365
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja 12. nov. Vradni časnik „Wiener Zeitg." razglasa danes pismo, ki so ga presvitli cesar pisali ministru dnarstva 11. dan t. m. in ki se v važniših rečeh tako-le glasi: „Dragi baron Bruk! Moja terdna volja je, da se d e r-žavni dohodki in stroški v letu 1861 tako začnejo uravnovati, da stroški ne bojo presegali dohodkov. Vr ta namen sem izvolil komisijo, ktera naj pretrese deržavni dnarni stan in to reč tako napravi, da se bo dosegel gori omenjeni cilj in konec. Temu delu za podlago nuj se denejo namenjene prenaredbe v civilnih cesarskih gosposkah in v vojaških rečeh. Komisija ima svoje delo zadnji čas do konca sušca 1860 končati, ker je moj namen, njeno delo mojemu deržavnemu svetovavstvu še enkrat tako prevdariti dati, da se bojo iz vseh dežel cesarstva in iz vseh stanov v posvet poklicali možje po 13. in 16. §. mojega patenta od 13. aprila 1851u. (Po §.16 tega patenta so ti možje, ki imajo biti začasni deležniki deržavnega svetovavstva, taki, kteri imajo skušnje in vednost o deržavnih zadevah sploh, ali pa v kakih posebnih rečeh). — Od leta 1848 razjeda rak pomanjkave dnarstveni stan našega cesarstva; bolezen prav spoznati in najti pravo zdravilo: to bo velika naloga v posvet poklicanih mož. Iz serca želimo, da bi ji vse po sreči šlo.
—   Za gotovo se pripoveduje, da je že sklenjeno, da se bo pri žandarmarii marsikaj drugač napravilo; pravijo, da se bo število zmanjšalo, — da v vseh večjih mestih, kjer so policaji, bojo vprihodnjič samo žandarji vso to službo opravljali, — da na deželi bojo postavljeni pod kantonske gosposke itd.
—   Sliši se, da po ukazu si. ministerstva se izdeluje zdaj zgodovinski popis tako imenovanih deželnih stanov vseh dežel našega cesarstva, njih nekdanjih pravic, njih razmer do deržave itd. Na tej podlagi se bojo posvetovanja začele za napravo novih deželnih namestnij.
—   Ministerski ukaz od 29. okt.,  veljaven  za vse de-
žele avstrijanske razun vojaške granice, zapoveduje, da vse vloge (pisma), ki se pišejo u a m e s t n i k o m cesarskih vradnij, kakor notarjem itd., morajo štem pijane biti.
—   Tudi iz Krakove je prišla deputacija vseučilišnih učencov na Dunaj, da bi ministerstvo nauka prosila za vpeljavo poljskega jezika na ondašnjem vseučilišču. Gosp. minister je pa še ni pred-se pustil, kakor tudi ogerske ne.
—   Po starodavni navadi je tudi letes o Martinovem prinesla deputacija ogerskihjudov dobro pitanih gosi IVj. Velič. cesarju, cesarici in cesarjevim starišem na Dunaj in jim jih poklonila 10. dan t. m. rekoč: „Kakor je gospod Bog pri darovih naših očakov le gledal na pobožno serce, tako tudi Vi le glejte na našo ponižno udanost" itd. Cesar in vsi drugi so deputacijo prijazno sprejeli in poklonjene gosi vzeli.
—   Kakor po Nemškem in povsod, kjer koli kaj \emcov stanuje, tako so tudi tukaj praznovali Schillerjevo obletnico nepopisljivo slovesno. Naj bi Slovani obhajali god kakošnega svojih pervakov le deseti del tako, kakošen hrup bi se vzdignil čez nje in „panslavizem, panslavizem" bi se kričalo od  vseh strani!
Iz Prage. 16. dan t. m. se bo tukaj s slovesnimi biljami obhajal smertni dan slavnega češkega pisatelja in slovničarja Jungman-a. Odbor čeških pisateljev se je zbral v namen, da bi se visokozasluženemu možu napravil spominek  iz kararskega marmorja v našem mestu.
—   Tukajšna komisija za napravo srenj ske postave je nasvetovala, naj mestni župani nosijo v znamenje svoje častne službe zlato ovratnico in na nji medalijo. Ta nasvet zasmehuje neki časnik ter zabavijivo pravi : S takim sklepom bi bHi samo zlatarji zadovoljni, da bi saj kaj zlata spečali. Zupana pozna vsak mestjan , in mestjani ga volijo; ni mu tedaj treba zvonca. Čast sama, da so ga za župana izvolili, in pa pridnost mu bote naklonile več spoštovanja kakor ovratnica in medalija. In ko bi župan nosil ovratuico, bi tudi vsak mestjan v znamenje, da je mestjan, mogel nositi saj po eno verižico županove ovratnice!
Iz Liuca. Kmetijska družba je imela 24. dan p. m. svoj veliki zbor. Med novoizvoljenimi dopisovavnimi družbeniki je zadela ta čast v priznanje njegove pisateljne delavnosti tudi gospoda dr. H. Costa, vodja c. kr. nadcolnije ljubljanske in namestnika tukajšne družbe v zborih krajnske kmetijske družbe.
Iz Ogerskega. Iz Ostrog o na (Gran) 6. novembra. Danes smo imeli tu veliko svečanost. Primas (pervi škof) ogerski je obhajal 501etno obletnico svojega duhovništva. Ob desetih se je škof pripeljal s 6 konji v cerkev; pred kočijo je jezdarilo osem njegovih huzarjev, vsi s srebrom okovani; za njimi pa je jezdil na visokem konji stolni prost grof Forgač z razpetjo v rokah. Kanone so pokale, da se je razlegalo krog in krog. Kmali za njim se je pripeljal deželni poglavar nadvojvoda Albreht. „Bljen-iu so spremljali unega in tega. Po cerkvenem obhajilu je bilo imenitno kosilo, h kteremu je bilo povabljeno 620 gostov. Nadvojvoda Albreht je napil škofu zdravico v ogerskem jeziku, in zadoneli so na to sto gromeči „eljen-iu, — po zdravici pa mu je podal veliki križ Leopoldovega reda. In po tem je sledila zdravica  zdravico.
Iz Galicije.    Že  leto  in   dan   ni   bilo nič slišati od goveje kuge, ki se je pa zdaj spet prikazala v 2 vaseh Stanislavske kresije.
Iz Beneškega. Sardinski časniki pripovedujejo svojim bravcom, da je poslednji čas spet blizo 40.000 Benečanov zapustilo svojo domovino in se preselilo na Sardinsko. Za gotovo moremo povedati, da jih je komaj 2000 šlo na ptuje.
Iz Serbije. Iz Beli grad a 4. nov. Včeraj je mesto naše zlo osupnil nepričakovani vladni ukaz, da je dozdauji vrednik vradnih „serbskih novin" gosp. Miloš Po p o vi e vredništva odstavljen in na njegovo mesto gosp. Vladislav Jovanovič postavljen; komisija, pred ktero se ima gosp.
366
Po p o vi č spovedati,  terdi,   da je  prospehe vladne „zlabo zastopoval".
Iz Laškega.  Delo v Ztirich-u je končano. Vradna časnika na Dunaj i in v Parizu  naznanjata,   da   so   vse tri pogodbe (med avstrijansko, francozko in sardinsko vlado) dogotovljene    in    mir   podpisan    po   osnovi   Villafranški. ^Moniteur"  od 11. t. m. temu oklicu se dostavlja, da vlada avstrijanska in fiancozka ste se zedinile napraviti kongres, v kterega bojo povabljene vse velike vlade; kongres ta naj v svojo vednost vzame pogodbe v Zurich-u sklenjene, in naj se posvetuje o gotovih pomočkib, kako bi se Laško pomirilo na terdni in stanovitni podlagi. Zdaj gre tedaj le za kongres,   —   vendar,   kakor  se   iz   vsega  kaže,   bo kongres  na  omenjeni   podlagi  vkup  spraviti  težavno  delo, ako je res, kar se od angležke vlade pripoveduje, da ne bo po nobeni ceni dopustila, da bi Lahom v volitvi svojih vladarjev se kaka sila delala; „angležka vlada se bo svetega pravila terdno deržala,   da se Lahom ne sme zapovedovati, kterega vladarja naj si volijo ali kterega ne", —  tako nek je govoril angležki   minister Lewis  10. dan t. m. pri gostii londonskega   mestnega župana.    Ako   se  še  dalje   ozremo, namreč   na   poslednji  shod   ruskega   čara in pruskega vladarja v Vratislavi, kjer sta se pogovorila o prihodnjem ravnanji, najdemo na vsako stran težav dovelj, ki se zoper-stavljajo kongresu. Ce razun tega svoje oči obernemo se na Laško in vidimo, da so v tem, ko je zbor v Zurich-u doverševal   svoje   delo ,    puntarski   zbori   v   F i o r e n c i, Parmi, Modeni in Bolonji  princa Carignan-a  enoglasno si izvolili   za   vladarja  srednje  Italije,   kteri naj   bi  v   imenu   kralja   sardinskega  se  vsedel   na   prestol vseh teh dežel, se nam očitno kaže, da na Laškem bojo še mnogoverstne bo matije. Kralj sardinski je zdaj v veliki zadregi, kaj naj bi storil:  ali se ravnal po tem, kar cesar Napoleon od njega terja po pismu,   ki mu ga je unidan pisal, ali pa po Jem, kar Lahi od njega žele, ki se hočejo le njegovi vladi podvreči.    Ni se še nič gotovega slišalo:  kaj bo  storil.    Tako  stoje  zdaj  reči  na  Laškem. Vidi se, da so skor bolj zamotane, kakor so nekdaj bile, in cesar Napoleon,  ki je Lahom od konca vojske obljub dal na cente, jih pa po zvezi v Villafranki spolniti ne more, je vjet zdaj sam v svoji mreži.   Da bi nekako lože všel iz velike zadrege, je napravil papeževo vlado, da je obljubila Romanijolom važne prenaredbe in s tem upokojila svoje puntarske in zdaj od nje odcepljene dežele.    Največ mu pa hodi angležka vlada zdaj navskriž, ker ona hoče Lahom spol niti, kar ji je Napoleon obljubil.
Iz Sardinije. Iz T urina 4. nov. Kralj sardinski je povabil generala Garibaldi-ta k sebi, da bi ga pregovoril, naj bi nič ne počel zoper rimsko mejo. Garibaldi namreč je imel namen, rimske mejne dežele s svojo armado obsesti in tu se braniti, ako bi se iznova vojska začela. Kralj sardinski, opominjan iz Pariza, si je na vso moč prizadeval, ga odpraviti od tega namena; al Garibaldi se nikakor ni dal pregovoriti in je Turin zapustil. Čez 2 dni je pa iz Bolonije kralju pisal, da ga hoče ubogati in mirovati.
—   Časnik „Espero" piše, da je gotovo, da železna krona se ne bo izročila sardinski vladi, ampak ostane avstrijanski.
—  Sardinska vlada je sklenila, za svoje dei žavne potrebe si izposoditi 100 milijonov frankov. Pravijo, da je že dobila, česar je želela, ker sami Lahi so podpisali celi zajem; sami tergovci Milaneški jijbojo posodili 20 milijonov.
Iz Francozkega 4. nov. Že več dni je tudi cesarica pričujoča pri vseh ministerskih zborih, kterim cesar predseduje.
—   Na južnem Francozkem delajo povodnje veliko škodo.
—  Kolera je pretekli mesec francozko armado poleg marokanske meje   tako   silno morila,   da en sam regi-
ment je   24. oktobra  štel 350 mertvih,   ki  so  mu  pomerli v 6 dneh.
— Krinolini je pri nas že zadnja ura bila. Cesarica, ki je krinolino znajdla, jo je te dni prepovedala vsem gospem, ki so bile k nji v Compiegne v gostje povabljene. Iz Spanjskega. Iz Madrida 6. novembra. General 0'Donnell se je včeraj zvečer podal k armadi, ki gre nad Marokance v Afriko.