. Vse odvisi od slučaja in trenutnih predpisov, ki jih daje prehranjevalni urad vojnemu žitnemu aavodu-Na ta način se je moglo dogoditi, da j« Dtanaj dobival preko 120% narmibeno d< ločene kiiliSinf južna dežele pa 40-60%. Gledat, torej treba, «a m to uredi, sicer bo kmet praznfb n>t in »javen ni»ga bodo gladu umiiati njegovi rojaki maftOani na Ittni, v l^fri in	pa tnii st^aki.
9. ma]a 1918._________
Proti novi rekvizioijski naredbi bodo vsi kun t ski poslanci morali dvigniti krepak odpor. Reče se v dotičnem vladnem priobčilu, da naj kmetje dajo zadnjo zalogo na posodo, vrne da se jim iz ukrajinskih zalog (?> Ali bi ne bilo lepo, če je res temu taku, da. nam raje Ogrska in Nemčija posodita za (> tednov žita in potem njim odstopimo, kar jim gre iz Ukrajine ? Tako vlada tudi namerava, ako ne dobi od avstrijskih kmetov ničesar.
Gasi* u ¿un ill iirgraíie. Aianou^v. u.i^u glavarstvo naananja županom, aa dobijo polje delci, ki prostovoljno oddajo zrnje, katero jim j» bilo paačeno za mesec julij, razun višjih cei (Glej članek »Oddaja žita«) Se 2 kg sladkorja z.-100 kg oddanega žita. Te nagrade bodo deležn le tisti poljedelci, ki so dosedaj oddali že vs predpisane množine žita. Poljedelec bo dobil pr oddaji žita sladkorno karto, sladkor pa pri trgovcu ki oddaja sladkor.
Etetviziclja in prehrana vojaških oddelkov. Prosimo, naj se nam odgovori v priliodn,ti štev. Slovenskega Gospodarja" na sledeča vprašanja: 1. Kdo bo plačal prehrano vojakom pri novi rekvizieiji ? 2. V naša občini se je rekviriral krompir, rekvirirajo se je zrn.¡e in seno, imeli smo tri rekvizici e in nihče še n plačal hrane za vojaštvo, ki je vsega skupaj bilo več tednov na hrani v naši občini. Kclo mora trpeti škodo, ali morda i osestniki? 3. Ali se tudi v drugih okrajnih glavarstvih ni izplačala prehrana vojaštva posestnikom? 4. Kam se naj obrnemo, da se nam j o-plača prehrana vojaštva, ker okrajno glavarstvo za to nič ne stori? Ivanjševci pri Radgoni. — Odgovor: Čudimo se, da še niste dobili plačane prehrane za vojaštvo. Kolikor nam je znano, so v mariborskem glavarstvu dobile občine takoj plačano, kakor hitro so posiule račun. Sestavite račun in ga pošljite glavarstvu ter zahtevate, da se Vam ¡akoy iz^ača cot.ó^a s vota. Navesti morate natanko, kolikokrat in kolikim vojakom ste dali zajtrk, obed in večerjo ter južno. Ce pa ne ix> nič ¡ omagalo, pa odstopite celo zadevo Vašemu drž. |X)slancu.
Iz Ukrajine poročajo nemški listi, da so vse vasi dobro oborožene s puškami in mašinicami. Kdor uri de rekvirirati, ga čakajo z njimi. Sedaj poročajo dunajjski listi, da so se tri poljske eskadcone upale iti rekviiriraii. dn pa so jih Ukrajinci vse pobili.
Nemec imel „shranjenih" nad 200 stotov sena-fz Iiuš nam pišejo: t Slovenci niso patriotični, ne dajo državi, česar zahteva, skrivajo živila itd. Tako govori o naši narodni nasprotniki, na čelu jim seveda „Marburgeroa." Pa poslušajte! Minulo soboto so rekvirirali v Rušah seno, V celi občini n¡so našli ne i kg sena, nač ¡ a pri graščinskem gozdarju, velikem častileu Bismarka, Wernerju, blizu 200 q. Oddati mora 104 iueferske ' ente krme. Sosednji kmetje so hodili Weenerja prosi-t za par centov krme, ko so moralo njih krave in voli žreti samo slamo in drevesne veje. Odslovil jih je, Češ, da nima sam dovolj. Ta veliki patriot ni privoščil krme ne konjem na fronti, ne ubogi kmetski živini. Taki so nemški patrioti. — Heil Werner!
Popisovanje zemljišč. Se enkrat opozarjam" , na> si vsak jKisestnik in najemnik takoj natanko izmeri svoje obdelano zemljišče, da bo vedel, koliko 1-ma njiv obsejanih s pšenico, z ržjo, ječmenom, o>-sem, koruzo, krompirjem itd. Pri uradnem popisovanju, ki se vrši v županovi h ši aii na k;¡kem drugem skupnem prostoru, ne bo mogoče niti približno dognati ne enega ne drugega. Pomote glede velikost. obséjanih njsv bodo imele jeseni usodep^olne nasledke za. vsakega posestnika in najemnika. NajboijC je, da župan nedeljo ali praznik popoldne skliče občane na polje. Tam naj kak izvežbai človek pokaže ljudem, kako je treba meriti obdelana zemljišča in kako se vse pravilno zapiše in izračuni.
Za popisovanje zemljišč. Osebe, ki so sposobne in zanesljive ter vešče čitanja map, zmožne obeli deželnih jezikov, se sprejmejo za popisovanje obdelanih zemljišč. Prijave sprejema c. kr. nadgeometer na okrajnem glavarstvu v Mariboru.
Za piasce m uUjVtj,- a ecu. C---ur.».w uauieat-uiStvo oam naznanja, da je s 1. majem preklicalo dosedanje najvišje cene za prasce. Iste se sme sedaj prodajati po krajevno običajnih cenah.
Prva čebelna roja. Gosp. nadučitelj Josip Ter-čak v Ksavtriju v Savinjski dolini je dobil dne 4. maja dva prav lepa prva čebelna roja. Za hribov.te kraje je to rojenje res redek slučaj.
Svarilo! Elektrarna v Fali pri Rušah resno svari, da se naj nihče ne dotakne električne žice, ki je napeljana od elektrarne v Fali do tovarne v Rošab. Naj se tudi nihCe ne dotakne električnih žic, ki vise navzdol, kajti v vsakem slučaju bi «Ua smrt neizogibna. Predvsem naj stariSi svarijo svoje oturoke, naj ne plezajo po lesenih drogih, da se ne dotaknejo nobene električne žice, ker se v njej nahaja zelo močen električen tok.
Mlekarna v Kočah pri Mariboru ima svoj občni zbor dne 12, majnika ob 2. uri popoldne v gostii ni Staniča v Hočaii. Prosi se, da se člani toga oh» rasa zbora polno&tevjlno udeležijo.
Ret.vizictj» živine. Od vseh strani dobivamo pviteibe gled» r»kvizicij® živine. Vse toži, kako hudo
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 5,
je, ko odvzamejo kmetu sedaj najboljšo in najpotrebnejšo živino. Položa, je sedaj tak, da se proti tem re-kvizicijam ne da mnogokaj uKreniti. Naši slovenski poslanci so storili vse, da bi preprečili udarec, ki preti naši živinoreji in poljedelstvu vsled prevelike rokvizici e. A vojaška oblast vsiraja pri svojih zahtevali. In tako gre ponekod skoraj že zadnji rep živine iz hleva. Pritožbe in prošnje malo pomagajo, ker vo aštvo hoče in mora imeti živež, v mestih pa se tudi oglaša glad in veliko pomanjkanje živil. Edina pomoč, bi bila -r mir. Tisti čas pa je še daleč, ker Nemčija še ni premaigala Angležev, Francozov, A-merikancev in Japoncev itd. itd. itd.!
fc rv->> •
Dopisi.
; Maribor. V nedeljo,^12. majaika, ob l/ali ur predpoldne bodo mariborski Nemci imeli svo, Volfcstag, in sieer na Glavnem trgu. Ker je oblas prepovedala v Postojni zborovanje pod milim ne bom, je pričakovati, da ko tudi nemški Volkstag na javnem trgu, kjer se vrši glavni, promet, prepovedan.	¡¿g
Maribor. V eni zadnjih številk „Slovenskega Gospodarja" je bilo čitati o neki slovenski s'užkinji, o njenih službe ih razmerah in težavah. ri ej zavedni mladenki se pridružimo na stotine slovenskih deklet. ker tičimo pod trdo oblastjo nemških anspocrmj. Na vseh krajUi slovenske ('omovine se narodno žen-stvo zbira, da jih voditelji podučujejo in navdušujejo o bodoči Jugoslaviji. A v našem obmejnem mestu, Iger toliko slove, skih deklet izgubi svoj narodni tto-nos .vsled hudoba, pritiska nemške gos..ode, p i se še n. prav nič priredilo. Več deklet sem s'i."ala povori-ti: Bi se podpisala, a ne vem za kaj. Skrajni čas je, da se | o vabi mariborsko narodno že; sivo na sestanek in poduk. Pripravljene smo sprejeti vsako n iro-dno nalogo. Dajte nam slovenske organizacije, r^ve-drila in izobrazbe in mladenke Vam bomo hvaležne. Več slovanskih deklet v Mariboru.
Csi.^jakub * ah>v. goricah. Uicuui uuci c kr okrajnega sodišča v Mariboru bodo za občin' Gornji in Spodnji Jakobski dol, Vukovski dol Ploderšnica in Jarenina v občinski pisarni pri Sv Jakobu in suer dne 28. maja, 20. junija, 18 julija, 22 avgusta, 19. septembra, 17. oktobri«. 14. novembra in 12. decembra t. I. vsakikrat o< 8. do B. ure popoldne.
Sv. Trojica v Slov. gor. Umrl je dne 27. apri-I? ob pol treh z utraj tukajšnji tržan,, nekdanji učitelj in dolgoletni pisar na kazenski sodu ji pri Sv. Lenartu Mihael Holobar. Bil je vzor krščanskega moža, vrl in zaveden narodnjak. Kdor ga je poznal, je uii >;zljubil v osebno zaradi njegovih dovtipov, ki je vsakemu privabil na lice veseii smeh. Sveti mu vetra luč! Bog psi tolaži njegove drage preostale!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Naše Bralno društvo, katero ¡>opolnoma prenovljeno sedaj že celo leto deluje s svojo knjižnico in predavanji, priredi na občno željo na binkoštni pondeljes v društveni dvorani veselico. Na sporedu-je pet e, dr. Krekova krasna i-gra „Tri sestre" in šaljivi srečolov. Vstopnina je za stojišče 1 K, za sedež 2 K. Prav prisrčno vabimo domačine in sosede. Posebna vabila se ne bndo razpošiljala. Začetek ob treh popoldne. — Na gostiji Kraner-Zemljič na, Sčavnici so gostje zbrali 54 K za Tiskovni dom. Živeli zavedni Slovenci! Bog daj veliko posnemovalcev!
Sv. Jut.) od Ščaviiici. V Gic^uuuanoiu v^iiu je dne 1. maja v starosti 87 let mirno v Gospodu zaspal Ivan Miiler. Pogreb je bil dae B maja. N. p. v m !
Ljutomer. V radgonski bolnišnici je umrl po o-peraciji g. Josip Smodiš, tržan in mnoigohdni ccrkv. svečar v Ljutomeru. Pokojnikovo truplo so prepeljali sem ter se :e položilo k večnemu počitku dne 2. t. m. ob veliki udeležbi znancev, sorodnikov in prijateljev. Pogreba se je udeležilno pol oštevilno tudi tukajšnje veteransko društvo, čigar član .¡e bil raj: i. Slove* sko pevsko društvo mu je zapelo pri cerkvi in na pokopališču žalostinko. Pokojnik je bil \ 70. letu. vedno na našem braniku kot zvest sin svojega naroda, zlasti kot naš agitator pri volitvah. Pogrešali ga bomo vsi, zlasti živinorejci, katerim je bil izkušen domači živinozdravnik. Bil je zelo postrežljiv in vzoren mož, toro| prava slovenska korenina. Naj mu bo slovenska žemljica lalika!
Sv. Lovrenc na Dr. p. Dne 20. aprila je naglo smrti umrl črnovojnik Martin Kmetec, posestnik v Zupečii vasi. Prišel je na kratek dopust, šel ]>o drva, tam ga ie zadela kap ter je bil pri priči mrtev. \T. v m. p.!
Sv. Križ pri Slatini. Za 2Qletnico našega priljubljenega g. nadžupnika smo imeli dne 28. aprila malo a lepo slavnost. Na sporedu je bil pozdravni nagovor predsednice Dekliške Zveze, petje, tri primerne deklamaciie ter idedališka igra „Prisiljen slan je zaničevan." — Na praznik Vnebohoda bo ob tretji i.ri popoldne govor o dr. Kreku, ki ga bo imel č. g. župnik Fr. Gomilšek; nato se ponovi igra ..Prisiljen stan i« zaničevan."	)
Marenherg. Podružnica Sv. Treh Kraljev na Radiu, ki je vsled vojnfi izgubile vse tri zvonove, je dobila dvu nova. Vitega j® kupil Simon Ter nek.
posestnik na Radiu, srednjega pa Peter Moser, posestnik pri Sv. Treh Kraljih.
St. Ilj pod Turjakom. Na svojem putovanju sem z veseljem opazoval, da tudi Seutdjčane o i.ajbolj oddaljenega hribovca druži m i bel jugoslovanska. Ne morejo pozabiti, kako lepo in mirno je bik) na njihovem shodu doma, kjer so zborovali ; umi Slovenci. Na shodu v St. Janžu so1 pa videli, kako je tam, k,er pridejo nemškutarji zraven. To po« enjanje uem-čur,ev utrjuje najbolj oddaljenemu hribovpu zavest, kako sveta in pravična .¡e naša zahteva po? svobodni Jugoslaviji |>od habsburškim žezlkim. Z veseljem so se j od, liso vali in se še podpisujejo za Jugoslavijo. Le par ljudi imajo takih,' ki se ne marajo podpisati, pa ti ba;e ne pomenijo dosti v župniji. Posebno se pa Čudijo, da so med temi tudi trije krčmami. U. anio, da bodo ti možakar:i, ki, točijo jugoslovansko vino, ter pre.emalo jugoslovanski denar, kmalu tudi z nami Jugoslovani čutili in sodelovali.
St. Ilj pri Velenju. Dne 2(3. aprila je umrla v-aorna žena Marija Prodnik, p. d, Bednovšca. Zapustila je 4 malih otrok. Mož, ki je že eno leto na i-talijanski fronti, niti k pogrebu ni mogel priti. Rajna je bila naročnica „Slov. Gospodarja." Naj v miru počiva!
Siaie. O»>cn.	fc,utUke hr^ndnice iu po-
sojilnice se vrši v nedeljo 12 maja v bralni »obi. Govori g. nadrevizor V. Pošenjak.
Zreče. Srebrno poroko Je dne 1 mata s svoje
soprogo obhajal g. podžupan Kračun. Nedavno so jednako slavije slavili zakonci Rahle-Peteln ek, Za-ložnik-Lampret in Švab-Videčnik. „Slo.. Gospodar", ki e v hišah vseh imenovanih stalni gost, žek : So zlato ¡oroko!
Siiitalič. Dne 24. aprila t. 1. je umrla v Gorn Slemenah Jera PetelinŠek. Pogreb je bil uprav veličasten. Nič manj kakor štiri fare so bile zastopane: znamenj, kako je bila rajna daleč okoli priljubljena in s, oštovana. Globokoverni ženi naj sveti večna luč, g. Juriju Petelinšek, Jci je za svoj god izgubil svo;o zvesto živben sko družico, pa naše odkrito so-žalje!
Parižlje pri Bra^ovčah. S; oštov a a Tnrkova rodbina je izgubila, pridno hčerko Treziko, k: ^e je prvi dan cvetočega maja preselila v boljfio b- dočnost. Vrli obitelji naše orlkrito sožalje!
Cctjc. v	O. Hi j .¡K i. je. Jlin.it pO
«oigi ootezni v starosti 39 let gos^a Ana Lovrec. rojena Kanduscber, soproga odvetniškega konci pienta dr. Franca Lovrec. Rodbinam Lovrec-Kan duseher Černelč naše sožalje. Blaga pokojnica naj počiva v miru!
Pristova pri Sv. Emi. Dne 28 aprila je umrla 33 letna vrla žena Liza Otorepec. Zapustila j« 4 male otroke in moža v vojski, kateri še k njen* smrti ni smel demov. Bog tolaži ubogo družino! Pokojnici pa s*eti večna luč!
Šmarje pri Jelšah. T« ruslfejm vietoiStvft st vrači! Frane Pintar. kateri je "bil dolga tri leta na Ruskem v let, a je sedaj z;« cd dne IS. marca na avstrijski zemlji in sicer v Galiciji.
Ponikva ob ju/. Žtl. L)iau o. majd j-- po Kratni. a mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala Marija Zidanšek, p. d stara Knezovka v 76. letu svoj« dobe. Bila je dobra in skrbna mamica svojins otrokom, katere je vzorno vzgojila in velika do brotnica siromakom. Daleč okrog ni reveža, ki bi ne poznal usmiljenega srca predobre Knezove matere. Noben berač ni neobdarovan zapustil njene hiše, vsaka sirota je našla pri njej zavetje in tolažbo. V nedeljo se je vršil njen pogreb, ki je bil vsled mnoge udeležbe jasen dokaz njenega vzornega življenja. Ranjka je bila ves čas naroč niča »Slov. Gospodaija« in drugih dobrih listov Vzorni ženi bodi žemljica lahka!
I n v a 1 i d a v S k 1 tr r i j u o b j u ž n i žel. in v Gradcu: Obrnita se na poslanca dr. Karel Verstovšeka v Mariboru. — S a 1 o v c i p r i Središču: Naj piše žena pokojnega takoj priporočeno pismo zavarovalnici, pri k iteri je bil mož zavarovan in naj dokaže z uradnim potrdilom, da je mož res te-\ daj padel. — Sv. Ema: Prejeli šele zadnji četrtek, j tako da je bilo nemogoče : praviti dopis v zadnjo številko. Pozriravl„en! — P o d k r a j pri G u & t a n -ju: Prosimo, le poročajte nam večkrat kaj-novega. Tudi „Straža" bo radevolje sprejemala novice iz Koroške. jugoslovanski pozdrav I — M e d 1 o g - ( e 1 -je: Pesmi žal ne moremo priebčevati, ker nam manjka. prostora, — Celje: Ce dotični predpostavim res tako postopajo z navadni m vojaki, ima se - sWk pravico pritožiti pri višji vojaški oblasti. V časniku bi bil tak dopis zaplenjen. — S v. A u a—M a k o I e: Naznanite vso zadevo Vašeriu poslancu Pišeku. — Oblaki pri Juršinci h: Ne smemo priobčiti. Resnica bode v oči. — S t. T 1 j v Slov. goric.: Vaš dopis o možu. ki je rek>il ,.Das ist eine Uimm-heit", ne bo zagledal belega dne. — Središt?: Hvala za članek l Tokrat ni mogoče. Pride prihod niič. Pozdrave! — Apače: Hvala za podatke. B&-inn porabili.
Strjui (L
SLOVENSKI QübPODAIi.
• 9. maja, X
I>oterijske številke. Trat, 1. maja 1918 42 53 40 5 79 Dunaj, 4. maja 1918 87 58 63 48 70
Eua beseda stane IC vinarjev*
XX Kupi XX
Kupim posnemalnik „Me!otte", dot ali malo rabljen. Ponudbe na naslov: „Melotte" poŠta Cven pri Ljutomera. Štajersko.	692
Malo posestvo s hišo, vrtom in nekoliko zemljišča ▼ bližini želez-nične postaje na Sp. Štajerskem ae želi kupiti pod primernimi pogoji. Ponudbe 2 navedbo kraja, obsega, cene in plačilnih pogojev sprejema iz prijaznosti upravniš-tvo „Slov. Gosp." pod „malo posestvo št. 503."
Vlao in sadni mošt, motno, pokva rjeco, zavreto kakor tudi diši po plesnobi ge popravi. Prosi se vzore« poslati na naglo»: Peter Sker-bec pri deželnem odboru, Gorica. Primorsko.	53
Želim kupiti maio posestvo blizn železniške postaje, samska lastnica ali stari ljudje lahko tam ostanejo, grem tudi v pomoč v gospodarstva se gre. Prosim natančen dopis in ceno od vsega. Naslov pod „Malo posestvo št. 666 '
Kupim
koleselj H konjsko opravo
za majhnega konjička
Potokar Greg.
pošta Gornjigrad.
672
Domačo slivovko, vinsko žganje, tropinovec, vinski kamen, strd,
čebelni vosek,
kupi vsako množino in plača najbolje : Jos. Šerec, trgovec v Mariboru, Tegetthoff-ova ulica št. 67.	577
Kupim kravo in kozo brejo ali s svežim mlekom. Naslov pove u-pravništvo pod „Mleko" št. 687
Kupim kravo in kozo brejo ali s svežim mlekom. Naslov pove u-pravništvo pod »K. K. št. 587".
Kupim ali tudi v najem vzamem dobro vpeljano trgovsko hišo, ča mo<oče z nekaj posestvom ter v bližini železniške postaje, najrajše kje na Spodnjem Štajerskem. Ponudbi- je poslati pod „Trgovina it 640" na upravo Slovenskega Gospodarja.
Kipim hišo v Mariboru na levem dravskem bregu. Cena od 60.0 0 do 180.000 K. Plačam v gotovini Ponudbe pod „Hiša blizn kolodvora št 541" na upravo Slovenskega Gospodarja.
Lipov les vsake vrste kupujem po najvišji ceni v eeljski bližini. Miloš Hohnjec, kiparski in zlatarski mojster, Celje, Gaberje št 18. 478
Travnik la njiva v bližini mesta Maribora so kupi ali vzame v najem. Vpraša se pri tvrdki Tisehler, Maribor, Tegetthoff-ova ulica it l».	321
X M*roda se: X
Smogovec, krojač v Framu :ma napravljene obleke, za moške in •troke po prav nizki ceni. 579
Dvoje, čevljev izza miru, čisto nove in belr hlače se odda za mast in moko: Schuster, Ulica nadv. Evgena 2, pritličje, Maribor. 681
Kolo za moško osebo, dobro ohranjeno, ženiki sedež posebej, se poceui proda. Kje, pove upravni-itvo lista.	687
Svetilke, dežn'ke, moške obleke, klobuke in čevlje se odda za krompir ali moko: Paolič, Badlga»ae 12. Maribor. "	583
Železno žico za vezavo streh in loncev proda Jožef Mtrnig Ptujska cesta 1. Maribor.	660
Radensko slatino vsako množino
S roda je speč trgovina Avgust Šrok laribor, Viktringhofova ulica it. 18.	562
Sodar, izurjen v svoji stroki, se sprejme v Rušah. Oglasiti se je treba pri g. Dragotina Lingelj-nu, posestnik» v Rušah.	698
Sprejme se invalid, najraje rokodelec, v trafiki, Vosek, p. Sv. Marjeta ob Pesnici."	580
Sprejme se takoj dekla vajena vsakega kmečkega dela. Prednost imajo starejše ženske ■ večletnimi spričevali. Plača 40 K — hrana obilna. Ponudbo na naslov: Ferdinand Roš, veleposestnik Hrastnik, Štajersko.	576
Sprejme se na večje posestvo kjej je tudi gostilna, poštena snažna dekla. Zaati mora dojiti, perilo prati nekaj Bviaj opravljati pa tudi v kuhinji nekaj pomagati. Plača po dogovora. Vstop 1. junija. Služba je blizu «erkve in bliža kolodvora. Naslov pove upravniš-Slov. Gospodarja pod .Dekla št 5*1"
Iičem pošteno, čedno, pridao dekle kot kuharico za vse poleg hi-iinje k dvema osebama. Znati mora meščansko kuhati; imeti pa mora tadi veselje in spretnost se privaditi za boljše kuhanje. Zahteva ae tudi znanje vrtnarskega dela, sopomoč v hišnih opravilih. Sprejme se samo deklica, ki se ne straši nobenega dela, ker ima krmiti tudi eno malo svinjo. Stalna dobra služba. Zglasijo se naj samo dekleta, ki so rade na deželi in reflektirajo na stalno službo. Zahteva se znanje Blovenščiae in nemščine in dobra spričevala. Le- ; karna Bcbirarz, Ljutomer, Štajer- * sko.	588 |
Viničar, ožeajen, najrajši brez m*-	' lih otrok, razumen in pošten, č®	? mogoče z varščino, se sorejjne letošnjo jesen za velik vinograd v	> brtžiškem okraju. Pogoji ustno,	i Pole; plače ima na razpolago ora-	' nico in svinjake ter mleko Poand-	' be na upravništvo tega lista pod	1 „Viničar" št. 694.	S
Imam Iz kamnoloma Donačke gore vsakovrstne mlinske kamne na prodaj. Tudi žinilje za domačo rabo. Jožef Planina Rogatec, Štajersko.	567
Postelje, omare, mize, divaae in naslanjače se proda. Naslov: Melj-ska cesta 18, Mariaor.	561
Hiša za najemnike dvonadstropna, z dvoriščem in vrtom, 6 minat od državnega mosta Be proda. Naslov v npravništvn 81ov. Gospod, pod „Hiša bliža mesta it. 542".
Ostanki usnja, zelo močan, za eoklje in otroške čevlje, posebno za čevljarje. Pošilja kg ii K 30.— dokler je kaj zalogo: M. Schafer v Belšaku. p. Pliberk Koroško. 494
Hiša s ključavničarsko obrtjo v bližini Glavnega trga se proda. Naslov: Tržaška cesta 88, vrata 1. Maribor.	471
Poskrbim vsakemu železni mlin za vsako vrsto zrnja mleti; lahko en sam otrok žene. Cena 105 K. Ge si vsak sam po nje pride, mn lahko vse razkažem. Janez Deutsoh-man, Selnica ob Muri. p. Sv. Hj v 8L goricah.	486
Decimalne tehtnice
na 60, 100, 150, 200 in 800 kil nosilnosti z uteži ali brez njih, dobavimo v najkrajšem času. Tehtnice imajo trioglat podstavee ter so vsi železni deli ročno kosani. Za največjo natančnost tehtanja jamčimo. Dobavimo tudi vse dri-
Lvelikosti in vrste tehtnic. Pro-io nadalje
žitne čistilnike
(vetrne mline) v različnih velikostih in sestav, naj-popolnejie konštrukcije. Dobavimo
ročne drobilne mline
na drobljenje zrnja in mletje moko. Ti drobilai mlini so brez pod-stavca. Pritrdi se jih lahko na vsakem trdnem predmeta ter po po uporabi poljubno shrani. Fi-nost mletja se na prav jednosta-ven način regulira. Napišite pod geslom „izborni stroji" dopisnico na npravništvo „Slov. Gospodarja v Maribora" ter navedite, kak stroj da želite.	618
Kmetovalci, pozor! Mline za vsako vrsto žita, kateri melje moko in zdrob se naroči pri M. Sumer, Konjice.	296
Na proda) novo zidane eno in
dvo nadstropne hiše v mestu, davka in občinskih doklad proste z velikimi in majhnimi stanovanji proti solncu obrnjene, se prodajo pod lahkimi pogoji. Vpraša se pri Jožefu Nekrep v Mariboru, Mozart-strasse it. 59.	483
Posestvo v največji bližini aeata, v hiši prr.gtor za stranke (najea-nlke), mlekarstvo, točilnic» ftes tliooj lep sadni selsnjadnl vrt, se takoi proda. Naslov pove npravništvo pod „Studenci ¡ari Maribora.1' (znamka aa odgovor.) 27
Dobroohranjen dvovprežen voz (kočija) se poceni proda. Maribor, Magdalenski trg 2.	(05 -
' Močna kuhinjska pOStelj S pofai-: valom se odda za moko pri J. Bre-AA «•««fff,'	' gar, Gosposka uliea 16. Maribor.
Priden kolarski učenec bo takoj sprejme pri uljudni postrežbi in dobri hrani v trg k rlovenski obi-telji: Vogrin, kolarski mojster, Strass pri Spielleldu.	597
Deklica (sirota) pridna in poltena šole prosta se vzame v službo ali za zvojo. Naslov pove iz prijaznosti: g. pl. Suskovič, Domkogel 2, Maribor.	¿39
Sprejme se priden, pošten hlapec h konjem ia za vsa poljska dela, prosto stanovanje, hraaa ia 50 K plače na mesee, eženjeni z več delavskimi močmi imajo prednost, drugim se plača po dogovoru. Earlevšek Frane, posestnik na Lavi pri Celju.	529
Sprejmem takoi trgovskega pomočnika ia učenca iz dobre poltene družine. Jožef Druškevič, trgovec, Slovenj Grade«.	478
Učenec In učenka z ljudBkošolsko izobrazbo, vešč obeh deželnih jezikov in iz dobre hiše se sprejme pri P Ldschnigu, trgovina mešanega blaga, Rogaška Slatina. 508
Organistinja, ki bi pomagala tudi v gospodarstvu dobi stalno službo v župnišča na Koroškem. Več pove upravništvo „Slov. Gosp." 507
-	rt-	r £	-fi
XX Mtuzna: XX
V župnišču Sv. Andraž nad Polzelo, pošta Velenje se sprejme dekla.	669
Aaton Petriček, nadučitelj v Žalcu Savinjska dolina sprejme takoj pridno, pošteno in snužao deklo za vsa dela proti dobrem a plačila.
Kuharica, vajena vsakega dela, želi službo v župnišču ali k vpok. duhovniku. Naslov: Mlakar Marija Koroška cesta 18. Maribor. 564
Učenec Be sprejme, prednost kateri se kaj učil. — \ elika zaloga lesenih če^ljer, sandal, nizke cene, pošilja tudi na zuaaj proti merila. Štefan Strašek, čevljar in zaloga čevljev, Celje. Kovača ulica.	578
Izvrstna kuharica ki zna tudi vsa dela pri kmetiii in gospodinjstva in zna tadi orgljati, želi v teka teg» leta priti v službo v župnišče. Naslov: .izvrstna kuharica 670."
Dekla, starej<a oseba se sprejme takoj. Plača 86 K Naslov: Wie-aergraben 176 Marit>or. 671
V trgovino mešanega blaga a« sprejme 14 — 16 let stara, pridna močna deklica ve*ča nemškega in slovenskega jezika. Ponudbe pod „Pridnost 596" na upravništvo tega lista.
;	Čedna bela obleka iz batista," za
;	birmo priprava» se zamenja za
;	živila. Maribor, Biandsgasse št. 1
i	II. nadstr.. vrata 91. med 12. in
j	5. uro.	668
100 kron tistemu, ki izve za nkra-I deno kolo. „Startrad" znamka, i Kresnik, Maribor narejea na go-! nitev z ene nogo. Dovečar Anton, | Hoče pri Mariboru.	68'.
Doprsna slika v naravni velikosti
se Vam pošlje, če mi pošljete fo tografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 18'—. Prosim naročila na Maiko Eust, Gradec, ; Klostervriecg, i 6, Partere. 569
RESTAVRACIJO, | [GOSTILNO
ali kavarno išče mlad par za najem ali na račun. Ponudbe pod »Restavracija L 1041« na anončno pisarno Jos. A Kienreich, G r a d e «*.
(16 Kiear.)
Stanovanje v lepi legi eventualno cela hiša se odda v najem v trgu Vojniku pri Celju. Vprašati je pri Peter Majdič, Celje.	604
Prošnja do vojakov — vjetnikov ki se vračajo iz Rasijel Če bi kdo kaj vedel o Ivanu Sašic od 17. pešpolka, bil je vjet v Nižji — Novi — Gorod, Eazanska guber-aija, prosi pojasnila proti plačila na njegovo se3tro Vilma Kralj, Hinterberg pri Leobnu, Gornji Štajer.	558
Posestniki! Vsakovrstna piščeta ia odraslo perutnino, kunce in svinje ozdravite griže (tudi krvava) in vsaktere drsljavosti ter difterije celo gotovo edino le s PALMA To, mnogo preskušeno, z najboljšimi spričevali in leta 1910 z veliko srebrno Bvetinjo odlikovano sredstvo z navodilom dobite takoj zavarovano poštnine prosto, če v naprej pošljete 5 K, ali večkrat-toliko. — Ker snovi za PALMA dobiti ni, jaz pa tega izdelka le malo imam, svetujem, da naročite takoj. — I. E. Weixl, Maribor, Gosposka ulica 83., (trgovina s papirjem.)_405
ioniak.
Za oslabele vsled starosti, za Bla-boati v želodcu in proti izgubi telesne moči je staro vlno-konjak že več stoletij znan kot priznano krepčilno sredstvo, ki oživlja duh ia telo. Pošilja 4 pollitersce steklenice franko za E 88'—. Vino belo ia rdeči burgundec od 56 1 naprej dokler je še kaj zaloge po K 6-80 liter. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Golič pri Konjloah, Staj.	512
SOLZNA AVSTRIJA.
(3 pomnožen natis.) ->;: Knjiga pod naslovom „Solzna Avstrija" s 27 bojnimi pesnimi, stane s pošto vred 1 E 80 vin. Knjiga „Pevajoči slavec" s 30 lepimi narodnimi pesmi stane 1 K 70 vin. Pošlje se znesek v novih neobra-bljenih poštnih znamkah ali pa po poštni nakaznici. Na brezplačna naročila se ne morem ozirati 1 Naročaje se pri Matija Belec, pri Bv. Bolfenkn v Slov. goricah, via Ptuj, Štajersko.	98
Cunje
vseh vrst, juta, odpadki novega sukna, krojaški odrezki, raztrgane nogavic«, raztrgano moške in ženske obleke, stare posteljne odeje, koče, kosti, konjske repe, svinjske ščetine, kupuje po najvišjih cenah M. Thorinek & Co. Celje. Trgovci in nakupoval«i od hiše do hiše dobijo boljše cene.'	811
vinarjev
(za eno dopisnico) Vas stane moj cenik,katerega Vam na zahtevo po šljem zastonj. Prva tovarna ur
Ivan Konrad,
«. in kr. dvorni dobavitelj v Mosta (Brfix) št 1968 Češko.) Nikljaste ali jekleae ank«r-nre
K 26.—, 28,— 30.—, iz belo kovine (Gloria-srebro), goldin ali jeklene Remont, are z dvojnim pokrovom E 35.—, 40.—, 60.—, 60.—. Budilke K 16.—, 18.—, 20.—. Triletno jamstvo. Pošiljanje pe povzetju. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
(8 Duk.)
KUPUJEM:!
les za jame od 12 cm
naprej nadalje mehak okrogel les, smrekovo lja-llansko i. bije, čreslo (letošnje kostanjev lesi od 10 cm hrastov les j naprej, j
Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množin in navedbo roka za oddajo j
VINKO VABIČ, j
Žalec, 7 Južno Štajer.!
Knlantno poslovanje, j
Takojšne plačilo proti duplikatim,
_ (4 Mesce.) !
Naznanit«. Kmetom, kmetakim sinom in drugim delavcem v slo-venjegraški okolici naznanjam, da se nahaja moj krojaški obrt od 1. maja v hiši g. Rajtarja v Sta-remtrgu pri Slovenjemgradcu blizu slovenske šole. Priporočam se svojim cenjenim odjemalcem za obilen obisk. Izdeloval bom obleka po najnižji ceni. 8 spoštovanjem Gašpar Krebel, krojač v Starem-trgu pri Slovenjegradcu. 577
Mlin „kmetski prijatelj"
Zopet nova Pfeifeijeva iznajdba manjših domačih mlinov na kamenje za gonidbo z roko in ge-peljnom s stolom na pet sitnio za finejio pšenično, žitno, koruzno in hajdovsko moko ia 4 vrste zdro-ba za kuho. En šolar lahko melje. Mlin je 1 m 20 c/m dolg, 60 e/m 1 m 86 e/m visok stane 500 K, mlin na kamenje brez stola in sitni« 300 K, mlin brez stola na jekleae šajbe 200 K, mlin brez stola na železne šajbe 180 K. Vsakemu kmeta je pač dovolj znano, da mlini samona kamenje zamrrejo najfinejšo, najboljšo in redilno moko napraviti. Ce se kamna po dolgi rabi ogladita se z navadnim klepačom sklepleta in sta zopet za rabo kakor nova. Med tem če se pri dragih mlinih šajbe al: valarji obrabijo, so za zavrečti. Med vojao so slikani ceniki ne-morejo pošiljati. J. Pfelfer tovarna za stroje in mline v Hočah pri Maribora.	86«
I Slovenske gospodinj«
I »o povsem znane kot modre tn> varčne in vendar se dado glede
na čistilna sredstva t. j. nadomestila za milo prevarati od naitt? škodljivcev, podpirajo s tem naša nasprotne narode v dvojno ikodo. — Namenil sem se tem naše e. gosp. opozoriti na to, da je bolj« zanesti se na domačina, podpirati slovensko trgovino in industrijo, kar je tem bolj mogoče, ker jamčim, da postrežem vsakega s kar najboljšim nadomestilom mila pe zmerni ceni. Razpošiljam po povzetju kar najboljši pralni prašek v zavojih po 6 kg za K 101— Prosim Vas Vašega zaapanja ter naročite še danes eno poštno pošiljate? tega Bredstva. Blago je izvrstno. Mnogi, našim ciljem Bovražni so že od nas Slovencev obogateli; mogoče se odločite dati svojemu domačina vsaj skromen zaslužek. Naročite takoj dokler še traja zaloga. Edvard Lackner, trg. agentora Celje (poštni predan_676
Vlač in cadnl mošt, a-aaso, pokvarjeno, zsrreto kakor tadi duh po plesnobi se |>opravi Prosi te vzorec poalatl na oaulov: Peter Bkerbec pri ite&eix.eBi odbora Gorica, PnisoriVa.	58
ooooo
Žične
a^mmSa ograjo vrtov in rešeta vseh vrst Ugi ž&JS ^ dobi pri izdelovalca J. Antloga?
Maribor, Zofijin trg, zraven mestne mostne tehtnice. 601
POZOR!
POZOR!
Velika zaloga gotovih volnenih oblek za moške, dečke in otroke, modre obleke za birmo cajgnate obleke in hlače proti rabilnim listom (Bezugschein) Se ceno prodaja
Ignacij Božič,
krojaö za gospode ln spe,
Maribor, Tejethof-ova ulica št. 34«
nasproti hotela „Stadt Wien".
60S
Važno!
Ne prezreti!
Ker se je stavbeni material in pohištvo tako podražilo, a nevarnost požara, ker ni gasilcev, pa večja kot kdaj prej, naj toraj vsakdo:
1.	ki nima vsa poslopja in premičnine zavarovane,
2.	ki še ni dal, naj je zavarovan kjerkoli, zvišati svojega zavarovanja in
3.	ki mu zavarovanje pri tujih zavarovalnicah že poteka
piše
na Glavno poverjeništvo Vzajemne zavarovalnice, Celje,. Breg 33, ki postreže vsakemu in sicer brezplačno s potrebnimi nasveti. Istotam se sprejemajo tudi zastopniki in potovale i.
Gumijzacepljenje frf,
ima na prodaj, dokler je v zalogi Franc Ogrizek,
trgovec z vinom i a sadjem, GRADEC, Parkstrasse štev. 7. m
Livarna cerkvenih zvonov in kovin-:: ska livarna,::
l^mstgmbo,
Gradec, Griesplatz št. 10»
prosi vlsokočastito duhov Jčlno, da ce |iri naročevanju posameznih In vseh zvonov vsake ve« llkostl in glasu po vojski spominja njegov« tvroke. 400
S. »aja 1918.
SLOVENSKI GOSPODAR.

Naznani
C. kr. avstrijski vojaški zaklad za vdove in sirote pod naj išjim pokroviteljstvom Njegovega cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva
zavarovalni oddalak
otvorii je za politične okraje: Celje, Gornjigraa, Konjice, Brežice, Slovenjgradec, Maribor^ Ptuj, Ljutomer in Radgona
akspozi
s sedežem, v Mariboru,
Viktringhof-ova ulica št. 25.	71
Barva z
se dobiva pri slovenski |tvrdki <
van Ravnikar,
Ce|je.
FS®! 415
Kapljice za svinje.
(Jena 1 steklenice 1 K 80 v. 0 dobrem učinkovanju ¿ah kapljic imam mnogo priznalnih in pohvalnih pisem. ?. Prull, mestna lekarna Bpri c. kr. orlu", Maribor, Glavni trg št. 15, blizu rotovža.
Zahvala. §
Nisem verjel, da bi te kapljice kaj pomagale. Sedaj ko sem se prepričal da res pomagajo, Vam izrekam lepo hvalo ter priporočam to zdravilo vsem svinjerejcem. Prosim, pošljite mi spet svinjskih kapljic za rdečico in sicer hitro kakor morete 6 steklenic. S pozdravom Ivan Škoijanc.
Srednja vas, dne 6. avgusta 1916.
aa barvanje volnenega, svilenega in platnenega blaga
se dobijo sledeče: črna, siva, modra, zelena,|rdeča, rjava in lila v zavitkih po 60 vin. v trgovini
Kari Loibner
pri „zvoncu" Celje.
M si lahko barva obleko in platno sam!
2a eno žensko obleko je treba najmanj 7 zavitkov barve Za eno žensko blnzo „ „ 3 „ „ Za eden predpasnik „	2 „ „ 3
BC Izvršujejo se tudi poštna naročila,! -3UC f^oo
Vsakemu naročilu se priloži slovensko ^navodilo.
podganske in
mišje zalege
Kdo trpi vsled
(tudi krtice, krte, bisam - podgane, kuhinjski ščurki, podgane, žuželke v kleteh), naj takoj piše ravnateljstvu zavoda >Terror< za Avstrijo, Dunaj I., Werdertorgasse 17. Uradno priporočen način zatiranja gorej omenjenih stvari. (6 mom»)
SCPohistvo
za spalne In jedilne sobe, knjižnice i. i «L, kthinjska oprava, posimezne omare, postelje, mize, stole, predalčne omare iz mBhkega in trdega lesa, otomani, spalni divani fer vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega polrištva p« jako nizkih cenah samo v trgovini
KjlREL PREI5,
Stolni tri št. 6., Maribor.
v w —»
Blobodno M^M
vse
Urar5ki pomočnik
se sprejme, tudi vojni invalid, za mešano aii delo žepnih ur pri najboljši plači. Ponudbe na: Pcpravljavnica in delavnica za ure; Gradec, Griesplatz 36. I. nadstr.	(Kienr u)
fnnljppleiijo protiu
spekti zastonj. (Ischias).
Dcbra preakrb» Eagatorljena. (Klenr.)
LJUDSKA HRANILNICA in POSOJILNICA
v CELJU,
reg. zadruga z neom. zavezo.
Obrestuje hranilne vloge po 3 %%• Za nalaganje po pošti na razpolago položnice [poštne hranilnice št. 92.465.
Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na poroštvo ia zastavo. Vknjižbo izvršuje posojilnica brezplačno; stranka plača le koleke.
Uradnje vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. »Hotel beli vol« Graška (Cesar Viljemova) cesta št- 9.
e 1t> 4B
sposobne, zanesljive, fiitanja katastralne mape vajene, obeh deželnih jezikav zmožne se sprejmejo za pozvedbe obdelanih površin. Ghvno delo obstoji v sprejemanju napovedi zemljiških posestnikov (najemnikov) ia v vpisu istih v posebne za to pripravljene popisovalne pole na sedežu dotične občine. Prijave sprejema nadgeometer v uradnem poslopju (okr. glavarstvo) v Mariboru, soba št. 16., pritličje desno.
Pisanja in hoje zmožni
586
48t
Prva slovenska razpošiljalnica svetovnoznanih s rebrno jeklenih
1
z znamko dvojni orel z mečem.
katere so iz najboljšega najvlačnejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izpeljane in za vsak kraj rabljive, se toplo priporoča. Za vsak komad se garantira. Pri naročila 10 komadov, se d( da en komad zastoij ! Kmetovalci, ogibajte se manjvrednega židovskega blaga!
J9S» Zahtevajte ceniki	403
Edina zaloga: Ad, Gaissa nasl.
V? Mor pilil), Žalec
&MT- y Savinjski dolini.
dobe službo poverjenika ali potovalca pri dobro
upeljani domači zavarovalnici proti požaru. Oglasiti se je na: „Glavno zastopstvo Vzajemne zavarovalnice",Celje, Breg 33,
Kupujte le domač izdelek, to je:
Emona
Dobiva se v vseh prodajalnah!
$rab, srbečico, garje
odstrani takoj dr. Emil Fleschevo originalno, postavno zavarovano „Skaboform rjavo mazilo".
Poskusni piskrček K 2 30, velika posoda K 4-—, posoda za celo družino K ll-—. Pri večjih naročilih za živali veljajo sledeče cene: 1 kg K 25—, 5 kg K 100-—, 10 kg K 180 —, 25 kg K 400-—. Ekspedieija franko. Dobiva se edino le pri izdelovatelju: Dr. Emil Flesch, Kronska lekarna, Gy8r (Raab), Ogrsko.
467
Zaloga in zastopstvo vsakovrstnih poljedelskih strojev
IVAN HAJNY,
MARIBOR OB DRAVI
Itokoiinekpva ulica 23
priporoča cenjenim pasestnikom vsakovrstne mlatilnice, vitelne, sla-moreznice, žitne čistiiae mline, sjčivne in grozdne mline, stiskalnice, sejalne in kosilae stroje, sesalke, reporezuice, koruzne rob-kaije, pljage, brane, motorje, črpalke za gnojnico i. t. d. Posebno priporočam pocinjeae brzoparilnike v različnih veli-k o stih, na željo s pripravo za žganje žgati.
Nadalje priporočam ročne drobilne mline s katerimi ,88 lahko vsakovrstno žito melje na zdrob in fino moko. Cena K 100—, K 140 —, K 160 — in K 180-— brez zaboja, ¡r?-: kakor tudi večje vrste za vitelni pogon.
if^^eM^kapn^^ to^cTpriporočam,' posebno stroje za mlatvo, ker bode pozneje težko dobiti ter bodo 1še dražji.j.Pojasmla se točno izvr&.
. Končno nazaanjam, da se bode nahajala moja/pisarna infprodajalna «o
. naprej v
Tegetthoff-ovi oLp
nasproti glavnega kolodvora.
Stran g.
SLOVENSKI 60SP0DAB.
9. maja 1Ö1B.
Hranilnica ia posojilnica v Št Janža na
Dravskem polju vabi na občni zbor
dne 12. maja 1918 ob 8. uri popoldne v posojil-nični sobi. — Dnevni red: 1. Poročilo načel stva in nsdzcrstva 2. Odobrenje rač. zaklj. za 1. 1917. 3. Slučajnosti — Ako bi bil ta občni zbor nesklepčen, se vrši l;i urfc pozneje po istem sporedu drog, ki skleps ne glede na število navzočih članov.
i9S	NAČELSTVO.
Iščem izurie$0i>M
g
.«I	f '	X
Plača dobra. Prehranjevalne Jn druge ^razmere ugodne>Nas.top 20. junija evdhtuelno preje. Ponudbe s sliko rek. na naslov. Dr. Ferdinand SflTller, odvetnik v Celovca.
ČASTNAIZJ AYAT" ~
Podpisani obžalujem, da sem dne 20. aprila t. 1. razžali! v gostilni v Slov. Bistrici gospo Ano Kopriva. Zahvaljujem se ji, da je odstopila od ka ženskega postopanja in darujem radi tega 100 K za uboge dijake.
Slov. Bistrica, dne 2 maja 1918.
»5i	Franc Juhart.
Mostna esenca.
Z eno steklenico moštne esence 20 K lahko pripravite 150 litrov izborce domaČe pijače. Za pripravo te isvrstne in neškodljive domačo pijače se je dobilo nradno dovoljenje. Dobiva se samo v medicinalni drožeriji Maka Wolfram, Maribor, Gosposka ulica 33.	565
2'40 36 — 39 — 36'— 31"— 6 —
554
Kol * mas Ia	K
Bučno olje v	sodih	K
Namizno olje	„	K
Mast	„	K
Špeh	„	K
Milo,	a kcg	K Mcsciri
■Fb	m»»	r* w H
Rafija-Iicje
Papriko
oddaj a.:
ftLOJZ MICHELiN
Gradec» Trautmansdorfgasse št. I.
Kmetska hranilnica in posojilnica
v Ptuju
reg. zadr. z iieom. zavezo,
Miuoritfiiki samostan.
Obrestuje hranilne vloge po 3 1/2 %. Za nalaganje po pošti so na razpolago položnice po štne hranilnice štev. 118.060. Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, na poroštvo in zastavo. Vknjižbo izvršuje posojilninica brezplačno; stranka plača le koleke.	589
Uraduje vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne
Kdor hoče imeti 'K0SEI 2MT° KOSO
s katero se ni treba mučiti ter se lahko z enkratnim klepanjem z lahkoto kosi vsake vrste travo ce'li dan, naj se obrne na tvrdko
J. KRAŠOVIC v ŽALCU
katera ima edino zastopstvo svetovno znanih kos znam ka „Poljedelsko orodje" in jih je tudi več tisoč že razpečala. — Za dobro kakovost kos se jamči. 5	Cenik na zahtevo brrjplačiio
KOSE! | najnižje cene! |KOSE
ML ATILNICE, i Veletrgovina z vinom
= "F- Cvitanič-vdova =
* «i
slamoreznice in druge poljedelske stroje prodaja po nizki ceni: Jos. Osolin, Laški trg	538
RoCni mlini
za koruzo, pšenico rž, i. t. d.,
kateri meljejo vsako zrnje na najfinejšo moko, dobavlja samo
Češka tvrdka JIRI FINKE, Prague II. 1957.
Trgovcem veliki popnst. (7 (Mosse.)

• ii-jast i
f ^naznanja,
da se s 15. majem 1918 preseli v
Vikiringhof-oYo ulico št. 13 y Mariboru.
V Prvi gorenjski razpošiljalnici IV*N S^VNIH, Kra^j sc dob?
po celem svetu znana,.,m(gorenjska kosa",, katera je izdelana iz fine, srebrno - jeklene tvarine. Lahka kot pero, ž njo kosi lahko vsaka ženska.
Kdor še ni posknsil te neprekosljive kose, naj si jo naroČi takoj, ker se je bati, da bodo pozneje zmanjkale. Za vsako koso se jamči
Dolgost in cene kos so: um 50 55 60 65 70 75 80 85 90 gStTs 5 V, 6 6 V, 7 7 V,"8 8 V, 9* K 8.—, 8.20,8.40,8.60,8.907<i.—,9~20,9.40,9.60
--—	- ' T72
Trgovci pri večjem odjemu dobe popnst.
g.....
»V. J
468	ti—n-nn-iii'Himii— Moj originalni ročni
mlin, ki je osobito prikladen za krnpno žrmlenje kakor za fino mletje vsake vrste žila, napravljen je enostavno, ali pa za drago trajanje s ločami za mlenje, kateri se mnogo izmenjava i z tvrdkinega materjala, pa je skoro neistrošijiv. __	Neobhodno potrebno je
k hiši. Model 4 z ročnim kretalom za male poslovo, težak 7 kg K 100, model za 5 kolača za ročui pogon za večje posle, težak okoli 12 kg K 120. Oprema iz Dunaja za naprej poslani znesek : Generalno zastopstvo.
MAX BÖHNE L, Dunaj, IV., Margarethenstrasse št. 77.
.«i® i ■ "K «..-ia
i fc W
i	fO
i"
„eMj^^-L
iMte mm itiilt«


■ m m '
JAVNA ZAHVALA.
za vse obilne ustmene in pismene izraze iskrenega sožalja, za sveže šopke in lepe vence, ki so se nama poslali ob smrti najine ljubljene svakinje in tašče, oziroma sestre in matere, gospe
Otilije Strelec,
nadučit. vdove,
umrla dne 18. aprila t. 1. — in gospe
Helene Nložinay
nadučit. vdove,
umrla dne 22. aprila t. 1.
Zahvaljujeva se č. g. o. Benku Čirič, ki je najini pokojnici tolažil vbfliežni in smrti, sprovedel do groba in njima govoril nezabljivo lepo slovo. Hvala čč. gg duhovnikom za ljubo spremstvo, p. n. Petru Žirovnik, Piju Vak-selj, Francu Vajda, Sr. Vršič, Jan. Messner, Jan. Atelšek in Ant. Kuhar.
Nadalje se še zahvaljujeva za častno spremstvo na pokopališče p. n. gospem in gospodičnam, potem p. n. gg. dr. Jurtela; nad-zorn. Heric, naduč. Žolnir, uradništvu, učitelj-stvu, znancem od Sv. Andraža in S~r. Marka; dragim sorodnikom, naštmn dobremu ljudstvu, vsem, ki so dragi pokojnici ljubili, njima stregli in za nji molili.
Vsem najina najtoplejša hvala in od Boga plača.
Ptui, oziroma Sv. Bolfenk v Slov. gor., v aprilu 1918.
Mirko in Marija Marinič,
naduč.
Izdajatelj in zaloinik: KsMiško tiskovno društvo.

t' Za dokaze tolažilnega sočutja po vodom dolgotrajne mučne bolezni in prebritke izgube naše predrage, nepozabne soproge, oziroma predobre matere, babice in tašče, gospe
Alojzija Požegar roj. Schwarz
in za spremstvo ranjke na njeni zadnji poti izreka najprisrčaejšo zahvalo v imenu žalujoče obitelji.
Žitečka vas, 30 aprila 1918.
Avguitin Požegar,
nadučitelj.
550
Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili k večnemu počitku mojega ljubljenega soproga, ozir. sina, brata in svaka, gospoda
Rudolfa Stehamik.
Posebno se zahvaljujemo velečast. gosp. žnpniku iz Črneč za ginljiv nagrobni govor, veleč. gosp. Kosij* za asistenco in pevcem za prekrasme žalostinke.
Priporočamo dušo blagega pokojnika v molitev in blag spomin.
Dobri Bog bodi vsem bogat Plačnik!
Stari trg, 1. majnika 1918. 588	Žalujoči ostali.
I mM
Po volji Vsegamogočnega se je preselila naša nad vse ljubljena hčerka ozir. sestra
Trezik
v deželo sreče in miru.
Povodom te izgube izrekamo prisrčno prisrčno zahvalo vsem, ki so nam bili pomoč v lojeni dolgi bolezni, zlasti vsem ki so omogočili tako krasen in veličasten pogreb.
Prisrčno zahvalo izrekamo čč duhovščini zlasti mil. gosp. kanoniku Jak. Ilribernik za ginljiv nagrobni govor, in prejšnje redne obiske naši nepozabljeni
Posebno se zahvaljujemo si. Marijini družbi, ki je priredila svoji tovaršici tako krasen sprevod, darovala vence, in v blagor duši njeni darovalo veliko sv. obhajil. Bog plačaj vsem darovalcem vencev, koji so nam dokaz ljubezni do naše rajne, in pevcem za ginljivo petje.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom prijateljem in znancem za znake sočutja, vsem kličemo: „Bog plačaj"!
Parižlje, dne 4. maja 1918. 599	Žalujoča rodbina Turk.
Qäg&vorjti BraHnUh Sznfa £«bot,
Hišk tiskarne s v* Qirila si MuriTv^.