IV. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije O IZOBRAŽEVANJU je govoril sekretar CS ZSJ Miša Pavičevič Četrti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije — bil je v Beogradu v dneh od 23. do 26. aprila — je potekal v duhu iskanja rešitve številnih problemov, ki jih pred sindikalne organizacije Postavlja praksa socialistične graditve v naši domovini. S tem se le kongres usmeril k reševanju nalog, ki jih je pred sindikate postavil VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. V pozdravnem govoru kongresu je tovariš Tito govoril o zgodovinski poti revolucionarnih sindikatov, ki so bili na vseh razvojnih stopnjah, zlasti pa v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno sola za komuniste, šola za razredno prosvetljevanje. Tovariš Tito ie poudaril tudi pomembno vlogo sindikatov v sedanjih razmerah. Po obširnem poročilu Svetozarja Vukmanoviča-Tempa, predsednika Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, so se delegati porazdelili v komisije, ki so delale po posameznih področjih družbene dejavnosti: razpravljale so o problemih življenjske ravni, e organizacijsko-političnem delu ter o izobraževanju. V komisiji, « je razpravljala o problemih izobraževanja, je poročal sekretar CS ZSJ Miša Pavičevič; iz njegovega poročila bomo navedli ne-Kaj odstavkov. žav do višje izobrazbe in s tem omogočili našemu gospodarstvu in družbeni skupnosti, da pride do potrebnih kadrov. Resnični družbeni pomen te uredbe bo moči oceniti šele tedaj, ko ji bodo sledile še druge akcije, ki bodo črki zakona vdihnile življenje, t. j. delavstvu ustvarile resnične pogoje, da se uči. Tu je predvsem priprava delavcev za študij na visokih šolah, ki bo morala biti kar najbolj organizirana. Naše delavstvo pričakuje od prosvetnih delavcev in tehnične inteligence še več naporov pri reševanju vprašanja izobraževanja neposrednih proizvajalcev, je dejal sekretar Centralnega sveta Sekretar CS ZSJ Miša Pavičevič Tr . . . , , v , Zveze sindikatov Jugoslavije. Mi- v vsaki socialistični državi je z znatnimi sredstvi skusale zado- ga Pavičevič. vPrašanje izobraževanja delav- voljevati kulturne in izobraževalnega razreda kot vodilne druž- ne potrebe delavstva (tako za nesene sile izrednega pomena, je moteno delovanje delavskih uni-dejal tovariš Pavičevič in nada- verz, za adaptacijo ali gradnjo lieval: Družbeno-politični in go- stavb za delavske univerze, iz-sP°darski pomen izobraževanja gradnjo raznih objektov za kul-delavstva v naši deželi karakte- turno-zabavno in športno udej-rizirajo med drugim tudi sledeči stvovanje), pa najdemo še vrsto Ptomenti: nagel tempo našega komun, ki ne razumejo dovolj Gospodarskega razvoja, katerega družbeno-političnega pomena iz-Pa ni spremljal tempo strokovne- obraževanja in kulturnih potreb Ga in splošnega izobraževanja de- delavcev. Nezadostna finančna odbora Združenja učiteljev in sti za peti razred obvezne šole ‘avstva; mladost našega delavske- sredstva posameznih komun niso profesorjev LRS, ki jo je vodil povzroča pomanjkanje primernih Republiški odbor je razpravljal o šolski reformi Na nedavni seji Republiškega nekod nimajo zadosti kadra; zla,- TRETJA SEJA PROSVETNEGA SVETA JUGOSLAVIJE V ospredju učni načrt in program gimnazije Pod predsedstvom tov. Rodo- ostalih pnedmetov — zemljepis, ljuba Colakoviča se je pred dnevi biologijo, kemijo fiziko, matema-v Beogradu sestal Prosvetni svet tiko, imajo predvojaško in fizično Jugoslavije na svoje tretje zase- vzgojo. danje. Govora je bilo o osnovah y drugi, prirodoslovno-mate-učnega načrta in programa za matični skupini je poudarek na gimnazije, o ocenjevanju dijakov matematiki in fiziki kot osnovnih in njihovem prehajanju iz razreda discipUnah za proučevanje pri-v razred na posameznih vrstah rodnih znanosti. Predmeti bi bili: šol, o učenju tujih jezikov in o matematika, opisna geometrija, šolskih učbenikih. fizika, kemija, biologija (mate- V razpravi o tehnični vzgoji matika in fizika se začenjata v pr-in proizvodnem delu so prišla do vem, vsi ostali predmeti v dru-izraza dvojna mnenja. Nekateri gem razredu). V nekaj manjšem zastopajo mišljenje, naj bi teh- obsegu bi se v tej skupini pouče-nična vzgoja in proizvodno delo vali tudi ostali predmeti, ki so tvorila posebno učno področje — našteti v prvi skupini. V tej sku-da ne bi bila v sklopu posamez- pini se predvideva samo en tuj nih predmetov, kot sta fizika, ke- jezik in latinščina (v prvih dveh), mija ipd., kot je to predvideno v fakultativno pa še drugi tuj jezik, predlogu; to utemeljujejo s tem, v predlogu je predvidena teh-da praktično znanje dijaki ne nj£na vzgoja in upoznavanje s morejo pridobiti v šolskih kabi- izvodnim delom v okviru fi. netih in z drugimi oblikami eks- zike Jn kemije ter s ^^3. perimentalnega šolskega dela. njem dijakov v proizvodnem delu Daljšo razpravo je povzročil 0 počitnicah ali v teku šolskega predlog o učenju tujih jezikov - ieta v posebej določenem času. ah naj bi v gimnaziji poučevali Predvideva se tudi organiza-samo en tuj jezik ah dva. Govo- cija svobodrrih aktivnosti za pri-nli so še o umetniški vzgoji, o dobivanje znanja, prav tako pa skupnem jugoslovanskem progra- tudi posehni praktični tečaji, ki mu za pouk književnosti, o gimnaziji kot zaključeni šoli itd. V predlogu učnega načrta in naj bi dijake usposobili za neposredno delo v javnih službah in gospodarstvu. Ti tečaji bi bili fa- UIUUMJSI. našega aeiavsne- sreussua posameznih komun niSO .v. ----tsuvsiuua ^uniaiijn-cnijc iJiiuiciiim oro£rrarn., n katerem «r> raznrav- i , Ga rc~caa, njegov hitri številčni niti edini niti poglavitni razlog za predsednik prof. Rado Peternel, učiteljev marsikje težave. V petih L u ima’DOuk v 2imnaziii Snioš- kultativm- .. Porast, v glavnem s prilivom iz zapostavljanje kulturnih potreb so bili navzoči tudi predstavniki šolah ljubljanskega okraja zdaj ^ ^hni riPjS v n™^ri raz- . Organizacija študija na kla- vasi, in od tod nizka raven nje- delovnega človeka. S tem se ne vseh tistih organizacij, ki se zdru- preizkušajo učni načrt za 5. raz- d ('nreišnii netil velia za vse aičnih gimnazijah, kot 4-letmh Govega strokovnega, splošnega in more opravičevati praksa nekate- žujejo z Združenjem učiteljev in red, a učitelji se pritožujejo, da so diiake noiik no enotnem načrtu in šolah’ .je PrePuščena Posameznim družbeno-gospodarskega znanja; rih komun, da so vrgle ne le večer- profesorjev v en sindikat: Zdru- v glavnem navezani le nase: ni- Droararnu y drugem razredu se rePuk'’kam' tistem delavskega in družbenega ne šole za odrasle, ampak tudi dvo- ženja učit. in prof. strokovnih šol majo učbenikov. Okrajni sveti za pouk deij'na dve "izbirni skupini- Poleg dosedanjega načina oce- samoupravljanja, ki je postavil letne splošnoizobraževalne šole so zastopali predseamK Danilo šolstvo naj bi konec letošnjega. družbeno-iezikovno in prirodo^ njevanja bodo uvedene še opisne ne le avantgardo temveč celokup- na ramena delavskih univerz ozi- Sbrizaj in tajnik Pavle Urankar šolskega leta pripravili seminar- slovno-matematično. Namen iz- ocene, ki se bodo beležile sproti 1 delavski razred na položaj roma na sindikalne organizacije;1 ter člani RO ing. Vladimir Mušič; je za pouk v 5. razredu. __aiiCe_^-2_ družbenimi sred- niti se ne more s tem opraviče- od Združenja vzgojiteljev sta bi- Družbeno upravljanje v šolah slovno-matematično. Namen iz- , , , , , , birnega pouka je, omogočiti dija- ob delu dijakov. Tako se bodo pn kom možnost, da si pridobijo končni ocen, upoštevali: marlji-čimveč znanja kot pripravo za 'rost- pogoji, v katerih se je učil nadaljnje strokovno izpopolnjeva- dijak, njegove navade m vedenje, vi za proizvodnjo, s čimer je vati pomanjkanje resnejših napo- la Ivan Berce in Marija Modic; je ponekod že pokazalo lepe uspe- hmoo^nZnooTorišč^soci^Uzr^ ^katerih komun za organiza- Združenje vzgojiteljev in učite- he. Šolski odbori na nekaterih šo- nacaijnje srroKovno izpopoinjeva- ---------- --3-- , amo osnovno oporišče socializma, cl]0 kulturno-zabavnega življenja Ijev specialnih sol je zastopal taj- lah v Prekmurju so že v občutno nie Dijaki se prostovoljno odloči- kakor tudi določene sposobnosti. d'7' ™ ^ ^ Žp,.Ko. je dalje govoril o izobra- čiti podpiranje nekaterih ustanov bliotekarjev Josip Rijavec in Dru- ko da so se z njihovimi starši po-p^nju odraslih pri nas, je tov m oblik, ki niso prvorazrednega štvo muzealcev in konservatorjev govorili glede obiska pouka, gle-Pavičevič dejal, da je to delo vse pomena za izobraževanje in kul- dr. Anton Polenec. de učenja in podobno Premalo intenzivno, prekratko, turno življenje najširših slojev ^sistematično in predvsem, da delovnih ljudi. ali drugo skupino. dena novost. Dijaki četrtega raz- V družbeno-jezikovni skupini reda bodo v teku šolskega leta je poudarek na zgodovini z osno- napisali domačo nalogo na dolo-vami sociologije, politične ekono- če no temo; nato bodo to svojo V imenu sekretariata je o ne- Nekateri člani RO so bili mne- m^e jn filozofije, v večjem ob- nalogo zagovarjali pred puofesor- ovi Vi n i a n rvromnln <3 Ir v Vi i rvi r, ”7 d nVii- ___ _y _ s _ • i ~ tatti i n na nieffova *am manjka jasna prograrriska '"v izvajanju šolske reforme bo- kateJih vPrašanjih združevanja nja, da premalo skrbimo za abi- ^oncepcija splošnega izobražena- do morale v prihodnje v okviru P™1 učitenlkj2 lokhc ne^i^iih^smeli odraslih in s? zato programi naše kulturno-prosvetne politike nS «me. klinh tem ds 1 ^epolni nepotrebnih, m neustreznih snovi. segu pa se poučujejo še jugoslo- 3em in odgovarjah na njegova vanska književnost, umetnost in vprašanja. Praksa je namreč v tuji jeziki. Predlog vsebuje za to nekaterih šolah pokazala, da se zastarelih s0 hou nrits de toSnio rio ko izdelal navodila za praktično pustiti same, kljub temu, da so skupino sledeče predmete: od pr- da na tak način najbolje ugoto- invren nr, •njriiri«« imhrnrhi se i?-vedbo združevanja na terenu in se PO večini dobro izkazali pri vega do četrtega razreda materin koliko so si dijaki znanje Idvccv po Tidjvisji izobrazbi, se ... ^. . . . , . . ^aIh ki ii»v» m/i^ou ^ z• -_____________+ „j nricvmili m v Imlikn so snosobm. v po,.,™- jsr« •***» srsss-arzs1 Programe vključiti vso tisto bo- množično sprejemanje vodilnega društvom Gato tematiko, ki bo pomagala kadra iz vrst delavcev nuditi neko sistematično pomoč. V drugi točki dnevnega reda ,?lani R.° f ,precej ra^rav' jezik in književnost, zgodovina, prisvojili in v koliko so sposobni, umetnost, prvi tuj jezik, drugi da ga koristno uporabljajo, tuj jezik; v tretjem in četrtem V razpravi so sodelovali člani waco tematiko, ki oo pomagača tcaara iz vrst delavcev v gospo- v uiugi iocki dnevnega reaa .. ^4. -u j j ’ . . .r...... ......: _ i « + t djUtvcu, da bo jasno uvidel svoje darstvu in družbeno-političnem so da3 siPglede tega ^ drugem dmžS ur^ite^^Rj" R^doliub CoiakJč,' nem zQodovinsko in družbeno poslan- življenju. na iacnom v tretjem in četrtem filozofija, v dr. Miloš Zanko, Krste Crvenkov-četrtem logika in psihologija in ski, Vlado Majhen, Draga Humek, bo rt,e soc7ia lsncne sveta o vpisu na fakultete in vi- soisKega aeia ze prispe l m Kaj D1 ocenjevanju bo zbral RO in v prvem in drugem litinščina. Di- Milivoje Uroševič, Mitra Mitrovič ° premagal iluzije in primitivne soke šole brez formalnih šolskih bdo se potrebno storiti. Splošna J nri^tnJrm mesto tek, v tei c k, mi ni uče tudi in druai Predstave o socializmu, spoznal kvalifikacij je vsekakor dejanje, ugotovitev bi bila nekako ta, da ph P°slal na Prlstojno mesta jaki se v tej skupim uče tudi m drugi. Zakonitosti prehodne dobe, njene ki ga Zveza sindikatov Jugoslavi- se notranje življenje na šolah še Protislovnosti in težkoče v pogo- je ocenjuje kot pomemben korak ni kaj dosti spremenilo in da si le ]}n relativno nerazvitih proizva- pri reševanju tega vprašanja, počasi utirajo pot nove oblike de-lalnih sredstev in relativno nizke vsekakor pa uredba sama avto- la v šolskih odborih, v dijaških življenjske ravni. Samo s tako matsko še ne zagotavlja vseh po- in razrednih skupnostih, fizično vsebino idejnega dela se lahko g0jev, ki bi delovnim ljudem nu- in proizvodno delo mladine ipd. olikuje delavčeva zavest o tem, možnost priti brez večjih te- Težave so z učnimi načrti, po-je bistveno, zakonito in kaj le slučajno, začasno v našem razvoju, kaj so subjektivne slabosti ‘n kaj objektivne težave, kaj so Zslje in kaj stvarnost v našem ^ztižbenem in gospodarskem razvoju. Naše dosedanje izkušnje so v tem pogledu sicer precejšnje. Zlasti v delavskih univerzah, recitali pa so kljub temu še ved-710 nezadovoljivi. Za kvalitetnejše izobraževanje DVE AKADEMIJI DELAVSKE MLADINE ob 40-letnici KPJ in SKOJ Seminar za prosvetne svetovalce Tajništvo za prosveto okrajne- družbeno vlogo. Dotaknil se je dra, kateremu je treba več študija ga ljudskega odbora Ljubljana je tudi notranje organizacije šole, in seminarjev. Posebno bo treba priredilo od 6. do 14. aprila šemi- združevanja učiteljskih kolekti- krepiti zavestne sile in dajati več vov, uvajanja fizičnega in proiz- materialnih osnov posameznim vodnega dela v šole, zaostajanja šolam. učencev v razredu itd. Prof. France Brenk je podal Pisatelj Tone Seliškar je po- pregled filmske umetnosti s po-Polževem, kjer so bili vsi pogoji dal pregled slovenske mladinske sebnim ozirom na mladinske fil- književnosti in načine, kako v me in predvajal tudi film «Um-otroku zbuditi veselje do knjige, berto D.-. Predsednik okrajnega Sveta za _ Udeleženci seminarja so v nar za svetovalce prosvetne pedagoške službe. Udeležencev je bilo 24. Seminar je bil na idiličnem za intenziven študij in razglabljanje ideoloških, strokovnih in političnih predavanj. Predavatelj univerzitetni pro- prosveto Avguštin Lah je v ob- Šentvidu pri Ljubljani imeli po-V vrsti slavnostnih akademij, šolskega odbora Ivan Kristan, pa fesor Boris Ziherl je nakazal šte- širnem referatu poudaril, da so z svetovanje s predstavniki občine, ki smo jih imeli priložnost gle- so mladinci nastopili s svojim vilna ideološka vprašanja, katera do, n-^— , ; ki smo jxn imen priložnost gie- so ^ ovuj.iu ——- - ‘-j------------- f^iavstva (upravljavcev) se boao dati v Ljubljani iz dneva v dan, pevskim zborom, z zbornimi de- mora poznati vzgojitelj za uspeš-C°Tale energične je zavzeti tudi bo nedvomno vsem udeležencem klamacijami, recitacijami, z in- no delo v šoli in pri delu med Ijud-edne šole, zlasti ekonomske, po- f,stai v najlepšem spominu štiri- strumentalnim zborom, zaigrali stvom. Prof. dr. Stane Mikuž je erh nekatere fakultete kot eko- jndvajSeti april, dan, ko je poka- so, igrico Težka ura, zapeli Inter- z mnogimi diapozitivi slik raznih ?°Tnska, pravna in filozofska, pa zala naši skupnosti tudi delavska nacionalo, kot dodatek k nadvse umetnikov in dob pojasnil pro-■ ® vrsta drugih združenj, ustanov miadjna, kaj zna in kaj premore, svečanemu razpoloženju pa še bleme sodobne likovne umetnosti. i1 organizacij, ki se ukvarjajo z 40-ietnico KPJ in SKOJ je pra- gledali film Dolina miru. Tov. Vilfanova je poslušalce po- vužbeno in gospodarsko prdble- znovaia v kino dvorani Vič v do- O jubilejni obletnici Partije v peljala skozi nerazvite dežele a---------- . , znovaia v k.u« uvu.ou. »m v uo- /Gtiko — m to ne samo v obde- poidanskih urah Vajenska šola “vi programov - - • ----” __________ _____ ___________ ____ Litostroju je govoril ravnatelj prikazala borbo teh narodov za in s kvalitetnimi kovinske stroke, popoldne pa smo šole Pavel Perko, potem pa so se socializem in gospodarsko neod-[ali v dvorani Litostroja skup- tudi tukaj vrstili nastop za nasto- visnost. Prof. Ciril Cvetko je z no nadvse izbrano in pestro pro- pom, eden lepši od drugega, za- zgodovinskim pregledom naše slavo, ki sta jo imeli Vajenska radi česar je bilo toplo odobra- glasbene umetnosti prikazal se-šola lesne in oblačilne stroke in vanje povsem razumljivo. Z raz- danje stanje slovenske muzike. - ■ - nimi recitacijami so nastopali iz- Predsednik republiškega Sveta za menoma učenci treh šol, pevski šolstvo Vladko Majhen je v refe-zbor oblačilne šole je vodil Lovro ratu Šolska reforma in naše ne- 0'Qospodarskega izobraževanja. . Tovariš Pavičevič je dalje po- —— — -- ?robneje govoril o ustanovah za Industrijska šola Litostroj. Cbraževanje strokovnega kadra Dve prosiavi - štiri šole! ^ 7%. j* ,, , *vj r- " -t ; j. Pri tem poudaril, da se bodo ^epkeje^spoprijeli s to problema- pretehtanim sporedom, ki je zel ----------------„„ „„„ .......... ‘ilco. Prav tako je še vedno nekaj kar najtoplejše priznanje vsen manj kombiniran nastop foiklor-Clturnih in intelektualnih delav- gledalcev, ki so obakrat napolnili ne skupine Litostroja in oblačil- Obe akademiji sta s svojim Korenčan, pevska točka učenke posredne naloge nazorno pojasnil ' ‘ ' ‘ ■’ ,rS Kraševčeve je bila zelo lepa, nič temeljno družbeno funkcijo šole, ki naj izhaja iz življenja in izobražuje za življenje, ki naj pod- ce« pri daš k7"rneniio da se iz- dvorani do zadnjega prostorčka, cev> kakor tudi pevski zbor Lito- pira razvoj proizvajalnih sil, uva-°hT v j r u* ______L.,. s^ic+tr^ ir, ,^r,oo= tn. ir, »Di0-rr,rr, n™™ JSSSssž 2S3U1S, ffSSS JSS univerz, visokih šol, znanst- resnejši in svečani poudarek. dh institutov, zavodov ipd. Kovinarji so ob zvoku fanfar j, , vurnen izovTUZ,vuu,nju u* ------y -----------~ " lf - - dtumega življenja delavcev ter govoru, ki ga je imel predsednik vršenega. »40 let življenja in dela« V nizu proslav, s katerimi naj Očetje so odhajali v gozdove, čena domovina je strla suženjske bi se vsaka šola dostojno oddol- Tudi slovenska mati je poslala okove. Le Slovenci ob Žili in So-žila zgodovinski obletnici obstoja svojega sina v partizane in ga či še čakajo, da jih pokliče domo-KPJ, je bila 15. aprila proslava spremljala v mislih od zmage do vina. 3. osnovne šole v dvorani Mest- zmage. Narod je zapel pesmi Moj Čakala je porušena domovina, nega gledališča v Ljubljani. očka je v hosti partizan in Mati Tovarne, ceste, mostovi so zahte- Kako izvesti pravzaprav te- P*®e pismo belo. Težki so bili boji, vali mlade sile. Ob lopati in kram-žavno nalogo, težavno zaradi raz- Padlo je mnogo žrtev in maloduš- pu se srečuje mladina in izpolnju poreditve ogromnega in raznoli- ne tolaži Kajuh: »Vrednost naro- je zaupane ]i naloge. Pod Pi°nir-kega gradiva štiridesetletnega da ni v njegovem številu, ampak v sko zastavo odhaja na delo. PoQ idejnega razvoja KPJ in dogod- njegovi notranji moči...« vodstvom Partije in tovariša Tita kov, ki so bili nujen izraz tega V srbskem Kragujevcu so sprejema nove naloge. Spregovo-razvoja in katere so nam kulturni nemški okupatorji v enem samem rili so še najmlajsi o Titu ki vocU tvorci ohranili v svojem izrazu? dnevu ustrelili kot talce 7 tisoč našo domovino v lepšo bodočnost-V kakšnem obsegu in obliki ga bo- prebivalcev. Med ustreljenimi je V vezani in nevezani besedi je Hn lahVn ntrnH nncirefinvali? Ka- bilo 144 mladincev. Dva cela raz- tekla proslava ob spominu na ko naj bi akUvno soddovalo na reda gimnazije so iz šolskih klopi težke dni, na narodnoosvobodilno prireditvi čim večje število otrok? Pf^fU na morišče kjer so jih po- borbo, ki je pod vodstvom KPJ Upoštevajoč vsa ta dejstva, je za- strehli s profesorji in ravnateljem preobrazila naše življenje,- spre-misel dobila dokončno obliko v vred- Ta dogodek opisuje Desan- menila gospodarstvo in strukturo prireditvr pod naslovom »40 let ka Maksimovič v Krvavi bajki. družbe, posegla v umetnost, lite-življeif^J in dela«. K*1C sv°frode je bil vedno moč- ra turo m se posebej v glasbo. Vrni^io se v mislih za deset- VAJENSKA MLADINA tudi na Dolenjskem zaorala nove brazde nejši, narodna samozavest prav S spominskimi besedami rav- letja nazaj. Nesvobodni narod se ^ so^oraLlfmlTdTpIrSi nfciinafo^^i^z^TSno^^rSjo bori za svoj goli obstanek.^Vse od VSiSi združili so se bajtar in Lepo je v naši domovini biti mlad Prešernove tožbe o domači zem- delavec, meščan in gruntar, tla- je proslava lepo uspela. D. N. Iji, ki »zdaj .grob ima komaj za ° . nas«, do našega Cankarja, ki zaman išče dom svojega ' naroda, vlada klic po svobodi. Se več, je pesem tlačenega naroda v boju za osamosvojitev, je pesem delovnega ljudstva v borbi proti kapitalističnemu izkoriščevalcu, ki ni prizanašal niti otrokom, ki so zaman V nenehni skrbi oblasti ter ... , v. -u i . „ prosvetnih delavcev je čutiti v sanjali o kuhanih krompirčkih v letošniem jubiiejnem letu tudi v . ..... ........... pesml Srecka Kosovela utai^a za novome^em okraju v vajenskih da bi nadomestoval šolske knjige. vasj0' . „ šolah nove prijeme, nove pobude, obenem pa bi v njem tudi sama Bedno življenje družine, ki V(vsem okra;;ii deluje 6 vajen- mladina sodelovala. Uredniški stanuje, v na pol razpadlih bara- skih šol raznih strok z nad 700 odbor že pripravlja material za kah, je upodobil Igo Gruden v vajenci; največ vajencev ima no- prvo številko; izšla bo v začetku pesmi Barake. vomeška — 350. Da se poenoti septembra. Trpeči človek! Stri okove! Po- pedagoško delo na teh šolah in slučaj svoj glas, ki poje iz zdrave poveže tudi ostala mladinska pa so ti posveti odprli tudi drugo življenjske sile’ našega revoluci- dejavnost na tem še precej zane- dejavnost — povezavo dela mla-onarnega pesnika Srečka Koso- marjenem področju, je bila po- dine v vsem okraju na kultumo-vela v pesmi Pravim ti brat... krenjena misel mesečnih konfe- prosvetnem in fizkulturnem pod-a, „ j. - Riipčmkc Mi- renc uPraviteljev teh šol, ki so ročju. In tudi tu so že prvi re- NR Hrvatske« je sredi aprila pri- sti in vzgoji mladega rodu. liko pripomogla k bolj smotrne- . .. . . vrpnkn že zaorali prve brazde. V Novem zultati. V mesecu marcu so se ~ ----- ” —'— ---------------”—*" “ — mu razširjanju omrežja igrišč v Apma, iz Ke rere v j -P ‘ mestu, Brežicah in Črnomlju so sestale v Brežicah vse .šahovske Otroška igrišča — kraj prijetne zabave za najmlajše OTROŠKA IGRIŠČA V SREDIŠČU DRUŽBENE SKRBI f " ■ -Savez društava Naša djeca te odigrale pozitivno vlogo v ra- Ijev mladine Slovenije lahko ve- izhajal naj bi mesečno in učencem dal v ekscerptih učno snov v raznih strokovnih predmetih. Vzporedno s pedagoško platjo pravil v Zagrebu zanimivo posve- V svojem razpravljanju o or- —-------------------—----------vnli- iri „lr,hnka vpra v zmaeo ----------------------- — ------- — --------- — ■ —•—-— --------------. tovanje o otroških igriščih in pro- ganizaciji otroškega bivanja na Sloveniji in -hkrati ustregla ste- S °° 7^ skienili, da bodo vsi učitelji teh ekipe teh šol v okraju; zmagala stih površinah za otroke. prostem je v smislu naših vzgoj- vilnim prosvetnim delavcem, ki uacenin in .zKoriscanin n ■ gol do junija naredili dopolnilni je ekipa iz Novega mesta. \ nih smotrov opozoril na delova- v okviru družbenih organizacij Okupacija ni prizanesla. Umi- predlog k sedanjemu učnemu na- aprilu so pohiteli v Črnomelj V tridnevnem . delu smo se nje izvenšolskih činiteljev, ki ob- ali ob šolah in drugih vzgojnih rali so talci, pogumno zroč v pro- {rtu in ga približali sedanjemu vajenci, kjer so se pomerili v prepričali, kako si družnem or- kujejo otroka v njegovem pro- zavodih urejajo igrišča, ne da bi pad starega sveta v Kajuhovi delu in reformirani šoli, ki tudi odbojki in nogometu. Tudi tu so gam vneto prizadevajo najti naj- stem £asu_ jvja Spi0gn0 jih javnost poznali ugotovitve s tega področ- Pesmi talcev. že kar krepko trka na vrata teh bili spet zmagovalci iz Novega boljše možnosti za smotrno orga- premai0 upošteva in postavlja ja — če bi gradivo zagrebškega Niso padali le možje, tudi že- šol mesta, sledili pa so Črnomeljčani mzacijo strokovnega bivanja na za g0iskjmb četudi nam vzgojna posvetovanja prenesli v Slovenijo ne in otroci so bili žrtve nasilja Med drugim je ta posvet dal in Brežičani. Za prvi maj so po' prostem, za počitek, razvedrilo in praksa vsak dan odkriva njihovo v celoti ali delno. Matej Bor nam v pesmi Črni mož- tudi misel, ustanoviti za vse va- hitele v Gorjance ekipe vajencev; svetovanja so prinesli marsikaj sjstema_ Dej0 jn naloge o igriščih novega in so pomemben prispe- sodijo torej v načrtno smotrno vek v razvoju in izpopolnjevanju urejanje gojev razVedrila in predšolskega m izvenšolskega za litve mladine. vzgojnega področja. „ , , . . , K proučevanju problematike V uvodnem referatu je dr. Mi- jgrjjg je društvo Naša djeca zbralo A. Dolanc je opisuje tak dogodek. Kako je z reformo VPŠ? Dan za dnem slišimo o šolski uresničila, bo šlo skozi VPS na ogromno strokovnega jence Dolenjske »Vajenski list«; ki so v partizanskem pohodu šH po sledeh Gorjanskega bataljon®-Velik miting na vrhu Gorjance? pa je bil višek tega pohoda. Ne' kaj ekip bo sodelovalo tudi n® »Pohodu ob žici okupirane Ljubljane«. Letošnje slavje Partije in SKOJ pa bodo zaključili na Va-. . jenski dan v .maju, ko se bode znanja; zbrale v Novem mestu vse ekip6 odbora "zvez^dru^tev11 Na^T^e- strokovnjake arhitekte in urbani- reformi, pa naj bo to ° ^osnovno- ftotine^tudentov; saj dajeja. šola vendar se moramo _ zavedaj-da nalahkoatletski Sting Japrven? Ponavljam nekatere misli, s katerimi je opozoril na dejstva: Dr. JULIJ FELAHER: Nihče ne bi mislil, da Je 17. apri-i starosta slovenskih koroških uči-eljev, okrajni šolski nadzornik v po-:oju, Rudolf Mencin, dopolnil osem-eseto leto svojega življenja. Dolga n trnjeva je bila njegova življenjska ot, a ostal je živahen In delaven, mi težke posledice prometne ne-reče, pri kateri je bil pred nekaj leti ežko poškodovan, se mu ne poznajo. V krogu svojih najožjih rojakov n prijateljev ter stanovskih kole. ov je tov. Rudolf Mencin prazno-al svoj lepi življenjski jubilej. Nje-ova pot je ozko ‘ povezana z /borbo oreških Slovencev za enakopravnost, osebno pa za pravično ureditev nji-ovega šolskega vprašanja. EDEN TISTIH, KI SE BORIJO ZA PRAVICE KOROŠKIH SLOVENCEV Rudolf Mencin — osemdesetletnik Rodil se je 1879 kot sin Matije Mencina, bivšega šolskega upravitelja trirazredne ljudske šole j Libeličah na Koroškem. Dovr-iil je učiteljišče v Celovcu, kjer e sredi nemškega okolja in nemških dijakov ostal trden Slovenec n v narodnem oziru ugodno vplival na druge dijake slovenskega ■odu. Njegov mentor je bil odlič-n pedagog in vzgojitelj slovenskega učiteljiškega naraščaja, pro-'esbr slovenščine Josip Apih, ki ie poučeval na celovškem učiteljišču od leta 1892 do upokojitve leta 1907 in si je pridobil mnogo zaslug za narodno vzgojo svojih slovenskih učencev. Pod Apihovim vplivom se je v Mencinu razvil mo<*an čut za pravičnost, posebno, ko je videl, kako kri- vično so že v tedanji dobi avstrijske oblasti ravnale s koroškimi Slovenci. Narodno nestrpni nemški učitelji so nazivali bivše učence prof. Apiha: »Apihove mladeniče« (Apih-Junger), hoteč s tem vzbuditi v nemški javnosti glede njih zaničevanje in prezir. Ob nastopu prve učiteljske službe v Škocijanu v Podjuni je Mencin našel majhno število zavednih slovenskih stanovskih tovarišev. Vzpostavil je takoj z njimi osebne stike in se zanimal za vsakega mladega učitelja — Slovenca, ki je zapustil celovško učiteljišče. V Škocijanu se je seznanil tudi s pisateljem Ksaverjem Meškom, tedanjim škocijanskim kaplanom, ki je pozneje v svojih spisih orisal Mencina kot vzor slovenskeganarodno zavednega koroškega učitelja in ljudskega prosvetnega delavca. Ko je bil leta 1905 premeščen današnji drugi starosta koroških učiteljev šolski ravnatelj Franc Aichholzer iz Kotelj v Libeliče, kjer je bil tedaj šolski upravitelj Mencinov oče Matija, je srečno naključje združilo Mencina in Aichholzerja v njuni neprestani borbi za enakopravnost in pravice koroških Slovencev. V tej borbi sta vztrajala nad 55 let, sredi nje stojita še danes. Ker je tedaj Aichholzer nameraval ustanoviti slovensko učiteljsko društvo na Koroškem in je za to zvedela avstrijska šolska oblast, je bil iz Libelič premeščen na Ojstrico nad Dravogradom, da bi se mu s tem onemogočili stiki s slovenskimi koroškimi učitelji. Paralelno z Aichholzerjem pa je delal Mencin. Oba sta bila koroškemu učiteljstvu ne samo modra pedagoška svetovalca, ampak tudi njegova vodnika pri izvenšolskem propagandnem delu. S tem pa sta si seveda nakopala sovraštvo narodnih nasprotnikov, kar sta v živ- ljenju bridko občutila. Tako je postal Mencin poleg Franca Aichholzerja prvi organizator učiteljstva na Koroškem. Vzdrževal je stalne stike s posameznimi učitelji in učiteljicami, jih obiskoval in pridobival za slovensko idejo. Končno je slovenske učitelje organiziral v posebnem krožku v okviru ferialnega društva slovenskih koroških akademikov »Gorotan«. Pod njegovim vplivom je akademsko društvo »Gorotan« postalo splošno kulturno društvo slovenske inteligence na Koroškem. Na pogostih sestankih učiteljev, ki jih je organiziral Mencin, je ali sam predaval ali pa zanjk napisal referate o aktualnih problemih, o katerih je potem bila debata. Mencin se je seveda v prvi vrsti zanimal za šolsko vprašanje koroških Slovencev, katerega jedro je videl v vprašanju slovenskega učiteljskega naraščaja. Za- to je bil tudi vnet podpornik zgraditve Učiteljskega doma — doma učiteljiščnikov v Celovcu. Poleg tega se je mnogo prizadeval zagotoviti materialna sredstva, da so zmogli siromašni slovenski uči-teljiščniki stroške študija. Mencin se je namreč dobro zavedal in zato tudi stalno ponavljal,, da je pravična rešitev šolskega vprašanja na Koroškem prvenstveno odvisna od zadostnega števila slovenskih učiteljev in njih prevzgoje v naprednem duhu. In to velja še danes. Saj smo bili priče, ko so narodno nestrpni učitelji sabotirali izvajanje uredbe o dvojezičnem šolstvu na Slovenskem Koroškem z dne 3. 10. 1945, ki je prvič v zgodovini koroškega šolstva slovenskim otrokom na zadovoljiv način zagotovila pouk v materinem jeziku. Mencin je tudi dal inciativo za sestavo statistike slovenskega šolstva na Koroškem in je pri njej Novomeški vajenci so svoj6 objavili stvarne rezultate svojih celo nič pa smo doslej slišali o re- preobširna; nekateri oddelki mo- ki gre s časom naprej. Vsega tega proučevanj ter domačih in tujih formi na Višji pedagoški šoli. rajo v dveh letih predelati isto pa študentje na Višji pedagoški ra7/tavn že odnrli ob nraznik® — da se je v procesu družbene izkušenj. Danes imamo jasne .z « . . snov, kakor jo predelajo na uni- šoli pogrešajo. (-.-p _ nrivjh učilnica!1 ~pm - -ssr&T&stffrsi! « mi, ki jih zahteva delo, in povr- ločenih in skupnih igriščih, dolo- ne zadeva VPS. katerih človek nikoli v življenju mo VPS, čeprav bo v nekaj letih _ . }h dober in veste® šinami, ki so potrebne delovnemu gene so temeljne norme za veli- Ce že govorimo o reformi šol- ne bo potreboval, da se študent njeno vlogo prevzela pedagoška , , _ . ' , , nenehni skr®1 človeku in mladini za oddih in kost in obliko igrišča v nekem stva, mislim, da bi bilo treba o sprašuje, čemu vse to. Razen tega akademija. Na drugih šolah že ,. . ,. 1ik ,ociaiiStičnega razvedrilo na prostem; okolju, ter zdravstvena, estetska tem spregovoriti prav na šolah, ki ti študentje nimajo nobene prave delajo po novem učnem načrtu— miacwa delavca JVl>' - da krčenje možnosti za raz- ureditev, oprema za telesno raz- vzgajajo bodoči vzgojni kader. povezave s stvarnim življenjem, tu pridejo v poštev osemletke v " . .vTietošniem slavi® vedrilo in oddih, zlasti v mestih gibanje in ustvarjalno zaposlitev. Pomisliti moramo na to, ah bodo Ali je to kaj čudnega pri tako zvezi z VPS — medtem ko na J Cosebno vesel dogo- in industrijskih centrih slabo Zbrani so napotki za organizacijo ti vzgojitelji, ki bodo čez leto, dve ogromni snovi in tolikem številu VPS gre še vse v glavnem po sta- vpliva na zmogljivost delovnega življenja na igrišču, vsebino in končali VPS, dovolj seznanjeni z ur? rem. Bati se je, da bo tu nastala človeka razvbju in vzgoji mlade- metode dela, pedagoško vodstvo reformo šolstva, mislim, če bodo p0 vsem tem nastane tu vpra- prevelika vrzel, ki jo bo marsika-ga rodu’ pa lahko celo škoduje; in upravljanje, gospodarjenje itd. ti pedagoški deiavci tako vzgoje- ganje; kako se bodo ti mladi ljud- teri novi vzgojitelj težko premo- Marsikaj so prireditelji tudi na- ni. da bodo uspešno vzgajali po je zna§ij v življenju — v kraju, stil. Mlad človek se že tako težko — da je nujno treba vskladiti zorno pokazaii v razstavi foto- vseh zahtevah reformirane šole. kam0r bodo prišli; to bodo več ali znajde v življenju, posebno pa to pogoje dela in oddiha na prostem, grafskega gradiva in maket o ° teh stvareh bi lahko marsikaj manj manjši kraji, kjer bo vzgo- velja še za mlade vzgojitelje, če zato pa čim smotrneje urediti se- igrjggjb jn zelenih površinah, v napisali, kajti ravno VPS se je jiteljevo delo poleg strogo vzgoj- niso dobro pripravljeni na to. danje proste površine za otroke, }z raznih evropskih držav, reforma najmanj dotaknila. nega ge v marsičem drugem: vo- Nanizal sem nekaj misli, o . oziroma si zagotoviti nove v ra- orr,aniziraij so vzeoino delo z In zakaj? se sprašujemo. Ali diti bo treba to in ono kulturno terih bi bilo vredno spregovoriti na podlagi splošnega zakona o š°ist^ stočih stanovanjskih naseljih; na prostemg?er v razgo- morda zato, ker Bo čez nekaj let skupino, se tu in tam udejstvo- še več. Spremenimo stvar, kolikor sTfS - da so v sedanii družbeni in vorih posredovali udeležencem ukinjena in bo odstopila mesto Vati, skratka prijeti bo treba za se da, da ne bomo ze čez leto ali lahko vplsall tudi kandldatli ^ nlmaj£> gospodarski zmogljivosti že dane bogate informacije za akcijo na pedagoški akademiji? Ce gleda- sto stvari. In vsega tega ni niti dve te iste Y^°‘^Saže’- ?°ogoTza sp°“ učftebe/ sfnM* možnosti omiliti obstoječa na- tem področju. Del pripravljenega mo samo s tega stališča, je to po- malo v programu na VPS zaj na postdiplomsko izobraze sprUenm PRaz^s zriprlllm ^ sprotja, zavreti stihijski razvoj gradiva je tudi že tiskan. polnoma nepravilno, kajti v teh Res je, da si v teh dveh le- vanje. javljen, brž ko bo izšel novi odlok prostih površin in doseči, da bodo Menim, da bi Zveza prijate- nekaj letih, preden se bo ta stvar tih študentje na VPS naberejo AI]-vps pogojih razpisa za vpis na VPS. ta rast še posebno vesel dogo' dek. Marjan Tratar Obvestilo Višje pedagoške šole v Ljubljani Višja pedagoška šola sporoča uči' teljem, ki se interesirajo za sprejel” . - - „ ta na VPS’ da še nl objavila razpisa Z’ Nanizal sem nekaj misli, o Ka- Sprejem v šolskem letu 1959/60, ker J® aktivno sodeloval. Udejstvoval s6 je prt Ciril-Metodovi šolski drut' bi in zainteresiral glavni odbo' družbe za potrebe koroških Sl°' vencev. Bil je naprednega mišlje', nja in širil napredne ideje m^a učiteljstvom in med ljudstvo^' Vedno je zastopal svoje mišljen]6 brezkompromisno in je zaradi i6' ga prišel tu in tam v konflikt * tedanjim konservativnim v0°ii stvom koroških Slovencev. Zardi svojega umerjenega, možatega prepričevalnega nastopa se je PK zumel tudi z uvidevnejšimi Nei®/ in političnimi nasprotniki. Nef ška šolska oblast je pri podel}6’' vanju služb slovenske učitelj redno zapostavljala. Deželni š°l' ski svet, posebno pa deželni ŠO‘ ski nadzornik Johan Benda, 1 Mencina vzlic temu, da je bil Žičen pedagog, samo zaradi ted. zapostavljal in preganjal, ker 1 bil zaveden Slovenec in se udeL stvoval na kulturno-prosvetne1’* področju. Da se izogne stalne^ trenju z deželno šolsko oblast] ’ se je moral umakniti na Spodil Štajersko in je služboval v Petru pri Mariboru. Vzlic pa je ostal v stalnih stikih s s‘ venskimi učitelji na KoroškeTr>’ jih obiskoval in bodril ter repA prihajal na Koroško. Tako je Pree izbruhom prve svetovne' vO]n štela slovenska učiteljska orgdd zacija na Koroškem 55 učitelj in učiteljic. S tem učiteljskim k® RAZGOVOR Z ERMESTOM VRANCEM Ob 60-letnici rojstva in 40-letnici šolnikovanja Dm Zaidn^e čase sre2ujemo v vrsti jubilantov mnoge pedagoške in ijnh^e*?e ^e*avce’ 50 skozi desetletja oplajali našo pedagoško °ra?b0> nam hazali v vzgoji nova pota in nas s svojim delom vousevaii na eni strani za teoretično poglabljanje v pedagoška arasanja, na drugi pa nas tudi vzpodbujali za uvajanje novih wod m odnosov v razredu in pri delu sploh. Eden takih zaslužnih z je brez dvoma Ernest Vrane, ki je v prvem desetletju v° Prvi svetovni vojni s svojimi sodelavci zaoral globoko brazdo „ naša pedagoška prizadevanja - posebno na področju metodike tn po svoje razburkal našo pedagoško gladino; v drugem deset-Jiju pa je uspešno nadaljeval začrtano pot. Dne 26. maja t. 1 n‘*?i Ernest Vrane svojo 60-letnico (rojen 26. 5. 1899 na Ponikvi Posvetovanje dijakov ekonomskih srednjih šol Slovenije V okviru tako imenovane dijaki na teh šolah pogrešajo »Ekonomiade« — športnih tekmo- predvsem tehnične dejavnosti in "f' Celju), istočasno pa tudi 40-letnico” aktivnega šolskega dela* Obiskal sem jubilanta na njegovem domu v Mariboru z na-da mu zastavim v zvezi z nieeovim delor in si. Razpoloženje za oblikovanje neracijam vsestranski napredek, učinkovitih učnih ur in objavlja- In tu je treba mnogo optimizma nje uspelih posnetkov (učnih slik) za realizacijo vsebinske plati v »-Popotniku-« je tipično za to šolskega dela, ki naj vsebuje so- vani dijakov ekonomskih sred- drugih predmetov, ki bi jih uspo-dobo šolske reforme. Delo je bilo dobno ideološko ustreznost, logič- niih šol iz vse Slovenije — je bilo sabljali za praktično življenje. S prijetno in lepo, ker je bilo ko- no pravilnost in psihološko učin- 28- aprila v Kopru posvetovanje šolsko reformo je potrebno začeti lektivno. Tedanjih prijateljev in kovitost. O vseh teh kvalitetah predstavnikov šolskih skupnosti na ekonomskih srednjih šolah sodelavcev nikoli ne bom pozabil, smo razpravljali na blejskem pe- na teh šolah, mladinskih organi- čimprej. V učnih programih je tn kal mon,-s n daš°škem kongresu (1950), vendar zacij in učiteljskih zborov. Pobu- veliko stvari, ki bi jih dijaki lah- in saj meniš o seuanjin smo vse prema[0 0 tem govorili do za to posvetovanje je dal CK t« nnoročci; ^ v pedagoškem tisku zadnja deset- Ljudske mladine Slovenije, na-letja. Zato želim, da bi za proces men posvetovanja pa je bil pre-Rojena je bila iz revolucionar- vsebinske preosnove šolstva našli gledati predvsem izvenšolsko de-nega valovanja, ki je poznalo sa- poti in sredstva, ki bodo porok javnost mladine na ekonomskih prizadevanjih naše šolske forme? atu, jubilanta na njegovem aomu v Mariboru z na-jjjenom, da mu zastavim v zvezi z njegovim delom nekoliko vpra-in posredujem naši pedagoški in prosvetni javnosti - namesto običajnega jubilejnega članka — nekatere njegove misli mo en cilj: novi človek. Zato smo resničnega napredka našega šol- srednjih šolah. Kot ravnatelj Večerne de- preosnovo šolstva pričakovali že po zmagi kot zametek množice storili, kar smo mogli! vseh onih, ki so dve desetletji z . veliko vero v • bodoče življenje »Poizkusi reforme-« dr. Bergan- pripravljali vse pogoje, da bi otro-tove zahtevajo še osvetlitev ob- ci, lačni kruha in ljubezni, v novi u0t>i5i do 1941; za to dobo socialistični šoli našli vse ono, kar bl v • i ?• R0!1-^110 podčrtati tudi je za nova pota v svobodi potreb-subjektivne faktorje, odločilne za no. Žal se je stvar zavlekla. Sele uspehe in neuspehe v okrilju z lanskim sprejetjem zakona o družbe sovražno opredeljenih ele- šolstvu so končane diskusije o ko pogrešali, nasprotno pa čutijo potrebo po večji in ustreznejši strokovni izobrazbi. Občutno je tudi pomanjkanje učbenikov. Ravnateljica ESS v Ljubljani tovarišica Pernuševa je svetovala dijakom, naj na prihodnje posve- stva. Mi starejši smo v 40 letih Pred posvetovanjem se je ravnatelj koprske Ekonomske sred- tovanje povabijo še več predavanje šole tovariš Maksimilijan Si- teljev in skupno z njimi pregle-. , . .. „ ško oddolžil 40-letnici KPJ in dajo predloge za nove učne načr- lavske gimnazije v Mariboru SKOJ s kratkim referatom, nakar te. Dejala je, da imamo na eko-se baviš tudi z vprašanjem iz- so spregovorili dijaki posameznih nomskih srednjih šolah dobro šol. mladino, ki potrebuje primerne Iz poročil je bilo razvidno, da vzgoje in jo tudi zasluži. obraževanja odraslih. Povej še katero misel s tega svojega delovnega področja! Mariborska Večerna delavska gimnazija ima že dvanajstletno mentov. Tako je n. pr. s pomočjo demokratizaciji in »enotni šoli«, tradicijo; po osvoboditvi je pri-KPS prišlo do ustanovitve »Uči- kar pred 40 leti ni bila nikak pe- pomogla do male oziroma velike teljskega pokreta«, o katerem pa dagoški problem. Težave so z uč- mature blizu 1000 slušateljem, je za razdobje 1936—1941 le malo nimi načrti za osnovno šolo, saj Zdaj je v smislu novega šolskega dokumentov. Najhuje nas je ta- so novi komaj do 5. razreda, vse zakona v preureditvi: višji gimna-krat napadla »Straža v viharju« ostalo je še v starih tirih. Mina zijski razredi bodo le še privesek (1939—1940), češ da je »boljševiza- »Eksperimentalna šola« v Ljub- »Splošno cija« med učiteljstvom že na po- Ijani je pred kratkim izdala odrasle«; Zborovanje učiteljstva sodražiške občine Ob 60-letnlci življenja in 40-letnici šolnikovanja me zanima, kako gledaš danes na pedagoško delo in na svojo Prehojeno pot med obema vojnama? Mislim, da spada progresivno r^dagoško delovanje med obema ojnama ob jubilejnih proslavah ^-letnice KPJ prav tako v okvir tečajev (1927 do 1929), ki so po-j^tovljenih naporov, porazov in stavili sociologijo na prvo mesto hodu. V takih okoliščinah je bilo skromno brošurico o svojem te-urednikovanje »Popotnika« v žaškem delu. Vedno bolj sem pre-obeh težkih razdobjih (1928/30; 1938/41) polno hudih skrbi, ki pa jih kot prijatelj in sodelavec itak dobro poznaš. Kateri rezultati tedanjega reformnega delovanja se ti zdijo še danes najbolj pomembni? Važna se mi zdi družbeno-po-litična opredelitev udeležencev treh ljubljanskih izobraževalnih izobraževalne šole za to bo osnovna šola s 4 višjimi razredi, organiziranimi v dveh tečajih po 24 tednov. Za- V četrtek 23. aprila je učiteljski sindikat občine Sodražica v. sklopu proslav 40-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ pripravil za svoje člane prisrčno slovesnos*. ^ vrv , iti irvt* v jvr ***.» v vr i. i 1 UV7 j/aag kakor ostala revolucionarna študija in to ob »mladinoslovju«, otenja naših širokih delovnih ki zdaleč ni bilo tako nevarno r asti v boju proti oholosti in hre: zsrčnosti tedanje ki zdaleč ni bilo tako nevarno, kot se je to po osvoboditvi pri meščanske nas razglašalo. Nikdar nismo ope- e. Od začetka svojega učite- rirali s težnjami, ki zanikajo upra- ffažb tevanja leta 1919 sem bil priča, vičenost vzgojnih ukrepov in uč-va je levičarsko pedagoško sno- nih namenov. Biološko determi-ar>je na Slovenskem sprožil moj nacijo z »otrokovo prirojeno ne-f/mnazijski sošolec Franjo Žgeč, izpremenljivo naravo« pripisujejo j1 je po svoji vrnitvi iz Rusije dr- Zgeču, a je nihče ni nikdar v aam abiturientom razlagal ozadja praksi jemal resno. Morda je bila ktobrske revolucije ter Marxove le parola, ki je zakrivala druge, a Leninove ideje tako prepriče- važnejše družbene namene, formalno, da smo se z drugimi po- mulirane pozneje v »Popotniku«. Sledi usmerili v jutranjo zarjo Urejevanje »Popotnika« v ome-a°vih časov. Ogromno je bilo tre- njenih dveh obdobjih je poseglo ■mmm: Iz cele občine se je zbralo učiteljstvo v Loškem potoku z namenom, da obišče Mrtaloz, kraj, kjer so bili z loškopotoške šole odpeljani in konec julija 1942 ustreljeni štirje učitelji, ki so si morali pred usmrtitvijo sami izkopati grob. Na kraju ustrelitve se je tov. Rožca Fajdiga s kratkim govorom spomnila mrtvih tovarišev, njihovega šolskega dela, prezgodnje, tragične toda pogumne smrti. Istočasno je omenila tov. Skoka in Vrtačnika, ki sta tudi službovala na tej šoli in padla kot junaka in borca. Nato so okrasili spomenik in jamo, iz katere so ustreljene izkopali, s cvetjem in vencem. Prav tako so okrasili Vrtačnikov grob na loškopoto-škem pokopališču. Po komemoraciji je bilo v osnovni šoli sindikalno zborovanje s predavanjem o novi metodi pouka spoznavanja prirode in družbe ter razgovor o predelani temi. Načelnik Tajništva za prosveto tov. Ciril Rus je bil prijetno presenečen nad izvedbo organizacije zborovanja, pozdravil je zborovanje v imenu okraja in dal šole in njena sedanja prizadevanja za vzgojo dobrega strokovnega kadra r- Lako delo je zahtevalo mnogo otrokove duševnosti. Skrajnosti z Inspiracij, skritih misli v knji- »absolutno svobodo« ni nihče pro-'h in člankih, maskiranih se- pagiral in tudi zahteva po znanju jelkov itd. Naša pedagoška lite- je stala v ospredju, čeprav so nam pričan, da štura je le delni odsev vseh ak- nasprotniki očitali zablode. 10 leti ^ za rušenje buržoaznega druž- Strnjeni pouk, kakor smo ga razrede osemletke. Tedaj smo _ nega reda, zato je »zbiranje imenovali, ki me je v inozemstvu imeli dovolj časa in volje za tako večina honorarni. — Prehod ^teriala« za taka obdobja lahko najbolj navdušil (1928—1930 Du- študijsko delo. Drago Vončina nepopolno. Pedagoško giba- naj in razstava SZ v Leipzigu), Velika škoda je tudi, ker iB- Prvega desetletja (1919-1929) sva s tovarišem Dolganom na do- več let v Sodobni pedagogiki ne aobilo pred kratkim svojo do- mačih izkustvih in v skladu z na- .............. - - Rentačijo v obširni razpravi širni razmerami zgradila kot le-voizkusi reforme šolstva pri Slo- vičarsko pedagoško naziranje, ki bi bili morali že pred nimanje za šolo je veliko: v 6 odleti začeti s poizkusi za vse delkih 192 slušateljev v starosti 17 — 52 let; predavateljev 20, “ ~ ’ na šolo za odrasle mi zadnje leto aktivnega službovanja jasno kaže, da so poleg dobrih učnih načrtov Neenotno stališče ^dobijo0 pred kratkim svojo do- mačih izkustvih in v skladu z na- objavljajo posnetki ‘dobrotno- za Mr^le^p^ebno "važne‘did^k- vzglfitelif niTmo^r s v^i ih’ zahte'1 _thentariio v obširni raznravi širni razmerami zgradila kot le- vanih učnih ur. Sele Prosvetni tično dobro zasnovane učne ure. g J C ] nismo v svojih zahte- Ncih Vi, delavec je letos 30. marca prine- Pouk bodi tesno povezan z življe- va^ dosledni, ali zakaj celo naši (dr. Milica Bergant). Av- v svoj smoter prikrito sprejema gel »Dve učni enoti iz spoznavanja njem in zato tembolj pripravljen, vzgojni prijemi niso enotni. Po- , hoče biti praYifna ^danii v zvezi »priroda - družba - de- družbe in prirode« (Iz Ljubljane Vsekakor pomeni izobraževalno glejmo nekaj primerov ki bu.: ko prikazuje »delovno šolo«, lo« materialistični svetovni nazor. v Alpski in Predalpski svet - šolstvo za odrasle veliko pridobi- ^ V, !Va f6i aiajočo iz družbenega in prav- »Osnove strnjenega šolskega dela« Alpski in Predalpski svet 4. r. o. š.). To je vzbudilo spet položaja učiteljstva, stoje- (1936) in 3 učni načrti (2 skupno veliko zanimanje za pravilno iz- tega tudi zaveda in sledi tev^delavsk^g^razreda0 Le-da^se privedli do takih ^ključkov. Če se prav spominjam, je re- '■ —■ ■ m * ^ " " J .. ii ^ j i v J A X i. . X£j i a . ■ i i. i j i j j 11 ci v 4 XXX i. i i | y O L/ ^ X. — ' J—— ' — — — — — — J —«»J J —— X. v_ trSs.redi Političnih borb, raznih s prijateljem Jožetom Dolganom) vajanje povezanosti, ki smo jo resnostjo napredku, ki ga uravna- čeno in tudi pisano, da dijaki po’ br,-u] jn medsebojnih nasprotij. O utemeljujejo dialektični materia- nekoč že uspešno uveljavljali v va Zavod za proučevanje izobra- osmi urj np srnp1n hiti na rasti v e?toah in delu progresivne sku- hzem v pedagoški teoriji in prak- še širših obsegih - In kaj še " m ® učiteljstva piše objektivno, si. V nekaj letih se nam je posre- manjka naši današnji šoli? Pe-. Pa mogla vključiti in oceniti čilo mimo režimskih zaprek orga- dagoški optimizem, ki smo ga ,, upjavijene ostre svetovnonazor- mzirati široko mrežo učiteljev - nekoč imeli! Ko smo namreč soo- diferenciacije, va ^.avoa za Poučevanje izoora- osrni uri ne smejo bitj na cesti v ževanja odraslih LRS v Ljubljani. . .. . .. , . ’ Za zaključek pa še to: tvoji ]avnih prostonh’ da ne smei° obl* načrti? skovati zadnje kino predstave — drugi strani pa otroka kaznujemo za najmanjši podoben prestopek in se pri tem navadno niti ne vprašujemo, zakaj je bil ta otrok tako pozno zunaj — so ga mar poslali starši sili pa je tu kak drug vzrok. Ne bilo bi prav, če bi v zvezi s tem govorili samo o ljubljanskih dijakih, kajti tudi po nekaterih drugih krajih se najdejo po- ^ Zgečevih plasti naroda«. , . . , _____ „ , - ------------ ...--------------v. o,^- Tu pa je široko zamahnil z ro- ponekod celo do 16. leta starosti. d°bni primeri. Videl sem celo di- oda«. To najbolj bro pripravljenimi učnimi urami, raje lotili dela za oblikovan je no- sp^inov ' še nisem nr«Lri man;,še kraje na Podeželju, kajti ne šole, ko je stregla pozno v noč Poslovila sva se. tev ct!>u udiuua«. najooij uiu raje lotili dela za oblikovanje no- toiucionarno delo (1923) je dalo aktivizacija otrok v organizirani tranjega šolskega življenja.' Kva-i ^udo za razna poznejša doma- skupnosti razrednega in skupin- litetne učne ure strnjenega pouka prestar! Segel sem sem nešteto primerov, ko so na gasilski veselici. Morda bo kdo dejal: mar naj {a~^ za razna poznejša doma- sKupnosn razreunega m sKupm- utetne učne ure strnjenega pouka mu v roke in zaželel vse dobro, si dijaki v Ljubljani ogledali zad- iviuiud uu kuo uejai: mar naj Pedagoška in sociološka raz- skega dela - vse to je ob stoterih so bile že direktno usmerjene na kakor ie ob takih prilikah nava ni^ v;™ -a , ..u , J Javanja (Haloze, Jeruzalemske hospitacijah v sedmih poizkusnih bodočo d^žM ^ " da Tovariš Ernest^e še mlade- “ll ™ predstavo’ Vldel sem Ph poleS . mojega vzgojnega dela jPrice, Prevalje, Remšnik itd.), šolah dvigalo elan številnih to- Kdor koli danes vidi naše lju- niško čil in nasmejan- to pomeni neštetokrat Pozno zvečer na cesti, opravljamo še službo detektiva? ■CA11 H naredila leta 1930 varišev, ki so na to še vključili di v delovnem procesu kot delav- da še ne bo tako kmalu stopil š vendar me vse t0 ni zbodl° v <*!. Niti najmanj ne. Mislim pa, da fr-- ’čeva brošura »Iz šole za na- program »Učiteljskega pokreta« ce in upravljavce, mora stati na nodaeoškaea meidanni Dejal sem si: no da. ie pač T.inh- »romr. ______* ___ program »Učiteljskega pokreta« ce in upravljavce, mora stati na s sociološkimi raziskovanji na va- braniku šole, ki jamči novim ge- pedagoškega mejdana! Albin Podjavoršek Dejal sem si: no da, je pač Ljub- gremo dostikrat le preveč mimo Ijana, kjer imajo otroci nekaj več mimo tega. Vsaj od časa do časa prostosti kot v manjših krajih, bi morali o tej stvari spregovoriti na roditeljskih sestankih. Upam, »o ^ bi bile avstrijske šolske vsemi silami vključil v plebiscit- Posebne zasluge si je pridobil tsti polagoma lahko zadovolji- no Vendar se mi je včasih le zdelo čudno, da nisem videl nikjer ti- da bi po nekajkratni intervenciji mi silami vključil v plebiscit- roseone zasluge si je pridobil Svet za prosveto in kulturo LR stih vzgojiteljev (ne na cesti ne ne nrišln vač h a ZZTarZe^vJuzaKo" Tu S ^ jJprltSl^ feZTznTpTz^lVnTegovo ^ ^ V kin° d^ ki da - mudijo otroci v javnih S j. Uredile slovensko šolstvo na glavnega Narodnega______________ foškem, če bi bile imele le ma- roško v Velikovcu, sodeloval je razmejitveni komisiji, ki je na te Z?°bre volje in razumevanja za ' -------'---------- > ‘tebe «.re°e koroških Slovencev na »Koroška Zora-«, in pri mladin- -jv, za aai samo oezen m nepopoln lik ni°kem p0dročju. Tega pa nikoli dinskem listu_ »Mlada Jugoslavi- ^ šolnJka’ pri urejanju listov »Korošec«, rTenu določala državno mejo med delo jubUefnZnagmdo^ njeS°V0 so stražili pred vrati, ko je šlo za Zavedam se, da sem s tem po- "Primer dr. Laurenta« pa mladin- Jugoslavijo in Avstrijo, zavzel za dal samo bežen in nepopoln lik čeprav je bilo to tudi popoldne. So imele in ga še danes nima- ja«, ki so izhajali v Velikovcu. Zrskih^ narodnostnih. —• — Po plebiscitu je bil imenovan za okrajnega šolskega nadzornika kl‘l, Pred plebiscitom na ozemlju, sLj® bilo zasedeno po jugoslovan-6j)„ betah. Od navedenih 55 je služboval, se je hitro udomačil, me Slovenske Koroške in s kon- vali, da se je ohranil slovenski Imel je tenak sluh^za ljudske po- struktivnim delom mnogo prispe- rod na Koroškem val za slovensko stvar na Koro- Ss ■ vred 8-. ‘tenih, da se preselijo Med njimi je bil tudi tfjj °}f Mencin. Vztrajali so le teZf: Aichholzer, Hercele in Vi- , , , _ . pa se teh deželni šolski trebe 171 težave. Znal se je _____ _________ -nJJ- v Celovcu skozi več let ni veti v miselnost in značaj druge- škem. Posebno aktivno se je udej- žujejo tudi koroški vži- lih do polnoči in še čez. Morali bi to stvar pregledati še z drugega stališča in jo kot gospo- prosvetnega in narodnoobrambne- sem t01-6) mimo teh prime- tako prikazati tudi staršem: ali bo in geografskih razlogov ga delavca in pisca. Enako plo- rov’ nisem pa mogel iti mimo sle- tak dijak naslednji dan lahko sle- člane te komisije prepričal, da te- donosno pa je bilo nieaovo delo dečih. dil pouku? Ali he vpliva vse to Kavarna nebo- slabo na btrokov duševni, moralni naj se te tičnik ob 23.30. Vesela šestčlan- in celo telesni razvoj, če se pre- ^ . -----^ ^-..^Jiiku^lmpak ska družba in dvoje otrok (po večkrat ponavlja? To pa še ni zasedena po Avstrijcih, Jugosla- frot droben prispevek k bodočemu rrioii Pres°ji eden okoli 9, drugi vse. Pomislimo samo, kam lahko vi'1' . . . . - , , . „ vebjemu delu, ki bo prikazalo okoli 12 let). pripelje pripovedovanje nekega Kot okrajni šolski nadzornik v zgodovino slovenskeaa Snlctim -nn . x J , J s Prevaljah je stopil v pokoj in se Koroškem in velike8 može ki so Nekai dni kasneje prav tam: učenca v razredu, da je bil z ------ -• '"»« ^ - ... . - ’ ob 22. uri — družba z otrokom °čkom in mamico na primer v ka- vse svoje starim kakih 11 let. varni zelo dolgo zvečer, da je z ljubeznijo duro- 25 marca Kavarna Union Qb gledal, kako so igrali in plesali, . ... 22.30 - spet družba z dvema ledel m pi1 dobre stvari in da, če- Stevilnim čestitkam se pridru- otrokoma. Čez nekaj dni: gostilna praJ -16 Prepovedano, se mu ni nič Jo - "nete in ga J namestitev 5 slovenskih uči- Pavi0m Koširjem okrainim Ll- ZtJ° LJb 1 tir^ M^rihZr,, k0t pedagoga in Politika. 14. februarja, ln.uč}te,lj,ic;_ r°Hnib. Koroš: skim nadzornikom u Velikovcu, je mirija^je 28. 9. 1922 prisodila val skrT^nT^ltice’nT" ^ ^ ^ ^ kovškem okraju. moa iz Koroške S;,,,; Porazen udarec za koroške ven v misemosi m znuuuj u., uytz- * uvkuilo amivno se je uaej- žuieio tudi koroški ct-j ___■ . j , ga človeka in govoriti z njim v stvoval v učiteljskih organizacijah jubilantu želijo, da bi tako zdrav ^ (podoben pnmer)' Ra nasilni izgon 52 uči- ------------ — »--------- - - - , . . . , - - n- - e moči iz Koroške je bil njegovem jeziku. Tudi bridko res- aolgoletni član Osrednjega in krepak dočakal še mnogo let’ oroške nico je znal povedati na ljubez- oaoora Kluba koroških Slovencev ___________________________________ I /t U/U/UI 45 v» &U’ rvu/1 UO rvc- J C- C. ICIX L L/tZlAU, l/1 ll/Ui J 1 T j • . ^ - - Q$ln?nce> kot sta v sedanji dobi niv način, pa vendar odločno. Na- ” „ jani. Obsežno je tudi nje- Ul *eželnega sveta v Celovcu ^nost potreba pa mu je bila, ^TumoTen ?ladinsk* od V9™ k »runo pri sodelavcu podčr- ZloT r ™^ % člankoTvllo- slovenskega šolskega tati in nanjo opozoriti. Posebno venskem in npmškerrt 7 • s rsrri “,r: nsas nje bodisi splošno ali koroško. Razen tega je napisal zelo veliko število krajših člankov inza- ^ Oa . -r/ :-.---—----, sR.ru ut tjuvezen je goju ao ko- Ql^Ova! 19VT31959P ^ ^ r0Ških diiak°V in mladih UČite' p ' ‘ Ijev, ki jim je bil svetovalec in hjje zlomu avstro-ogrske monar- vodnik. Sam zase skromen in ne- Uel 3e Iiudolf Mencin leta 1918 viden, je bil za druge dober ka- htevkov po raznih slovenskih ča- vrnil na Koroško in se z kor ajdov kruh. sopisih o nacionalnih vprašanjih. Uprava »Prosvetnega delavca« prosi naročnike, da poravnajo zaostalo na- Otroke podeželskih mest? Ali ne ročnino še pred zaključ-gremo tu v dve skrainosti? Na kom šolskega leta prostost (sklepam zgodilo. Kako ostali učenci reagi- r Ahb-~ v,- s« i - x rai° na ^ako Pripovedovanje, mi- Lahko bi naštel še več prime- -h-, , , j > ^ - . , , slini, da ve vsak vzeoiiteli rov, vendar naj teh nekaj zado- vr-., . , ? . p Navedel sem nekaj pnmerov, o katerih bi morali vzgojitelji, šča. Sprašujem1 se, ali ne velja »hora legalis« za vse! So mar otroci ljubljanskih šol izjeme, da zanje rfe veljajo isti predpisi kot za posebno še starši, dobro premisliti; mi pa moramo ob takih primerih najprej posvariti starše, da ne bomo kaznovali otrok za napake __. . . . ^ , staršev; obenem naj bi v vseh em strani damo otrokom popolno • j u vsen . , , , 1 p krajih m do vseh otrok zavzeli prostost (sklepam po tem, kar enotno stališče ,sem videl in deloma navedel), na VPRAŠANJE GRADNJE ZAVODA ZA GLUHO MLADINO Vzgoja vajencev in družbena odgovornost V Prosvetnem delavcu štev. 7 blema možno rešiti v doglednem Vajenci in učenci strokovnih družbi, sindikalnim organizaci' šol so prav tako potrebni vzgoje jam, delavskim svetom, upravnih1 z dne 14. IV. 1959 je objavil tov. času le z gradnjo enega samega ^ko^fh^rii"S^^pripravf^ ^ mTadega delavskegTkadrl^« Marjan Pavčič članek »H kon- zavoda. v sedanjem zavodu se specialno vendar šolska m poklicna habiiitaci- moraia temeljito obračunati z do- naj le-ta postane v vsakem oziru ceptu programa novega zavoda za 3. Novi zavod za 325 otrok ne šol^0 gluhlh otrok predšoIske i„ šol- ^aje^gl^emnallednj!?-64"3 PrakSa' sedaj uveljavljenimi učnimi na- socialistično in progresivno usmer-gluho mladino-«. Ker članek ne- bi predstavljal neke nerazčlenje- ske d0be. i. družbeni kontakt, to je razume- črti, ki so prenatrpani s snovjo in jen. Učenci morajo v času šolanja popolno osvetljuje problem vzgoje ne velike celote, ampak bi ob- eo gluhih učencev specialne vajen- vanje govora okolice in tako razum- učnim gradivom splošno izobra- spoznati proces socialističnega rai' in izobrazbe gluhe mladine v na- segal tri povsem ločene oddelke: z govorniml motnjami ilcoMhk?sporazumela;'33 86 Z 0k°' ževalnih predmetov, manj važno- voja v okviru razvojnega procesa si republiki, so k njegovem sta- a) otroški vrtec za predšolske (istočasno ambulantno), torej že se- 2. splošno znanje, ki ga dajejo red- sti pa se ponekod polaga na učno- celotne družbe, lišču potrebna nekatera pojasni- gluhe otroke (60 otrok); daj 415 otrok. Vendar našemu peda- ne osnovne šole (razen tujih Jezikov); nrnoAse nd katerih zavi- soškemu kolektivu število učencev ne 3. poklicno izobrazbo, ki omogoča . Splošna načela in smernice za predvsem bi poudariti d. i, “ S3^SUST».Ti&“i^f ft.Mdrt, tog«. W predvsem bi poudarili, da je gluho mladino (zIU otrok), radl pomanjkanja prostora In to tako obrazbi vključuje neposredno v ka- jih v vajenskih šolah. Ob pre- - • ,„y„• -g. problem šolanja gluhe mladine pe- c) vajensko šolo za gluho mla- šolskega kot stanovanjskega. terokoli delovno skupnost; Bledu firadiva ki ie v dosedanjih ostajata pogosto se iziocena iz reč že iz časov ored volno in da se riinn (55 otrok) Ti problemi pomanjkanja prostora 4. zadnjih deset let smo Imeli samo -- c - lotnega kompleksa pouka, ako 0 ga Zavoda za gluho mladino ze možno pri veli- fejo vseh možnosti in sredstev, vse nomskih kot socialnih m pedagoških bej pa s poukom moralke. Sporno ski P0110? Y soaahstiSni dr2^1^ Cer je vedno sodeloval ^ ™;JI, ,1 oP" lo = namenom,, da bi svojemu otroku razlogov^ »»»..le.rKun^lvo^da. Je „aJ P ,m^San1e. so nekatere sami Pojmi, ki izločeni od pouk« pri vseh razpravah o sprejet. Ker je vedno sodeloval ,_______ J - ____, - „ z namenom, da bi svojemu otroku laziuguv, ,ie razumljivo, ua je - z ,r__Q*nr,iA -o nekn+ore . - , osnovnih omogočrn izobrazbo in s tem družbe- teme ž^zadostno vključene vTč- družbenih ved, plasti higiene, ^ paciteta zavoda) in ni na teh sejah “"-""te TTazred-Tombr bie^TatlSe g’uhe' mladine" in" njUiSvlh v Ljubl^sprejli o1" tem Tčnen^^načrtu^izl^ČCT M^gojo in ^evzgojo v^nceV- nikdar ižnašal kakega oddvojene- razredu in izven ^i^a3^*^ ze^o ^Isnol^a^S ^^df ^l^e^tSskT^r^ iz pouka družbenomoralne vzgo- ^^Tn/^Tjim mo^^S" ga stališča, smo smatrali, da se razreda (telovadba risanie ročno n° vpraašnje, ki ga je treba takoj gram, ki ga je izdelal Zavod za giu- ;e Mnenja sem, da bi se moral razgledani, da bi j im mogli uspfc^ SnteSmorzaVtoder tSo^oU delHiS^s^ bi bi,a rešitev, ki jo navaja & ^ z^v^pV^klr^e £uk higine v vajenskih in niž- ^ ISdf&lSaSje stališče. ^polSžždh »aS r?e« ^ «aiističnega človeka To je ^ predvsem'trudi^re^ti problem'šo- manjših zlvodo^^takf "tombina- iiH^^llSnil^ESC'? P^u^t^e £IH HH ffin^le sS^učS ^HaSS lanja vseh gluhih otrok v Slove- cija ne bila možna in bi bilo tre- to šolstvo namreč ni). Kljub temu pa ka. sklepu ni ugovarjal. načrtu uvrščen samo v prvi raz- J . 8. ,/ 7-w( noj- ni ji, saj je to tudi njegova dolž- ba graditi p0sebno vajensko šolo ^e^dobfprlv^ič^lod^r V ^ Predsednik red vajenskih šol, ko učenci še ^ P« ^oln “ ^br^benTlah^ nost. Ce bi bile razmere običaj- za gluho miadino, kar znaša po- Tov. pPavčl£ v navednem članku Upravnega odbora Zavoda za niti starostno niti izobrazbeno ni- ^ ^ Z ] poudarek K ~ .......... ‘ so zreli za zavestno dojemanje Uc,Jt;J.o “‘“v’ . T. da bi poleg sedanjih Ljubljani nastal še drug problem, učnih delavnic v Ljubljani usta-namreč nujnost preselitve seda- navljali še učne delavnice v Manj ega zavoda na drugo mesto, je rib0ru, kar bi stalo približno 65 jasno, da želimo oba problema, to miiijonov dinarjev (gradnja 30 je problem preselitve zavoda in milijonov dinarjev, oprema 35 mi-problem nevključene gluhe mladi- iijonov dinarjev), saj se vendar ne, rešiti, zato pa moramo žgra- vsj giuhi vajenci lahko izobražu-diti primeren zavod, pri tem pa jgjo v sedanjih učnih delavnicah, seveda upoštevati vsa psihološka, čiega zavo- pedagoška in medicinska dogna- da^oTOre^enadatfni3pedagoški2raz- svetni delavci Zahodne Nemčije dustrije in nja današnje dobe. Upamo, da logi; ....... • ’ gluho mladino v Ljubljani: Angela Miklavc * Albin Ogorelec »IZOBRAZBA ODLOČA O NAŠI USODI« Pod tem geslom so začeli pro- zacij kmetijskih posestnikov, in-itni delavci Zahodne Nemčije dustrije in trgovine, skupaj s v svojem sindikatu široko akcijo, predstavniki delavskih sindika- noia- smo v naših razpravah o gradbe- a) v večjem zavodu je možna pe- Na ianskem kongresu v Munche- tov in drugih združenj, ki igrajo prj vse to tudi vce' ^5 loti upoštevali. inTnteUgenčno Tsmogrjivost. v manj- potrebe nemške šole, zato so se in socialnem življenju države. Tako torej stoje pred nami na- jem zavodu, kjer ni vzporednic, so odločili, da bodo javnemu mne-slednii oroblemi' razredi nujno heterogeni, kar ovira . . slednji p.ooiemi individualnost pouka, zato so tudi aJU in . 1. V najbližnji bodočnosti je uen. uspehi v manjših zavodih sluh- državnim treba rešiti dva važna problema šl; tuacijo. S to akcijo skušajo do- gluhe mladine: . ........... .. -« .«>, * «• P—>. -ST ” a) preseliti sedanji zavod za uve ■ *tw0lsk° Poslopje, ki je bilo po-Ijj, 1® preurejeno v 3 učilnice, je p a novembra 1944 požgano. S gr(!0Pjem je zgorel ves šolski ter zapiski in knjige nemega ■ • • redne šole je postal Mihael Vrisk, lovati kot petoddelčna, sedaj pa ki je tu deloval blizu 40 let. Za- je popolna osemletna osnovna radi stalnega naraščanja šolo- šola^ pri Waterlobju leta 1815 se je umaknil iz Planine. Z novim letom 1816 je dobila planinska ob- Potrebno je seveda upoštevati individualnosti. Ljudje, ki so trdi realisti, se ne morej pismeno izražali tako, kakor drugi, ki imajo nasprotno bogato domišljijo. Pred nami je živ, doraščajoč človek, ki ga moramo oblikovati. Oblikovati njegova čustva, raz-plamtevati njegovo fantazijo, izpopolnjevati ga v tehniki govora. Ne pozabimo tudi na pravilno mišljenje, ki ga od dijaka prav tako terja materin jezik. Kako neki doseči to? Odgovorov je več. Navedel bi jih samo itd. Za domačo vajo napišejo stavke z vsemi petimi besedami. Mislim, da je prav tak način dela z otroki prepotreben in zelo efekten. Tudi oni sami to radi delajo. Pa bo kdo dejal: Kam pa pridemo, če bomo takole zamujali čas! Mirno mu lahko odgovorimo, da nismo časa izgubili. Več besed bo dijak za neki predmet ali pojem poznal, laže bo govoril. Pri izbiri pa bomo pazili predvsem na lepe domače izraze. Izbirali bomo, da. Že smo stopili na estetsko področje jezika. Jszik je potrebno likati, zlasti na višji stopnji. Dijak pove stavek: Sonce je zašlo. Isto misel lahko čina za učitelja duhovnika Andre- nekai- Osnovna zahteva kvalitet- povemo še drugače: Sonce se je {Csa šolstva iz časa okupacije. 8W0svob0ditvi je bilo šolsko po-Pl® obnovljeno. ViJn Poljčanah se je redna tri- SL«?*.'.*™ sm asrisrJ “T • „ , j rss,gSp “»£»“ * ™ K* M? ssrzsz. rrfss * -s slovensko ljudstvo Ponemčiti je Leta 1806 se o isti šoli poroča, zgradilo njihovo društvo »Schul- da je pred leti prenehala, ker ni okus za lepo, za umetniško doživljanje povedanega. Enako oblikujemo dijakom okus s prepisovanjem lepih stavkov iz črtic in povesti ipd. Mar ni to posrečena oblika širjenja besednega zaklada in hkrati uspešna oblika zatiranja vsakdanjih in vulgarnih besedi v spis ju otrok? , Ure slovenskega jezika, bodisi učil tudi v'nedeljski šol?‘ter je urah^tudi^ri slTnsklh slovnice, spisja, literature’aHgo- .v S, val n.e bodo suhoparne, če kqina šola razvila iz orivatne, verein* leta 1910 v bližnjem Pe- šolskesann^ bil zaradi svojih učnih uspehov mPtih h,- rTrAii v, 8 *P, u. Va] ne bodo suhoparne, če SrivLje začela 1809' Prvi učitel’ klu svoje šolske poslopje in od- njeni fzprašani učitelj ni prešam čePrav ie bil po izjavi cerkniške- čiti ^eznan^ besede Otrok boMti SZa dijaka neko pri- 4Zrtn,e: šole i® bil Luka Ka- Pr*0 Privatno nemško dvorazred- in je bTal tam še leta 18U ko ga dekana Jereba v svojem zna- z novo besedo Za en ^oiem pozna za,niTive morai° slu£h kl 1® v p°l.ifanah najprej nico, ki je kmalu dobila pravico se mu je rodil sin Lovro oozrieiši n^U zel° omeien> imenovan s kon- še drugega Š tem Jrehaiamo k vezani b0^°’ kadar bodo PO-Mfcalk°t organist in cerlrov- Javnosti in .prevzela otroke iz učitelj.^S temu?Ta Ma- 7adekreto“ z dn® Se ^ b‘ ' Učencefemarl^^eft^S- S^e8a sklada je odločilnega po- ^ Pojasnjevanje Sanih besed, jarstva, teoretično in praktično ražania na^ vseh1” sproščenost 1Z' šintev predmetov in pojmov z no- Kranjc je umrl 1860 ter zapustil c”'L o— „ ----j.. V rrn besedami in estetsko obliko- Ve ’ 0ci 12. maja 1809 do 4. no-p0 j3 1813 pa tudi kot učitelj hetA* ki kroniki, ki se lovi z oostmi, se naj bi začela šola leta 1828, ko je bilo J®no šolsko poslopje V Pekla in bližnje okolice Po na- ninci ”lahkoUobno™h zasilno šolo Stanku stare Jugoslavije je bila t domačim učiteljem so leta T809 »šulferajnska« šola ukinjena, v sprejeli za učitelji alzaškega njej pa sta se nastanili paralelki Nemca Viljema Mayerja 50-let- k prvemu in drugemu razredu nega vojaka, ki je zaostal za Na- hierr10 soisRo Poslop je V res- pol V.- ' ole, ki sta se odprli poleonovo vojsko. Ponudil se le let n 86 uredila že npkolikb v letih 1919 in 1920. Od napadu dr bo poučeval branje pisanje in’ Sh®mart1i’ kakn°r j®. razvidno iz na Jugoslavijo je bila šola šest- nemščino proti meseč-iemu pla- lastnega" poslopja "leta'' 1856Ttem ni kraj, očetnjava, domača zemlja v®ndar ^ lavantinske škofije, razredna z dvema paralelkama Čilu 30 krajcerjev od vsakega da ie šolska občina k,,ni 1 o jL?™’ i® Sau_ _® pred letorn ,822- ker Med NOB je okupator učiteljsko učenca. V njegovo šolo je hodifo jevo hišo in jo P Š in šolarsko knjižnico uničil, šol- 12 učencev, ki jih je naučil brati lala v šolske v , . vv . . —vaiijc oesea. jarstva, teoretično in praktično ^lanifna. vseh Spr0ŠČen0st 1Z- širitev predmetov in pojmov z no- ar ne ner. 7*11:1 niz v svojem »Historič-. to- iersk, Pografskem leksikonu Sta- sko poslopje pa je ostalo celo. in pisati, a v nemščini ni imel še dar°s s® ne omenja. Prvi učitelj Po osvoboditvi je začela šola de- uspeha. Po Napoleonovem porazu primerno prede-namer .-. goli služi (Dalje prihodnjič) Naročajte se na naše glasilo »Prosvetni delavec«! Še enkrat: Šola otrokov drugi dom ZA OTROŠKI SVET Najmlajšim je Mladinska knjiga namenila slikanico Jožeta Šmita »Kdo živi v tej hišici?-« Enostavni verzi za otroška usta dopolnjujejo ilustracije Mirka Lebeza. Ilustracije so tiste, ki tvorijo jedro knjižice. Živopisne so, razgibane, po vsebini pa neenakomerno izdelane, a s posluhom za najmlajše. Ela Peroci je s knjižico »Breskve«« podala mladim bralcem »moderno pravljico« — ki pa je v resnici zelo Pod tem naslovom je priob- ših šol s pedagoškega, tehnične- ramo izogibati, ker nam za zdaj ?u^ki^ivirečif meslneaa6 čil Prosvetni delavec v številki 5 ga, zdravstvenega in ekonomske- finančna sredstva to ne dopuščajo Sj 'žen okoli sebe zelene trate. Zelje z dne 11. 3. 1959 kratko vsebino ga vidika. Zato je Zbornik po- in ker imamo še mnogo šol, kjer se ji izpolnijo, ko pride na podeželje, področij, ki jih obravnava Zbor- sebno važen za naše prosvetne je pouk v več izmenah. zgodbo je napisala perocijeva s tan- nik Zavoda za proučevanje šol- delavce v onih krajih, kjer na- Priobčeno gradivo v Zborniku 15:11:11 posidi10111 za otroški svet, pre-stva LRS. Pravilno je naznačen meravajo v bližnji oz. daljnji bo- »Sola otrokov drugi dom« je tako poezije^kof^^e nadejai^pr? tako namen Zbornika, namreč, da že- dočnosti graditi novo šolo. Tudi tehtno in sestavljeno v tako ra- prepros’ti zgodbi, skrite otroške želje, limo omogočiti vsem našim otro- pri dozivadavah že obstoječih šol zumljivem slogu, da bo služilo njihov svet in čustvovanje veje iz kom šolanja pod čimbolj ugod- bo ta študija velika opora priza- šolam, šolskim odborom, občin- knjižice. Marija vogeinikova je sklad-nimi pogoji. detim. Pri sestavi gradbenih pro- skim ljudskim odborom in vsem, no z vsebino oblikovala ilustracije. Prednji trditvi pa bi .radi do- gramov bodočih šol namreč mo-. ki se kakorkoli udejstvujejo na nnsTe iz 1 dali še tole: Zbornik »Sola otro- rajo sodelovati prosvetni delavci, področju šolstva. Ravnatelji šol, teze i2 1JIX nasmejala otroški obraz, resnobna je, TLA. FILM a tudi v Copičevi otroški stvarnosti je hrva6fini ie izšla orva številka oraenifnl "knližici Praktične napotke, ne'drugimrsvojevmten koiorit paTim ™ S6 'nrif“e’nVekain0vePča novlre^ife Srn in^ele^o - Are- ^ Špreme rSTotre« le le-' ™issl za a-laP^no pripovedo- bralec J?rJ?aku;je TSr na- ob poplavi nekvalitetnih filmskih * D?Tičk0 in leoenko ete lahko se- vanje, robat in stvaren humor ter Knjižico je realistično ilustrirala srb- revi;. (Filmski vjesnik ipd.), ki ne te- staviio enostavno jadralno letalo. Ob morda tudi svojevrstna surovost. Zelo ska umetnica Ljubica S o kič. Knjižico ži;j0 k temu> ,ja bi dvigali okus kino- k0ncu ie priloženih pet različnih skic lepe ilustracije in opremo je izdelal je lepo prevedel Cene Vipotnik. obiskovalcev in jih bogatili s kvali- modelov - spreten pionir pa si bo še Jože Ciuha; ilustrator je domiselno Sicilijansko »Pravljico o Katarini« tetnimi prispevki, marveč polnijo sam omiSiii noVe oblike ujel ritem pravljic, je prevedel Janko Moder. Pravljica je strani s sex-bombami in temu podob- ohranila vse značilnosti pravljice, dav- nim besedilom; ob vsem tem bi pri- nina seva iz pripovedi, ritem staro- čakovali, da bo Arena ubrala resnejšo davnega ustnega izročila je preprosto, Pot komercialnih ^teženj.^Prva morda že preskromno ujela v ilustra- številka m izpolnila pričakovanja. Ce- cijah Mara Kraljeva Medtem ko se ^ 3®eener^0sW, jl vseeno slikovno bo prva knjiga priljubila mlademu gradivo boli paša za oči kot pa dobro bralcu, ki ima že kos pravljičnega odbrane slike iz dobrih filmov. Ce bo PRAVNI NASVETI Vprašanje: S 1. IX. 1954 ste nasto- Vprašanje: Preseliti se namerava-pui učiteljsko službo, poučevali do te v Celje, kjer ste sl kupili hišo, ki bo 1. X. 1956, nato pa ste bili dve leti In vseljiva v juliju 1959. Želite vedeti. C' pol na VPS, kjer ste tudi diplomirali, se lahko vselite v stanovanje v svoj. Vedeti želite, če bi bili morali s 1. ja- hiši v Celju brez odločbe stanovanj-nuarjem napredovati v XIV. plačilni skega urada, čeprav boste imeli tam razred? tudi službeno mesto. Odgovor: Podatki, ki ste nam jih Odgovor: Brez odločbe pristojne poslali, so nepopolni in zato dvomi- stanovanjske uprave se nihče ne more mo, da vam bomo mogli dati odgovor, vseliti v kakršnokoli stanovanje, torej Povemo Vam lahko le to, da bi s tudi ne v stanovanje v lastni hiši, c® 1. januarjem 1958 morali napredovati bo to stanovanje vseljivo v mesecu ju-v XIV. plač. razred le v tem primeru, liju 1959. Takšni so za zdaj predpisi p® če ste bili že pred 1. jan. 1958 v XV. Uredbi o razdeljevanju in odpovem plač. razredu. Po podatkih, ki so nam stanovanj (Ur. list LRS št. 19/55 in 43/5®)-na razpolago v vašem dopisu, ste dl- Ker ste prošnjo za dodelitev stanova-plomlrali na VPS verjetno nekako v nja že vložili, vas pristojna stanovanj-mesecu marcu letos. Niste nam pa po- ska uprava lahko vpiše v seznam upra-vedali, če ste od 1. sept. 1954 do konca vičenih pričakovalcev, saj gre za sta-leta 1957 sploh napredovali 'in kdaj. novanje v vaši lastni hiši. Opozarjam® Tudi nam niste povedali, kateri pla- pa vas na 18. čl. prej omenjene ureo- čilni razred vam je bil priznan 1. sep- be, ki pravi: »Ce stanuje v stanova tembra 1954. Ce nam pošljete vse po- nju, ki se izprazni, podnajemnik ‘ datke, vam bomo lahko odgovorili družino, mu lahko dodeli stanovanjska podrobneje uprava to stanovanje, četudi ni vpisan Vnrašanie- Kot nredmetnl učlteH v seznam upravičenih pričakovalcev, «oii vendar samo, če je izpraznjeno stano-fn vprašujete koUk? zSaša VašS učSa vanie P« velikosti in številu sob pn- ohJilooS * ' K vasa merno za podnajemnika in njegov® Odgovor: Učna obveznost ni ve- družino »Vd^no “mveč^na2^ ^kateri To^ba Sživada.Ve gre ^ stanovanje v hiši. poučuje. Po omikS o honorarni sTuž- « f ki rv ^ nost, je za dodelitev stanovanja po« jevanju za nadurno delo (glej. Ur' rX?ki«U P^^na potrditev hišnega list LRS št. 6/1956) ima učno osebje v lastmKa. . „ nižjih razredih osnovnih šol (1. do 4. Upamo, da nas boste razumeli, razred) toliko tedenskih obveznih uč- Vprašanje: Ob razpisu učiteljskin nih ur, kolikor določa predmetnik za mest v Celju boste zaprosili za službe-posamezni razred. V višjih razredih no mesto tam. Vprašujete, če lahko osnovnih šol pa znaša učna obveznost zahtevate povrnitev selitvenih stro-25 učnih ur na teden. škov? 'pVdaa!f^epre^e\nlmJi0nučiteliuam nih ?n leUtvenTh stroškilHUr. listFLIti ««nč7tel št- 28/55) iraaj° uslužbenci, ki so p® ^nrt^vor^Pn službeni potrebi premeščeni v drug .. Odgovor. Po že gori navedenem siužbeni 'Kraj, jn tisti, ki so prevzeti za enadlJI-n^ h« iz gospodarstva ali iz družbene orga- din Od^ ,?čn? nizlcije, kakor tudi tisti, ki so sprejeti norar po 100 din ure, učne- v službo lzven kraja, kjer prebivajo. Iti ooučuieio na Pa so bili prej v delovnem razmerju, 3honn»ar Slede na oddaljenost pravico do povra-teden, pa pripada mesečni honorar 0 ^c<»hni rvr-ovrr.^ in 3000 din. (J. D.) Rudolf Špindler: ZBIRKA NALOG... vir besedne lepote. in nič drugega. KNJIGA O UMETNOSTI V HRVAŠKEM PREVODU _ . ^ ---------------------- , V Prosvetnem delavcu smo na 49. strani. Najbrž ni stavec Eno dobro lastnost (seveda ne ^ci rajeaseegli0bralci,°klP°im je še fan'- obžamvanjern^gito^illl da“smoTobili zasledili pred kratkim obvestilo, kriv, da ne piše 13 215 kg/cmz, za založbo!) ima pa knjiga ven- tazija in pravljičnost nepogrešljiv iz- eno komercialno filmsko revijo več — ds jG Državna založba SlovGnijG kgt tudi on nG bi rad živci pri darlG. CGna 340 din jg najnrGC izdala knjigo: Rudolf Špindler, pritisku 13.000 in še nekaj at- takšna, da bo prav malo ljudi Zbirka nalog za industrijske, teh- mosfer. Moralo bi stati: »Sila...« kupilo to reč. In to je dobro, nične in sorodne šole. Ker je te Pa tole (str. 50): s = 9 . t2/2 = j/, p, vrste literatura pri nas dokaj = 9,81. t2/2, itd. In vprašanje: redka, je gotovo vsakdo z vese- Koliko kalorij je nastalo... Res Ijem prebral naznanilo in kupil imenitna iznajdba! Vsi premo- knjigo. Toda tem večje je bilo govniki bodo odslej nepotrebni, * | fo/j j/ A I A|\l razočaranje, če ne celo jeza, ko ker kalorije kar nastajajo. Na I IVIs o 1» TA V mfcrmativnem sestavku je ne- ture. Tisti ki bi se hotel uvesti po- • človek prebral to knjigo. strani 55 je naloga: Koliko kal mogoče podati kritično poročilo, ka- učiti o umetnostni zgodovini kot o J kršnega bi zaslužilo tako obširno in nečem, kar mu poprej ni bilo poznano, i^ar pogiGjmo. iskoj v z<*ucl- čila za osebni prevoz in za vse dejaP* ske stroške, ki so v zvezi s selitvijo Ker pogoje po 18. čl. omenjene uredb« izpolnjujete, imate pravico do povračila selitvenih stroškov. Sprejeti bost« v službo izven kraja, kjer prebivat« in kjer ste že sedaj v delovnem razmerju. Računu selitvenih stroškov morate priložiti dokazila (prevozno karto» tovorni list, oziroma potrdilo o prevoznih stroških in sl.). Vam in članom Vaše družine pripada tudi povračilo potnih stroškov. (M. S.) Pripomba uredništva* Opozarjamo naše bralce, da na nepodpisana vprašanja ne dajemo pravni« nasvetov. sar&.tw sfaarrjBrsarsssnK sz i“ s^nsrsJWKS£«t Faure v petih knjigah pod naslovom trd za prve korake po svetu upodab- fjfna teža živega srebra 13,6 g Kam bi z vprašanjem, koliko lana. Veliko znancev, prijateljev in se je posvetil učiteljskemu stanu Brus- nosf naslov »Duf oSut” inl^pr^k!?. ^^Ka^HTFaure ustvaril svoje- (Pravilno 13,6 g/cmf); 1 Atm = stane pogonska sila motorja .. ^ifna^la^nti potiToL ^Nečimer^e ^tta" Stelj^Ta^učfiliLfh kof izšla pri zagrebški založbi Naprijed. vrsten pogled in odnos do umetnostne 1,033 kg, ČGravilO VSI VGmo, da JG Podobnih napak J6 ŠG V6Č. je p0sl0Vii 0d njega s toplimi bese- ferencah je imel pedagoška predava- :Ji11-*i?f,Je „1° zgodovine -?Jra_1-eC la^?„ le 1,033 kg/cm2 = 1 Atm. Na 48. PolGg tega pa je Še precej jezi- dami. Omenil je njegovo obsežno delo nja in mladim učiteljem nudil vso pp- i • j ■ . <« 1 T I________________: — JI 1 — J _ Z. ? ca/4 1 4 11 /4 c- r r-v^ /4cal»-v __ » * • _J _ — 1 a — XI « «« iTe prevedla bralec lahko pride hrvaščino Alka Skilian. rmrpkn 7. avtoriem —. tako ie zna- obiio sistematiziranega gradiva in sno- seveda narobe (1 kal — 4186 W/s bolje kinetična energija itd. Za daj peter na Krasu, kot sin uči- s°sofz?miČiposlavljaliSod8enj^gaSniea i pojavi misel, vi za razmišljanja. Knjiga se odlikuje oziroma 1 kal = 4186 J, ker je KM pravi R. W. Pohl, da bi mo- telja na tamošnji šoli. Učiteljišče je Naslednjih 18 let je poučeval liso imele DO- no smotrno razvrščenih reorodukci- i. 1 _ J —.vTDv.i4-iclr no nolo V/NnAnn Zn TTPfInifI i -7 li+ciro- finvršil v Knnrn. st.rnknvni na v n-ri ‘Mrurovn mActn at i ocrr so tehnično precej boljše kot poprej, nosti. Kljub temu daje Faurejevo delo dasi še ne idealne. Sama po sebi se nam _ da včasih naše založbe niso imele po- po smotrno razvrščenih reprodukci- toulotna energija). »Pritisk na rala končno že izginiti iz litera- dovršil v Kopru, : sebno srečne roke pri izbiri avtorjev jah, ki so številnejše kot poprej, pn 'C'1' 'V ' t jr, na nnc+aolin nn Gorici. Najprej je siuzoovai na fivki, prvo umetnostnozgodovinskih del. Spomni- besedilu pa so nepogrešljive. Človeško telo ]6 13.215 k-, , piše ture, avtor ]0 pa postavlja na k:jer Je p0leg dela v svojem razredu trirazredniči postavil še 4. razred. T8' prvo mesto, znak za množenje pomagal očetu pri izvrševanju upra- koj je sestavil mešani in moški zbetf i ~ V/ 44-/4 1,,V, »s »r ari J „ strokovni služboval izpit pa v Šmihelu pri Novem mestu. Njegov® na Pivki, prvo delo je bilo, da je na dotedani1 mo se dveh avtorjev — Thomasa in Reinacha. Današnji človek, ki ga zanima umetnost časa, v katerem živi,. v tem pogledu ne more dobiti zadovoljive razlage, kvečjemu le zmedene pojme. Oba omenjena avtorja se pri poimpresionistični umetnosti z vzdihom obračata nazaj k preteklosti, k »zlati dobi« upodabljajoče umetnosti, ne da bi doumela gibala časa, nove Dr. Marjan Blejec: Statistične metode za psihologe je enkrat pika, drugič pa X itd. viteljskih poslov. Nato je dobil službo Vodil je obenem učiteljski pevski zbe*1 TMikalmr ci np mnrpm 7ami- v Stevanu pri Matenji vasi, nato pa Na njegovo posredovanje so na MaleA v Budanjah pri Vipavi. Tu se je začelo siatniku sezidali šolo, ker so tamošn? Silil, aa Dl taka Knjiga mogla njegovo delo med ljudstvom. Ustano- otroci imeli do Šmihela 3 ure hod«’ koristiti dijakom industrijskih in vil je pevski zbor, pospeševal je sad- za te je bil na šoli poseben »oddeli drugih tehničnih šol. Kaj Si bodo jarstvo in vinogradništvo. oddaljenih«, pouk je bil trikr®' , , ,__________„= ______■____ Se večji obseg pa je zajela njegova na teden. Tudi tu je imel predavanj? Založila Uprava za posredovanje javili, nato obrazloži pojme v zvezi mislili na primer tl dijaki O SVO- dejavnost v Šmihelu na Pivki. Tu je o sadjarstvu in kmetijstvu za ves š®*: dela LR Slovenije, Ljubljana 1959; 211 s populacijo in enoto, vrste zna- jern učitelju, ko bodo našli V razvijal čebelarstvo, začel je s po- okoliš. Sam je hodil na teren cep1' strani; cena 980 din. — Tisk tiskar- kov ter grupiranje vrednosti makov, k •,_! tisto nroti čemur se gozdovanjem Krasa, ustanovil je hra- sadje. Cepiče je dobival iz Brusni® ne Ljudske pravice v Ljubljani. nakar obravnava vpTegledrtbpoglw. Knjigi vse tisto proti Čemur se ^ ^ je mešanJpevskj ^Qr ^ y^no rad vrafal Uredl Meseca junija leta 1957 je bil v jih urejevanje podatkov on bori. In kakšni bi bili Šele zborj katerega se nekateri vaščani še je šolski vrt, ki je imel poleg rož 5® Ljubljani tečaj iz statističnih metod numeričnih podatkov, attibutlvnili dijaki, če bi predavatelji res danes radi spominjajo. ... za psihoioge okrajnih^ P^Micitih sve- ““^^i^^^^^astaietilje ”n uporabljali to knjigo kot priroč- Nato je dobil službeno mesto težnje in estetske nazore. Kakor da ___________ _____ vsaka umetnina ni pogojena v času in ne Ljudske pravice v Ljubljani. prostoru. ------- ,~ Hrvaški prevod Faureja že zaradi obsežnosti ne gre vzporejati z omenje- r___________________„___ ... nima avtorjema. Pri modernistih pa tovalnic, ki ga je vodil in na katerem sti, mere nima aviurjema. r-n muueiiiiai.ii, luvaimc, ai ga je vumi m .... nu.e.u.u 'r---—.. ... „.v tudi Faure ni brez zadrege in skopo- je predaval avtor navedenega priroč- sproščenosti, korelacijo, vzipčenje ter nik, kot piše V uvodu. besednosti, toda zadnja knjiga vsaj v neki meri dopolnjuje poglede, ki jih je avtor imel pri četrti knjigi, ki jo je pisal okoli 1921. leta! Svojevrsten je način podajanja. Faure sam pravi o svojem slogu, da je skušal dati besedi poetičen prizvok, ki naj bi bil soroden onemu, ki ga je občutil ob doživljanju umetnine. Tudi za peto knjigo velja isto kot za ostale. Niso napisane kot umetnostnozgodovinski učbenik, ampak sočno, poetično posebne grede za preizkušnjo sem®9 ---- . _ ----- --------- ------- . in velik sadovnjak. Vse to so pa obd®' Brusnicah pri Novem mestu. Želel si lovali šolski otroci pod njegovim na®' je učiteljevati v hribih in tu je bila zorstvom in vodstvom, ker on ni b1 nika o statističnih metodah. Namen testne skale in nor'nl; Res. mal0 Ie Podobnih knjig obsežna, nedotaknjena ledina. Z vso samo teoretik, marveč tudi praktik' tečaja je bil, seznaniti psihologa- b®|e., kakršne se upora j j j nas. Za takšno, kot je pa mladostno vnemo se je vrgel v delo. Uboge učence je zalagal s šolskimi P®' praktika s sodobnimi statističnimi me- stiki. Draktičnih Zbirka nalog na Vas je blla siromašna, skoraj da niso trebščinami iz lastnih sredstev. Tak® todanu, s posebnim poudarkom na Prlr,?^ni.ku_i^e 1 tA-sak oo- bPindIerJeya Zbirka nalog pa p0znaii kruha, bili so tu ljudje, kakrš- je tudi nudil brezplačno kosilo n®' ’•=U* “ — kdaj je prikladnejša ena ali druga praktika todami, s posebnim poudarkom na porat tega priročnika. Uvodoma govori o masovnih po- Vabilo Šolski odbor osnovne šole Rov- rešitev. Primeri so vzeti predvsem iz gradiva DAT srednješolske mladine v LRS po izvedenem testiranju ^z nekako »esejistično«. Vsaka od knjig te nad Logatcem obvešča vse ne- stvom 'zavoda J?proučevanje° dela°in „„ ® ■ kdanje učitelje te Šole, da bo ob varnosti LRS v tretjih in četrtih raz: konci: Ictošniesa šo!skesa leta redih nižje gimnazije leta 1956. Nekaj koncu letošnjega soisKega leta primerov pa je avt0r priročnika proslava 100-letnice Obstoja sole. tudi iZ gradiva o raziskovanju zazna- Na splošno Željo prebivalstva va- vanja barv in likov predšolske mla- bimo vse naše nekdanje učitelje, dine£)eI(> univ. ■ f dr Marijana da se proslave udeleže. Prosimo Blejca je pomembna obogatitev lite- Vas, da sporočite svoje naslove rature na področju uporabne psiho- šnlctpmn nrihnrn ki ho vsakemu logije in bo pri praktičnih prizadeva-šolskemu odDoru KI do vsaKemu nj.h psihološke službe v poklicnih posamezniku poslal se pismeno svetovalnicah, v industriji ipd. odlič- vabilo. no služilo svojemu namenu. A. P. pa zahteva koncentracijo misli in do kajšnjo poznavanje umetnostne kul- Ali ste že poravnali naročnino za »Prosvetnega delavca«? PROSVETNI DELAVEC izdajatelj: Združenja učiteljev in profesorjev, učiteljev in profesorjev strokovnih šol, vzgojiteljev, učiteljev in vzgojiteljev specialnih šol in ustanov SEovenije — Izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Letna naročnina 300 din — Številka čekovnega računa: 600— 70/3—140 — Tiska CZP »Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini. svojih katerim študentom, lelom. ponujali so mu razna višja sW»' Iz dvorazrednice je naredil štiriraz- bena mesta, a jih ni hotel sprej®41’ rednico. Ustanovil je prosvetno. dru- raje je ostal med ljudstvom. Vso dolS® štvo, pevski zbor, dramsko skupino, dobo učiteljevanja je opravljal upr®' pri kateri je bil režiser, igralec; tudi viteljske posle od prve do zadrt® sam je napisal primerne igre. Usta- službe. , novil je knjižnico. Organiziral gasilsko Med drugo svetovno vojno se društvo in zidavo gasilskega doma. V hotel družiti z belogardisti, zato ie tem je bila tudi dvorana za prire- bil 1943 vržen iz službe brez sredste' ditve dramske skupine. Imel je ne- in pokojnine. Zloglasni kaplan V®1' deljsko šolo za može in fante, kjer jim bank ga je večkrat klical na zasliš®' je predaval o kmetijstvu, zlasti o vanja, ker je sodeloval s partizan*-sadjarstvu, učil jih je cepljenja. Orga- po osvoboditvi je zopet nastopil služb® niziral je razstavo češenj in tako do- in po 42 letih uspešnega, bogatega d®13 segel odkup sadja. Imel je zdravstvena stopil v pokoj. predavanja in nudil prvo pomoč v ne- Bil je skromen in tih delavec, . zgodah v lastnem stanovanju. Poleg ni nikoli iskal pohvale in priznanj3' je bil občinski tajnik. Večkrat je bila Živel je samo za svoje učence in L zjutraj 3. ura, ko je gorela v njegovi svoje vaščane kot pravi socialno čut® pisarni še luč. Ni imel uradnih ur. ljudski učitelj. Vsakogar in ob vsakem času je rad Ludovika Kalan