Težave pri prodaji apartmajev? stran 4
Reportaža
Njene
CREDITANSTALT
Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana
RAČUNALNIKI
M.Sobota, Slovenska 25, tel.: 27 094
Enakost po meri
države stran 3
dnevu, državnosti!
VREME
Murska Sobota, 19. junija 1997, leto XLIX, št. 25, cena 180 SIT
Vestnikov vlak 997
stran 19
fotografija: JURIJ ZAUNEKER
nakup garsonjere v Štuhčevem domu na Pohorju
stran 3
strani 20, 21
Ludvik Bratuša je ne samo dovolil za povprečno 12,04 % višjo izhodiščno plačo občinski upravi (kar je v letu 1995 zneslo 7,876 mio tolarjev, leto pozneje 5,808 mio tolarjev), ampak je'sindikatu upravnih delavcev posodil iz proračuna tudi milijon tolarjev za
19. maj, četrtek, 20. maj, petek, 21. maj, sobota, 22. junij, nedelja
Romana Silver Alojz Pavlin
Ob koncu tedna bo večinoma sončno.
Sprehod po avtomobilskem trgu
Lunine mene: V petek, 20. junija, bo na našem nebu svetila polna luna, sonce pa bo v prihodnjem tednu vzšlo ob 5.uri in 11 minut, zašlo pa kakšno minuto pred deveto zvečer. Sonce vstopi v znamenje raka 21. junija, prav na ta dan se bo ob 10. uri in 21 minut začelo poletje.
'časnega koraka t merile pokošen Mk-V zraku je 'onj svežega sena, »ganalagali na čnjem travniku..
stran 33
©©©©©©© izdelkov TOKO LINE iz Domžal
v Blagovnici
Murska Sobota od 19. junija do 3. julija
Se n‘smo izneverili tradicionalnemu Ha' estn’k°vim vlakom. Tokrat je zapeljal Se Cez 400 bralcev v Postojno, od tam pa in pre<jZ avto^>us* odpeljali v Postojnsko jamo vi(|e]j ski grad' turistični točki smo podzemni svet in znamenito ri^c°’ v drugi turistični postojanki pa ^endini $rad’ k’ »visi« na steni, in prisluhnili p.^M^hem vitezu. prihodu so nas pravili godbeniki in postojnski župan, h zdatno kosilo in zabava sta bila v dveh e Marsikateri izletnik seje že zdaj V pl a bo potnik Vestnikovega vlaka tudi °bnje leto. Še več: eden se je celo že druži 'n stvarjalci Vestnika smo velika v kateri se dobro razumemo, zato:
Zaušnica županu in njegovi upravi
Za f ©Sitnice ma Pohorju še trinajsta plača?
OBOŠKL PNEVL'97
Vod25. do 29. JUNIJA v soboškem parku
KULTURNIH ORGANIZACIJ
23. junij, ponedeljek, Pina
24. junij, torek, Janez
25. junij, sreda, d. državnosti
Kakor je vreme kresnic, takšno bo tudi žanjic.
Moj kraj v mojem časopisu: Grad
Nekoč upravno središče Goričkega stran 18

2
£Zktualno okoli nas
Zmerom, ko napoči čas za katerega od vrhunskih srečanj politikov Evropske zveze, dobimo občutek, da gre tokrat resnično zares; za ekonomsko in politično združevanje, za zmanjševanje brezposelnosti, za Evropo. Tako je tudi sedaj. Okrog srečanja v Amsterdamu poslušamo, gledamo ter prebiramo grožnje, do česa vse bo prišlo v (evropskem!) gospodarstvu, če 1. januarja 1999 Evropa ne bo dobila skupnega denarja, politiki pa se zopet prepirajo okrog ekonomije in delajo prepričljiv vtis, kot da bi jim res šlo za narodov blagor. Vendar pa gre tokrat resnično zares in posledice sklepov tega srečanja bomo čutili tudi Slovenci še prihodnje desetletje.
V »amsterdamski kupčiji« imamo na eni strani nemškega kanclerja Kohla, ki v - plansko izvedeni - uvedbi skupnega denarja vidi edino možnost za preživetje, in uspešni konkurenčni nastop evropskega gospodarstva na svetovnem trgu, na drugi strani pa »novolevičarja« iz Londona in Pariza, Blaira in Jospina, ki svojo podporo euru povezujeta s Kohlovo obljubo - seveda jo bo dal (...) - o reševanju evropske brezposelnosti. Pri tem se Kohl samo dosledno drži poti, ki si jo je kot polnokrvni evropski politik začrtal že ob svoji izvolitvi za nemškega kanclerja, Blair in Jospin pa poskušata vsaj na normativni ravni uveljaviti tisto, kar sta v predvolilnem boju obljubljala svojim volivcem in volivkam; prvi »človeka (Britanca) dostojno življenje na prehodu v tretje tisočletje«, drugi »700 000 novih delovnih mest«. Kot že tolikokrat v ekonomiji in politiki, si tudi tokrat stojita nasproti učinkovitost in pravičnost, oziroma »desna« in »leva« ideološka opcija. Pri tem se desna opcija seveda sprašuje, ali je financiranje pravičnosti z dodatnim zadolževanjem države res »pravično«, levi pa postaja kar slabo ob »učinkovitosti« na račun 18 milijonov nezaposlenih v Evropski zvezi. Vendar pa sta si obe opciji edini v tem, da se je treba držati predpisanih rokov za uvedbo skupne valute in da Euro 1. 1. 1999 bo. Kajti - po mnenju obeh strani - drugače tudi ne more in ne sme biti.
Drugače ne more biti že zato, ker je bilo v medijsko kampanjo, imenovano »skupna valuta«, vloženega že preveč političnega kapitala in vsaka sprememba sporazuma iz Maastrichta bi zahtevala ponovno ratifikacijo v vseh 15 nacionalnih parlamentih ter poslala na smetišče zgodovine ves dosedanji trud. Drugače pa ne sme biti, ker bi morebitno odstopanje od predpisanega datuma pomenilo signal, na katerega bi svetovni devizni trgi utegnili reagirati brutalno in za evropsko gospodarstvo dokaj negativno. Realna je namreč grožnja po še večji rasti vrednosti nemške marke in ogrožanju (nemških) delovnih mest tako v izvoznem delu gospodarstva kakor tudi v sektorjih, ki sp pod neprestanim pritiskom proizvodov iz uvoza. Tudi možnost za devizne špekulacije v odnosu do šibkejših valut, kot so frank, lira in pezeta, za višje obresti, manj investicij in več nezaposlenih v teh deželah bi bila večja. Kaj drugega kot skupni denar Evropi potemtakem sploh ne preostane.
Zakaj torej vseeno tolikšne razprave o smiselnosti tega koraka? Razloge za to moramo iskati v izpolnitvi pogojev, ki so jih predstavniki vlad članic Evropske zveze takrat, na začetku tega desetletja, določili kot nujne za sodelovanje v krogu držav, kjer bo veljala skupna valuta. Fiskalna in denarnopolitična omejenost tako imenovanih »konvergenč-nih kriterijev« predstavljata enega od poglavitnih razlogov za razprave na to temo. Glavni očitki tem kriterijem ležijo predvsem v njihovi ozkosti, saj naj bi bila izenačenost evropskih gospodarstev na področju javnega dolga ter proračunskega primankljaja glavni pogoj za vstop v krog tistih, ki so vredni eura. Nespametnost tega pogoja je razvidna iz praktičnega dejstva, da ekonomska (ne)razvitost nikakor ni ovira za skupni denar; tako je avstrijski šiling uspešno uveljavljen v gospodarsko razvitem Dunaju kakor
tudi v nerazviti Gradiščanski, angleški funt velja enako na hribovitem Škotskem kakor v finančni metropoli Londonu. Dejstvo je, da« v tem trenutku vsem zahtevam, ki izhajajo iz konvergenčnih kriterijev, zapisanih v sporazumu iz Maastrichta, ne moreta ustreči niti taki ekonomski velesili, kot sta Japonska in ZDA, in »leva opcija« že tudi govori o tako imenovanem »eurorasizmu« proti državam z juga in jugozahoda Evropske zveze. Ozkost konvergenčnih kriterijev pa je razvidna še iz dejstva, da med kriterije gospodarske izenačenosti nista bili vključeni gospodarska rast in zaposlovalna politika. Torej euro bo, vendar z dokaj ..omehčanimi" konvergepčnimi kriteriji.
Eno najpomembnejših vlog pri denarnem združevanju v Evropi pa igra nemška centralna banka, ki je tudi glavni »krivec« za strogost na področju tiskanja denarja in obvladovanja inflacije v Evropi. Z nastopom skupne valute bi Evropska zveza dobila tudi aktivno delujočo Evropsko centralno banko s sedežem v Frankfurtu, nacionalne centralne banke pa bi bile zgolj njene podružnice. Adijo neodvisna denarna politika torej. Zlobni jeziki pravijo, da predstavniki Bundesbank namerno širijo strahove o možni denarni nedisciplini in padcu realne vrednosti trdnih valut, kot je sedaj nemška marka, da bi pač čim dlje ohranili svoj vpliv in privilegije. Na nedavni mednarodni konferenci na temo neodvisnosti centralnih bank v razmerah skupne valute na Dunaju smo lahko slišali marsikaj kritičnega tudi na temo sestave Evropske centralne banke in nekateri sodelujoči so odkrito predlagali, da bi morali v svetu banke sedeti predstavniki različnih interestnih skupin; tudi sindikatov ter delodajalcev. To naj bi zagotovilo večjo izenačenost med »učinkovitostjo« in »pravičnostjo« gospodarskega razvoja v Evropi, saj naj se naloge centralne banke v prihodnje ne bi omejevale zgolj na monetarni, marveč tudi na realni sektor gospodarstva.
Kakor koli že, po mnenju tako »pravične« kakor tudi »učinkovite« ekonomske opcije denarna unija bo. Vendar pa ostaja dejstvo, da Evropska centralna banka in denarna unija nikakor ne ijoreta voditi tudi zaposlovalne politike; le-ta še naprej ostaja na ramenih posameznih nacionalnih držav in njihovih politikov. Tudi slovenskih.
ANDREJ HORVAT
VESTNIK
Izdaja:
Podjetje za informiranje
Murska Sobota
Člani Svetovnega slovenskega kongresa - Konference za Republiko movini pri usta^v!ja^ stojne države. zdaJ’Soj; mo, pa po njegovem 1^ dsebojni vladujoča. Pojav^Oj, nezakonitosti, neus S^lS^ Slovence posvetu!™^
Slovenijo obiskali Razkritje in Porabje
v © ®
Že večkrat se je pokazalo, da znajo biti domačini z Razkrižja in okoliških krajev zelo gostoljubni in zgovorni, kadar nanese beseda na njihove probleme
V zadnjem času jim greni življenje predvsem nenaravna meja s Hrvaško, s čimer so želeli seznaniti tudi člane Svetovnega slovenskega kongresa - Konference za Republiko Slovenijo, med katerimi je tudi njihov tajnik krajevne skupnosti Stanko Ivanušič. Pretekli petek so jih povabili na obisk in eni ter drugi so bili dokaj zadovoljni, da je do tega
srečanja sploh prišlo.
Najprej so se gostje ustavili pri razkriški cerkvi, simbolu boja tamkajšnjih faranov za slo-
veselo prepevali slovenske pesmi.
Sledil je pogovor s krajani (v
avli osnovne šole) o njihovih problemih zaradi slovensko-hr-vaške meje. No, uvodoma je Daniel Starman na kratko predstavil delovanje Svetovnega kongresa, ki je nastal v času osa-mosvanja Slovenije. Takrat so naši rojaki po vsem svetu stopili skupaj, da bi pomagali svoji do-
Sprejem članov Svetovnega slovenskega kongresa - Konference za Slovenijo pred razkriško cerkvijo. (Foto: J. G.)
vensko besedo pri cerkvenih obredih, ki jim jo je prejšnji hrvaški župnik Stjepan Slaviček kratil Vse do leta 1994, ko so domačini cerkev protestno zaprli in vztrajali pri svojih zahtevah, dokler jim jih cerkvene oblasti niso izpolnile, tako da so najprej dobili slovenskega kaplana Marijana Rolo, nazadnje pa še sklep iz Vatikana, da so razkriško faro končno dodelili v administraturo mariborske škofije. Tako seje moral župnik Slaviček posloviti, njegovo mesto pa je prevzel g. Marijan Rola, ki je članom Svetovnega slovenskega kongresa predstavil tudi nekoliko daljšo zgodovino razkriške cerkve in fare. Daniel Starman, vodja delegacije in tudi predsednik kongresa, je ob tej priložnosti povedal, daje bil sprejem domačinov nekaj enkratnega in da so tudi člani Svetovnega slovenskega kongresa prizadeto doživljali vso kalvarijo razkriških faranov, sedaj pa so lahko vsi skupaj ponosni, da so njihove želje in pravice uresničene. Izrazil je tudi prepričanje, da bo razkriška cerkev postala romarsko središče.
Posebno doživetje za goste iz Ljubljane in drugih slovenskih krajev je bil tudi ogled izvira Ivanove vode nedaleč od razkriške cerkve, za katero pravijo, da ima zdravilne učinke. Tam so domačini ponudili gostom domače dobrote (hrano in pijačo) in tako kot že pri cerkvi so jim zaigrali dobrodošlico tamburaši. Kmalu pa so vsi skupaj
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št: telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1997 je 2.300,00 SIT, za pravne osebe in
obrtnike 7.000,00 SIT polletno, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 180,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni
Pred več kot tridesetimi leti je Miroslav Krleža s simpatijami govoril o nekdanjem Titovem generalu dr. Franju Tudmanu in osem let mlajšem filozofu in pesniku Vladu Gotovcu. »Toda, bog ne daj, da se znajdeta v politiki. Oba preveč brenkata na nacionalne strune. Tudman je sicer bolj premeten kot Gotovac, toda gorje tistemu, ki se mu bo postavil po robu ali ugovarjal, Gotovac pa se mi zdi preveč akademski, je prepričljiv govornik, toda ustreznega koraka od govorniškega odra ne zna narediti,« je opozarjal Krleža. Po naključju sta se nekdanja prijatelja, ki sta se razšla oktobra 1988, ker se je Gotovac zoperstavil Tudmanovi zamisli o oblikovanju vsenacionalnega, populističnega gibanjh, srečala kot volilna tekmeca na nedeljskih predsedniških volitvah - prvi kot veliki zmagovalec, drt^gi pa kot prav tako veliki poraženec. Dr. Tudman je zbral skoraj 62 odstotkov glasov, kar je celo za 18 odstotkov več, kot je njegova HDZ iztržila na aprilskih polparlamentarnih in lokalnih volitvah, za tolikšen odstotek je nazadoval Gotovac oziroma njegova liberalna stranka HSLS, ki sta ob podpori še 14 strank prejela manj kot 18 odstotkov glasov. Med njima se je za funkcijo predsednika države potegoval še 60-letni dr. Zdra vko Tomac, ki je kot kandidat socialnih demokratov, reformiranih komunistov in socialdemokratov dr. Antuna Vujiča, pobral blizu 22 odstotkov glasov.
Druga posebnost volitev je relativno nizka volilna udeležba, na volišča je prišlo okoli 57 odstotkov volivcev, k,ar je najmanj v primerjavi z drugimi hrvaškimi volitvami, v tujini pa je volilo le 30 odstotkov hrvaških državljanov z volilno pravico. Skoraj vsi Hrvati, ki živijo v drugih državah, so hkrati hrvaški državljani, državna volilna komisija pa je od skupnega števila vseh volivcev, nekaj nad 4 milijone, na tujem registrirala 377.000 volilnih upravičencev, med njimi pa je kar 350.000 Hrvatov iz BiH.
Hrvatom so tokrat zagodle bosansko-hercego-vske oblasti, ki so dovolile hrvaške volitve na ozemlju suverene države BiH le v hrvaških konzularnih predstavništvih. A na nedeljskih volitvah dr. Tudman ni potreboval niti glasov najbolj zvestih Hercegovcev, ki ga od vsega začetka po božje častijo, saj bi tudi brez njihove pomoči svoja konkurenta popolnoma potolkel. Da nima resnega protikandidata, se je vedelo že pred razpisom predsedniških volitev, poleg tega pa tudi splošne politične, gospodarske in druge razmere ne dopuščajo zaželjenih sprememb.
Vsi drugi naboji razen nacionalnih ne pomenijo nič, ljudje pa ne glede na svoje politično prepričanje
davek od prometa proizvodov.
Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si.
Pogovora sefi “ tudi delegacijo tiza, kjer imajo f probleme zaradi.
probleme zat	q
Hrvaško, saj	‘
skoraj do	?
hrvaški	hf|
čeprav gre ža a Meja mora o"’' : ra, so poudari ,
v svojem	(mj
bil tako kritičen, aJJ < predvsem vse sk n P	0
Obljubil pa
žavnem zboruz 1)^ nroblemov, k a
zaviicm . r6)ou-, problemov, k!' :tM l((( meji, kot na Prl rino pri pres»P|W venijevSlovenO	k
šolanje sloven sto n (((/ terih domač«.	%
v hrvaškem BanhJ • ( zijo s sodiscem ( J idr.), spravi J® ( delkov dvolastnkJ idr-) ter še «dn
odškodnina
ča pri mejne ie (Zabotovt idr.)vetova|;4 je nekaterimtak

iteiu«" K državo! Strosk« kih primerih ne
verjamejo, da je dr. Tudman ^,r'	.d
je tako rekoč iz nič ustvaril sa	■
sno Hrvaško, po kateri so vet s ,
neracije Hrvatov.	,jei
»Problem je vsekakor v tem, politika uspela ljudem nagnat' s
A' let jim nenehno dopovedujejo« ji čudeže, da drugače misleči	L
groša, ker so v bistvu državni	K.
rji mračnih zahodnih sil, ki da d fr. Balkan.« pravi Gotovac, ki . eltci^1pr volilni poraz v veliki volilni a s .jovalVA '*ii snico o volitvah je po svojčpo^ L manovega volilnega štaba, .irBiffi', k zdravnik doma iz Hercegovini ^ll k vaški Herr Flick iz znane	S
Allo. »Mi smo bili tako prepru 'bikfjjfh A
Allo. »Mi smo
zaredM
j k*
gi dr. Tudmana, da nam žare	,	J;
diti predvolilne kampanje,« Pt	■	.'»t
se je dr. Tudman komaj tede j, k vključil v predvolilni boj, ko Ji' .(rli A A »sindikalno-politični« izlet P0,	v
je pripravil prvi miting vseh ll. pfipdr tako imenovanim vlakom jj11 .^IjifjJu ba. Zato Pa je tolikanj bolj	J
Tudmanovem volilnem šta ' jolil', tr in zlasti nedovoljenimi sreds predsedniških kandidatov, o 1 nnt^1' ** častnik v Pulju skušal	k
Tako so bile volitve v »n J prdfijj na svetu«, kot Hrvaško P°^ . .uiiP ./jfl®,
w one vom v« v stop11' na svetu«, kot Hrvaško p°^ državni poglavar in vrhovni’’ tične in nespodobne. Ob ro	rij
ne gre prezreti tudi izjave na	A
sa, ki je ob neki priložnos	g/1 z/H »
obraz: »Navsezadnje se vi
toda vojska in policija sta v bi1^ A Zares se kaže vprašati, J4 (Aj oblast reagirala, če bi na Pr	V
Tudman izgubil, ko pa na	A,
regijah (županijah) in veCJ2nedr^^ zen redkih izjem -	liA
ladu z volilnimi rezultati P'
Kakorkoli, na Vidov in tujine vnovič izvolili 7-1 mana za predsednika rep še naslednjih pet let, če bo s Al kos zahrbtni bolezni, ki soj .f . Lk zdaj premagali, gre pa za r ujil ». pa Hrvatom ostane, da se	\
obdobje po Tudmanu.	I
19- junij 1997
tiFktualno doma
Občinske goljufije?!
Zaušnica županu »
'n njegovi upravi
junice na Pohorju še trinajsta plača?
Bratuša je ne samo dovolil za povprečno	to-
l litin i Mo ot>činski upravi (kar je v letu 1995 znes » avnjj1 I P<>™eje 5’808 mi0 tolarjev), ampak je sindikat P
I	“ Proračuna tudi milijon tolarjev za na iutomer,
& domu na Pohorju, ki jo je prodajal TehnostojLjutomer,
V imenu občine je podpisal s Komuna n zakone. >Jitavi 0 »uspešno« pogodbo, da je pozabil upos l*MealtOkar nekai Poskusov, da poročilo nadzorneg1	’ -
'	M^imiljan Sagaj, ne bi bilo sprejeto, so svetnik. poroc
L 44s>da odstopi župan s svojo upravo v re Ibn.
0 Zasluži


4
naj bi 28 delavcev
Pripravnika in štirje J®14™ delovnim časom), C*1'občinski upravi, v HhT lužilo povprečno in v 'etu 1996
Osnovno u—
i	bruto
' bi o / 1)1»?žganih aVnih zav°dili.
žganih 10-tijidp|’organiZa Pravilnik o
2 LjU’
'telo no,, Občinarji T^tPrečn6^’*’ da letno i^k1" sploh’ J^Plače n'ni skrivnost.
pestih h Posameznih "'»dborn-^^nih list - po.

in mi-
lijeta LsS
ti poda-
lok tega ne predvideva, in sicer v višini 10 odstotkov, od 24. 12. 1996 (čeprav je odlok stopil v veljavo 24. 12. 1994) pa so nakazovanje kronali z aneksom k pogodbi, po katerem lahko KSP vsak mesec zadrži za 15 odstotkov zbranih oziroma plačanih najemnin »za nujne posege in dela v zvezi z upravljanjem poslovnih prostorov«. Tako sta župan Ludvik Brautša in njegov sopodpisnik Stanko Klemen kršila Odlok o oddajanju poslovnih prostorov v najem. Že zopet primer negospodarnega ravnanja, s strani občine seveda. Prav tako v občini niso znani niti realni prihodki niti stroški oziroma dobiček ali izguba. Kolikor Klemen navede v planskih ali zaključnih številkah, toliko OS potrdi (v zaključnih računih občine za leto 1996 in v bilnaci proračuna za letošnje leto). Zakaj stroškov upravljanja in vzdrževanja KSP ne zaračunava lastniku na osnovi izpostavljenih računov o opravljenih storitvah in porabljenem materialu? Seveda KSP ni kriv, če občinska uprava ne pozna niti zakonov, ki se jih mora držati.
porabo kredita pri kreditojemalcih, he ve in nima pregleda glede vračanja lastnih sredstev, ki jih je plasiral skupaj z bančnimi sredstvi. Prav tako je Sklad na osnovi ponudbe ene od bank sprejel odločitev za razpis kredita, ki ga je priobčil v medijih.
Onemogočanje NO
Župan Ludvik Bratuša je po poročilu NO temu odboru onemogočal pregled sedanjih finančnih tokov Občine Ljutomer in v zvezi z mestno hišo, računalniško opremo, zadolževanjem občine in izplačevanjem raznih dodatkov k plačam in primernosti zasedenosti delovnih mest. S sklepom občinskega sveta bo NO omogočen vpogled v vso dokumentacijo v občinski upravi, tudi pred 1. 1. 1995.
Magna
No, lahko pa se Občinarji tolažijo vsaj s tem, da niso zapravljali občinskega denarja s karticami MAGNA. Prav tako naj bi bilo vse O. K. z nakupom totalne postaje geodetskega instrumenta, ki jo je podjetju MERA prodala občina. NO tudi ni odkril kršitev pri pregledu dokumentacije glede plačila za sponzorstvo na »Kolesarski dirki po Sloveniji«. Je pa NO naložil upravitelju stare osnovne šole Mala Nedelja, da pripravi predlog za oživitev zgradbe, drugače ne bo propadla samo centralna, temveč celotna zgradba.
v? m uPrav’
BS-*
J ‘lrbP(hPr0računOrU Stro®°
* i Porab,, BS--
“? h
7
'Sl. S« J
:enJu na ra-
a na-
■ Januarja
1	v pri-
/ VKeW0;?lvPri-J itXc	Pnvoščili
/ ’6	rPa”z-
precej 'A, K./^erivedo.

daJe za
/KVV no-siaOracun la-
% u0 I 'umsa Wd>Po-^b^?k.ln do
edeni od.
Nesposobnost skladovcev
Skladu za razvoj Občine Ljutomer je NO očital negospodarno poslovanje in sprejemanje odločitev brez analize ponudb več bančnih hiš. Sklad prav tako ne izvaja nadzora nad namensko Janez Drnovšek -
Sklepi NO
Tako v primeru občinskih plač, prodaje garsonjere, pogodb s Ko-munalno-stanovanjskim podjetjem, sledi prijava računskemu sodišču, v vseh drugih primerih pa tudi javni opomin odgovorni osebi oziroma osebam.
Reakcije župana
Župan je najprej na veliko poudarjal, da ne dovoli »izživljanja nad občinsko upravo«, pa to, kako se njegovim delavcem še nih-
če ni zahvalil... Nato je poskusil z grožnjami s sodiščem. Na srečo tudi to ni zaleglo. Potem je predlagal, da bo povabil računsko sodišče. Past je bila pravilno nastavljena, le da se svetniki (po zaslugi Nemca) vanjo niso ujeli. Tako je namreč že lani župan predlagal, naj pride računsko sodišče (seveda tokrat ni pozabil povedati, da revizija stane tudi do 50.000 mark), kjer naj bi obljubili, da bodo kmalu prišli. Minilo je več kot leto, računskega sodišča pa od nikoder. Sistem je seveda tak, da za vse, ki jih računsko sodišče namerava obiskati, obstaja letni plan. Kdo je v planu in kdaj, pa ve zelo ozek krog ljudi. Zato so takšna povabila samo poskus, da bi svetniki na to pristali. Nato je župan začel govoriti, da bo zahteval UJV in se nato popravil, rekoč, da UNZ. Nadzornemu odboru je Bratuša očital »nestrokovnost«, »zlonamernost«, »da posredno delajo škodo Ljutomeru«, da »člani niso natančno vedeli, kaj počnejo«, da »naj si pridobijo informacije, da bodo zadevo razumeli«, sploh pa, »s kakšno pravico NO izreka javni opomin«. Skratka, precej hude obtožbe s strani župana, nobene pa ni rekel, ali stvari držijo ali ne. Ali so konkretne kršitve dejanske ali ne.
Precej oster je bil tudi g. Kuhar, kije opozoril, da če poročilo NO ne bo sprejeto, bo ta najbrž odstopil. Da bi morali upoštevati NO, je poudarjal tudi Štebih. Čeprav je bilo vsem navzočim povedano, daje do t. i. »usklajevanja mnenj« med občinsko upravo in NO prišlo že ta teden, so nekateri (npr. Potočnik, Legen) predlagali, naj se NO še enkrat sestane z občinsko upravo. Zakaj?! Neskončno vračanje na mrtvo točko?
Resda je lahko občinska uprava s svojim županom vred brez skrbi. Nihče je ne bo kazensko preganjal. Zmaga je očitno že sprejetje poročila NO in tukaj bi morali g. Sagaju in drugim delujočim članom (pet od sedmih) čestitati, da niso klonili pod pritiski, ki so jim bili izpostavljeni sami kot tudi njihove družine, kot smo lahko slišali na seji občinskega sveta. Je torej konec nedotakljivosti občinske uprave in župana? Bodo v prihodnje pazljivejši pri spoštovanju zakonov? Mar ni čas, da odstopi tudi
župan?
A. POTOČNIK
Monopolist Telekom
Izsiljevanje krajevnih skupnosti Mala Nedelja in Radoslavci
Enakost po meri države
Ko se je vlada odločila, da so vsi prosilci telefonskih priključkov enaki, smo nekateri naivno pomislili, da bo država (s svojim telekomunikacijskim monopolom) vendarle poskrbela za državljane in jim z enotno, relativno nizko vsoto 103.000 tolarjev - vsaj v primerjavi s »cifro« za telefonski priključek, ki je bila v preteklosti več kot enkrat višja od te, da o udarniških krajevnih akcijah, s katerimi so bili pogojeni priključki, niti ne govorimo - omogočila »civilizacijsko pridobitev«.
Toda v KS Mala Nedelja in Radoslavci naj bi plačali za priključek dodatnih 70.000 tolarjev, ki bi jih interesenti za telefonski priključek morali nakazati kar na žiroračun krajevne skupnosti. Med krajani je zavrelo. Po sistemu »baba rekla, baba kazala« so obdolžili KS, da hoče na nelegalen način priti do denarja. Razburjenje je bilo toliko večje, saj imajo v Mali Nedelji že zdaj krajevni samoprispevek v višini 6 odstotkov plače ali 25 odstotkov od katastrskega dohodka. Toda, toda. Resje, da sije krajevna skupnost prizadevala, da bi čimprej dobili dodatnih 200 številk, saj je telefonija v teh krajih zares obupna, od škripanja po telefonskih linijah do preskakovanja številk itd., res pa je tudi, da so se na Telekomu spomnili, da bi naročnike obrali. Tako naj bi novi naročniki prispevali 20 milijonov tolarjev (celotna investicija naj bi bila vredna 100 milijonov tolarjev) za položitev novih kablov in novega omrežja. O tem, da so leta 1991 takratni naročniki skupaj s KS sami zgradili omrežje, seveda na Telekomu pozabljajo.
Toda, kako izsiljevati krajevno skupnost? Telekom je postavil novo centralo, vendar nanjo noče priključiti starih naročnikov. Od krajevne skupnosti zahteva, naj z novimi naročniki naredijo pogodbo, po kateri bodo ti zbrali teh 20 milijonov tolarjev. Na krajevno skupnost prihajajo dopisi, po katerih Telekom opominja, naj KS čimprej podpiše pogodbo. Toda, kaj se bo zgodilo, če bo KS podpisala pogodbo, naročniki pa je potlej ne bodo hoteli skleniti s krajevno skupnostjo?
Telekom pa je gluh kot včasih malonedeljska telefonija. Delujejo po sistemu, da če ne boste podpisali pogodbe, bomo pa telefonijo širili drugje.
Ko Telekom izsiljuje, seveda krajevni skupnosti ne more pojasniti, po katerem zakonu ali odloku se ravna. Lahko gre nekdo čez vse meje samo zato, ker ima v rokah ves monopol? Država pa spi in maže državljanom oči z enakostjo pred zakonom in po njem? Kdo torej stoji za Telekomom?
A. POTOČNIK
Ameriški stop za Slovenijo nas je presenetil
Tiskovno konferenco je sklical tudi predsednik vlade dr. Janez Drnovšek - Večino besed je namenil seveda ameriški odločitvi širjenju Nata s tremi državami, med katerimi ni Slovenije ____
»Ameriško sporočilo, da se odločajo samo za tri države v prvem krogu širitve zveze Nato, nas je presenetilo, vendar ne samo nas, ampak tudi zaveznike ZDA v Evropi, ki so tudi presenečeni, da je prišlo do takšne ameriške napovedi brez poprejšnje uskladitve z zavezniki,« je na novinarski konferenci dejal predsednik vlade Janez Drnovšek. Američani so namreč ves čas napovedovali usklajevanje, ki naj bi bilo odprto vse do
vrhunskega sestanka v Madridu.
»Menimo, da je v zadnjem času podpora Sloveniji pri večini evropskih držav in Kanadi močno naraščala ter da se je večina članic zveze Nato opredelila za priključitev Slovenije v prvem krogu. Naraščala je tudi podpora Sloveniji v ameriškem kongresu, zlasti pa v ameriškem senatu, kjer se je večja skupipa zelo vplivnih senatorjev zelo jasno in eksplicitno opredelila za podporo Sloveniji kot četrti državi. V tem kontekstu stališče ameriške administracije preseneča,« je povedal ministrski predsednik. Povedal je tudi, da Slovenija ne predstavlja za Nato niti tveganja niti dodatnih stroškov, to pa je bistveno, kar zanima ameriški kongres.
Janez Drnovšek je pomislil na to, da so Američani ta korak storili zato, da bi v tej fazi presekali naraščajoči trend podpore Sloveniji, ker bi ga bilo vedno težje ustaviti. O razlogih za takšno odločitev pa lahko samo ugibamo, saj racional-
nih ni. »Mogoče je tudi, daje kljub vsemu prišlo na neki točki, ko so
sklepali sporazum med zvezo Nato
in Rusijo, do tihega dogo-
vora o tem, koliko držav in kdo naj bi sodeloval v prvem krogu širitve,« je dejal dr. Janez Drnovšek.
Slovenija bo nadaljevala z aktivnostmi iskanja podpore pri evropskih članih zveze Nato, pri Kanadi, v ameriškem kongresu in mednarodnih medijih, čeprav se Janez Drnovšek zaveda, da je dejanskih možnosti za vključitev v prvem krogu v Madridu zelo malo. »Morda bi lahko prišlo še do kompromisa v zadnjem trenutku. Nekateri napovedujejo precej trda pogajanja z ZDA, seveda se ob tem postavlja vprašanje, kako daleč so pripravljeni pri tem iti,« je pove-
dal dr. Janez Drnovšek.
Sprememb v vladi zaradi Nata ne bo
Po mnenju dr. Janeza Drnovška ni nič tragičnega, če ne bomo sprejeti v prvem korgu, saj nas trenutno nihče ne ogroža. Je pa to vprašanje dolgoročne usmeritve, sprožili pa so ga sami Američani z mo-
žnostjo razširitve Nata. S to ameriško odločitvijo niso pokopani naši upi za včlanitev v Evropsko unijo, je dejal slovenski premier, in da »v svetovni politiki veljajo kompenzacije, ki jih je mogoče pričakovati kot še večjo podporo za vstop v Evropsko unijo. Večina evropskih držav Slovenijo podpira. Vse to je v paših rokah in je odvisno od sprememb 68. člena ustave, sami
pa si določamo dinamiko. Če bomo to storili do konca junija oz. vsaj v začetku julija, potem je naša kandidatura za prvi krog vstopa v Evropsko unijo precej nesporna.«
Predsednik vlade je tudi povedal, da se je pogovarjal s predsednikom Evropske komisije Jacque-som Santerjem, ki z zanimanjem spremlja naše notranjepolitične odločitve in čaka na to, ali bomo
uspeli spremeniti ta ustavni člen. Janez Drnovšek se je pogovarjal tudi z italijanskim premierom Romanom Prodijem, ki je bil s to ameriško odločitvijo zelo nezadovoljen in je Janeza Drnovška obvestil, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Bilom Clintonom. Kanadski premier Jean Chretien je Janezu Drnovšku povedal, da še naprej podpira Slovenijo. Sedaj še ni jasno le stališče nove francoske vlade. Janez Drnovšek je še dejal, da zaradi te ameriške odločitve ne predvideva nobenih sprememb v vladi.
MARJAN HORVAT
/gospodarstvo
Po vključitvi v Novo Ljubljansko banko postaja Pomurska banka članica bančne skupine NLB Še naprej regionalno samostojna banka
Velika pridobitev Moravskih Toplic
Prekmurska vas je oživela
Zinka Gregorič in Janez Buček sta prerezala trak pred novim apartmajskim naseljem v zdravilišču Moravske Toplice
Največja skrb za razvoj regije in tukajšnjega gospodarstva - Del dobička tudi tokrat za dividende delničarjem
V petek, 13. junija, so v zdravilišču Moravske Toplice predali namenu novo apartmajsko naselje z imenom Prekmurska vas. Temeljni kamen je 30. septembra 1996. leta položil predsednik države g. Milan Kučan. V naselju bo skupno 58 apartmajev različnih velikosti, podjetju ELECTA Inženiring pa je z geslom Bodite na svojem, ko boste pri nas doslej uspelo prodati 70 odstotkov apartmajev. Že jeseni naj bi začeli z gradnjo druge faze apartmajskega naselja z dodatnimi 140 apartmaji, izdelani pa so že idejni načrti za nov bazensko-zabaviščni park.
Na zboru Pomurske banke so pred letom dni sprejeli sklep, da se 51 odstotkov prednostnih delnic, ki jih je imela v Pomurski banki Nova Ljubljanska banka, preoblikuje v 40 odstotkov rednih delnic, s tem pa so se začele tudi aktivnosti za novo organiziranost banke z najdaljšo tradicijo v pokrajini ob Muri. S statusnimi spremembami, ki so jih potrdili na zadnjem zboru pred tednom, je tako Pomurska banka postala članica bančne skupine Nove Ljubljanske banke.
Na novinarski konferenci, ki sojo pripravili pred zborom banke, je direktor Viktor Šbul predstavil poslovanje Pomurske banke v letu 1996 in ga ocenil kot uspešno. Z 48 milijardami tolarjev bilančne vsote ob koncu lanskega leta so v primerjavi z letom poprej dosegli 5,5-odstotno realno povečanje, v sredstvih banke pa še naprej prevladujejo sredstva občanov. Ta predstavljajo 45 odstotkov sredstev, medtem ko sredstva gospodarstva predstavljajo 27-odstotni delež. Sredstva občanov so lani v primerjavi z letom prej tudi najbolj porasla, povečujejo pa-se predvsem tolarski depoziti, ki so v zadnjem času dohodkovno zanimivejši. V strukturi bilančne vsote po ročnosti prevladujejo kratkoročni viri, ki dosegajo skoraj 39 milijard tolarjev.
S 6,5 milijarde tolarjev jamstvenega kapitala banka izpolnjuje vse pogoje za ohranitev dovoljenja za opravljanje vseh bančnih poslov, po višini kapitala pa se Pomurska banka uvršča na 8. mesto med 30 bankami v Sloveniji. Ugoden je tudi finančni rezultat, saj je banka lani ustvarila 170,5 milijona tolarjev dobička, ki ga bodo delno namenili tudi za izplačilo dividend svojim delničarjem. V primerjavi z letom 1995 seje dobiček povečal kar za 60 odstotkov, poleg izplačila dividend pa bodo del dobička namenili še za nagrade upravnemu odboru in zaposlenim, medtem ko bodo z nerazporejenim dobičkom povečali kapital banke.
Kljub povezanosti v Novo Ljubljansko banko ostaja Pomurska banka še naprej regionalno samostojna banka, katere cilj je, da predstavlja temelj pri financiranju tekočih in razvojnih projektov regije. Zbrana sredstva tako v glavnem usmerjajo v gospodarstvo in za potrebe občanov. Med naložbami predstavljajo dolgoročne 48 odstotkov in kratkoročne 52 odstotkov vseh naložb. Naložbe pravnim osebam so konec lanskega leta znašale dobrih 13 milijard tolarjev in so predstavljale 27,6 odstotka bilančne vsote, naložbe prebivalstvu pa so se v lanskem letu skoraj podvojile. Največji porast so zabeležili pri potrošniških kreditih, znotraj katerih je kar 90-odstotkov gotovinskih kreditov.
Kljub vedno večji konkurenci v bančništvu Pomurska banka še naprej povečuje obseg poslovanja in širi krog komitentov. Število delničarjev se je lani povečalo za 19 odstotkov in je pristalo pri številu 117. Svojo konkurenčnost na trgu banka ohranja z nenehnim prilagajanjem svoje ponudbe, ker pravne osebe povprašujejo po večjih sredstvih, pa v banki iščejo dodatne vire za financiranje tekoče proizvodnje in razširjene reprodukcije. Pri kreditiranju gospodarstva je Pomurska banka lani še posebno aktivno sodelovala s Slovensko izvozno družbo, ministrstvom za kmetijstvo in s Skladom Republike Slovenije
Zdravilišče Moravske Toplice je v petek, 13. maja, pridobilo dodatnih 308 ležišč v 58 apartmajih na skupno 3600 kvadratnih metrih stanovanjske površine in na 1,3 hektarja. Vrednost celotne naložbe je 8 milijonov mark, realizacija pa je bila mogoča zaradi racionalne soinvesti-cijske pogodbe med zdraviliščem Moravske Toplice in podjetjem
tov v najvišjo kategorijo s štirimi zvezdicami. 24 apartmajev tipa Al meri 46 kvadratnih metrov, 20 apartmajev tipa A2 62 in 20 partmajev tipa B kar 71 kvadratnih metrov; v naselju je tudi 14 dvoposteljnih sob, saj nekateri gostje raje bivajo v manjših objektih kot v hotelih. Gradbena dela je izvajalo podjetje Gradis iz Celja, odgovorna za gradnjo s
strani ELECTE pa sta bila Boštjan Ficko in Jugoslav Grbič.
Zdravilišče Moravske Toplice bo s to pridobitvijo še bolj prehitelo druga slovenska zdravilišča. Lani je bil hotel Ajda v okviru ocenjevanja Gospodarske zbornice Slovenije izbran za najboljši hotel leta; skupno so v zdravilišču ustvarili 230 tisoč prenočitev, in sicer 159 tisoč v hotelih in 71 tisoč v kampu. V nasprotju z drugimi turističnimi organizacijami so v moravskem zdravilišču donosi naraščali za 6,8 odstotka, stroški pa za 1,9 odstotka, prav tako se lahko pohvalijo, da so neto osebni dohodki naraščali za 9,8 odstotka. Prekmursko vas bi
Hišam v novi Prekmurski vasi se bodo kmalu pridružile nove, zgrajene v bližini gozda.
Kerscu^ naselje prosto in ime PrekmurskiJ bilo za Pr^ zdraviliški kraj Pr motno, če bivod naprej vztrajaj imenu za novi W kompleks.^ načrtovani bazeni ( do dobili nemsk^ na Termoland,^ uporabljaj0 ^ avstrijskih zdr^ ampak bo tok ‘ ta zabaviščni P°rky /iška dežela dobnega. vložen tudi to ne pomeni	d
ramo P^A * etnično m prodati! uporabljaj0 sl	k,,
imena, če	j*
c
javnim kot zahotel^
za razvoj malega gospodarstva.
LUDVIK KOVAČ
ELECTA Inženiring iz Ljubljane. Moravsko zdravilišče je prispevalo zemljišče, infrastrukturo, projektno dokumentacijo, gradbeno dovoljenje in nadzor nad gradnjo, ljubljansko podjetje pa je bilo odgovorno za kompletno gradnjo in financiranje.
Do otvoritve so uspeli prodati 70 odstotkov apartmajev, tako da bo večina prekmurskih hiš napolnjena in »aktivirana« še ta amesec. Če so mnoga dosedanja naselja v zdraviliščih podobna bolj hitro postavljenim montažnim objektom, pa so hiše, ki jih je projektiral domači arhitekt Ignac Dugar, v celoti sezidane, apartmaji pa spadajo po novi kategorizaciji nastavitvenih objek-
Neurje povzročilo precej škode
Goričanci očitno nimajo sreče z vremenom - Potem ko so utrpeli veliko škode zaradi pozebe, se je prejšnji teden (v torek okrog 16.30) nad njimi zneslo močno neurje z nalivom in točo
Poškodovalo je številne ceste in močno prizadelo kmetijske površine, zlasti koruzna polja, in sadovnjake. Kot nam je povedal župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, je ujma trajala okrog 20 minut, najbolj pa je prizadela območje katastrskih občin Gornji Petrovci (70 odstotkov površin) in Adrijanci (20 odstotkov), medtem ko naj bi bilo v katastrskih občinah Križevci, Peskovci in Šulinci prizadetih približno 5 odstotkov površin. Ob močnem nalivu je na vaške ceste nananašalo gra-
moz in kamenje.
Po prvih ocenah odbora za kmetijstvo, ki si je skupaj z županom nemudoma ogledal prizadeta območja, znaša škoda v sadovnjakih od 50 do 70 odstotkov, v vinogradih od 20 do 40 odstotkov, pri koruzi med 30 in 50 odstotki, pri žitu od 20 do 40 odstotkov in okopavaninah (krompir, buče itd.) od 20 do 50 od-
stotkov. Sicer pa je posebna občinska komisija že izdelala podrobnejši popis škode pri posameznikih, zbrane podatke pa so takoj posredovali državni komisiji za naravne in elementarne nesreče, saj pričakujejo določeno gmotno pomoč države.
Sicer pa v petrovski občini ugotavljajo, da je sistem obrambe
proti toči z raketami, ki ga je vlada 21. marca letos ukinila - kot poglavitne vzroke so navedli slabo kakovost protitočnih raket in vse gostejši letalski promet, ki naj bi oviral učinkovito obrambo pred točo - pri njih dobro deloval. Rampa v Stanjevcih je namreč preprečila marsikatero naravno ujmo, zato si prizadevajo, da bi z novim zakonom, ki je v parlamentarni proceduri, zagotovili potreben denar za odpravljanje posledic neurij s točo. To nalogo so v Občini Gornji Petrovci zdaj prepustili delavcem, ki so jih zaposlili s pomočjo javnih
del.
M. JERŠE
klos
«»(
Mi
^sl
moral odpreti P^ vejd>T Op g. Milan zadržan zarad‘
sti; to nalogo sta	A
ska delavca z na/'	1
SKU	f
Zinka Gregom >• %
27, J^eZ
zaposlena z -	, it
kar 30 let.	Ut
Da bi »d v
gali dobre
dah direktorja z	m
Bencika noveže s	A
rje poveže s pn s|o;U mEvropoza^.^ zem ne P°zn“b0 L
foto.:^K >1
Vlada sprejela lokacijski načrt železnice do
Načrtovanje končaj
začnejo se odkupi
------------------------------------------
Na Goričkem bodo v prihodnjih mesecih odkupov^ za potrebe gradnje železniške proge Puconci-meja z
Lokacijski načrt, torej formalnopravno podlago, s katero lahko investitor začne pridobivati zemljišča za potrebe gradnje železniške proge Puconci-meja z Madžarsko, je Vlada Republike Slovenije sprejela 22. maja. S tem se je po dolgoletnem strokovnem delu in usklajevanju z občinami in vsemi drugimi koristniki prostora končalo načrtovanje proge. Sedaj so na vrsti konkretna dela, torej odkupi zemljišč, izdelava glavnih projektov, gradbena dokumentacija in delo na terenu. Z gradnjo naj bi začeli v začetku prihodnjega leta, če bodo vse druge naloge opravili po terminskem načrtu.
Do sedaj so dela potekala po terminskem planu, ki so nam ga poslali s Slovenskih železnic; 22. maja je Vlada sprejela lokacijski načrt, julija naj bi izdelali projektno-gradbeno in drugo potrebno dokumentacijo, septembra bi morali izdelati razpisno dokumentacijo in objaviti razpis za izvedbo, decembra pa pridobiti vsa potrebna zemljišča ter podpisati pogodbe za izvedbo del. Gradbena dela naj bi bila končana v dveh letih, torej decembra 1999. leta.
Lokacijski načrt je formalna podlaga za konkretne posege v prostor; s sprejemom lokacijskega načrta je delo Urada za prostorsko planiranje končano. Kako bodo v prihodnje potekala dela, je odvisno samo od Slovenskih železnic in prodajalcev
zemljišč. Ocenjevalci podjetja Cestera iz Ormoža, ki bodo opravljali delo v imenu kupca Slovenskih železnic na terenu, so lastnikom že povedali, da je povprečna cena kmetijskega zemljišča 350 do 400 tolarjev za kvadratni meter. Cena gradbenega zemljišča je jirecej višja, 70 tisoč tolarjev. Ce bo ponujena cena prenizka, se bodo odkupi prav gotov zavlekli - na obeh straneh lahko prihaja do nepotrebnih izstopanj, torej tako pri zahtevah lastnikov kakor pri kupcih in njihovih ponudbah. Vedno pa velja: če je nekomu v interesu, da bo pridobil zemljišča in čim prej začel gradnjo, bo našel primerno rešitev, če ne, pa se bo izgovarjal na druge - recimo na lastnike zemljišč. Zakonska osnova (vred-
vanjeS^3 4 dnjeaSp<pl žeIezn/k (P^t postopek tukaj P°‘ blemeZ%h^ zacijsktnti^ JR cijarni-
odgovora $ JI je
skega Pr° Murske a
tomera-^iaM,!
Jin0’ rešitev ten e	(
železnic	I
tev in	M
b -ali
drugih P // V

ospodarstvo
^novske toplice z zamudo
Težave pri prodaji
apartmajev?
Ban eSt^u^a bodo lične prleške hiše namenjene gostom v sob to^^cah šele septembra - Radenska je odkupila 42 bo SKB uspel prodati obljubljene apartmaje?
, Banovskih toplicah pri-^Uučbenimi deli že januarja ts>kakor je bilo prvotno predvi-^i res lahko sprejeli prve apartmajsko naselje že ju-iN so z deli v bistvu začeli ®®Ka, bodo lahko J' septembra, ju J6* tehnični prev?. _—
i tedi čistilni napravo in \ JJbsfonnatorsko postajo, kt11	majhen kraj in topli-
Na srečo pa 1^° Jeruzalem Ljutomer E ^"Poslovni sistem Ra-s" usPoB odkupiti ^ih 41 soj, /;l potrebe to-
•	milijona mark
"^stoikov posoji-pa vložek družbe K>ruzalein.
K S naložba vredna . tolijonov mark, je seve-KJ^dasvojdelnalo-AC^i SKB banka. Za-Ak J‘V<0 bedeli le to.
Oženja SKB banke naslove kar Aj^^iiko apartmajev iS?1 w "speli prodati, pa oziroma, ka-direktor uprave Wsl«kla??Z'Behek’
a^0, bi lohko rekli, 4S5VOlj'iva-SKBjevpre-ITk v	številne apart-
"s ei"i, Čateških topli-
Tehnični prevzem zgrajenih prleških hiš po načrtih arhitekta Štefana Balerja za potrebe Banovskih toplic bo predvidoma julija.
1
cah, Moravskih Toplicah in po-slovno-stanovanjske prostore v Mariboru, Ljubljani in Kopru, tako da jim prodaja 36 apartmajev ne bi smela predstavljati večjega problema. Čena za kva-
dratni meter je nadvse atraktivna in tudi ostali stroški bodo v Ba-novskih toplicah precej nižji kot v drugih zdraviliščih. Res pa je, da so v Radenski pozabili na premajhno promocijo Banovskih to-
kaciji najsterejšega bazena, pričakujejo pa tudi lokacijsko dokumentacijo za razširitev in obnovo obstoječe restavracije, recepcije in kuhinje.
BERNARDA B. PEČEK
Ih 110 b^UHnlno podjetje
čMj jim je poskusov
—------------------------
Saubermacher Komunala želi vedeti, pod kakšnimi
2 v prihodnje opravljalo sedem svojih dejavnosti
Tu^l>ra^evat ra^n‘ direktorji komunalnih podjetij iz k'Sl' ^kret n°v'n“rji iz vse Slovenije, ki ptrebujejo raznoraz-
.	se ve^rat oglasijo,« je med pogovo-
|	'»for-^3 ^aubermacher Komunala Branko Škafar.
iF ViM?' Pa '""J0’ Kl Potrjuje pra j k; s n°.st Pristopa do ljudi V 'Hoč Preiel° certifikat za k:
' x "S na :________________. ...
nih dovoljenj ali koncesij, saj so zbiranje nevarnih odpadkov (ostankov in embalaže pesticidov) do sedaj opravljali poskusno. Zbiranje zgolj komunalnih odpadkov ni dobičkonosno, prej obratno. Njihov vozni park desetih avtomobilov je eden najmlajših, saj je povrečna starost sodobnih
av iaC*ja’ potrjuje pravilnost njihovega poslo-
in do okolja. So prvo ko-
. - certifikat za kakovostno notranjo orga-totstv?0? Pa b°do izpolnili pogoje za zahtevni certifikat °kolja v delovno organizacijo - certifikat 14001.
'I
nun ruši v
smeti izbrali kar polja ob kanalu v Murski Soboti. Na posnetku divje odlaga-
' e" njem3*3*’ ne veriel*: nekateri so za odlagališče Ko-
ev iz
jim drugimi
dejavnostmi, saj so se specializirali tudi za odvoz posebnih odpadkov gospodinjstev (iz prleških in prekmurskih občin), posebnih odpadkov industrije in obrti, gume, pesticide, kosovne odpadke in (kar se še dogovarjajo) baterije za celotno Slovenijo. Vendar pa je prihodnost teh dejavnosti negotova, dokler jim država ne bo izdala ustrez-
specializiranih tovornih vozil dve leti.
Poleg zbiranja posebnih odpadkov pa je nadvse zgledno tudi sodelovanje šaubermacher Komunale z občinami pri zbiranju komunalnih odpadkov in odstranjevanju divjih odlagališč. Nekatera se vedno znova pojavljajo: čeprav je v vasi organiziran odvoz smeti, vsak, ki je vključen v
plic, kajti to doslej ni bilo potrebno. V Banovcih je bilo na voljo le 40 postelj in kamp, tak da so ga napolnili stalni gostje in sezonski kopalci. Tako bi lahko rekli, da so Banovske toplice v širšem slovenskem prostoru dokaj neznane; tudi zato, ker še vedno niso v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, čeprav so že 1995. leta prejeli ustrezna potrdila o zdravilnosti vode.
Še ta mesec naj bi družba Radenska Jeruzalem Ljutomer, kamor spadajo Banovske toplice, dobila gradbeno dokumentacijo za gradnjo novega bazena površine 300 kvadratnih metrov na lo-
sistem zbiranja odpadkov, pa lahko vedno brezplačno pripelje smeti na odlagališče v Puconce, in čeprav občasno zbirajo kosovne in posebne odpadke, pa se v bližini naselja pojavljajo novi kupi smeti. Je to folklora nekaterih ali malomarnost, ki ni dostojna normalnega človeka? Najbolj temeljito so zadnje mesece »počistili« v Mestni občini Murska Sobota, kjer sta g. Rola iz občinske uprave in g. Škafar osebno pregledala vsa divja odlagališča ter jih poslikala pred očiščenjem in po njem. To je mestno občino stalo 3 milijone SIT, kar je skoraj trikrat manj od predračuna drugih za enako storitev. K nižji ceni so veliko pripomogli krajani Kroga, Bakovec in Černelavec,
ki so pomagali pri iskanju odpadkov in so jih pripravili za odvoz pri cesti. Ždaj načrtujejo ureditev nekakšnega »dvorišča za zbiranje odpadkov« z več zabojniki, kamor bi lahko vsak iz mestne občine pripeljal ob vsakem času odvečne odpadke.
BERNARDA B. PEČEK
Dopolnjena severna obrtna cona
Za zazidalni načrt za obrtno cono Murska Sobota sever, ki ga je izdelala ZEU -Družba za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote, je prižgana zelena luč
Zazidalni načrt zajema območje, ki je na zahodu omejeno z melioracijskim jarkom in železniško progo Murska Sobota-Puconci, na severu s kompleksom Petrola in katastrsko občino Nemčavci, na vzhodu z regionalno cesto Murska Sobota-Hodoš, na jugu pa s Puconskim potokom, Lendavsko ulico in železniško progo Murska Sobota-Puconci. Tu naj bi se tudi v prihodnje razvijale obrtne dejavnosti, transport, skladiščenje, trgovina, gostinstvo, splošne storitve, šport, rekreacija ter izjemoma stanovanjski objekt ob zahodni strani Lendavske ulice, ki je bil predviden že v prejšnjih zazidalnih načrtih.
Parcelne meje so v glavnem že določene, ra^en manjših predvidenih popravkov. Tako bi se vzhodna meja Cestnega podjetja Murska Sobota premaknila vzporedno z obstoječo za 20 metrov proti vzhodu, pridobljeno zemljišče pa bo namenjeno za odprto deponijo materialov. Ureditev pločnikov in kolesarske steze ob Lendavski ulici terja pridobitev novega zemljišča. Poleg tega se južna meja BTC-ja izravna vzporedno z robom parkirišča, podjetje Murska transport (Dom šoferjev) pa si mora za ureditev parkirišča pridobiti dodatno zemljišče, ki je v občinski lasti, severna meja območja zazidalnega načrta pa poteka vzporedno s severno steno skladiščne hale BTC-ja in je od nje odmaknjena za 103 metre.
Sicer pa območje, ki leži na severovzhodnem delu Murske Sobote, pokriva okrog 41,30 hektara površin, tod pa potekajo tudi glavne prometnice, kot so Markišavska, Noršinska in Lendavska ulica, ki delijo to območje na štiri dele. Faznost izvedbe zazidalnega načrta zajema le križišče povezovalne ceste z regionalno cesto Murska Sobdta-Martjanci severno od BTC-ja. V prvi fazi bo promet potekal nivojsko, v drugi pa načrtujejo podaljšanje industrijskega tira čez regionalno cesto, kjer bo zgrajen nadvoz. Zanimivo je, da se bo bencinska črpalka, last Cestnega podjetja Murska Sobota, preselila iz varnostnega pasu daljnovoda za vnetljive snovi tik pred zgraditvijo daljnovoda, predvidoma po letu 2000. Zazidalni načrt je na vpogled vsem občanom, krajanom in organizacijam na upravi mestne občine, in sicer na oddelku za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe.
M. JERŠE
Vzdrževanje in obnova rezervoaijev
Blagovne rezerve si niso izbrale Nafte
Sredi prejšnjega tedna je služba za stike z javnostjo iz Nafte Lendava novinarskim hišam poslala dopis z naslednjo vsebino: Nafta Lendava je nezadovoljna zaradi načina oddajanja del oziroma izbire izvajalcev del na objektih Zavoda republike Slovenije za blagovne rezerve. Kot najugodnejši ponudnik je še posebej v zadnjih primerih izpolnjevala vse pogoje, ki jih je v javnih razpisih za oddajo obnovitveno-vzdrževalnih del v skladiščih naftnih derivatih zahteval Zavod R Slovenije za blagovne rezerve. Kljub konkurečni ceni, referencam, petdesetletnim izkušnjam na tovrstnih delih, strokovnosti z možnostjo prevzema celotnih projektov brez podizvajalcev doslej ni uspela pridobiti nobenih vzdrževalnih montažnih del na dislociranih objektih zunaj Nafte Lendava, kijih financira R Slovenija.
V dopisu tudi sporočajo, da so bila dela oddana zasebni firmi, državi pa predlagajo, glede na to, da je Nafta Lendava tudi v državni lasti ter zaradi cenovnih razlogov v velikih težavah, da naj s svojim vplivom omogoči, da ima po načelu konkurenčnosti in ob upoštevanju razpisnih pogojev pri oddaji del določeno prednost Nafta Lendava oziroma podjetja v državni lasti.
V Naftini Strojegradnji jih je do odločitve, da bodo svojo nezadovoljstvo izrekli tudi javno, pripravila zadnja odločitev razpisodajalca, da bo posel, vreden deset milijonov tolarjev, oddal drugemu ponudniku, predvsem pa to, da so se prijavili že na več razpisov, vendar v zadnjem času vedno potegnili kratko.
V Ljubljani, na naslovu Zavoda republike Slovenije za blagovne rezerve, so bili ob telefonskem klicu na to temo zelo presenečeni, najprej zato, ker s strani Nafte na odločitev o izbiri izvajalca niso prejeli nobene pritožbe, kar naj bi bilo pravilo dobrega poslovnega sodelovanja. Nastopanje v javnosti naj bi sledilo šele v primeru neustreznega reševanja zapleta med partnerji. Odgovorna oseba, ki je najprej zatrdila, da mimo pristojnega ministrstva ne more dati prav nobene izjave, je nato obljubila, da, če bodo že karkoli pripravili za javnost, bodo to sporočili tudi na naslov Vestnika. Toda od takrat in do pisanja tega sestavka je minilo pet dni, toda iz Ljubljane ni prispelo še nobeno sporočilo.
Zato, po vsem zapisanem, kako moremo brati sporočilo iz Nafte, in še, kako razumeti molk iz Ljubljane?
Če država pri javnih razpisih ne posreduje v prid svojih podjetij in če bi to početje eni odobravali, drugi pa ožigosali, kako si potem razlagati dejstvo, da v javnih razpisih dobivajo eni, drugi pa vedno izgubljajo? Dokazovanje, daje posredi morda provizija, je jalovo početje, kajti ljudje, ki se lotevajo velikih poslov, niso od včeraj in se v to zanko ne dajo tako lahko ujeti. Bolj neulovljivo je, če je posredi poznanstvo ali osebni vpliv, javni razpis za pridobitev del, ki je na videz tako določen, pa se v ozadju da razvleči kot žvečilni gumi. In zato so tudi pritožbe na izbranega ponudnika praviloma zapisane zavrnitvi.
Zato, dopisa, ki so ga poslali iz Nafte, ni mogoče brati zgolj kot jadikovanje nad svojo usodo, čeprav mogoče zveni tudi kot to. Bolj kot to je namig, da je pri javnih razpisih ob razpisnih pogojih posredi še nekaj. Kaj je tisto »nekaj«, pa vedo ti, ki se na javne razpise tudi prijavljajo, ki o podrobnostih govorijo le, če so dobre volje ali če zaupajo osebi, ki je sicer iz vrste
sedme sile, da bo povedano zadržala zase.
MAJDA HORVAT
»Sociala, šolstvo, zdravstvo
Obnova murskosoboškega Centra za socialno delo
Konec meseca naj bi na murskosoboškem Centru za socialno delo orodje pospravili še zadnji delavci gradbenih in obrtnih podjetij, ki so opravili celostno obnovo stavbe
Osnovni namem investicije je bil preureditev podstrešja v prostore za delo, s čimer so tudi pridobili enajst pisarn, vendar so se potem tudi na pristojnem ministrstvu strinjali, da bi bilo najbolj smotrno istočasno obnoviti celotno stavbo, torej tudi streho, fasado in obstoječe prostore. Celotna investicija z opremo bo vredna okoli petdeset milijonov, dvajset odstotkov predračunske vrednosti del je prispevala prejšnja murskosoboška občina, večinski delež bo zagotovilo pristojno ministrstvo, denar za obnovo notranjih prostorov pa bo zbral Center v okviru investicijskega vzdrževanja.
Murskosoboški center se je za proračunski denar za obnovo in preureditev podstrešja v pisarniške prostore potegoval že nekaj let in bil tudi že trikrat tik pred tem, da z deli začnejo. Pripravljene so bile že pogodbe z izvajalci, vendar je Center vedno znova potegnil kratko oziroma so v zadnjem času imele prednost novogradnje in tisti Centri, ki so morali reševati prostorski problem zaradi denacionalizacijskih zahtevkov. Pa vendar so v rokah že imeli prispevek občine, ki so ga namenili za pripravo dokumentacije, ter ob tem še močno podporo občinskih mož. Tako so uspeli na razpisu v lanskem letu. Izvajalca del, to je Gidos Lendava, je izbralo pristojno ministrstvo, ki je tudi zagotovilo, da bo, ko bo sprejet proračun, nakazalo potrebni denar za dokončanje investicije.
»Prostori za delo s strankami bodo tako primernejši,« je ob tem povedal direktor murskosoboškega Centra za socialno delo Anton Petkovič. Prostorka stiska je bila že takšna, da sta v enem prostoru delala po dva strokovna delavca, tako da če so hoteli zagotoviti intimnost pri delu s strankami, je eden od sodelavcev moral zapustiti pisarno.	MH
Poklicni cilj - potrjen v praksi j
Izoblikovanje poklicnega cilja in poklicna odločitev je za vsakega učenca težka m S odgovorna naloga, zato ne more ostati le na ramenih učencev, pač pa je pri tem 0 potrebno sodelovanje vseh dejavnikov v šoli, družini in družbi nasploh J Pi
Ne sme nam biti vseeno, kje bodo naši učenci po končani OŠ nadaljevali šolanje in ali bodo uspešni in zadovoljni v svojem poklicu. Združiti vse te dejavnike v skladno celoto in tako tudi delovati, vplivati na mlade, ki se za poklic šele odločajo, je naloga, ki si jo zada vsak vodja poklicnega usmerjanja na šoli. Na OŠ Bistrica nam je to tudi uspelo.
Naloge poklicnega usmerjanja so bile usmerjene v delo predmetne stopnje - od 5. do 8. razreda, čeprav ne smemo zanemariti tudi učencev razredne stopnje, saj se tako delo praktično začne že v vrtcu, ko otroka sistemetič-no spremljamo, vodimo, usmerjamo, mu svetujemo delovanje pri nalogah, aktivnostih, ki ga zanimajo, mu ponudimo paleto raznovrstnih aktivnosti, kjer lahko preizkuša svoje sposobnosti ter si pridobiva spretnosti, znanje in navade na različnih interesnih področjih. Seveda je to delo zaupano predšolskim vzgojiteljem in razrednim učiteljem. Na predmetni stopnji pa to delo, razen pri pouku, vodi vodja poklicnega usmerjanja na šoli.
Največ dela pri poklicnem usmerjanju je v 7. in 8. razredu, vendar se tudi učenci 5. in 6.
razreda sistematično pripravljajo za prihodnje poklicno delo. Izobraževanje za 21. stoletje je usmerjeno v izobraževanje za najmanj tri poklice, v pridobivanje znanja, ki bo imelo transferno vrednost, ki se bo lahko vsak trenutek prenašalo z enega področja na drugo, da bo uporabno in da bo posamezniku pomagalo premagovati vse težave in ovire, ki ga pri prihodnji zaposlitvi in nenehnih odločitvah lahko spremljajo.
Program je usmerjen v doseganje glavnega cilja - izoblikovanje poklicne odločitve. Že v petem razredu vsaj dve razred-niški uri namenimo pogovoru o učenčevih interesih, uspešnih nastopih, vključevanju v različne. interesne dejavnosti ter spoznavanju različnih področij in možnosti udejstvovanja. Če želiš de-
javnosti spoznati, se moraš seveda aktivno vkjučiti vanje in tako najlaže spoznaš svoje sposobnosti in neodkrite talente. Zato je še posebno pomembno, kakšne dejavnosti razvijamo na šoli in tudi zunaj nje, kje in kam vse se lahko naši učenci vključujejo in preizkušajo svoje sposobnosti. Jim ponujamo dovolj široko paleto tehničnih, konstruktorskih dejavnosti, raziskovalnih in projektnih nalog, dramskih uprizoritev, problemsko inovativnih in drugih ustvarjalnih oblik dela, kjer se učenci preizkušajo in iščejo svoje nadarjenosti, sposobnosti? Kajti če nič ne poskušaš, potem tudi ne veš, kje je tvoje močno področje, na katerem lahko nizaš uspeh za uspehom in se potrjuješ. Znano je namreč, da se sposobnosti razvijejo le, če živiš v zato spodbudnem okolju.
Z učenci 6. in 7. razreda smo k izoblikovanju poklicnega cilja pristopili bolj konkretno. S praktičnimi vajami smo svoje lastnosti tudi ugotavljali, zaznamovali
smo tiste, kijih imamo, »H katerem poklicu bijihl^1 j rabili.
Željene poklice stno^' rali, se identificirali s sw
i au, jv __ zmožnostmi in sposodi j hkrati pa smo poklicen J tudi nazorno - na videnj i kjer so razen dobrih sn. kazane tudi slabosti ozrl {
Uspešna predstavitev na sejmu
Vse za otroka v Celju
Prava paša za oči
Posebno priznanje za podjetje Limos iz Ljutomera, med najboljša šolska glasila iz Pomurja pa so uvrstili OŠ Puconci, OŠ II M. Sobota, OŠ Tišina, OŠ Kapela in OŠ Turnišče
Konec maja je bila v Celju tradicionalna sejemska prireditev Vse za otroka. Sejem je bil prava paša za oči najmlajših in vseh drugih obiskovalcev, ki so v velikem številu lahko občudovali opremo, igrače, igralne kotičke ... skratka dosežke varovancev vzgojno-varstvenih organizacij in njihovih vzgojiteljic. Pripravili so tudi razstavo šolskih glasil.
Pomursko regijo je dokaj uspešno zastopalo več vzgojno-varstvenih organizacij, pozornost obiskovalcev pa so zbudile predvsem tiste z lendavskega konca. V kategoriji didaktičnih sredstev za šole in vrtce pa je dobilo posebno priznanje podjetje Limos iz Ljutomera za dopolnjeni igralni kotiček.
Bogata je bila tudi bera šolskih glasil. Organizatorji so bili prijetno presenečeni, saj so prejeli kar 210 osnovnošolskih glasil in 7 iz vrtcev. 6-čkanska komisija je v najožji izbor kakovostnih glasil iz Pomurja uvrstila glasila iz OŠ Puconci, II M. Sobota, Tišina, Kapela in Turnišče.
Po besedah Teje Valenčič, državne sekretarke v Ministrstvu za šolstvo in šport, pomeni že samo sodelovanje na tej veliki predstavitvi učenčeve pisane besede velik uspeh, priznanje in zagotovilo, da se nam ni potrebno,bati za prihodnost, kajti v naših osnovnih šolah raste obetajoči rod mladih pesnikov, pisateljev, novinarjev in raziskovalcev.
JANEZ KONKOLIČ
Tudi učenci (prodajalci) SETUAŠ M. Sobota osvojili naslove državnih pravakov
Trije odlični v tehniki prodaje
Pred kratkim je bilo 22. državno tekmovanje v tehniki prodaje za učence, ki se izobražujejo za poklic trgovca. V Sloveniji ima ta program 11 srednjih šol.
Učenci so tekmovali v sedmih disciplinah in kar v treh so bili najboljši iz Srednje ekonomske, trgovske in upravno administrativne šole M. Sobota. Tako je dosegla 1. mesto v konfekcijski stroki Silvija Sever, v prodaji bele tehnike je zmagal Sašo Banfi, Danilo Novak pa je bil najboljši v prodaji barv in lakov.
Vsekakor bi lako rekli, da je to izjemni uspeh dijakov omenjene šole, saj je njihovo število dosti manjše kot na šolah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Kopru, Novi Gorici, Brežicah in Slovenj Gradcu. Vse te šole so se uvrstile za Mursko Soboto, ki je osvojila v ekipni konkurenci 3. mesto. Za tako dobre rezultate imajo zasluge poleg učencev tudi njihov mentor prof. Jože Rituper, poslovodji trgovin, ki so pripravljali učencev, ter Veletrgovina Potrošnik.
J. G.
Uspešna ekipa tekmovalcev SE-TUAŠ M. Sobota z mentorjem.
ODLIČNJAKI TREH ŠOL V OBČINI ČREN-ŠOVCI - Biti odličnjak vseh osem razredov osnovne šole ni kar tako. To uspe le najsposobnejšim in najprizadevnejšim. Na treh osemletkah v Občini Črenšovci - OŠ Miška Kranjca Velika Polana, OŠ Prežihovega Voranca Bistrica in OŠ Franceta
Prešerna Črenšovci - se lahko ponaša s tem nazivom 14 učencev. Župan Anton Tornar je vse povabil na sprejem in pogovor (skupaj z ravnatelji), podelil pa jim je tudi knjižne nagrade. To je bilo zanje vsekakor prijetno doživetje.
(Foto: J. G.)
nosti posameznega r področja, ki Pa^sta/ težko premagati, cilj in poklicna iz	Tj
In v 8. razred^ poklica izdelana.	(J
prave na vpis, tve, še zadnji pog starši, učitelji in t 0W lavci in potrdiaZfeM praksi. Učenci 8•	ittit
Bistrica so imelimoj dan v delovnih pri samostojnih P stem poklicu, odločili. Tako s nih organizacijah/ o/, ci. Povsod so in po vtisih so j-a prij^b zelo zadovoljn_ SX j kušnja je mnog J	f
motivacija za d do pravega del še dolga pot,v jert tudi ničkajprtfj^
Po podatKi'7'ja « slovanjejez^ na PO najvheCg zlasti tistih, ki čajo in so b -e pose J brazbe. Zato J , J| darjeno zna"Lneri,1(l Ijenje in PerI"a° .s
zevanje.

. Tudi izobra^ t delavcev za hraževanje se P°mena za uspešno de j ^dno svetovanje k° za to na šolah Poria' k njka denarja. jUf Morda smo žeP^Jn N s' zatiskamo otip^/^ tualno resnico: komaj dovolj dobro Mladi od nas spreje note in vrednostnih J A Sd kot jim ga odn>er V Pili bomo mi deležni akti,
Z' ‘h
gal sti.
■ ■ aort K'
* w
11



MEDNARODNI PROJEKT TREH ŠOL - Na Osnovni šoli Sveti Jurij v Občini Rogašovci je bilo prejšnji torek nekaj posebnega. V gosteh so imeli po 12 učencev iz osnovnih šol Neuhaus (Dobra) na Gradiščanskem v Avstriji in Monošter (Szentgotthard) v Porabju, in sicer so prišli na sklepni del tridnevnega mednarodnega
projekta pod naslovom Mi in naši sosedje. Ta projekt so pripravili letos že petič, zato so ga tokrat poimenovali tudi Jubileji. Na tokratnem srečanju so najprej vse tri skupine učencev reševale skupno nalogo, in sicer so si širili znanje o Sloveniji, tako da so vpisovali na zemljevide imena rek, krajev in pokrajin, nato pa so se podali na
Besedil®""
^N19- junij 1997
f?bčine
dualna tema
Kam odteka občinski denar?
prejemanju posameznih občinskih proračunov so aktualni tudi zaključni računi Dor .CUnov za minulo leto. Iz njih je namreč dokaj razvidno, koliko denarja so posamezne dejavnosti in kolikšna so odstopanja od začrtanih ciljev.
Oci bodejo Ne terjatve!
Murska so->oviVletU1996 za22 N J nr ? presežkov od-l^°dki mestnega NNN' so znašali NknNrde t01arjev, NApN 1,89 m i-»^čnini nSeZek so Pokrili s NzeJlii°.SOjllom Sklada NibmLr sP°sojeni de-NprorA " 1Z sredstev le-oh;; nsko rezervo po t A’kto 1996lnskem Ptoraču-1 Njena tV.znesku nekaj ?V|ia0,5 o?,tolarjev, kar pre-Na izd|nt0lka Prihodkov Na N'" iz ^edstev ts||»aLB}J° kot depozit pre-Kiv rskobanko. N^^-dajepo-i PotN313 nal°žbe, il ŽNeocen'i aj0 ’n katerih
^ .Nmprei V NnMšehTPribllŽno
P>a Vzbu-ia Ji	? Po katcrem
j L’ bilijona t ^sku nekaj } NC °arjev’ ki ’z J bl!ance- Pri 3 l M?tnejŽa terjatev
ocenjena na dobrih 17,2 milijona SIT. Ta znesek je tudi prijavljen kot zahtevek iz stečajne mase tega podjetja. Sporna terjatev okrog 7,5 milijona tolarjev do Pomgrada Nizkogradenj pa izhaja iz avansa za gradnjo čistilne naprave, ki je ostal neporačunan ob stečaju tega podjetja. Ker pa so omenjene terjatve v celoti odpisane, so plačila ob delitvi^te-'čajne mase predstavljala prihodke.
računska sredstva niso bila uporabljena tako, kot bi morala biti. Ravno pri vodovodu Beltinci-Lipa, za katerega je bilo z rebalansom namenjenih 12 milijonov tolarjev, iz zaključnega računa pa je razvidno, da je bilo sredstev kar za 7 milijonov SIT več, se je to najbolj pokazalo. Ta denar naj bi porabili za nakup cevi, pri čemer je bil izražen dvom o tako visoki postavki.
Zamujeno je težko nadomestiti
V Občini Beltinci pa so nekatere postavke lanskega zaključnega računa dokaj visoke, čeprav zagotavljajo, da sta bila finančno materialno poslovanje in poraba proračunskih sredstev v okviru sprejetih sklepov občinskega sveta. Pri tem bode v oči, da beltinska občina za gradnjo vodovoda Beltinci-Lipa ni dobila državnega denarja za demografsko ogrožena območja, ker je preprosto zamudila rok za predložitev ustrezne dokumentacije. Del krivde pripisujejo podjetju VGP, ki bi moralo poslati projekt, prav tako pa ni bilo gradbenega dovoljenja. Zato je izražen dvom nekaterih svetnikov, češ da pro-
Amortizacija nad mejo, transferji pa pod njo
Po bilanci zaključnega računa proračuna Občine Puconci za leto 1996 je bilo prihodkov za nekaj nad 350,3 milijona tolarjev, odhodkov pa za dobrih 350 milijonov. Nerazporejene prihodke v višini 354.722 tolarjev so prenesli med prihodke letošnjega proračuna. In kje so določena večja odstopanja? Pri prihodkih velja omeniti, da so se pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest povečale za 43 odstotkov, požarna taksa pa za 40 odstotkov. Prav tako je višje, in sicer za 28 odstotkov, sofinanciranje lokalnih cest, kar je posledica plačila KS Bodonci za ce-
esne industrije,
^Hodoš-Šalovci
Ječalo se je iti na svoje!
<N. V Nemških mn
y	i v dveh letih in pol zagotovili celo šest
N d nern^h mark drugega kapitala, potem lahko seje lokalna samouprava pri njih zares obnesla
'5
isim,
zgra-i7 NN’ kiN *n novo Z avredni p° W\NtuNe8a sov ’K%NllicnSemena P«’
i N
/	izdehv'rni,n stro'
SKNol0Ja ^e-
- t0V,li 70,1
A Ni’ "<šte| ko ,r8ovi-
NNSjhS° “rcdili
. Ne ?di,i tN 8ozd’ S iSNmrliške A ^SOrJ^ohjek-ANi J°n°V to-
/ »n
V K
nJa vredni zelo boli raz-
NE SKRIVA OPTIMIZMA - Aleksander Abraham, župan Občine Hodoš-Šalovci. Foto: M. J.
žava. Prav s tem in podobnimi projekti nameravajo konkurirati na mednarodne razpise. Velika želja je, da bi dokončno uredili in za stalno odprli mejni prehod Če-pinci-Verica. Le-ta je namreč zajet v meddržavnem sporazumu s sosednjo Madžarsko, podpisanem- že leta 1992. Pri tem je Občina Hodoš - Šalovci z denarjem iz občinske blagajne pripravljena sofinancirati asfaltiranje okrog 1,1

% g ;tre. InJ'n'Maj
(j kVlNani N 20
A H Uknie.'- 1 pa SNiN na^tVa in
X£C1niah-htev ljudi
Ne gre pfezreti, da dajo v Občini Hodoš - Šalovci precej na uresničitev več projektov, kjer računajo tudi na denar iz programa Phare. V prvi vrsti omenjajo krajinski park Goričko - Orseg -Raab, za katerega je že izbran logotip. Spodbudno je, da so pri tem sodelovali tudi učenci in učitelji mentorji z njihovega območja. Poleg tega pripravlja podjetje Sinergija projekt CRPOV za več goričkih občin. V ta namen so organizirali več delavnic. Nič čudnega, če je določen znesek gmotnih sredstev zagotovila tudi dr-
kilometra dolgega odseka ceste do omenjenega mejnega prehoda. Za elektriko in vodovod pa je itak že poskrbljeno.
Upoštevanti moramo, da bo na območju Občine Hodoš - Šalovci v prihodnje speljan pomemben potniški in tovorni promet po sodobnih železniških tirih. Pri tem bo Hodoš mejna postaja, kjer bo možnost za nakladnje in razkladanje tovorov za lokalne potrebe, kot je, denimo, za obrat Semena KZ Panonka na Hodošu. S tem bo mogoče zaposliti tudi več domačinov. MILAN JERŠE
sto Vadarci-Kruplivnik, pri čemer bi morali ta delež poravnati šele v letošnjem letu. Večja odstopanja pa so pri prihodkih za sofinanciranje vodovodnega omrežja, saj so dosegli le 40 odstotkov predvidenega zneska. Do tega naj bi prišlo zaradi izpada predvidenih sredstev, ki so bila nakazana iz računa Mestne občine Murska Sobota za primarni vod do 23. januarja 1996, ker so bili upoštevani že pri prihodkih za leto 1995.
In kako je z odhodki? Sredstva za delo občinskih organov in zavodov so se povečala za 9 odstotkov, sredstva amortizacije pa v povprečju celo za 315 odstotkov, kar pojasnjujejo zlasti z načinom nakupa sredstev v letu 1996. Po drugi strani pa so bila sredstva, namenjena za transferje, dotacije in subvencije, realizirana komajda 84-odstotno. Ti odhodki so manjši zaradi odprave posledic toče v letu 1996.
Spodbudnejše pa je, da so naložbe v komunalno infrastrukturo večje za 5 odstotkov od prvotno predvidenega zneska. To se je zgodilo zaradi prednostnega programa krajevnih skupnosti (celo 63 odstotkov nad načrtovanim), kjer so v veliki meri vključena tudi sredstva za gradnjo mrliških vežic.
Poraba krepko nad slovenskim povprečjem
V Občini Moravske Toplice ne skrivajo zadovoljstva nad doseženim v preteklem letu. To velja v prvi vrsti za številčno majhna naselja z relativno velikim ozemljem in s tem večjo porabo na prebivalca, ki so pridobila marsikatero naložbo.
Kljub temu pa ne gre prezreti nekaterih osnovnih značilnosti lanskega zaključnega računa proračuna, ki jih dokaj nazorno prikazujejo tabele. Ob manjšem deležu države od pričakovanega se je morala bistveno bolj angažirati lokalna skupnost na čelu z občino in posameznimi krajevnimi skupnostmi. Tako je znašal delež občine približno 58 odstotkov vsega potrebnega zneska, medtem ko seje delež krajanov v okviru krajevnih skupnosti povzpel na 30 odstotkov. Vse to je seveda moralo vplivati na zadolženost moravske občine, saj znašajo terjatve približno 200 milijonov tolarjev. Koliko so na ta račun prikrajšani v manjših naseljih, pa je seveda poseben problem.
Omeniti velja tudi delež sredstev občinskega proračuna, ki ga ta namenja naložbam. Ta namreč dosega že 40 odstotkov vse porabe, kar je krepko nad slovenskim povprečjem in kar za 400 odstotkov več, kot to dovoljujejo ovrednotena merila resornih ministrstev. Poleg tega nekatera naselja bistveno odstopajo od povprečja.
Pri tem je treba imeti pred očmi dejstvo, da je naložbeni ciklus na področju komunalne in družbene infrastrukture v moravski občini komaj začet in daje do leta 2005, ko bi morala biti ta osnovna infrastruktura vzpostavljena, še kar veliko časa.
MILAN JERŠE
Občinski svet Občine Puconci
V pasti pravil še o cestah in društvih
S tokratne 23. seje Občinskega sveta Občine Puconci, ki je potekala v znamenju sprejemanja številnih odlokov, velja poudariti dve zadevi
Prva se nanaša na podpis pogodbe s podjetjem Pomgrad Nizkogradnje iz Murske Sobote o obnovi in asfaltiranju cestnega odseka Poznanovci-Radovci v dolžini več kot 1,4 kilometra. Vrednost pogodbenih del ocenjujejo na skoraj 40 milijonov tolarjev. Hkrati so puconski svetniki dali pobudo za prekategorizacijo lokalne ceste Černelavci-Marti nje v regionalno.
Druga zadeva, o kateri so spregovorili na seji občinskega sveta dokaj kritično, pa je uveljavljanje določil novega zakona o društvih v praksi. Ugotavljajo namreč, da bo v prihodnje onemogočeno točenje pijač, ki je v preteklosti predstavljalo velik zaslužek raznih društev, predvsem gasilskih, in nogometnih klubov ob organiziranju številnih prireditev. Zato so se zavzeli za spremembo te omejitve.
Sicer pa so puconski svetniki največ časa porabili za obravnavo posameznih členov predlogov in osnutkov odlokov. Tako so med drugim prižgali zeleno luč za odloka o gospodarskih javnih službah in ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Puconci. Nič manjšega pomena niso odloki o obvezni uporabi javne kanalizacije, plakatiranju in reklamiranju ter o pokopališkem redu. Svetniki pa so se odločili, da po hitrem postopku osnutek odloka o občinskih upravnih taksah preoblikujejo v predlog, ki so ga zatem tudi soglasno potrdili.
Na seji pa so pregledali tudi posamezne statute krajevnih skupnosti in podali soglasja k tem dokumentom. Prav tako so bili za objavo razpisov za malo gospodarstvo in kmetijstvo, s čimer bi omogočili večje subvencioniranje obrestne mere teh dveh pomembnih gospodarskih dejavnosti.
MILAN JERŠE
Se zgodovina v Radgoni ponavlja?
Začel voziti proračunski vlak
Prejšnji četrtek je bila na dnevnem redu občinskega sveta tudi prva obravnava predloga o poračunu za leto 1997
Proračun je težak 903 milijone tolarjev, od tega je 525,5 milijona tolarjev predvidoma namenjenih za tekoče obveznosti, 377 pa za investicijske. Pričakovanja, da se bo pri proračunu zapletlo, so se uresničila. Svetniki se niso strinjali z županovim predlogom, saj so prepričani, da bi lahko proračun še povečali, imajo pa tudi svoje videnje o prerazporeditvi proračunskih sredstev. O proračunu niso odločali, ampak so sprejeli sklep, da bodo čez dva tedna nadaljevali s sejo, do takrat pa bodo poskušali narediti usklajen odlok proračuna.
Enoglasna ugotovitev odborov je bila, da so postavke prihodkov iz različnih taks prenizke ter da se morajo ponovno ovrednotiti. Vinko Rous je bil mnenja, da bi morala biti vsaj za 25 milijonov višja, več prihodkov naj bi prišlo od traktorskih taks, komunalne takse, takse za obremenjevaje okolja, občinske takse za obremenjevanje vode in drugih. Med drugim pa je Anton Tropenauer povedal, da želi, da je občinski svet sproti obveščen o vseh finančnih sredstvih.
Andrej Ritlop pa je v svojem daljšem govoru razložil, da proračun ne odseva dejanskih potreb občanov in da sta morda v ozadju interes posameznika in čista ignoranca župana, ki ne skrbi za enakomerni razvoj občine. Osredotočil pa se je predvsem na Apaško dolino in številne tamkajšnje probleme: cesta Vratja Vas-Konjišče, pitna voda, ekološki problemi'1... predlagal pa je, da bi lahko občina svoje bogastvo, gramoz, bolje izkoristila ter da bi proračun moral namenjati vsako leto za vsaj deset kilometrov ceste denarja.
Janez Perko se je zavzel, da bi bilo potrebno več sredstev v letošnjem letu nameniti za malo gospodarstvo, kajti lani sredstev niso dobili, zato bi po njegovoem mnenju morali štartati vsaj z dvanajstimi milijoni tolarjev. Franc Fašalek je bil mnenja, da dobijo čebelarji občutno premalo sredstev.
Nasploh pa so bili svetniki prepričani, daje za Komunalno podjetje namenjenih premalo sredstev, več pa bi bilo potrebno tudi sodelovanja in dogovarjanj, županu pa so očitali, da bi jirn že moral nakazati sredstva. Svetniki so se zavzeli za to, da bi pri oblikovanju izhodišč dejavnosti komunalnega podjetja v letošnjem proračunu moral sodeloval tudi direktor Komunale. Župan Miha Vodenik jim je razložil, da jim bo sredstva nakazal, vendar se bo potrebno prej dogovoriti, koliko. Dodal pa je, da ne more plačevati vnaprej, ampak šele po opravljenem delu.
Povzetek vsega povedanega pa je naredil še Feliks Petek, ki je našel dodatni vir financiranja od prodaje občinske stavbe podjetju Gea, zmanjšal pa bi tudi postavke za Rdeči križ, ZKO in šport.
Eden zanimivejših pa je bil predlog svetnika, naj se sprejme sklep, da se k odloku o izvajanju proračuna k stavku pripiše, da je za izvajaje proračuna odgovoren župan ali oseba, ki jo določi občinski svet.
V osmih dneh bodo tako skupina svetnikov in župan, sodelovali pa bi naj tudi predstavniki krajevnih skupnosti, poskušali pripaviti proračun, ki naj bi bil odsev realnih možnosti. Če pa jim bo to uspelo, pa ne bomo videli 24. junija, ko naj bi o odloku proračuna odločali, temveč skozi vse leto, ko se bo proračun realiziral. Tako, proračunski vlak je speljal, nekoliko pozno, ampak samo da bodo potniki zadovoljni in bo vlaku uspelo pripeljati na cilj. Lanski namreč še vedno nekje blodi.	ANR
8
intervju
vestnik, 19.
Intervju z Markom Slokarjem z MOP-a o odpadkih in javnih službah
Odpadki - državni in/ali lokalni problem
Fra
Marko Slokar, državni sekretar na okoljskem ministrstvu, ima pripravljenih kar nekaj pomembnih predpisov; nekateri že skoraj predolgo čakajo v predalih ali v skupščinskih klopeh, med njimi tudi Strategija ravnanja z odpadki, ki ji je državni svet očital, da je premalo ambiciozna, ker tudi leta 2010 še vedno predvideva povečanje količin odpadkov. Marko Slokar trdi, da se tudi v Evropi količina odpadkov kljub vpeljanim sistemom zbiranja in predelave po sedmih letih še vedno povečuje. Morebiti številka 50 do 60 tisoč divjih odlagališč v Sloveniji ni dokončna. Če se hkrati z vpeljevanjem višjih cen odvoza odpadkov ne bo povečal tudi nadzor, torej če občine ne bodo imele svojih komunalnih inšpektorjev, se lahko zgodi, da bodo vsako leto večji del proračuna morale nameniti za odstranjevanje divjih odlagališč - ljudje bodo še naprej vozili smeti v naravo, če jih to ne bo nič »stalo«.
Kakšno je ali mora biti sodelovanje države in lokalnih skupnosti pri reševanju problema odpadkov?
V Zakonu o varstvu okolja je v 26. členu zapisano, da je odlaganje ostankov odpadkov v pristojnosti lokalnih skupnosti in njene obvezne lokalne javne službe. Problem je v tolmačenju, kaj je to ostanek odpadka - tu je mišljeno, daje nekdo že predhodno z ločenim zbiranjem odpadkov preusmeril različne vrste odpadkov v snovno reciklažo, energijsko izrabo, kar je ostalo, pa odložil na neko odlagališče. Zakon je tudi določil, daje ravnanje s komunalnimi odpadki, torej zbiranje, tudi obvezna lokalna javna služba. Problem^ pa je v tem, da je zakon tukaj zelo slabo razmejil to pristojnost in določa, da je ravnanje z drugimi vrstami odpadkov - recimo visokokaloričnimi, biološkimi itd. -, ki jih prav tako dobimo iz sistema ločenega zbiranja odpadkov, predmet republiških javnih služb. S tem je prenesel pristojnost z lokalne na državno raven, kar je povzročilo določene težave pri razumevanju razmejitve pristojnosti pri ravnanju s komunalnimi odpadki, ker država ni bila sposobna hitro razviti sistema republiških javnih služb. Vprašanje je tudi, ali je to primerna oblika, kajti če pogledamo, kako to opravljajo zunaj, vidimo, da je zelo malo državnih javnih služb za ravnanje z odpadki, ampak je to v glavnem prepuščeno trgu. Odpadek je namreč tudi blago in po evropski direktivi in tudi po sklepu evropskega sodišča je to potrebno pod določenimi pogoji prepustiti trgu.
Problem pa je tudi v tem, da je ravnanje z odpadki zelo kompleksna zadeva in je v primeru’investicijsko in organizacijsko šibkih lokalnih skupnosti nemogoče izpeljati tako obsežen projekt, kot je projekt ravnanja z odpadki. Drugi nivo pa je samo še država. Vmesnega regijskega nivoja, kjer bi se to lahko kakovostno reševalo, pa ni. Strategija ravnanja z odpadki je predvidevala regijski način reševanja, saj edino na ta način lahko dvignemo kakovost ravnanja z odpadki na višjo raven. Vsekakor nismo in ne moremo biti za to, da vsaka občina zase rešuje problem ravnanja z odpadki. Žal mi sedaj nimamo nič drugega kot lokalni in državni nivo.
Ali na kakšen način spodbujate občine, da se združujejo, čeprav še ni regij?
Da, občine spodbujamo, da se združujejo na nekem interesnem regijskem principu in probleme ravnanja z odpadki rešujejo skupno. Tako bi prišli tudi do regijskih centrov ravnanja z odpadki, kar je za tako majhno populacijo in razpršeno poselitev, kot je v Sloveniji, edino možna in ekonomsko sprejemljiva rešitev. In zaradi tega smo po strokovni in finančni plati pripravljeni spodbujati samo projekte, ki zajemajo neki regijski princip, ki rešujejo problem več občin.
Ste to načelo upoštevali že pri natečaju za dodelitev nepovratnih sredstev, ki se je končal v petek?
Ministrstvo za okolje in prostorje že pred petimi leti izdalo Zakon o varstvu okolja - Vse do danes manjkajo podzakonski akti, ki bi urejali ravnanje z odpadki
Točno tako. Mi ne podpiramo pobud posameznih občin, da bi vsaka zase reševale ta problem, ker ga ne morejo rešiti kakovostno in na višji tehnični ravni pa tudi ne cenovno primerno. Zato je ta pristop edini, ki ga podpiramo in takim projektom tudi dajemo strokovno, politično in finančno podporo v obliki nepovratnih sredstev in posojil ekološkega sklada.
Finančna pomoč pa je predvidena samo za objekte in tehnologije, ne pa za logistiko. Zakaj?
Zaenkrat financiramo objekte ih tehnologije, torej ureditev odlagališč po novih predpisih, ki so zaenkrat še v pripravi. Ravnokar pripravljamo tehnični predpis, pripravljen bo v enem mesecu, ki je v skladu s predlogom evropske ko-
nega koncesionarja, ki bi ponudil svojo storitev, če bo vedel, da ne more prosto oblikovati cene, ampak jo določa država.
V najslabšem položaju bodo stranke: komunalci bodo na primer prosto oblikovali cene glede na težo ali volumen odpadkov, ne bo pa hkrati rešen odvoz sekundarnih odpadkov: stekla, papirja, plastike, pločevink...
Ja, to je pa zdaj večji problem! Mi pripravljamo splošni predpis, ki bo harmo-niziran s predpisom Evropske unije, to je predpis o odpadkih. Kako mu bomo rekli, še ne vemo ...
Je smiselno prepustiti oblikovanje cen komunalnih storitev občinam in podeljevati koncesije, dokler se ta generalni problem ne bo rešil...
Zakaj Pinus Rače ni vključen v krog koncesioniranja z določenimi obveznostmi - zdaj je monoplist, ki lahko tiste, ki zbirajo nevarne odpadke, v vsakem času pusti na cedilu?
Mi pripravljamo predpis o odstranjevanju fitofarmacevtskih pripravkov; delo je v sklepni fazi in ga bomo dokončali v najkrajšem času. Rešuje tudi problem koncesioniranja in mislim, da bo s tem ta problem rešen. Je pa treba vedeti nekaj: v tetn trenutku lahko mi varno in ustrezno odstranimo fitofarmacevtske pripravke edino v Pinusu Rače, ki je monopolist. Druga varianta je, da te zbrane pripravke izvozimo. V prihodnje bo na enotnem evropskem trgu drugače, možnosti bo več, odprtost bo večja kot sedaj. Ni pa pričako-
ponovno prihajalo do takih bi zato, da bi zmanjševali stroš^ ■ vci to raje metali v zabojnike za
nalne odpadke, bo tu nastop" cija, ki bo ugotavljala, da se odn izvaja v dogovorjenem obsegu.
tik, to; »kr ■ti
itn Sili
Je pa zato zelo uspešno cidov in drugih nevarnih1 J posebnih akcij po krajih?^11 I akcij ne bi kazalo podpreti. J
Gre za dva sistema, kijUf^ no tudi ohraniti. V okviru 10^^ ranja komunalnih odpadkovsa® I. dvideli, da naj bi se ločeno nevarni odpadki po gospo^^ gre za manjše embalaže ram' macevstkih pripravkov. Pa je zbiranje embalaže, kjJ J; večjih porabnikih, kjer so vecjri stva, velike kmetije. Tam ? jrT moremo govoriti le o nevarni j to nalnih odpadkih, temveč je
H H
(ost
•k

misije iz marca letos in je narejen po predpisu o gradnji, obratovanju in zapiranju odlagališč, ki je veljaven v Nemčiji. Ta relativno oster predpis deli odlagališča v tri skupine (mi bomo imeli predhodno štiri), in sicer za nevarne, nenevarne in interne odpadke, mi pa bomo imeli zaenkrat še komunalne odpadke. Tehnični predpis pa bo povečal tudi stroške odlaganja.
Kaj konkretno pomenijo novi predpisi za odlagališča, se bodo morala katera zapreti?
N glavnem se bodo morala odlagališča zapreti, kajti niti^no ne zadošča oziroma jih je zelo malo, ki
Državni sekretar ministrstva za okolje in prostor Marko Slokar: »Seiigati ali ne sežigati, to je zdaj vprašanje? To je moderni Hamlet.«
v minimalnih razmerah zadoščajo temu predpisu, ki bo začel veljati še letos. Seveda je predvideno prehodno obdobje in v tem času se bodo morala obstoječa odlagališča zapreti ali urediti po veljavnem predpisu. Z novim letom bomo začeli pobirati tudi »takso na odlaganje« po modelu, ki je kombinacija angleškega in našega modela.
Ta taksa naj bi bila - kot je sedanja taksa za onesnaženje vode - prihodek integralnega proračuna, vendar v primerih, ko bi občine ali združenja občin prijavila investicijo, bi bila ta taksa namenjena njim oziroma konkretni investiciji in bi jo občina lahko zadržale zase.
Zakaj se nekako ne določi enotno obračunavanje cen storitev, da bi vedeli, ali se računa po zabojniku, po teži odpadkov ali po kvadratnih metrih stanovanja?
Mi smo pripravili minimalni standard in obliko načina obračunavanja ravnanja z odpadki - vsekakor kvadratni meter stanovanjske površine naj ne bi bil več praksa, ampak bodo to oblike volumenskega merjenja ali tehtanja, ki pridejo v poštev za obračunavanje stroškov ravnanja z odpadki. Torej: volumen ali teža. Hkrati spodbujamo ločeno zbiranje odpadkov, pripravili pa smo tudi že metodologijo za oblikovanje cen komunalnih storitev, saj menimo, da bi morale biti te cene zunaj neposrednega nadzora in omejevanja vlade, tako da bi jih oblikovale občine.
To je lahko zelo tvegano?
To je seveda tvegano. Toda če tega ne bomo naredili, ne bomo mogli vpeljati sistema koncesioniranja teh javnih služb, kajti ne boste dobili nobe-
Ne, to delamo vzporedno. Problem sekundarnih surovin se rešuje vzporedno, predvsem zato, ker vidimo problem predvsem v tem, da Zakon o varstvu okolja ni določil odgovornosti proizvajalca nekega proizvoda za proizvod, ko ta proizvod postane odpadek. Torej odgovornost za odpadek je najprej pri proizvajalcu. Ko bomo mi s tem predpisom to odgovornost vpeljali, bo najprej tisti v trgovini, ki prodaja, oziroma tisti, ki to proizvaja, dolžan vzeti to nazaj in poskrbeti za varno odstranitev. Torej, tudi kupec bo lahko v trgovini zavrnil embalažo in rekel: embalažo bom pustil kar pri vas, mene zanima samo izdelek, ki sem ga kupil. To ne velja le za domače proizvajalce, ampak za vse, ki na našem trgu dajejo v promet proizvode. Torej velja tako za proizvajalca kot za uvoznika in trgovca določenega izdelka.
Vlogo države pogrešajo predvsem pri dokončnem reševanju odpadkov - sekundarnih surovin, da se ne bi dogajale zadeve kot s papirnico, ki ni hotela vzeti doma zbranega starega papirja?
Mi zdaj pripravljamo tudi instrumente, s katerimi bomo poskušali urediti trg sekundarnih surovin, drugače le-ta ne bo mogel zaživeti. Problem je v tem, daje teh surovin na domačem trgu premalo - tudi, če bi jih zbrali vse -, da bi pokrile vse potrebe papirnic. Po drugi strani pa jih je preveč za odlagališča. In še nekaj je: cenovno se ne izide, kajti pri nas je strošek pobiranja papirja zelo velik, drugod pa lahko dobi papirnica zaradi različnih subvencij sosednjih držav tako zbran sortiran papir po relativno nizki ceni; tu je še' pomembno nihanje cene celuloze, ki se spreminja v nekih intervalih.
vati, da bi imeli na območju majhne Slovenije več konkurenčnih firm, ki bi se s tem ukvarjale.
Gre za majhne količine teh odpadkov. Predpis, ki . ga pripravljamo, uvaja dajanje dovoljenj za opravljanje te dejavnosti ravnanja z odpadki vsakomur, ki se izkaže, da je za to sposoben. S tem se za večje število vrst odpadkov odpira prosti trg. Za tiste odpadke, za katere ni zanimanja, bo potrebno razmišljati o podelitvi koncesije. Za nekatere -npr. za odpadna olja-je zanimanje večje in ni potrebe, da se daje koncesije, torej da se nekomu dodeli koncesijo. Za to
I1H1I11H UkipauAin, —— odpadek, ki nastaja v vodnje, in gaje potrebno reš111 J . ben način. Tu so količine večje. Oboje pa daje ustmf^p kajti tudi iz komunalnih odf I treba odstraniti nevarne odPA
Mi včasih zelo podcenjuj1 ‘J ljudi in vnaprej dvomimo o akcij. Ljudje relativno hitt° v A takšen način urejanja. potem, ko se ljudje tega ukine ali pa se ločeno A to skupaj odpeljejo na moramo zdaj zagotoviti, daJI
H
Hi
Hi
ločeno zbrani odpau^ - )(1 Prej. Žal v tem trenutku se vzpostavljene infrastruk^ vse absorbirala. Morebiti ‘m Pir, steklo, PET-embalažof^
vrste plastike.
E Talumu ^r^eVj„ailki>',i,S niča komunalnih o
‘in:
H
vzhdno Slovenijo? ■
Sežigati ali ne sežigafijJV^
vprašanje? To je moderni n me ne bi imeli za pirom‘.M Pojasnil: zelo velika goV3 žganju, na drugi strani zdgifhJ ■ ^ša
ziganju, na — .Našasu- i dpora sežiganju-nanja z odpadki je^, ^
je izrazilo željo več firm, in ker lahko znižamo ceno le s konkurenco, je to zaželjeno.
Je v Sloveniji že razvit ekobiznis?
Ekobiznis ... mogoče se to preveč potencira. V nekem urejenem sistemu je s tem lahko določen profit. Mislim, da v Sloveniji tega še ni toliko, morebiti za odpadna olja, destilacijo topil, obdelavo galvanskega mulja. Nekaj tega je že, vendar relativno malo. Priložnosti je še veliko, mi smo celo predvideli, da naj bi to bila neka nova veja industrije, ki bi zaposlila določeno število ljudi in ustvarjala neko novo vrednost, čeprav vemo, da je bilanca taka, da nekdo mora nekaj na koncu tudi plačati. To pa mora plačati tisti, ki ta odpadek proizvede.
Kako prisiliti trgovce, da bodo sodelovali npr. pri zbiranju odpadne embalaže fitofarmacevtskih sredstev in je ne bodo nalašč metali med komunalne odpadke, samo da ne bi plačali odstranitve?
Predpis, ki ureja zbiranje fitofarma-cevstkih sredstev, je v sklepni fazi. Tak pilotski poskus Saubermacherja Komunale je bil brez kakšne solidne podlage, samo na osnovi dogovora; zavestno
nanja z odpadki je
reciklažo, ni usme J gVfOp j hi smo se zgledoval.
Problem pa je ’
20 let za Evropo J % ga kot neurejena^ obfatejj v staviti infrastruk ’ do^J) predelavo. Je z*
ces. Poleg tega je >ti J/ \ šljivo z vidika m koto JZ A rabe. In tudi po
hitp dvakrat ali tri . 1° .uil k
reciklažo, ni usi
rabe. In tudi P°
bite dvakrat ali
no nekje sežga i- 0 in1 Z trdijo, da mi žigati. To je zavajl koUkoemisijnas® glob M
odlagališč; z
naževanja narejeno J njšo škodo. Kr
druge možnosti žjgaftf$3 A odpadkov kot s» J X fantaziramo o sn febUJ ./U k h snovno reciklaž P velijo / A
S
Pa še surovinska -fovin je premajhna. majhna, da bo zelote2 j stem snovne reciklaž ,
V tem trenutku Je ctJi, termični obdelavi P^abiti, da je potre^^ me usmeriti v zmanj odpadkov pri izv°rU' manj odpadkov.
smo se odločili, da to naredijo, da vidimo, kakšni bodo rezultati. Zdaj bo izšel predpis, ki bo to reguliral. Če bo
MEN J A L N I C E
E NK A 89
Lendavska 19, Tel.: (069) 24
. ^eC
Ugodna prodaja deviz n (s čeki tekočega računar
Z NAMI V SVET - MENJ^Z
be
19. junij 1997
^Tulturna obzorja
Mesaričev Ars moriendi
nas šokirajo različne stvari. Ena od zadnjih takih je plakat v'J ^^dnega bienala male plastike, ki ga je oblikoval akad, slikar W eSa^. $re namreč za plakat, na katerem je reproducirana fo-»ja na patologiji izrezanih človeških možganov. Kaj je torej namen ptokata, ki nam ne omogoča estetskega ugodja? Sama aluzija na >>racionalistično« ali konstruktivistično umetnost, v katere im, 7,13- bienale, je preenostavna, da bi lahko bila veljavna. Očitno Pl namera globlji pomen.
Itn »en? na vsak nač’n morbi-Utičun-V3 Pr‘VSem tem Me" *smriiA° Za naslajanje nad tol ori t ln tUj0 bolečino, ka-
• Scha. V to" Smrti Germana klanje 7®featruie šlo za
?ltScheVo sk?08 ° °Praviči niti >naiJ t Ie'H’ če bi še ^kbcev^SCha prav gotovo
. 0 kakn, azm'slek o živ-to umet °Stl živlJenja, o tni kot m°ž-
1>Mea^SmrtLTako da >ičS*Čevega Plakata no-
*HtS "^riemr momen‘ Stavi?’ Se,prav> za sn>rti; Ars Mo-
riendi je naslov niza priročnikov, ki so se začeli pojavljati ob koncu 13. stol.
Knjižice so predstavljale poseben izraz iskanja pravilnega življenja v luči pravilne smrti. Nadalje je to na pol abstraktna pra-fraza Mrtvaškega plesa ter ikonografskega motiva Treh živih in treh mrtvih, iz katerega izvira tisti znani rek: To, kar ste sedaj vi, smo bili mi, tisto kar smo sedaj mi, boste nekoč vi.
Na duhovni ravni obstajajo težave, ki so posledica enega od štirih temperamentov, melanholije, ki je vsaj od Aristotela dalje neogibna spremljevalka slehernega intelektualnega dela. Melanholični temperament je podvržen delovanju Saturna in se mu reče tudi saturnovski temperament. Enega od najsijajnejših literarnih zapisov o tem temperamentu zapiše Shakespeare v svoji tragediji Henrik IV.:
»O Bog, da mi je brati knjigo usode in videti, kako 'vam časov mena gore ravna z dolinami in kopno, že trudno čvrste trdnosti, pretaplja v morje; in drugič, videti, kako postaja obrežni pas vse preširok za boke Neptuna; s kako različno pijačo polni muhasti slučaj čašo minljivosti. Ko videi bi vse to, bi najsrečnejši fant, vedoč vnaprej, kaj vse ga čaka, kaj mu še preti, zaprl knjigo, sedel in umrl.«
Prav tako se človek ne more sprijazniti niti s svojim fizičnim propadom. Tako se recimo možgani, po pravilu stroke, tako ali drugače razrežejo in spravijo v trebuh lastnika; vse skupaj se zapakira v krsto, ki povprečno zdrži pred razpadom kakšno leto. Pa še takrat se pokojnikova pot ne konča. Ponovno se namreč začne, ko ni več nobenega svojca, ki bi oskrboval in plačeval za
grob. Tako tudi tisti znameniti Počivaj v miru ni drugega kot retorična cvetka, kajti skozi čas se grob prekoplje, kosti pa si najdejo domovanje v kdo ve kateri kostnici. Morda so ravno to tiste točke, s katerimi nas Mesarič s svojim plakatom sili v razmislek o našem duševnem in fizičnem koncu. Kajti slednjemu namreč nikakor ne moremo uiti. Kar pa se tiče naše duševnosti, je ravno umetnost tista točka, ki nam omogoča tako individualno kot kolektivno duhovno preživetje in spremembo žalostnega zapisa v tistem, kar je Shakespeare imenoval knjiga usode in nam govori isto kot iz Hipokratovih aforizmov prevzeta krilatica, ki pravi: Življenje je kratko, umetnost dolga, priložnost bežna, izkustvo varljivo, sodba težka.
ROBERT INHOF
Pohod po prleških poteh kulturne dediščine
V soboto je bil že deseti tradicionalni pohod po poteh kulturne dediščine, ki ga je organiziralo Turistično društvo Železne Dveri ob pomoči turističnih društev iz Banovcev in Pristave ter ljutomerske gimnazije.
Ta dan so se povabljenci, prireditelji in gledalci zbrali že ob devetih, kjer jih je najprej pozdravil ljutomerski pihalni orkester s svojim programom. Dobrodošlico s krajšim nagovorom sta vsem navzočim zaželela tudi* ljutomerski župan in predsednik turističnega društva. Prireditelji so bili še posebno veseli povabljencev s Ptuja, ki so se tudi to leto kot vsa leta poprej udeležili tega pohoda, saj so bili nekateri med njimi letos pohodniki že
Visoka raven muziciranja
Ljutomerski pihalni orkester kuda Ivan Kaučič neguje tradicijo ustvarjalnega snovanja - Spored zahtevnih glasbenih del
prenehal kupovati knjige *
W župani ne berejo knj g
knjižnice je v teh	ustavljen
l^Si^ začasno ne bo več kupovala knjin pro-l^ii! nadaljnie&a tudi ne sPreJemaJ jet, nove občine proračun "“Tv Ji države namenska sred-ik^^maZ6 ^ine, U vsako 'et0 dob,JO 0 ... ,.a jvuge namene.
K » knjižnic, pa ta sredstva
’ S • knpznica prikrajšana za okoli tri m J ^»2 obveznosti SP' ■	n? ed,no s°boška
nek' .ra Za kulturo dr.
4^ tega
S511 Potavna-Jer Ob-Preostalih d0 A?toii K, ’5 odstotka dol-677 tisoč, SvJdoa toiarjev ter tisoč tolar-
4
na
jev. Ravnatelj Jože Vuginec je povedal, da kljub tem težavam knjižnica nekaj knjig vednarle kupuje, vednar le določene novitete in posebno strokovno literaturo.
Nekaj težav je tudi s sofinanciranjem bibliobusa, katerega bodo morale po novem financirati posamezne občine, do sedaj je deloval poskusno in so zanj dobivali sredstva od države, delno pa se je delovanje pokrivalo iz soboškega proračuna. Bibliobus vozi po skoraj vseh vaseh devetih občin, od-
ziv pa je bil zelo dober s 13 204 obiskovalci v lanskem letu, ki so si izposodili 32 tisoč 808 enot gradiva. Vsem občinam so že poslali dopis, s katerim jim sporočajo, da bo po novem stala ura postanka 3383 tolarjev na uro. Nekatere občine so že poslale dopis, štiri pa še vedno omahujejo ali se ne strinjajo s ceno. Kot zgled naj navedemo samo to, da bi občino Gornji Petrovci biblio-bus za eno leto stal manj kot dvesto milijonov tolarjev. Ravnatelj Pokrajinske in študijske knjižnice Jože Vogrinec je povedal, da se bibliobus v tistih občinah, ki ne bodo želele poravnati stroškov zanj, ne bo ustavljal. S prvim septembrom bo potem bibliobus začel voziti po novem
dnevnem redu.
ANR
£

Občinsko središče Ljutomer se danes nedvomno uvršča med naša pomembna kulturna središča, saj se med drugim postavlja tudi z enim najboljših in najkakovostnejših pihalnih orkestrov v severovzhodni Sloveniji. Nič čudnega, saj tu negujejo tradicijo te vrste muziciranja že dolga desetletja.
Nedvomno gre za to zasluga predvsem glasbenemu pedagogu in dirigentu Ignacu Karbi, ki je zasnoval svoje delo tako, da se orkester lahko predstavi tudi s kompozicijami svetovno znanih skladateljev.
Tako so vrli ljutomerski godbeniki privabili tudi v petek, 13. junija, na svoj redni letni koncert v dom kulture v Ljutomeru številne poslušalce, ki so se jim predstavili z nadvse zahtevnim sporedom glasbenih del znanih komponistov.
Med njimi Wima Larsena (Koračnica in Samba), W.C. Handyja (Blues), Roberta Ma-cRaya (New St. Petersburg -Uvertura), Wilija Hautwasta (Simfonija Italiana - Simfonija), na sporedu pa je bil tudi Wim Lase-rams (Saxsamba - Samba), An-dre Waignen (Koncert suite -Suita), Adi Rinner (Bolero cha-
cha) in Manfred Schneider (Rock and Go).
Za ljutomerske godbenike ni bil pretežak niti slavni Offenbach, saj so za kakovostno izvedbo njegove kompozicije Can-can marsh poželi priznanje številnega občinstva.
Zagotovo je iskati uspehe ljutomerske pihalne godbe tudi v posebni skrbi za načrtno glasbeno vzgojo podmladka, saj zapolnjujejo svoje vrste v orkestru s talentiranimi mladimi slušatelji ljutomerske glasbene šole.
Tudi sam se pridružujem številnim občudovalcem ljutomerske pihalne godbe ter jim čestitam in želim obilo nadaljnjih uspehov pri njihovem zahtevnem snova-
nju.
JOŽE GRLEC st.
desetič. Nič manj pa niso bili veseli tudi gostov iz solkanskega planinskega društva, ki jih je bilo kar za cel avtobus, ter vseh domačih obiskovalcev in udeležencev tega pohoda, ki je bil letos med vsemi dosedanjimi najbolj množičen. Tako so se pohodniki po tej uvodni slovesnosti podali na pešpot, ki je imela začetek na Miklošičevem trgu in cilj v Radomerju. Glavni vmesni postajališči pa sta bili seveda v Radomerščaku v rojstni hiši doktorja filozofije, prava, častnega viteza in predvsem jezikoslovca Frana Miklošiča, in v Cerovcu, kjer je rojstna hiša Stanka Vraza - pesnika, zapisovalca ljudskih pesmi in pripadnika ilirizma. Na žalost je treba povedati, da imata obe rojstni hiši velikih mož le po eno spominsko sobo, pa še ti sta opremljeni zelo skromno, tako da si organizatorji upravičeno želijo izdatnejše podpore pristojnih ministrstev. Kot sem že omenil, je bil končni cilj pohoda v Radomerju, kjer je navzoče pozdravil poslanec iz Prlekije g. Špindler, medtem ko kulturnega ministra J. Školjča kljub obljubi ni bilo. Zato pa so se »na odru« zvrstili pevci iz Banovec, folklorna skupina Mak in tamburaši s Pristave ter tudi dijaki ljutomerske gimnazije z recitacijami. Tam je bila tudi razstava kulinaričnih dobrot iz prleške kuhinje, ki smo jih imeli obiskovalci priložnost poskusiti, in tudi manjša razstava predmetov, ki so bili včasih na kmetijah del vsakdanjika. Razstavo je kazil le prikaz gobelinov, saj bi bilo dosti bolje, če bi jo dopolnili z izdelki domače obrti, ki še živi v teh krajih. Celotna prireditev se je končala z razvedrilnim programom in željo prirediteljev, da bi
VESTNIK
. naslednje leto prišlo še več pohodnikov in da bi imeli vsi boljši odnos do lastne kulturne dediščine.
^dba, vredna pozornosti
Pri s°St dandanes, muzeju darovati kakšen predmet, posebno pa takšnega ki v tebi obuja spomine, ki ti pomeni osebno dragocenost
nikov prav tako simbolizira regeneracijo pa tudi maternico življenja.
Čeprav je duhovna kultura eno najslabše osvetljenih vprašanj prazgodovinske arheologije, se strokovnjaki čedalje pogosteje srečujemo s to tematiko in ji želimo posvečati več pozornosti,
r'
3
se zgodi, in ker se zgodi redko in ker j: predmet sSaSi?le vredno, da o tem izve sirsa javnost. G. po
delom skrbi, da lepo in
mislim na izdelavo učne m tunsticn '	„
S Gerlinec z imenom Fuks gra a’’	it pre-
L?°b°ta daroval prvovrstno okrašeno kamni P
1 pj bilo leta 1941 najdeno na	je e Jpa
4»^^ P«” KorOVCih- ino oiav ulo m ‘«d evidentirala bakrenodobno nasedi , P R.
svetovno vojno najdena kamni
iVi? oro'
'n > Pa n' -
z okrašenim kamnitim orodjem so

ali obrede čaščenja uporabljali tudi druge predmete, na primer lončene posode, izdelke iz kosti ali kamna ki so bili okrašeni z
Pr, 'ZnJem Mil%l^ da se

'ht Pa .cske vr-
^t^dje iz ^antene
znaki ali simboli. Medne sodijo tudi kamnite sekire ali tako imenovane kopače za obdelovanje zemlje, ki jih že po svoji rombič-ni ali triangularni obliki lahko povežemo z ženskim spolnim organom, so simbol plodnosti, ki je povezana z energijo oziroma z regeneracijo. Torej pomen teh kamnitih orodij je dvojen, z njimi se obdeluje zemlja, ki naj obrodi čimveč hrane, po obliki pa so tudi povezana s plodnostjo človeka in s tem njegovega ohranjanja.
Kamnita sekira iz Korovec je izdelana iz zelenkasto rjave kamenine, je preluknjana v zgornji četrtini, rombične oblike z ozkim čelom in rahlo zaokroženim rezilom. Sprednja in zadnja ploskev je rahlo polkrožno vdolbena. Vdolbino obdaja vrezana linija, ki poudarja romboidno obliko orodja. Iz linije v zgornjem čelnem delu sekire izhajajo tri tanke vrezane linije, ki se pahljačasto razširijo (romboidna oblika s črto na sredini ali dva sestavljena enakostranična trikotnika) in se stikajo s tankimi tremi paralelnimi linijami na obeh stranskih
ploskvah. Dvojne tri paralelne linije črt na stranskih ploskvah se pri štirih centimetrih dolžine skorajda stikajo (oblika črke V).
Vsekakor smemo okras na sekiri obravnavati kot neke vrste religijski simbol. Raziskave o povezanosti simbolov s predstavo božanskega so odkrile, da je znak V, dvojni V ali celo trojni V (kot je na našem orodju) znamenje za ptičjo boginjo, se pravi, da predstavlja znak ptico, ki ima več funkcij, in nekateri njeni simboli asociirajo na življenje in regeneracijo. Znak romba na čelnem delu sekire oziroma dveh trikot-
kot so ji v preteklosti. Poleg obravnavane okrašene kamnite sekire se bo obiskovalec na naši stalni muzejski razstavi srečal tudi z majhnim okrašenim idolom stilizirane oblike iz bakrenodobne naselbine v Bukovnici, ki prav tako rabi za rekonstrukcijo religije. Okras oziroma znaki na idolu predstavljajo religijske simbole: vodo kot vir življenja in obnavljanja. ptico kot polet duše ali obnavljanja življenja in romb kot maternico življenja. Na navzočnost religiozne sfere v bronasti dobi pa nas opozarja shrambena posoda s plastičnim okrasom
para vodnih ptic, ki ju obliva vodna gladina in jo lahko vidimo na razstavi Oloris v lendavskem gradu. Ptica, ki je vodilni sakralni simbol pozne bronaste dobe, simbolizira razmerje med nebom in zemljo, je polet duše, voda pa simbolizira življenje, je središče preporoda ali obnavljanja. Z religioznimi obredi darovanja zemlji ali vodam povezujemo zakladne najdbe pozne bronaste dobe, kot so bronaste sekire iz Trat, Ženika in Spodnjega Kocjana ali ovratnice iz Pertoče in bodala iz Bogojine. V rimskem času pa nas v religiozno sfero popeljejo gomilni pokopi domačinskega prebivalstva. Gomile kot nasute zemeljske gmote so bile najpreprostejša, najtrajnejša in hkrati dovolj pozornost zbujajoča oblika groba, ki je poudarjala individualnost posameznika in njegov pomen v politično in socialno razčlenjeni družbi.
Torej, ne samo predmeti, pridobljeni z raziskovanji, ampak tudi tisti, ki nam jih prinašajo v muzej posamezniki bodisi kot darila ali v odkup, bodo na stalni prenovljeni muzejski razstavi (odprla se bo 12. septembra) predstavljali bogato duhovno, umetnostno, socialno, kulturno in zgodovinsko dediščino pokrajine ob Muri in bodo hkrati pomemben člen v povezovanju in dopolnjevanju naše zgodovine.
IRENA ŠAVEL
10
O tem in onem
vestnik, 19. jn11^
Kaj se je zgodilo z radgonskim ravnateljem?
Po Gornji Radgoni in okolici so se razširile govorice, da so učenci na valeti pretepli ravnatelja gornjeradgonske osnovne šole Dušana Zagorca. Kaj se je dejansko dogajalo na valeti in pred njo, sem povprašal radgonskega ravnatelja.
Ravnatelj je že poprej telefonično zanikal vse govorice, hkrati pa rad pristal na pogovor, saj kot pravi, je že skrajni čas, da se pove, kaj je res. Ravnatelj trdi, da jasnega vzroka za te govorice ne pozna, dodaja pa, da je njihova valeta, ki so jo imeli v četrtek, 12. 6., minila brez incidentov, o katerih so se razširile govorice. Ravno zato, da do tovrstnih incidenov sploh ne bi prihajalo, je šola tudi najela redarsko varnostno službo, ki je svojo nalogo dobro opravila, saj so poskušali na valeto priti tudi nepovabljeni gostje, ki pa jim je bil vstop preprečen. Dodal pa je, daje res, da se je pred časom pripetil neljubi dogodek, ko je osnovnošolec iz Radencev, ki velja za problematičnega, prišel na šolo, da bi na lastno pest uredil probleme s svojim dekletom, ki je učenka radgonske osnovne šole. .Ker se je ravnatelj želel izogniti nevšečnostim, ki jih je slutil, mu je povedal, da naj raje odide, nakar ga je učenec močneje odrinil od sebe in tako se je vsa zgodba tudi končala. Ob vseh omenjenih dogodkih pa je moj sogovornik pristavil še to, da se žal število zelo problematičnih učencev veča in da se pojavljajo tudi mamila, kijih učencem priskrbijo starejši mladoletniki iz Radgone in okolice, ter seveda alkohol, ki pa je že itak vse-splopšni problem naše družbe. To je torej g. Zagorc povedal o dogodkih, ki so vznemirjali Radgončane.	U.P.
Državno srečanje mladih tehnikov
Deset prvih mest za naše
V Novi Gorici je bilo pred kratkim državno srečanje mladih tehnikov, na katerem je sodelovalo čez 400 tekmovalcev in okrog 170 mentorjev. Tekmovalci iz pomurske regije so osvojili kar 10 prvih mest v različnih panogah, zelo dobri pa so bili še drugi.
Soboški mestni svet sprejel proračun
Volk sit in koza cela!
Darja Golob (OŠ I M. Sobota) je zmagala v kategoriji A 3 - nova učna tehnologija pred Dragom Gašpaijem (OŠ G. Petrovci); Damjan Vidonja (OŠ III M. Sobota) se je uvrstil na 3. mesto v kategoiji A 5,1 - predstavitev ter zagovor nalog konstrukcij s področja energetike; v skupini A 7,1 - Cady Junior je postal zmagovalec Darjan Fujs (OŠ Grad), v skupini A 8,1 - izdelava makete z gradniki lego dacta pa sta se uvrstila na 1. mesto Gregor Vučko in Andrej Žibrat (OŠ Črenšovci); zmagovalec je postal tudi Jure Kljajič (OŠ III M. Sobota) v kategoriji A 8,2 - izdelava makete z gradniki lego dacta; Aleš Žalik (OŠ Črenšovci) je bil prvi v skupini A 8,4 - iz učenčeve domače delavnice; v skupini B 3 -projekcija videofilmov krožkov OŠ se je Daniel Černi (OŠ Turnišče) uvrstil na 2. mesto; Janez Soke (OŠ III M. Sobota) je v skupini C 1 - tekmovanje avtomobilov na električni pogon, prosta vožnja v cilj osvojil 1. mesto, Robert Sočič (OŠ Puconci) pa je bil v isti skupini tretji; vsa prva tri mesta v skupini Čl- tekmovanje avtomobilov na' električni pogon, estetska ocena sb osvojili Drago Pintarič (OŠ III M. Sobota), Grega Mešič (OŠ III M. Sobota) in Robert Sočič (OŠ Puconci); zma-
Lotmerska politika
Velika Prlekija
Pravica do obveščenosti?!
Za zaprtimi vrati, kamor jih je povabila predsednica občinskega sveta, so prejšnji teden najprej pokramljali lokalni predsedniki političnih strank. Mediji nismo bili zaželjeni, z utemeljitvijo gospe Odarje, da gre za neformalne pogovore. Se je v imenu javnosti res potrebno zapirati pred njo?
Na sploh je v Ljutomeru navada, da se o določenih stvareh pobara politične veljake. Tako se je zgodilo npr. v primeru krajevnega samoprispevka. Ko se je nekaj dni po večerni seji predsednik KS Šakeljšek skliceval na konsenz strank, pa je npr. pozabil povedati, da so bili navzoči samo predstavniki treh strank. Če bi na sestanek povabili tudi medije, se najbrž ne bi tako »usodno zmotil«.
Tako je najbrž tudi v interesu javnosti, da dobimo mediji samo del gradiva, namenjenega občinskim sejam. Tako je za 29. redno
govalka je postala tudi Nataša Ružič (OŠ III M. Sobota) v kategoriji C 2 - tekmovanje z modeli raket s padalom, trakom S 3 in S 6; Dominik Smodiš (OŠ Bakovci) je bil drugi v skupini C 3 - tekmovanje z raketoplani, kategorija s 4, Jenrej Jakopina (OŠ Črenšovci) pa je bil v isti skupini tretji; tretje mesto je osvojil tudi Goran Trajbar (OŠ I M. Sobota) v skupini C 4 - tekmovanje s prostoletečimi jadralnimi modeli FIH A-l; prvo in drugo mesto sta osvojila v skupini C 5 -tekmovanje z modelarskimi zmaji, deltoidni Davor Lapoši in Damjan Ficko (OŠ III M. Sobota); na zmagovalni oder je stopil tudi Mitja Debelak (OŠ III M. Sobota) v kategoriji c 6 - tekmovanje z ladijskimi modeli MČ 1; odlično drugo mesto pa je osvojil še Vito Balažič (OŠ II M. Sobota) v kategoriji cC 7 - tekmovanje z modeli jadrnic razred G, mali razred. J. G.
SKUPAJ PROTI
(g) 080-1200
POKLIČITE !
OSTALI BOSTE ANONIMNll
sejo in za junijsko izredno sejo v gradivu manjkalo poročilo nadzornega odbora. Še dobro, da je bila seja javna?! Si nekdo, ki si ne upa govoriti javno, sploh zasluži, da je politik? V čigavem imenu torej odločajo lokalni politiki? Koga ščitijo? Mar niso to navade iz rajnke Jugoslavije?
Občinski svet
Izredna seja je bila ta ponedeljek javna. Veliko je bilo govora o Prlekiji, Prleški regiji, v katero naj bi ob Ljutomeru, Ormožu, Svetem Juriju spadali še G. Radgona in Radenci. Politiki so se
Takšen vtis se nehote vsiljuje po drugi obravnavi predloga odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 1997. Kljub nekajmesečnemu usklajevanju so svetniki tudi na tokratni seji mestnega sveta posredovali vrsto dopolnil, s katerimi so predlagali določene prerazporeditve proračunskega denarja. V zvezi s tem je že uvodničar, načelnik oddelka za proračun in finance Bela Pavlič, svetnikom pojasnil težave pri sestavi letošnjega proračuna. Omenil je družbene dejavnosti, ki so sicer največji porabnik proračunskega denarja, toda za investicijsko vzdrževanje osnovnih šol, vrtcev in drugih objektov bodo spet dobile bistveno premalo denarja. Tudi komunala bo ostala denarno »podhranjena«.
Ne morejo si privoščiti visokega finančnega zalogaja
Po sprejetih dopolnilih bo v letošnjem soboškem proračunu 2 milijardi 54 milijonov tolarjev ali za dobrih 100,3 milijona SIT oz. za 8 odstotkov več sredstev, kot je bilo predvideno z osnutkom. Od tega bodo za zagotovljeno porabo namenili več kot 1,2 milijardi tolarjev, pri čemer bodo republiška sredstva višja za okrog 41 milijonov od prvotno načrtovanega zneska. Po besedah župana Antona Slavica se predlog odloka proračuna ne razlikuje bistveno od njegovega osnutka, ker je bila večina zadev že prej dogovorjena. Opozoril pa je, da proračun zelo obremenjujejo naložbe v šolstvu. Največji delež odpade na gradnjo telovadnice pri soboški prvi osemletki, za katero bodo iz proračunskih sredstev zagotovili okrog 200 milijonov tolarjev.
tr
Občinski svet razglasil Radence za mesto turizma in festivalov
Kdo je krivec?
I« /j n”[(,!|
Nadzorni odbor očita županu kaznivo dejanje, njegovo pojasnilo očitke zavrača - Kako bo z regijskim povezovanjem?
»Porinjeni smo v pomursko regijo, kar zgodovinsko ne ,paše’.« To je iztrgan stavek, ki ga je izrekel na zadnji seji Občinskega sveta Občine Radenci svetnik Rudi Zemljič, potem ko je še prej postavil vprašanje, kako bo z regijskim povezovanjem radenske občine. Predsednik sveta Jože Flegar mu je odgovoril, da reka Mura nikakor ni meja in da je predvideno regijsko povezovanje s Prekmurjem najbolj naravno in smotrno. Poslanec Državnega zbora Feri Horvat pa je med drugim ob tem povedal, da se bo res potrebno kmalu odločiti glede regij, kajti Evropska zveza nam sicer ne bo odobrila sredstev za skladnejši razvoj. Več o tem pa naj bi po izjavi župana Jožeta Toplaka rekli na prihodnji seji.
Predlog so nekoliko spremenili
Kako privabiti v Radence še več gostov in jih tudi povezati z drugimi znanimi zdraviliško-le-toviškimi kraji, kot so Cannes,
kar naprej sklicevali na prleško identiteto. Ta se jim zdi tako samoumevna in jasna, da je nihče niti ni poskusil definirati. Ko se sklicujejo na Prleško regijo, jo gradijo v opoziciji s Pomurjem, ne s prekmursko identiteto. Na seji je bil tokrat tudi poslanec g. Špindler, kije najprej poudarjal, da se o regijah v DŽ še nič ne govori, na koncu pa je poudarjal v stilu, da je že skrajni čas, da se Prleki opredelimo, do kam segamo in da jasno povemo, kaj hočemo, pri tem pa navrgel, da ormoškega župana in poslanca Ptuj ne zanima, ker hoče iz regije nekaj dobiti. Ostro je poudaril, daje za prleško regijo, v nobenem primeru pa ne za Spodnje-podravsko regijo. Za veliko Prlekijo so navijali SDS pa tudi SKD. Očitno so se nekateri zelo sprenevedali, ko jim ni bilo jasno, od kod v delu zemljevid o Spodnjepodravsko-Prleški regiji. Odarjeva jih je opozorila, da je občinski svet sam dal zeleno luč, ne nazadnje je bil tudi financer razvojnega projekta »Spodnje
Po njegovem mnenju si v prihodnje ne bodo mogli več privoščiti tako visokega finančnega zalogaja, zato bodo letos začeli postopoma s pripravljalnimi deli za gradnjo telovadnice pri soboški drugi osemletki, prihodnje leto pa bo na vrsti še bakovska telovadnica. S tem se bodo gradnje omenjenih naložb v šolstvu raztegnile na tri leta. Kot je navedel, pa so dokaj šibki pri komunalni infrastrukturi. Po županovih besedah za zdaj ni nobenega primernega projekta, ki bi omogočal hitrejše premike pri zgraditvi vodovodnega sistema. Med večje porabnike proračuna spada tudi otroško varstvo, kjer pa bodo očitno potrebne določene racionalizacije.
Kot je povedal v imenu odbora za finance Alojz Smodiš, je spodbudno, daje celo 41,3 odstotka proračunskih sredstev namenjenih za naložbe in investicijsko vzdrževanje. Po drugi strani pa je premajhna pozornost namenjena zlasti kmetijstvu in
Baden, Bled, Opatijo itd.? Turistično društvo Radenci, ki mu predseduje Rade Bakračevič, je poslalo občinskemu svetu predlog, naj sprejme sklep o razglasitvi Radenec za festivalsko mesto. Nekaterim svetnikom seje zdela pobuda »nerodna«, ker je
Podravje s Prlekijo«, zato je svetnike pozvala, »ne delajmo se neumne«.
Na koncu so sprejeli sklep, ki sta ga predlagala finančni odbor in SKD in po katerem naj bi se preverila pripravljenost za samostojno regijo Prlekija tudi v drugih prleških občinah. Kot dodaten sklep pa so sprejeli tudi usmeritev, ki kot alternativo veliki Prlekiji kaže Prleško-Prekmursko regijo. Toda če jim prva opcija spodleti, mar ne bodo v pogovorih s Prekmurci v podrejenem položaju oziroma v položaju, ki se ga tako zelo bojijo? A. P.
ČRENŠOVCI V Črenšo----- vcih, Trnju in Žižkih hvalijo delavce, ki so vključeni v projekt (in zaposlovanje) tako imenovanih javnih del, kajti postorjeno je bilo veliko. Štirje delavci so lani sekali drevesno zarast, kopali obcestne jarke, skrbeli za ceste in vaške kolnike, urejali so zelenice ... Predsednik KS Črenšovci pravi, da tudi v
plinifikaciji, zato naj bi pretila nevarnost za odmike od začrtanih projektov. Velja omeniti tudi stališča nadzornega odbora, ki ga vodi Janez Stoti. V ospredje postavlja skromne naložbe v osnovnem zdravstvu, saj zanemarjanje vlaganj v to dejavnost siromaši standard prebivalcev mestne občine. Prav tako naj ne bi bila razvidna gospodarsko razvojna naravnanost, predvsem v gospodarstvu, turizmu in kmetijski dejavnosti.
Podobno je menil Drago Šiftar, ki ga zelo moti, da je tako za NK Mura kot za plinifikacijo načrtovan približno enak znesek. Hkrati je predlagal, da se za ureditev mestnega parka nameni dodatne 3 milijone tolarjev, kar je bilo sprejeto.
Zavrnjena strankarska obarvanost
proračuna
V razpravi je dr. Štefan Ščap dejal, da je proračun močno strankarsko obarvan, ker naj bi po tem merilu razdelili denar. Mirana Gydreka pa je najbolj zbodlo previsoko financiranje turistične zveze, ker bi več de-narja"lahko namenili za potrebe soboškega turističnega društva. Zatem se je razvila dokaj živahna
in burna razprava, v manjkalo medsebojnih . vanj. Tako je Nadja 1'^ '1 ševič menila, da se pojavu Pavliča ne sklada spi^J novanjskega sklada. So^l izbila dno obtožba dr. M I Ščapa (SLS), da v Ulici kjer stanuje, precej let pričakujejo gradnjo medtem ko naj bi eni od mestnih ulic d sredstev zgradili kanalizacije in Ker na zahtevo prcd^j/il stnega sveta RudolfaJ želel navesti konkretne01 I fe-ta prekinil sejo. J
Nadaljevali sojoP°cJ nem odmoru, nakarso/J zvedeli, da je šlo za MM pogodbo, ki jo Je Skladaj zemljišč sklenil s štin£ mezniki iz Ledavskeg^ Vrednost te naložbe 1° mn tisoC^g
cez 2 milijona /uv “■ „ čemer so Jože Kov^j’) Horvat, Jože Kuhar in^J Pnjak primaknili pribil no potrebnega zneska- ■ / °d njih pa ni član
Ji
ob koncu obrazložitve naveden samo Rade Bakračevič (z naslovom njegovega prebivališča), soglašali pa so, daje koristna. Predlog sklepa so nekoliko spremenili, in sicer se glasi: »Občinski svet Občine Radenci razglaša Radence za mesto turizma in festivalov.«
jur«*'-	pyit| ।
zamudne	(j
vor« je skusa 1P sVeta j L nik občinskega Brenčič, ki J« X , pogodbe ni ob^„„Xt grad. Medtem” « ko sprožili Pomgradu VisOo)£1)X stavitev ustre ta J toda občina® odločila, ker! kll t-J Planilo v znes
plačilo v l
337'OOO^ob^l cije parketa
nah. Pomnitn^s J
s
Vse in nič
Od te »prijetne« teme pa so zatem prešli k precej obremenje-valnemu poročilu občinskega nadzornega odbora, ki ga je podal že razrešeni predsednik Franc Škrjanec. Slišali smo lahko precej hud očitek na račun župana, češ da je storil kaznivo dejanje, ker je lansko leto neupravičeno dovolil izplačilo dokončne kupnine za občinske prostore SGP Pomgradu Viso-kogradnje v vrednosti 64.000 nemških mark, ne da bi kupec prej poskrbel za zemljiško-knjiž-no dokumentacijo. Občina tako še vedno ni lastnik kupljenih prostorov in pripadajočega zemljišča.
Župan pa je v svojem pojasnilu med drugim povedal, da bi bilo zavlačevanje plačila zadnjega obroka kupnine glede na določilo 2. člena pogodbe neupravičeno dejanje, saj bi v tem primeru morala občina plačati
pak terja v- ato sta
izpisek. Zau 4 ranem krog ■
In kar t„di 6 j čaranetn kr°& X J j nju o P<^> Z ra. Eni so | 1 Miha Pete*)’	M|
mnenju M« X (! nič, ker si «« X nasprotujfJ ' ah j
po p—-
vanjih s o uita^A skuPaj iz°f spia^ negavTov*a^^^ ampak bo jSvetA se je občin^	W
P°jasnllO^
nic, tooa pa MB
stran. Pr ?k0 sod‘ / lo Računi0
Slovenije-	/
tem letu nadaljujejo z javnimi deli, kar je za vasi ugodno, saj jih financira občina. To pa seveda naj ne bi pomenilo, da bi prebivalstvo v določenem kraju vse prelagalo na tuja ramena. Za urejenost kraja moramo skrbeti prav vsi!
PROSENJAKOVCI - Med
 tistimi kraji, ki so na začetku naselja postavili lesene ta-
ble z ndakra^/jJ vci. Na J ifl r c ,,
vc/.
brodošli) in “‘Lj r (Udvozoljuk)- Ara W dvojezičnostjo večje krajevno Vm /Ih, Jezično osnovi tekstilno
/ v
jevno
19. junij igg7
O tem in onem
tribuna o položaju kmetijstva v puconski občini
Kriza v kmetijstvu je
^segla vrhunec
krobu bede, vse več kmetijskih zemljisc_pa zarašča g
I	in k™*’1!81™ v naihujsl tnZ-’avniPtribuni o kmetij-
I & v ° ?a Potrdila tudi udeležba na torkovi j oovabilo tudi UF^Dhpravil0 vodstvo puconske občine, nanj	razpravi
>za>tijsho Cirila Smrkolja, čeprav je bilo v e urm ra.p,
v bistvu nismo slišali nič novegasaj tež^H
pa nima pravega posluha i-K. ’ra Smrkolja na številna vprašanja ...... saiiedej-
j'la’netribune,tudi tok«1 niso bi,i Prevec prepJKi tu’di če bodo imenih težav ni mogoče razrešiti cez noc « tud. «
pokazali pripravljenost za sp j n ula'i vidni šele čez čas.
je doslej že na-ne bo mogoče
pai°tako rekoč ,p°tiročjih kmetijstva.
C,Stvad0 živinoreje. Na Wi??COnske občine’ ki , .nasel'j, so posledice jlSuv ker nimajo sl?” in	industrijskih ob-
Fljfc zat0 8e veliko (fl%.Li'°d dobodka iz kme-km^UgOtaV1jaj°’ da ve' iV^Og^ kmet°’ rodovitne površi-živinoreja obm°čju še vedno MN>8oV6\dobotika, vendar IrM Pada, saj jo T>Wpolovica kmetov. ImJ” Ž000 krav molz-tHu? °ddai° Pomurs-tisoč litrov
petina 5 liMdek,te] m'ekarni.
'KSi Drl edno Vec površin L«*-«-
U At - ■ ’kl Pa tržno niso ob večji ponudbi ^ena pada. Opo-
pšenico in sladkorno peso ter delno za mleko.
Več možnosti je v razvoju vinogradništva in sadjarstva, vendar bo tudi pri tem potrebno razrešiti nekatera vprašanja. Ob 136 hektarjih že zasajenih vinogradov je na tem območju še 200 hektarjev idealnih vinogradniških leg, vinogradniki pa zahtevajo predvsem legalizacijo kleti za ustekleničenje


KHE[JCV BLATU...
MINISTER V NEBESIH

zarjajo zlasti na nujnost sprejema tržnih redov za vse najpomembnejše kulture, saj imamo v Sloveniji zdaj le tržne rede za
vina, ki bi opravljala storitve tudi za manjše vinogradnike. Še več neizkoriščenih možnosti je v sadjarstvu, kjer je na voljo 370 hek-
tarjev ugodnih sadjarskih leg, zdaj pa imajo le 24 hektarjev sodobnih jablanovih in 17 hektarjev drugih nasadov. Po besedah Cirila Smrkolja, in temu je pritrdil tudi poslanec Geza Džuban, namenja država v zadnjih letih obnovi vinogradov in sadovnjakov posebna sredstva, naj večji problem pa so trenutno hladilniške zmogljivosti, ki jih primanjkuje tudi na našem koncu. Bo pa potrebno tudi v vinogradništvu in sadjarstvu zagotoviti dolgoročno stabilnost, saj trenutni položaj na trgu s sadjem kaže, da je razvoj te dejavnosti ogrožen. Slišali smo lahko, da sadjarjem, ki so jeseni oddali jabolka v hladilnico v Puconcih, lete zdaj izplačujejo po 20 tolarjev za kilogram, to pa gotovo ne bo prispevalo k razvoju sadjarstva na Goričkem.
Sicer pa odkupne cene pri večini kmetijskih pridelkov ne pokrivajo proizvodnih stroškov, to pa velja tudi za živinorejo. Odkupna cena goveda ostaja že tri leta nespremenjena, letos se je celo znižala, stroški prireje se povečujejo, najhuje pa je, da živine ni mogoče prodati. Mnogi kmetje živijo tako na robu bede, to pa lahko najbolje spoznajo tisti, ki se z njimi srečujejo vsak dan. Po besedah veterinarja Slavka Švende mnogi kmetje nimajo niti dveh ali treh tisočakov gotovine, da bi plačali veterinarske storitve, po drugi strani pa je na ministrstvu za kmetijstvo zaposlenih 2.460 uslužbencev (uradniki ministrstva, svetovalna služba in drugi), ki ne opravljajo dela, ki bi ga morali.
Udeleženci predvčerajšnje javne tribune so opozarjali še na nekontroliran uvoz kmetijskih pridelkov in mesa, na premajhne spodbude, ki jih država namenja kmetijstvu, na težave v zadružništvu, ki na posameznih območjih razpada, na problem zmanjševanja kupne moči za kmetijske pridelke in še na številna druga vprašanja, in to vse kaže, da je kriza v slovenskem kmetijstvu dosegla vrhunec. LUDVIK KOVAČ
1 ,n blagoslovili kapele
Seja vlade
Namesto štirih en zakon o deviznem poslovanju
Namen je celostno urediti poslovanje med rezidenti in nerezidenti - Pomoč iz sklada za razvoj tudi za začetnike -Vladin ne za podražitev naftnih derivatov
Na redni četrtkovi seji je slovenska vlada največ časa namenila predlogu zakona o deviznem poslovanju, ki ga je na novinarski konferenci predstavil državni sekretar v finančnem ministrstvu Andrej Simonič. To je obširen zakon, ki celostno ureja problematiko, ki je bila do sedaj urejena v štirih zakonih in številnih podzakonskih aktih. Z novim zakonom bodo pretežno ukinjeni obstoječi zakon o deviznem poslovanju s tujino, zakon o kreditnih poslih s tujino, zakon o tujih vlaganjih ter v manjšem delu tudi zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju. Vso to problematiko bo po vsebini urejal novi devizni zakon. Vsebina novega deviznega zakona pa je bistveno širša od sedaj veljavnega deviznega zakona, tako da novi zakon ne nadomešča samo sedanjega deviznega zakona, ampak tudi tri prej omenjene zakone. Zakon po besedah Andreja Simoniča upošteva OECD-standarde o liberalizaciji kapitalskih tokov, tako da je po strukturi primerljiv s podobnimi zakoni, ki so v veljavi v Evropi, primerljiv in harmoniziran pa je tudi z evropsko zakonodajo.
Zakon je razdeljen na tri sklope. Eden glavnih ciljev zakona je na •enem mestu podati celostno ureditev poslovanja med rezidenti in nerezidenti pa tudi poslovanja med rezidenti, če le-to poteka v tujem denarju. Zakon ureja vsa plačila in prenose med rezidenti in nerezidenti ter prek meje Slovenije, ki so posledica izpolnjevanja poslov ali pa so samostojni, to je enostranski prenosi premoženja. Kapitalski posli tvorijo glavnino in so osrednji del novega zakona. Drugi del zakona, ki je tudi najobsežnejši, je specifikacija teh poslov in njihova razvrstitev, ki je sedaj v skladu s standardi OECD. Zadnji del zakona pa je nadzor nad izvajanjem določb oz. nadzor nad udeleženci.
Devizni inšpektoriat se bo preimenoval v finančni inšpektoriat
Vlada je tudi predlagala in v zakonu določila, da se ime sedanjega deviznega inšpektorata spremeni v finančni inšpektorat z namenom, da le-ta, ki bo ostal v sedanji sestavi, izvaja nadzor na podlagi določb tega zakona. V prihodnje bo finančno ministrstvo pripravilo zakon o finančnem poslovanju, ki bi zajel nadzor nad vsemi subjekti, ki opravljajo finančno poslovanje, ni pa nujno, daje le-to samo na deviznem področju. Ta finančni inšpektorat bi bil neke vsrte specializirana inšpekcija. Pomembna novost zakona, ki jo je danes vlada tudi potrdila, je možnost, da bi imele devizne račune tudi pravne osebe.
Sklad za razvoj malega gopodarstva z novimi akcijami
Vladaje obravnavala poslovanje .Sklada za razvoj malega gospodarstva in sprejela poročilo o delu v letu 1996 ter delovni program za tekoče leto, hkrati pa tudi poročilo o izvajanju sanacijskega programa, ki ga sklad izvaja. S tem so se izpolnili pogoji za razpise posojil sklada za razvoj malega gospodarstva v letošnjem letu. O tem je na novinarski konferenci govorila državna sekretarka za malo gospodarstvo Staša Baloh - Plahutnik. Skladje dobil v letu 1996 sredstva za svoje delovanje predvsem od kupnin. Na sklad je lani prispelo za šestkrat več vlog, kot je bilo razpoložljivih sredstev. To naj bi doka-
V^bonošu. Iljaševcih in Bolehnečicih
±— . ....... ____________

a

Si^JvGrabono-
Javih tudi foto-
škof dr. Franc Kramberger
lovanju številnih vernikov in duhov-
grafijo. V nedeljo, 8. junija, je bila tam zahvalna maša, ki jo je ob sode-
fe^C?a*UnSVeČena Mariji Pomočnici. Njen obnovljeni r 6 »a jU,ph z’dov<h pa so freske svetih: Florijana, ■ l'ce° sakra'n' tik zel° prometni 'K hap„ Pr’shia, domača ... je verjeti škofovi želji, v°rjene. - Fotografija: Š. S.
7
1

nikov Štefana Grabarja in Vilija Hribernika daroval prodekan in župnik na Kapeli Anton Hribernik. Po slovesni blagoslovitvi je bila zakuska.
V nedeljo, 15. junija, pa je križev-ski župnik Štefan Vinkovič med verskim obredom blagoslovil lepo obnovljeno kapelico v Iljaševcih. »Duša« obnovitvenih del in tudi elektrifikacije zvona je bil bližnji sosed kapelice Vlado Skuhala, moralno in finančno pa so seveda pomagali sovaščani. Še posebno izdatno je denarno pomagala Terezija Saboti. Dobrotnike in goste so pogostili. Ob kapelici so za stalno postavili nekaj klopi, zato marsikdo tja zaide ne le, ko je kaka slovesnost, ampak tudi v večernih urah in seveda ob prazničnih dneh..
Prav tako v nedeljo, 15. junija, pa je bila blagoslovitvena slovesnost v Bolehnečicih. Tam so namreč obno-
vili kapelico Marije Pomočnice. Ob
sodelovanju domače duhovščine je maševal mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je med obredom blagoslovil tudi kapelico. Med mašo so lepo peli domači pevci, ki sicer sodelujejo v jurijevskih pevskih zborih. Z deli so začeli že pred nekaj leti, ko so izolirali temelje in odstranili stari omet. Potem ko so se stene posušile, so jih nanovo ometali, dali narediti notranje in zunanje slikarije, nov lesen oltar in prenovili Marijin kip. Dela so stala 2.500.000 tolarjev. Posamezna družina je prispevala v več obrokih po 40.0000 tolarjev. 100. 000 tolarjev je primaknila tudi Občina Sveti Jurij ob Ščavnici. Na blago-slovitveni slovesnosti je bil tudi župan Slavko Mihalič. Podobno kot v prvih dveh krajih so na koncu blago-slovitvene slovesnosti tudi v Bolehnečicih pripravili pogostitev za goste
in vse domačine.
S. S.
Deset let Planinskega društva Lendava
Pohod po Miškovi poti
V Planinskem društvu Lendava so sklenili, da ob svoji 10. obletnici storijo nekaj več na področju rekreativnega pohodništva planincev in somišljenikov. Odločili so se za pohod po poti, po kateri so svojčas hodili v Lendavo in v svoje (in tudi tuje) vinograde pisatelj Miško Kranjec ter drugi Veliko-in Malopolančani in Brezovičani.
Pohod po Miškovi poti bo to soboto, 21. junija. Start bo od 7. do 10. ure pri Kranjčevi rojstni hiši v Veliki Polani, kjer bodofpohodniki dobili kartončke. Potem se bodo podali po označeni oziroma markirani poti. Ta jih bo vodila mimo Copekovega mlina v Mali Polani (zaselek Mačkovci), dalje ob Črncu in Ledavi proti hotelu Lipa v Lendavi, od tam pa med vinogradi proti Kranjčevi zidanici. Le-ta je ena od redkih vinskih kleti, ki so ohranile prvotno podobo. V zidanici je tudi spominska soba, saj so se v njej sestajali borci. Od tam bo pot vodila do piramide, ki je na najvišji točki tistega dela Prekmurja, saj je na nadmorski višini 328 metrov. Kak kilometer od tam v smeri Sv. trojice pa je v Lendavskih Goricah vaški dom, kjer bo ob 14. uri proslava s kulturnim in zabavnim programom.	■ Š. S.
Vladaje na ponedeljkovi korespondenčni seji sprejela predlog zakona o določitvi minimalne'plače in o načinu usklajevanja plač. Državnemu zboru bo predlog zakona posredovan v obravnavo po hitrem postopku. V zakonu o minimalni plači in načinu usklajevanja plač sta določena minimalna plača in način usklajevanja plač tako, kot je bilo doslej na pogajanjih usklajeno s socialnimi partnerji. Minimalna plača je tako določena v višini 59.150 tolarjev in se usklajuje enako kot izhodiščne plače, enkrat letno pa se poveča za-rast bruto domačega proizvoda v preteklem letu. Vladi tako ni uspelo, da bi se z vsemi socialnimi partnerji dogovorila o socialnem sporazumu, zato je segla po zakonski regulativi.
zovalo, da v malem gospodarstvu obstajajo kakovostni projekti, ki lahko zagotovijo odpiranje novih delovnih mest ter investicijski zagon. Skladje lani skupaj z bankami malemu gospodarstvu in obrti namenil prek 2,9 milijarde tolarjev posojil. S tem naj bi prišli do približno 800 novih delovnih mest, hkrati pa so spodbudili tudi 7,7 milijarde dodatnih investicijskih sredstev. Letošnji program Sklada za razvoj malega gospodarstva predvideva za razpis dolgoročnih posojil sredstva v višini 660 milijonov tolarjev, uspeli pa so oblikovati tudi jamstveni kapital v višini 1,2 milijarde tolarjev. Sklad pripravlja za letos različne oblike spodbud za različne ciljne skupine, med katerimi so pomembni podjetniki začetniki. Novost je tudi projekt pomoči obrtnikom in podjetnikom začetnikom, ki ga sklad pripravlja v sodelovanju z Republiškim zavodom za zaposlovanje ter Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo, sodelovati pa nameravajo tudi pri projektu postavitve regionalnih garancijskih skladov, ki ga načrtuje ministrstvo za gospodarske dejavnosti.
Vlada je zavrnila predloge za povišanje cen naftnih derivatov, saj je bila zadnja sprememba teh cen konec letošnjega marca, pa tudi tečaj dolarja in borzne kotacije surove nafte ter naftnih derivatov ne kažejo na nujnost korekcij cen. Predlagatelji so namreč želeli, da bi vlada povečala neto nabavne cene bencinov za 6,5 odstotka, neto nabavne cene plinskega olja za dva odstotka, povečanje marže pri bencinih za 12,6 odstotka ter povečanje marže pri plinskem olju za 70 odstotkov. Vlada s povečanjem teh cen ni soglašala. Vladaje zavrnila tudi predlagano deregulacijo mazutov, ker šč ni ustrezne davčne zakonodaje.	MARJAN HORVAT
K
12
n* glasbeni sceni
vestnik, 19-
Jazz & Blues
Za vas smo bili na festivalu Druga godba
Bosonoge Afričanke očarale prestolni
/
Drugi večer 38. jazz festival Ljubljana
Drugi večer letošnjega 38. jazz festivala Ljubljana (28. 6. 1997 ob 19.00) bo bolj plesno obarvan. Za to bodo prvi poskrbeli zasedba Vinx + Jungle Funk, ki prinaša najboljšo mešanico zvena bobnov in bas kitare z najslajšim dotikom funka in jazza. Ritemsko sekcijo sestavljata bobnar Will Calhoun in basist Doug Wimbish, bolj znana kot člana nekdanje popularne ameriške zasedbe Living Colour. Z njima sodelujeta še tolkalist in pevec Vinx, ki velja za enega najbolj dinamičnih tolkalistov današnjega world-beat jazza, in pevec ter D. J. acid jazza Daniel Andrews.
Sledila bo verjetno prva poslastica letošnjega festivala, in sicer nastop trobentača številka ena (po reviji Down Beat) Toma Harrella z njegovim oktetom, v katerem sodelujejo tenorsakso-fonist Don Bradan, altsaksofonist Greg Turdy, baritonsaksofo-nist Gary Smulyan, pozavnist Wayne Andre, pianist Xavier Davis, basist Ugonna Okegwo in bobnar Billy Hart. Tom Harrell je prevzel v letu 1996 prvo mesto Royu Hargrovu, ki je leto prej s tega mesta izrinil legendarnega Wyntona Marsalisa. V svoji tridesetletni karieri je igral v orkestrih Stana Kentonama, Wood-ya Hermana in Mela Lewisa, pet let pa je sodeloval s pianistom Horacom Silverjem, poleg tega pa še z Gerryjem Mulliganom, Billom Evansom, Leejem Konitzem in Philom Woodsom. Od leta 1989 vodi in snema izključno s svojimi zasedbami.
Za konec drugega večera pa bodo poskrbeli plesni Jaz-zfunkdance Pee Wee Ellis Assembly. Saksafonist Pee Wee Ellis se je v svoji bogati karieri ukvarjal z najpomembnejšimi glasbenimi gibanji zadnjih desetletij - z jazzom, funkom, bluesom in rockom. Po skoraj štiridesetih letih je eden najbolj spoštovanih saksofonistov svoje generacije ter eden najbolj iskanih aranžerjev in glasbenih direktorjev v glasbeni industriji. Njegovo najbolj znano sodelovanje je bilo v skupini Jamesa Browna, in sicer kot JB Horns (skupaj z Maceom Parkerjem in Fredom Wesleyem). Poleg tega je sodeloval z Jackom McDuffom, Leonom Thomasom, Georgom Bensonom, Hankom Crawfordom, Davom Libmanom in Vanom Morrisonom. Prijateljevanje in tesno sodelovanje z Vanom traja že od leta 1979. Dan po nastopu v Ljubljani bosta skupaj nastopila v programu angleškega festivala Glastonbury. Pred prihodom v Ljubljano pa bo Pee Wee sodeloval na ameriški turneji v skupini Boba Dylana. Iztok R.
Križanke, Ljubljana, 12. in 13. junija
Organizatorji tradicionalne glasbene prireditve Druga godba si po koncu festivala lahko zadovoljno manejo roke. Od 4. do 13. junija se je v Ljubljani zvrstilo veliko kakovostnih domačih in tujih izvajalcev, ki si jih je desetih dneh v živo ogledalo blizu deset tisoč ljudi. Največ se jih je zbralo ravno zadnja dva dni, ko se je tam mudila tudi Vestnikova ekipa.
Četrtkov koncert, za katerega je bilo potrebno odšteti 2100 tolarjev, se je začel s štiridesetmi-nutno zamudo, toda v nadaljevanju so se zato glasbeniki oddolžili s precej dolgimi nastopi. Na oder je najprej stopila skupina Njava (izgovor: endžava) z Madagaskarja, ki jo je pet bratov in sester ustanovilo ob koncu osemdesetih let v spomin na svojega očeta, znanega etnoglasbenika Papa Njavo.
Ansambel sestavljajo: Dozzy na kitari in posebnem glasbilu, imenovanem marovany, Pata na tolkalih, Max na basu, občinstvo pa sta najbolj očarali pevki Lala, ki igra še na instrument, imeno-
ru, čeprav - kot je povedala Monika: »Ta cilj v popolnosti nikoli ne bo dosežen. Ostal bo le v obliki večnih sanj.«
Skupina Njava je koncertirala uro in deset minut, v začetku malce zadržanih tisoč obiskovalcev pa je ob koncu navdušeno pozdravilo glasbenike, ki so odigrali še en dodatek. Dodajmo še to, da je ansambel Njava pred kratkim izdal svojo prvo zgoščenko, tako da je pred njim še dolga in obetavna pot.
Po dvajsetminutnem odmoru je prišel čas za zahtevnejše poslušanje, kar pa je bilo malce težko, saj je bila ura že 23.15. Kljub temu je akustični kitarist D’Gary, ki sta ga z vokalom, plesom in tolkali spremljala bosonoga pevka Rataza in tolkalist FX Mar-tial, segel v zavest poslušalcev kot virtuoz na svojem instrumentu. D’Gary je svoje glasbene sposobnosti pred mnogimi leti odkril čisto po naključju, ko je obiskal v vojaški kasarni na Madagaskarju svojega brata in mu nekaj zaigral na kitaro, pri tem pa navdušil druge vojake, ki so ga prepričali, da naj svoje skladbe začne tudi snemati. D’Gary je ta
I«.
Ul
Cesaria Evora je samo v Franciji prodala več kot dvesto tis
Novice od tu...
Rafaela Zupanca - Rafa mnogi bolj kot po glasbi poznajo po njegovih fotografijah v časopisih. Ampak Raf ne miruje, posnel je že svoj drugi album z naslovom Poletje v letu 1997 in tri vedeo-spote za skladbe Še nocoj, Prin-ceza ter Ne morem misliti nanjo.
S's
Vili Resnik ne popusti in ne popusti. Namesto da bi začel misliti na počitnice, premišljuje o svojem novem albumu, ki naj bi izšel jeseni. Večina skladb je že pripravljenih, nekatere, med nji-
mi Rad bi bil s teboj, pa se že vzpenjajo po glasbenih lestvicah. Upajmo, da album ne bo izšel v smislu ene od njegovih skladb, ki nosi naslov Zadnjič v slovo.
... in tam
Elton John je aktiven in hkrati uspešen na številnih področjih. Ne samo na glasbenem, ampak tudi nogometnem. Deset let je bil predsednik kluba, ko ga je zapustil, pa je klub iz prve lige padel v tretjo, sedaj se vrača, da klubu dvigne ugled. Verjetno bi tudi prekmurski klubi potrebovali kakšenga Eltona.
Jon Bon Jovi je poln energije, poleg tega da intenzivno dela v svoji skupini, pazi na svojega sinčka in še za samostojno kariero se je odločil. Izdal je singl z naslovom Midnight In Chelsea. Jon ni zapustil svoje skupine, odločil se je edino, da bo med tem ko fantje počivajo, sam skakal po odru.

V soboto, 21. junija, ob 17.00 uri, bo na grajskem dvorišču veliko koncert Adijo šola, kjer bodo nastopili Mainface iz Avstrije, Alfred’F Violin iz Madžarske, Odpisni iz Pomu-tja, Revange iz Apač, Joni Pr-tljagič iz Železnikov, Depro iz Murske Sobote ter Kristuši in Noise Order iz Ormoža. Vstopnina je 600 tolarjev.
AUDIO - VIDEO - CD
TRGOVINA IN PRIREDITVE Slomškova 43, 9000 Mursko Sobota tel.: (»9)37 333, faks: («69)37 331
Narodnozabavna uganka
Šaleški fantje prepevajo o Milki. Pravilno je odgovorila tudi Ženka Lenarčič, Čepinci 95,
9203 Gornji Petrovci. Čestitamo! Kaseto z narodnozabavno gla-
sbo bomo poslali po pošti. Novo vprašanje pa se glasi:
Kateri ansambel je izdal kaseto Veter nosi pesem mojo?
Odgovor:________________________________________
Kupon št. 13
Odgovore pošljite do 27. junija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom za narodnozabavno uganko.
Kitarist D’Gary je eden od osrednjih akterjev malgaškega glasbenega dogajanja.
van katsa, ter še posebej Monika, ženska, ki je »večja od življenja« in v katero se je »zaljubilo« kakih sto poslušalcev iz prvih vrst. Obe sta nastopili bosi in odeti v tradicionalna oblačila z južnega dela Madagaskarja. Sporočilo, ki ga Njava največkrat izraža skozi svojo glasbo, je širjenje ideje mi-
nasvet upošteval in do sedaj izdal že vrsto zgoščenk, zadnja med njimi, kije izšla letos, se imenuje Mbo Loža. Svoj ljubljanski nastop je potegnil krepko čez polnoč, v dodatku pa je zaigral in zapel skupaj s skupino Njava, kar je kljub začetni improvizaciji zvenelo zelo dobro. Četrtkov
MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo ES RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje.
Tokratno se glasi:
Imenujte otok med Biogradom in Vodicami?
ODGOVOR:
Odgovore pošljite najkasneje do 25. junija 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
NAGRADA: konectedenski paket v HOTELU MAESTRAL v Novigradu.
KUPON ŠT. 19!
plošče Miss Perfumado.
koncert se je tako končal komaj ob pol enih ponoči.
Vrhunec celotnega festivala Druga godba ’97 je bil prav gotovo v petek, ko je vstopnina ravno tako znašala 2100 tolarjev. Zaradi odlične reklame in promocije je Bosonoga diva, kot imenujejo pevko Cesario Evoro z Zelenor-tskih otokov, v Ljubljani postala zvezda, še preden je stopila na oder.
Toda še prej je 3500 obiskovalcev v več kot nabito polnih Križankah čakalo prijetno presenečenje, saj je brez prejšnje napovedi še enkrat nastopil D’Ga-ry. Toda njegov kratki koncert ni imel pravega učinka, saj je ljubljanska publika zahtevala samo Cesario in jo z velikimi ovacijami tudi sprejela nekje pred pol deseto.
Zelenortski ali Kapverdski otoki ležijo kakih sto milj zahodno od Senegala in še vedno spadajo pod Afriko. Uradni jezik je portugalski, saj je ta država tam vladala do leta 1975, ko so Zelenortski otoki pridobili neodvisnost. Otočje je bilo nekdaj kazenska kolonija in mesto trgovine s sužnji, kasneje pa postalo dom ene od prvih evropsko-af-riških mešanih kultur. Vse to je pomembno, če hočemo razumeti balade in pesmi hrepenenja, imenovane morna, ki jih izvaja pe-
tinpetdesetletna
V Ljubljani jo je SP^J glasbenikov, ki s0^rA/ sto instrumentov, oj L J saksofona do gla^J Pravi cavaquinho. trajal dobro uro časom pa si je Costj3'! trenutek za svojo znana kot verižna k^.Jf sno pa rada zvrne kozarček viskija-na, hčerko in dva J ni bila poročena, »fig imela sreče z izjavila, »sem pave ts, njihovi družbi.« 5
TokTatje^^

tudivdruzmv u vsako njeno skj je/ nem dodatkuI stital progjHtns volj. Bog«""
ril šopek roz.	!(
Diva je le dl
supa se nadni	lj
Američani -	, jyfHe j h
pesmi o nos
nah in
le« na njen1 zgoščenki, ^ Ve^ V nuje pa se Ca«
NA
K
R
,nST5^ NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU.
1. UNBREAK MY HEART - Toni Braxton
2. THATS MY LIFE IN YOUR HANDS - Steve Harley
3. LOVE TO LOVE YOU - The Corrs
4. STARINGATTHE SUN - U2
5. ELEGANTLY VVASTED - lnxs
6. ALONE - Bee Gees
7. I BELIEVE I CAN FLY - R. Kelly
PREDLOGI:
IF I NEVER SEE VOU AGAIN - Wet Wet Wet
LOVEFOOL - The Cardigans
S RIBAMA JE NAJBOLJE - Davor Radolfi
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNlH
1.	SREČNA - Faraoni
2.	LJUBI, LJUBI, LJUBI - Irena Vrčkovnik
3.	PLEŠEMO POD MAVRICO - Avantura
4.	DAM Tl JUTRA - Halo
5.	TEBE Sl ŽELIM - Avia band
6.	S TEBOJ - Nova legija
7.	NE ŽEU Sl ME - Power Dancers PREDLOGI:
KADAR BOŠ OB NJEJ ZASPAL - Irena Vrčkovnik
A-E-l-O-U - Romana Krajnčan
KO ZRELE TRAVE SPE - Braco Koren	^|| l"^
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON.	<
1.	HVALA, OČE - Ans. Roberta Praprotnika
2.	MILKA - Šaleški fantje
3.	MAMA - Stoparji
4	PRABABICI - Štajerskih 7
5.	SLOVENCEM V POZDRAV - Slovenija
6.	SLOVENSKA POLKA - Slovenski kvintet . tet
7.	NAJLEPŠE PESMI - Hmeljarski instrumentalni i«1 PREDLOGI:
GASILKA HEDVIKA - Igor in Zlati zvoki PTIČICA - Ekart
NAJ BO VESEL TA DAN - Tornado	j
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 26. junija Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, *
■ Kupon št. 25
Glasujem za skladbo - tuja: _ domača: _________ narodnozabavna:
Ime in priimek ter naslov:

^L19- junij 1997
č^dsevi mladosti
^si tudi ti »outsider«?
■Kako mogočno igrajo to igro 5(^štev, prijateljev, človeških uto-si jemljejo ljudje tisti okus ^končnosti?«
W oči srepo zro v prihod-^tanjega dne. Ubila bi ljudi, vedno znova ranijo v že pri-W srce. Nitke, ki vežejo raz-popuščajo, se trgajo, in počasi izginjajo. Prazni-^tožnost. Nepomembnost Iju-^pomembnost sami sebi, iztrebljenec, odpadnik.
Wjaz »outsider«?
Pritajen krohot. l|7“kki se vlečejo kakor grima-ntM j®'ovii' ust. Vse njihove Ki^^^nčujejo mene. Moji L*ki in hkrati moji neprijatelji. V ® sem »outsider«, ker vedno kakor mislim, čeprav so te Kekrute.Užalila sem jih. Ig-me. Ni me več v šoli. Z nekje drugje, hočem se zavedam, da sem bi-Mrugačna od drugih. Moje poleteti kakor milni me-nadvzdihi tisočih strun. , tna sem, drugače se obna-
šam, drugače govorim, mislim, pišem, drugačno glasbo poslušam, drugače se oblačim. Med svojimi prijatelji se počutim izobčenka.
Doma skušam pozabiti na svojo nepomembnost. A rane se znova zarežejo. Slišim mamine krike zaradi mojih napak. Nato še sestra. Ne mine dan, da ne bi oče vreščal. Moja družina! Tudi doma sem »outsider«. Usojeno vam je biti vedno isti, zavrti, zadrti. Mraz se zajeda v vas, starši! Ne, vi ste mraz! Ni vam jasno, zakaj smo tako pisani, zakaj imamo toliko različnih obrazov. Ker ste ignoranti! Sprovocira vas že nasmeh. Mi pa vam s svojo domišljijo ne dovolimo spati, vam pokvarimo apetit, ko smo v najgloblji depresiji. Polni ste predsodkov, prepovedi in kazni. Nič mi ne morete preprečiti, ničesar ne morete prepovedati, dokler ne morete razumeti. Ha, ha! »Outsider« sem povsod. Je še kje duša, ki me ima rada? Moj siv obraz strmi v sivino in ne vidi ničesar, nikogar.
Rodili smo se vendar enaki.
dvai razred, Vseh S tiroma s ii* to. v0 najra: JseL Skoraj F le ?Portno vz-■ a ^Hl^ ^najstfan-
1^5?^
Sn^VoijS Preveč, če-I iSh)NuenPr'dni- Mi‘ ČeCraZreda TZUmeli
na opozam T°variši-f , fePi $ n zje. Svojo
v°raPrvega do ^‘■dok^inv?Zredu na’
Bogojina
Z vlakom v Ljubljano
V sredo spto se peljali z vlakom v Ljubljano. Gledal sem skozi okno in videl gore, hiše, reke, potoke, živali in še mnogo drugih stvari. Na vlaku smo se kartali, igrali, poslušali glasbo ... Ko smo postali lačni, smo jedli. Včasih je kdo povedal kakšno šalo. Čez nekaj časa pa smo zaspali. Ko smo se prebudili, smo bili že blizu Ljubljane. Spakira-li smo stvari in se oblekli-. Kmalu se je vlak ustavil. Izstopili smo in se napotili novim doživetjem naproti.
PRIMOŽ ŠTIBLAR, 4. a, OŠ Bakovci
Kača nam je kazala jezik
Obiskali smo živalski vrt. Tam je bilo dosti živali in veliko otrok.
Videli smo, kako hranijo morskega leva. Delavec je metal v vodo ribe, morski lev pa jih je spretno lovil in se z njimi mastil. Zelo dosti jih je pojedel. Ustavili smo se pri hišici, kjer nas je pričakal biolog Matjaž. Pokazal nam je želvo, kameleona in kačo. O posamezni živali nam je povedal veliko zanimivega. Kače smo se malo prestrašili. Bila je zelo velika in debela.
Enakopravnost. Zakaj sem drugačna od drugih? Velikokrat je za
to kriv moj jezik. Popolna brez-zveznica sem. Neka na videz nedolžna živčnost se me loteva. Kako težko je reči: »Oprosti!« Ponavljam stare napake, nikdar ne grem naprej. Jutri si bom iztrgala dušo, da je ne bom mogla prodati; jezik si bom odrezala danes, ker ni vseeno, če je to danes ali jutri. Samo da ne bom več »outsider«, da se spet uveljavim.
Če bi bil narod Slovencev zatiran, bi bili vsi »outsiderji«, ne samo jaz. Olajšanje zame. Pa vendar ne moreš biti v življenju sam! Živeti moraš z naravo, z ljudmi; z njimi je še posebno težko, na trenutke neznosno, boleče, krvaveče ... Reka, luna in noč so velikokrat edini poslušalci nemih krikov osa-meljene duše. Moja bolečina je ponosna in kričeča. Hrepenim po lepšem, polnejšem, Po umetnosti. V svoje pesmi polagam delček svoje duše, trenutke, ki jih živim kot »outsider«. Sedaj vem, da si zapomnimo trenutke, doživljamo svet v njih in za njih živimo. S pesmimi živim. Ob njih sem srečna in ne razmišljam, da sem drugačna. Sreča! Pozabljam, da obstajaš tudi brez pesmi. Pogrešam čase, ko bi vsakemu neznancu na cesti rada poklonila svoj svet. Vendar sem mrtva. Le sanjam. Kako je lahko vse brez zveze!
Razmišljam, kako bi bilo, če me ne bi bilo. Nastala sem iz dveh celic, nisem nastala iz nič. Zdaj pa sem nič in mogoče po smrti ne bom več le to. Če bi ostala takrat še nič, to ne bi bilo pošteno, bilo bi nesprejemljivo.
Kaj naj naredim? Naj se prepustim toku brezvetrja in živim, ker me je to doletelo? Kako težko sem vendar - jaz! Vsa se izgubljam in čakam na misel, da pride ali se mi razkrije, če je že v meni. Ali bom ostala nepomembna tudi na drugem, lepšem svetu? Bom tudi tam »outsider«? JANJA BURMEN,
8.	raz., OŠ Bogojina
Matjaž jo je nesel od učenca do učenca. Lahko smo jo pobožali. Najpogumnejšim je dal Matjaž kačo okrog vratu. Migala je z jezikom in nas ovohavala. Mi pa smo rekli, da nam kaže jezik.
DAVOR GREGOR1NČIČ, 2. b Podružnična OŠ Dokležovje
Gotovo je za srednješolce malo tako prijetnih dogodkov, kot je dan maturantskega pohoda - s petjem, vzklikanjem, žvižganjem ...
Foto: N. J.
Dobro pripravljena in obiskana sklepna prireditev radgonskega vrtca
Cicibanov dan
V Vzgojno-varstveni organizaciji Manka Golarja Gornja Radgona so pred dnevi pripravili tradicionalno sklepno prireditev z naslovom Cicibanov dan, ki je bil letos nekaj posebnega.
Prireditev je bila na vrtčevem igrišču, prihajoče otroke in njihove starše pa sta sprejemali in pozdravljali v klovnovih oblačilih vzgojiteljici Marija Bezjak in Marija Klemenčič. Zatem je vse skupaj pozdravila še ravnateljica
Na sredini nastopajoči otroci, okrog njih pa številni starši in drugi obiskovalci.
Prodajalka krava
Lepo rejena kmečka krava je sklenila, da odpre trgovino na koncu vasi.
Spomladi je prodajala svežo zeleno travo. Imela je veliko dela, saj so prihajali v trgovino biki in krave iz vse vasi. Ko pa je prišla jesen, je ponujala repo in koruzo. Sedaj so prihajali tudi prašiči in kokoši.
Nekega dne pa sta se ustavila v trgovini tudi dva turista. Lepo sta pozdravila in naročila dva velika sendviča z domačo salamo ter liter mošta.
Krava jima je vljudno odgovorila, da ne prodaja mesa, pijač in živil. Turista sta se zahvalila in odšla.
Kmalu je prišla zima. Prodajalka krava je zaprla svojo trgovino, saj ni imela več kaj prodajati. Tako je spet postala čisto navadna kmečka krava.
ALEŠ HORVAT, 3. d OŠ Gornja Radgona
VESTNIK
Moj prvi šolski izlet
Najprej smo se zbrali pred šolo. Tam smo počakali na avtobus. Z njim smo se odpeljali proti Mariboru. Ogledali smo si akvarij in šli na sprehod k trem ribnikom. Tam smo videli mlade račke, labode in ribice. Labodom smo dajali kruh in žemlje. Nato smo se odpeljali proti vzpenjači in se odpeljali z gondolami na Pohorje.
Tam smo se igrali z žogami. Lahko smo tudi jahali konje. Bilo je veselo.
Med vračanjem proti domu smo se ustavili v Lenartu. V trgovini sem si kupila pentljo za lase, zlaganko in torbico. V Radencih pa smo si kupili sladoled.
Najlepše na izletu mi je bilo, ko sem jahala konja.
KLAVDIJA SAPAČ, 1. raz.
Podružnična OŠ Gederovci
zavoda Breda Forjanič, ki je poudarila, da je bila v tem šolskem letu njihova prednostna naloga pri delu z najmlajšimi v vseh enotah vrtca gibalno-ritmična oziroma plesna dejavnost. Zato so se določili, da ob koncu prikažejo delček te ustvarjalnosti, in sicer plesno dramatizacijo z naslovom Plesna obleka rumenega regrata. Otroci so imeli razdeljene vloge po skupinah. Eni so bili pikapolonice, drugi pajki, tretji metulji,
Bila sem na 19. srečanju Prežihovih šol
Od Trsta do Prekmurja Prežihov rod živi, nabira solzice za vse prihodnje dni.
Tako je donela pesem lani pri nas. Srečanje se nam je globoko vtisnilo v spomin. Pred kratkim smo se učenci osnovnih šol, ki so poimenovane po Prežihovemu Vorancu, zbrali v Dolini v Italiji.
Na pot smo se odpravili zgodaj zjutraj. Bilo nas je sedem. Potovali smo okrog sedem ur. V Dolini so nas pričakali vsi prežihovci. Dobili smo hrano in pijačo ter obeske. Nato nas je neka gospa razdelila h gostiteljem. Jaz sem bila pri Jasni. Preden smo šli k njim domov, smo si ogledali Ricmanje in Log. Ustavili smo se pri Babinem domu, ki so ga pred kratkim preuredili. V njem nam je teta pokazala glasbeno sobo za vrtec, staro kuhinjo, prostor, kjer izvira iz tal čista pitna voda, lovsko sobo, muzej s slikami znanih umetnikov in sobo, kjer vadi orkester. Tudi Jasnina teta igra v tem orkestru. Nameravali smo si ogledati tudi cerkev, a je bila zaklenjena, ker je gospod župnik počival. Ustavili pa smo se še pri mlaju ter si ogledali prostor, kjer perice perejo perilo, in vodnjak s čisto vodo. Potem smo šli k njim domov. Pripravili so dobro kosilo, in ko smo se najedli, smo malo počivali, nato pa smo odšli v gledališče, kjer je bila proslava. Zvečer so me peljali v Trst, kjer smo se do sitega najedli pice in sladoleda. Naslednji dan nas je sprejel župan občine, potem pa smo se odpeljali na ogled gradu Mira Mare, kar pomeni pogled na morje. V to smo se tudi prepričali, kajti iz vsake sobe smo res videli morje. Od tam nas je vodila pot še na ogled nek-
danje rižarne v Trstu, kjer je ———————————
bil med vojno krematorij. Le-tega so razstrelili, da ne bi bilo dokazov o grozotah, ki so se tam godile. Nekdo pa je ukradel veliko železno palico in zvezek z napisi posnetkov s sten, ki so jih napisali zaporniki pred smrtjo. Dopoldne je bil tam italijanski predsednik, zato so naš obisk prestavili na poznejšo uro.
Preden smo se poslovili od gostiteljev, smo imeji še piknik. Dolina, Log in Ricmanje pa mi bodo ostali v trajnem spominu. Bilo je lepo.
KATJA KUSTEC, 4. raz. OŠ Prežihovega Voranca Bistrica, Srednja Bistrica
Ali vneti)? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota)
Zadnjič smo vas spraševali, ali veste, koliko časa traja rokometna tekma. Dobili smo okrog 30 pravilnih odgovorov (2 x 30 minut), med katerimi smo izžrebali za knjižno nagrado STANKA ŠINKA s Krajne 62. Čestitamo!
čebele, zvončki, trobentice ... Solo ples v vlogi regrata je izvajala Jasna Gosak, ki sicer obiskuje že 1. razred OŠ Apače, plesna dramatizacija pa je potekala na glasbo, ki so jo napisali posebej za to prireditev zaposleni na Glasbeni šoli Gornja Radgona. Po nastopu so nadaljevali z otroškim rajanjem ob zvokih pevke Romane Krajnčan, pripravili pa so tudi razstavo otroških likovnih izdelkov. Nekatere risbe so bile uokvirjene in bile so videti kot prave umetnine.
J. G.
Šola
Bil sem deček mlad, sem v šolo hodil rad, veliko sem se učil, si znanje pridobil. V šoli je bilo lepo pa tudi grenko. Sem učitelje jezil, včasih, upam, tudi razveselil. Kmalu slovo bom jemal, se v srednjo šolo bom podal, da bi še več znanja si nabral.
BOJAN VRABIČ, 8. b OŠ I M. Sobota
P. S.: Tole pesmico smo povzeli iz šolskega glasila Mlada rast ’97, ki so ga izdali pred dnevi in se nam zdi zelo pestro in zanimivo.



Je žal že tako, da nesreča nikoli ne počiva! Na dnevu letalcev v Rakičanu je bila med tistimi padalci, ki so računali na srečen pristanek, tudi 18-letna Maja Š. iz Maribora. Skočila je torej iz letala, in ko se je bližala pristanku, jo je nenadni sunek vetra zanesel nad letala, ki so bila na letališču. Izvedla je določen »manever«, pri tem pa ni uspela zavreti hitrega približevanja tlom; »trdo« je pristala na nogah, potem pa padla na kolena in hrbet. Reševalno vozilo jo je odpeljalo v bolnico, kjer so ugotovili odrgnine po telesu, ki da so lažje poškodbe, kljub temu pa je mlada padalka, ki ima seveda opravljen izpit, ostala na tako imenovanem »opazovanju«. Brž ko bo okrevala, bo spet letela in skakala s padalom, saj je strastna padalka. - Š. S., fotografija: J. Z.
65-Ietnico proslavili z novimi pridobitvami - Pred kratkim je poteklo 65 let od ustanovitve Gasilskega društva Dolnji Slaveči. Ta jubilej so lahko zares ponosno proslavili, do praznika jim je namreč uspelo zgraditi novo dvorano, kuhinjo, sejno sobo m sanitarije ter postaviti stolp in namestiti sireno. Poleg tega so obnovili ostrešje in pročelje na starem delu doma ter uredili okolico, tako da je zdaj vse skupaj videti kot novo. Slovesne otvoritve sta se med drugim udeležila tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Janez Podobnik in predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory; posebej veseli pa so bili tudi gostov iz Zreč, članov tamkajšnjega gasilskega društva, s katerim so pred leti podpisali listino o pobratenju. Ob praznovanju pa so se jim pridružila tudi gasilska društva iz občin Kuzma, Rogašovci in Cankova - Tišina. (J. G.)
Rezultati preiskave o poginu rib v Ledavi
Zastrupitev potoka z
Inštitut za varstvo okolja pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor je v preiskavi vzrokov za onesnaženost potoka Ledava, ki se je zgodila 22. maja in v kateri je poginila precejšnja količina rib, ugotovil, da je na podlagi analize vzorcev vode podan sum zastrupitve potoka z gnojevko. Kot smo že poročali, je bilo sledove onesnaženosti opaziti v potoku vse od vasi Renkovci do Lendave. Vzorce vode so vzeli na petih mestih, kjer
so opazili onesnaženost.
V mnenju, ki so ga podali na osnovi analize, so poudarili, da so vzorci vode razmeroma močno onesnaženi z organskimi snovmi, na kar kažejo meritve kemijske porabe kisika in skupnega organskega ogljika. Visoke pa so tudi koncentracije vezanega amoniaka in nitrata, ki so posledice fekalnega onesnaženja. Posledica razpada organskih snovi je intenzivna poraba kisika, saj se je tudi v času analize v vzorcu porabil ves kisik. Vsi vzorci kažejo, da gre za komunalno odpadno vodo, zato menijo, da so množični pogin rib povzročile zanje nevzdržne. življenjske razmere v potoku. Te so nastale zaradi pomanjkanja kisika, povišanih koncentracij prostega amoniaka in povišanih koncentracij nitratov.
Pri analizi vzorca rib, ki so ga opravili na zavodu za ribištvo v Ljubljani, so ugotovili zunanje krvave poškodbe in poškodbe notranjih organov rib, zlasti črevesja, ledvic in jeter, kjer so ugotovili močne krvavitve. Po njihovem mnenju so ribe poginile zaradi prevelikih količin amoniaka
in verjetno žveplovodika, ki sta za ribe izredno huda krvna strupa. Brez dvoma pa je zaradi onesnaženja prišlo tudi do hitrega in dalj časa trajajočega pomanj-
gnojevko
kanja kisika, kar je možnost za preživetje vodnih organizmov še dodatno poslabšalo.
Skratka, nekdo je izlil odpadne snovi v vodo in pri tem ni razmišljal, da bo s tem pomoril skoraj vsa živa bitja v že tako onesnaženem potoku. Če bo krivec tudi tokrat ostal nekaznovan, lahko pričakujemo še veliko takih dejanj.
Gasilski jubi$
Slavje v Serdici
ša še
»6(
JOŽE GABOR
Gasilsko poveljstvo Občine Turnišče in PGD Gomilica sta pripravila tekmovanje in ocenjevanje gasilskih ekip iz Turnišča, Renkovec, Nedelice in Gomilice. Te so se pomerile v športnih disciplinah ter v mokri vaji. Pri tako imenovanih članskih desetinah so pokazali največ znanja gasilci iz Turnišča, drugo mesto je pripadlo gasilcem iz Nedelice, tretji so bili Renkovčani in četrti gasilci iz Gomilice. V mladinskem delu tekmovanja sta se pomerili dve desetini. Prvo'mesto so osvojili Nedeličani, drugo pa mladi gasilci iz Turnišča. V pionirskem delu tekmovanja so nastopili le mladi gasilci iz Renkovec. Prvou-vrščene ekipe bodo sodelovale na regijskem tekmovanju, ki ga letos organizira Gasilska zveza Lenda-
va. Na fotografiji: ekipa gasilcev iz Turnišča. - J. Ž.
Nedeljsko	I
Prostovoljnega g m« I Serdica se je začelij ■ dom gasilcev.	I
domače bhznj Kungote^ | tud,izZg0SXM boru in z Gram g striji. Od tam J zjtavM I pihala. Vse TjenPk0 Halb 'U B vski župan Jank
250 gasilcev in vOn3' ( cev slovesnosti st a	ske
predstavnika ka^^ J evangeličansk prebfanl "»c Iz kronike, k' Lese'le veliko zvedeli o zadevanjih poz^ Goričkega.
mu so reci ti al^s zaplesala pal^ vet
plaketo pn^pSe? ska Sobota- PJ dlicji prav tako po^ J zaslužnim gasi* pokrovitelje^ . tudi Obema
valnica Triglav'2
VESTNIK
Kaj veš o promet*1 v Sebeborcih
Z namenom, da bi prispevali svoj delež k i varnosti v Občini Moravske Toplice, je svet gojo v cestnem prometu, edini na območju bivše s pripravil odprto občinsko prvenstvo kolesarjev z na 0 Prome,u-	.. tiranje^
Mladi iz štirih osnovnih šol so opravili test prometnih predpisov, vožnjo po Sebeborcih- . .^ap^ torji postavili tudi semafor, in spretnostno vo™ « pripravljenem poligonu. Skupno je sodelovalo
Rezultati v konkurenci posameznikov: L D6	I’j
Bogojina) 18 kaz. točk, 2. Simon Fujs (OS Matej Vegi (OŠ'Puconci) 58 kaz. točk. Med m OŠ Puconci (Vegi, Gerenčer, Lončar) 185 toc p0 I (Časar, Čemela, Varga) in Bogojino III (° prah® । Najboljšim je podelil priznanja moravski župa
li
»i
Stogovci: Otrok se je ponesrečil
Vsako življenje je dragoceno, še posebno naših najmlajših. Žal pa smrt tudi njim ne prizanaša. Boleče je odjeknila vest o nesreči 13-letnega Damjana T. iz Drobtinec, sicer učenca šestega razreda osnovne šole. Prejšnji četrtek ob 20.25 se je s kolesom z motorjem pripeljal v Stogovcih s stranske ceste in izsilil prednost pred tovornim avtom, s katerim se je po regionalni cesti peljal Marjan R. iz Zgornje Polskave. Hudo poškodovanega otroka so prepeljali v bolnico, a je tam žal kmalu umrl.
Ženavlje: Smrtna nesreča v ovinku
V soboto, 14. junija, ob 21.30 se je zgodila huda prometna nesreča v ovinku regionalne ceste, ki vodi skozi Ženavlje na Goričkem. Osebni avto je pri domačiji, številka 2 naletel na pešca, sicer domačina, 41-letnega Ernesta Stankoviča, kije menda ležal na sredini vozišča. Poškodbe so bile tako hude, daje zaradi njih pet ur pozneje v soboški bolnišnici umrl. Kdo pa je vozil avto? Z UNZ so nam dan pozneje sporočili, da je bila voznica 22- letna Anita Č. iz Ženavelj. Pozneje pa je pricurjala vest, da ni bilo tako: avto naj bi vozil njen mož 28-letni Jože Časar. On, njegov brat in prijatelj naj bi se v sobotni noči peljali iz gostišča Pindža v Petrovcih in naleteli na ležečega pešca. Jože naj bi pot pretvezo, da gre po policiste, odšel domov in nagovoril ženo, da je policistom rekla, da je vozila ona. Na podlagi te izjave so sestavili poročilo o nesreči, vendar je pozneje nekdo sporočil, kako je dejansko bilo, in organi za notranje zadeve so Jožeta Časarja v nedeljo, ko je šel na delo v Avstrijo, prestregli na mejnem prehodu na Kuzmi. Preiskovalni sodnik ni odredil pripora. Policisti bodo seveda napisali kazensko ovadbo za oba zakonca.
Krapje: Trčil v žično ograjo
14.	junija ob 13.45 se je voznik motornega kolesa Boris H. peljal po lokalni cesti s Cvena proti Krapju. V tem kraju je na ravnem delu ceste dohitel voznika osebnega avta in ga začel prehitevati. Zaradi prevelike hitrosti je motorista začelo zanašati,
Zgodilo se je
zapeljal je s ceste ter trčil v žično ograjo. Poškodbe, ki jih je dobil Boris H., so hude in zdravijo mu jih v soboški bolnišnici.
Bodonci: Škode za milijon tolarjev
Predzadnjo sredo okrog 11.30 je zagorelo gospodarsko poslopje Rudolfa D. iz Bodonec. Kljub hitremu posredovanju sosedov, gasilcev in seveda oškodovanca, ki se je tisti hip vrnil domov, je ogenj uničil ostrešje gospodarskega poslopja in poljščine, uskladiščene v njem, tako da je škode za dober milijon tolarjev.
V sredo, 11. junija, ob 18.30 je zagorelo gospodarsko poslopje v Rakičanu, katerega lastnica je Angele G. Nastalo je za 500.000 tolarjev škode, vzrok požara pa še ugotavljajo. .
Gornja Radgona: Kriva je skrinja
13. junja, deset minut čez polnoč, so stanovalci v bloku v Partizanski ulici v Gornji Radgoni opazili, da se močno kadi iz kletnih prostorov. Potem so seveda šli pogledat in poklicali tudi policiste ter gasilce. Ugotovili so, da je prišlo do kratkega stika v električni napeljavi ene od zamrzovalnih skrinj, ki je tudi povsem zgorela, povrh pa. še inventar, shranjen v kleti. Škoda znaša 100.000 tolarjev.
Čepinci: Krava na prisilni zakol
Škoda, ki jo je 13. junija povzročil požar v Če-pincih, znaša 1.500.000 tolarjev. Goreti je začelo okrog 16. ure v gospodarskem poslopju domačina G. V. Zgorelo je kmečko orodje in pet ton slame; revico - kravo, ki je utrpela hude opekline, pa so odpeljali na prisilni zakol. Vzrok požara še ni znan.
Lendava: Ponarejene marke
V podružnici SKB-banke v Lendavi so med

štetjem denarja odkrili bankovec za 200 nemških mark in ugotovili, da je ponarejen. Dognali so tudi, da je »priromal« v banko iz menjalnice Interevropa, ki posluje na mejnem prehodu v Dolgi vasi. Policisti skušajo odkriti neznano osebo, ki je vnovčila ponaredek.
Šalinci: Kdo so bili neznan^M, v ponedeljek, 16 Junija, ob
štirje neznanci, ki so se stekla na osebnem avtu znam * tako oškodovali Bojana K. iz vsoto denarja. Avto je bil na jS
stanovanjske hiše.	ho^'
Policisti bodo veseli, če ji171
roči! o storilcih. Veliko bo že »P°
številka avta.
Ilovci: Znesel se je nad trtami
To, da kdo iz malomarnosti poškropi svojo trto s škropivom za uničevanje plevela (in potem uniči trte), ni nič nenavadnega, verjetno pa še niste slišali, da bi se kdo zavestno znesel nad trtami. To se je zgodilo v Ilovcih v vinogradu družbenega posestva Ljutomerčan.
Med 9. in 11. junijem je namreč neznanec poškropil trte z nezanim (a uničevalnim) sredstvom in 231 sadik je omagalo. Škode je za skoraj pol milijona tolarjev. Morda kdo ve povedati, kdo naj bi to storil?
Čepinci: Nesreča nikoli ne počiva
Prejšnji četrtek okrog 15.15 so Janez Č., Cecilija Č. in Jože Č., vsi iz Čepinec, nalagali seno na traktorsko prikolico. Ko je Jože Č. po končanem delu zapeljal s traktorjem po travniku, je Janez Č., ki je prej razprejal seno, iz nezanega vzroka padel s prikolice in se hudo poškodoval. Zdravijo ga v soboški bolnišnici.
Gornja Radgona: Alarm v hranilnici
15.	junija ob 4.30 seje sprožil alarm v prostorih hranilno-kreditne službe ob Partizanski cesti v Gornji Radgoni. Policisti so odhiteli tja in ugotovili, da se naprave niso sprožila same od sebe, ampak da se je alarm sprožil, ker je nekdo nameraval vlomiti v hranilnico. Ko pa je zapiskalo, je neznanec pobegnil. Pa naj še kdo reče, da je varovalna tehnika zanič!
Murska Sobota:	m
Cisterna naletela na P^
ponedeljek nekaj minut^eS/^J®A tovornjaka s cisterno Viktor . J na prehodu za pešce na	kf1
ski ulici v Murski Soboti na	R
ki sicer prebiva v domu oskr	<o.
V soboški bolnišnici, kamor	JU j
li na zdravljenje, so ugotovil' P h kr^
Murska Sobota: \ lom '	,
V noči s 13. na 14. junij pridnež vlomil v okrpečevam' sluje na mestni tržnici. Člov® lačen, ko pa je odnesel pij“ce' J L vrednosti okrog 50.000 tolad® ,| ./Jv lea seveda, ne ve, kdo je to 5 n0,
Prav tako za zdaj še niZ^^W 16. junij vlomil v gostisce K	\
v Murski Soboti. Tudi tam J pjj^:tfAk larjev. Vlomilec ni odnesel pak le cigarete. Mar ne ve.	'JM
vju?
Andrej P. z Raven na ravske Toplice, da bi si okre prav, ko bi ne bilo nesrecn^ p’ j nija, kajti medtem, ko se J® do »vzel na piko« njegovo o p" J \ v torbici, ta pa ob bazenu,1 larjev.
19. junij 1997
Zl apovednik
^25. junija
Muknn?^.113 vhodni ploščadi soboškega Soboški d'9 Benda iz Murske Sobote.
^Pobudo 19 Bend Je bil us*anovljen leta 1973 šedanes Q°.spoda Ernesta Lukača, ki ga vodi '^Patud'rkester 'gra iazz> zabavno, resno, Kkotncn,narodno glasbo. Do sedaj so imeli semdeset samostojnih koncertov.
S o bo š k
i dnevi
■ u au oo
Sagrad,. Ln.pa bo na vhodni ploščadi sobo--Ss.aUL: Ple^auetna predstava Johanna Stra-^^ov Hrv^uadetov- Gostuje baletna skupila. ega narodnega gledališča iz Za-
sti namenjal osi »evangeličanska cerkev - soboški grad« primarni status. Tokratna prenova je sodobna interpretacija prvotne namembnosti, ki je realizirana v govorici historičnih klasičnih materialov - kamen, kovina, les. Pri oblikovanju sem izhajal iz kvadrata kot superpozicije in tolikokrat uporabljene oblike v renesansi, kar je botrovalo končni podobi vhodne ploščadi. Uporaba luči v aktivni in pasivni rabi plete zgodbo, ki nas spremlja ob branju arhitekture, tako celotne ploščadi kot detajla.«
Arhitekt Goran Dominko
Na glavnem odru bo ob 21.15 nastopil Toti
/ je ,sestav|jen iz niza g|asbe-/ če, . v "kralja valčka« Johanna J $avid r združil ameriški balet-Prihod h'ne' Koreografiia sledi ln,6rnat ndu m|adih častnikov na ples K *a su ' . uhovita in zabavna baletna
Lichine. Koreografija sledi
virtuoznim plesom
Big Bend iz Maribora s pevko Alenko Godec.
V treh letih obstoja se je orkester prekaljenih štajerskih glasbenikov pod taktirko umetniškega vodje Marijana Goloba in strokovno pomočjo v svetu priznanega mojstra Jožeta Privška dokazal kot zrel korpus, navzoč na vseh večjih prireditvah, koncertih, elitnih plesih širom po domovini in tujini. Na Soboških dnevih bo orkester nastopil skupaj z eno najboljših slovenskih pevk Alenko Godec. Glasba za vaše uho in srce - od swinga do modernih trendov današnjega časa.
Ob 23. uri bo v soboškem parku spektakularni ognjemet.
Četrtek, 26. junija
Na glavnem odru bosta ob 1 7. uri nastopila čarovnik Binč ter otroška glasbeno-plesna skupina.
Predstavili se bosta plesni skupini z OŠ Kuzma in Beltinci ter tamburaška skupina OŠ II Murska Sobota. Vse skupine so se letos na področnih srečanjih odrezale več kot dobro.
Ob 19.00 bo na istem prizorišču koncert koroškega kantavtorja Adija Smolarja.
Skopja - Šu-tki. V vrh t. i. »world mušic« in do laskavega naslova »romski kralj balkanskega swinga« ga je popeljalo briljantno, nadvse virtuozno obvladovanje saksofona in klarineta. S svojo skupino igra tako rekoč vse skrivnostne bal-
kanske ritme od drvečih čočkov do makedonskih o rov.
Glasbeni spektakel šefa nad šefi: Fešta! Kolo! Sentiment!
Ob 23. uri bodo na prostem zavrteli ameriški film Svetnik, ZDA, 1997.
V ameriški romantični srhljivki in »akcijki« se srečata ekspertni vlomilec Svetnik, ki ga igra Val Kilmer, in Rade Šerbedžija, ki igra ruskega naftnega magnata Tretjaka. Tu je še lepotica Elisa-beth Shue in veliko veliko akcije, vse skupaj pa še najbolj spominja na Jamesa Bonda.
Petek, 27. junija
Na glavnem odru bodo ob 17.00 nastopili otroški pari z latinskoameriškimi in standardnimi plesi. Plešejo člani plesnega kluba DEVŽEJ iz Murske Sobote.
Plesni klub Devžej je prvi tovrstni klub v pokrajini ob Muri, ki je bil ustanovljen v začetku letošnjega leta, a se je že udeležil nekaj plesnih tekmovanj.
tja nikakor ne prispe. Zakaj in kako? Če bi vam izdali skrivnost, bi pravljica izgubila svoj čar... Zabavno, napeto in monrovjevsko.
Na glavni oder bo ob 18.00 prišla skupina Pingi Show, ki bo predstavila različne plesne zvrsti, od standardnih plesov do jazza. Nastopa Plesna šola PINGI Maribor.
Ob 18.30 in ob 20. uri pa bo na glavnem odru nastopila skupina Tex Mex.
Prekmursko-avstrijski bend, ki igra glasbo skupin Skynyrds, Eagles, Doobies ... To je tisti rock, ki gaje navdihoval ameriški jug. Rock brez meja.
Ob 19.30 bo na jasi pred glavnim odrom ce-stno-gledališka predstava za staro in mlado, avtorja Andreja Rozmana - Roze, Kratka zgodovina palice in plašča. Gostuje Cestno gledališko podjetje Rupert Maro-vt iz Ljubljane.
Klasična cestnogleda-liška predstava, ki gledalca pelje iz prizorišča na prizorišče, je stkana iz po-sameznih, vsebinsko povezanih slik. Govori o izra-
019hkoogf^ ce' Wn'ia, iQate v četr-bi>ob2olnso-dra
l ’?0-junija9'
Bun 20'
S Jerine 19
fes-
A' ?1 ; b 20. uri
KS.??’ °b
JUnija
J
ftS j JUniia, v
t 'v 2. ju-
kSv«
fes
Ob 20.00 bo na vhodni ploščadi soboškega gradu slavnostni govor župana Mestne občine Murska Sobota gospoda Antona Slavica in otvoritev prenovljene vhodne ploščadi.
»Ploščad je arhitekturni element, ki je že v preteklo-
Adi Smolar, najpopularnejši slovenski kantavtor, je letošnji dobitnik Viktorja, ki ga dopolnjujeta še dve glasbeni priznanji - zlata petelina.
Na glavnem odru bo ob 21, uri nastopil saksofonist in klarinetist Fe-rus Musta-
fov, ki igra makedonsko-romsko svatbeno glasbo.
Ferus Mustafov, najuspešnejša zvezda balkanske romske glasbe, izhaja iz glasbene družine, ki že nekaj generacij živi v romskem predelu
Ob 17.30 bo na glavnem odru gledališka kriminalka za otroke Sebični svizec, v izvedbi Andreja Rozmana Roze. Gostuje Gledališče Ane Monroe iz Ljubljane.
Časi, ko so razni teroristi ugrabljali znane osebnosti, so sicer v glavnem že mimo, v pravljicah pa se lahko zgodi marsikaj in se tudi je. Dedek Mraz se poleti odpravi na počitnice, a
zito neuspešnem trgovskem potniku, obremenjenem s težo mita matere, ki se mu s smrtjo življenje šele zares začne, saj vendar obstajajo nebesa ...
V funkciji Potnika, Smetarja, Matere, Drugodi-menzionalnega alpinista, Prostorskih palicajev, Sile težnosti ... nastopajo člani gledališča Ane Monro. Utrgano, utrgano, utrgano ...
Ob 21. uri bodo na glavnem odru nastopili Šukarji in Zoran Predin.
Mentol bombon v živo!
Ob 22.30 bosta nastopila Mia Žnidarič & Ste-ve Klink Trio, večer jazza in svvinga.
Mia uživa ugled najboljše slovenske jazzovske pevke, kar potrjujejo tudi vsakoletne nominacije za zlate peteline. Lani je zmagala kar v treh kategorijah, letos pa je dobila Petelina za najboljši album v tujem jeziku.
Skupino profesionalnih glasbenikov, ki spremlja Mijin nastop, sestavljajo: Steve Klink - klavir, Henning Galing - bas in Krunoslav Levačič -bobni.
Delimo vstopnice za kino
naipn Fienes je odigral glavno vlogo v filmu Angleški pacinet. Pravilno je zapisla tudi Tatjana Bogdan, Gaberje 159, 9220 Lendava. Pošali ji bomo dve vstopnici za kino. Novo vpršanje pa se galsi:
Kdo je režiser filma Ekspres Ekspres.
Odgovor:
Kupon št. 16
Odgovore pošljite do 23. junija na naš naslov:
Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
Glasbena šola Murska Sobota obvešče starše, da bo sprejemni preizkus za nove učep-ce v ponedeljek, 23. junija 1997, med 9.00 in 11.00 ter med 14.00 in 1 7.00. Vpis za učenje klavirja bo omejen. Prednost imajo otroci od 6. do 9. leta starosti. Za starejše otroke pa je zaželjen vpis za učenje trobil.
kulturni koledar
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA: V petek, 20. junija, bo ob 20. uri v grajski dvorani zadnjič pred jesenjo predstava gledališča Torpedo Klavtsrofobična komedija.
ZA OTROKE
LJUTOMER: V Domu kulture pa si lahko v četrtek, 19. junija, ob 15.30 ogledate predstavo Svetlane Makarovič Take živalske. Gostuje Lutkovno gledališče Maribor.
OTVORITVE
MURSKA SOBOTA: V ponedeljek, 23. junija, bodo ob 19.30 v Galeriji Murska Sobota odprli 13. mednarodni bienale male plastike. Razstava bo na ogled do 10. septembra.
Na letošnjem bienalu male plastike sodelujejo po dva ali trije umetniki iz triindvajsetih evropskih držav. Na tokratnem 13. bienalu želijo opozoriti na aktualni trenutek, neke vrste pregled matematično sistematičnega in konretne-ga ustvarjanja male plastike, kije danes živo navzoča v evropskem kulturnem prostoru. Bienale, ki je letos trinajsti po vrsti, prvič pa so ga pripravili leta 1973, predstavlja tisto vez in most, prek katerega vzpostavljajo Murska Sobota, njena galerija in naša pokrajina umetniško tvorne odnose v širšem evropskem prostoru. Razstavo bodo odprli pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Milana Kučana.
RADENCI: V galeriji muzeja Radenske bo v petek, 20. junija, ob 20. uri otvoritev razstave slik in objektov akademskega slikarja Franca Mesa-
riča. Razstavo bodo odprli v okviru bienala male plastike.
MURSKA SOBOTA: V petek, 20. junija, ob 20. uri bo v Zavarovalnici Triglav otvoritev fotografij mesta Ingolstadt, mesta tradicije in prihodnosti. Fotografije so posneli člani Photokcluba Schanzer.
VELIKA POLANA: V petek, 20. junija, ob 20. uri bo otvoritev razstave prof. Evgena Titana z naslovom Tam, kjer rase Črni log. O avtorju bo spregovoril Franc Obal, v kulturnem programu bodo nastopili Zelno bukovje, recitatorji OŠ Velika Polana in Maša Šiftar.
RAZSTAVE
LENDAVA: V Galeriji Lendava razstavlja svoje skulpture Madžar Tornay Endre Andras. Ogledate si jo lahko do 31. junija.
MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane bodo člani DLUPP-a razstavljali svoje grafike, slike in skulpture.
LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate tudi razstavljena dela akademskega slikarja Dušana Filipčiča.
LJUTOMER: V Galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo likovnih del Marte Jakopič -Kunaver S poti.
VERŽEJ: V avli OŠ Veržej razstavlja svoja likova dela Silvija Kert - Ovčar
MORAVSKE TOPLICE: V Galeriji Ajda sta na ogled razstavi slik Božidarja Ščurka in Ernesta Bransbergerja.
SARVAR (BLATOGRAD): V Mestni galeriiji razstavlja svoja dela Endre Gbnter.
RIMOVSKA SOBOTA: V Mestni galerji razstavljajo svoja dela člani DLUPP-a.
16
l/. naših krajev
vestnik, 19-
Prometna varnost pod vprašajem
Kot navaja Franc Čarni, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, se prometnovamostne razmere na cestah Občine Moravske Toplice ne razlikujejo bistveno od drugih pomurskih občin
Še vedno so prevladujoči dejavniki neznanje, objestnost in neosveščenost udeležencev v cestnem prometu, včasih pa tudi pomanjkljiva opremljenost vozil. Sicer pa so v moravski občini prometne nesreče tudi zaradi ozkih vozišč in izrazito mešanega promet. Ne gre prezreti, da se je število motornih vozil v tej občini zelo povečalo. Temu, da se na cestah pojavljajo vsak dan nova, tehnično izpopolnjena vozila, ki lahko dosežejo tudi dvakrat večje hitrosti kot nekoč, pa ne sledi tudi razvoj cestne infrastrukture.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Moravske Toplice je v minulem letu analiziral najpogostejše napake, ki jih naredijo udeleženci cestnega prometa. Najpogostejše so napake zaradi neprimerne hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola, neupoštevanja prednosti, nepravilne strani vožnje, nepravilnega prehitevanja, premajhne varnostne razdalje ter neupoštevanja oznak in prometnih znakov. Tako je bilo v minulem letu na območju moravske občine 105 prometnih nesreč; od tega dve s smrtnim izidom, 23 nezgod pa s telesnimi poškodbami. Skupaj je bilo v prometnih nezgodah udeleženih 181 oseb. Najpogostejši povzročitelji prometnih nezgod so vozniki osebnih avtomobilov.	M. JERŠE
Kraj na Apaškem polju: Žepovci	‘liO
Si bodo končno oddahnili
Stečajni upravitelj objavil prodajo gasilskega in vaškega doma
Žepovci so ena od devetih vasi, ki sestavljajo Krajevno skupnost Apače. Gospodinjstev je 130, vseh prebivalcev pa 370. V kraju je dokaj dejaven vaški odbor, katerega predsednik je Jože Brus. Ta nam je tudi na kratko predstavil sedanji utrip vasice na Apaškem polju.
Je že tako, da skorajda ni kraja, kjer ne bi imeli gasilskega društva. PGD Žepovci so predniki ustanovili 1882. leta, torej pred 115 leti. Te obletnice ne bodo posebej praznovali, kajti pred štirimi leti (1993. leta) so slovesno zaznamovali 111-letnico. Da, prav ste prebrali: niso namreč slavili »okrogle« 110. obletnice, kajti obnovitvena dela na gasilskem domu so se »zavlekla« za leto dni, zato so pripravili slovesnost potem, ko so gasilski objekt polepšali. V društvu je 63 članov, imajo motorno brizgalno Ziegler in kombinirano vozilo IMV 1600, staro sicer že tri desetletja. Predvidoma prihodnje leto naj bi dobilo PGD Žepovci ustreznejše gasilsko vozilo, kar je tudi v načrtu gasilske zveze Gornje Radgona.
MURSKA SOBOTA - Sprejetje sklep mestnega sveta o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje med Tišinsko ulico, starim Doblom, Kroško ulico in razbremenilnim kanalom v Murski Soboti. Osnutek tega zazidalnega načrta bo na ogled v prostorih mestne občine, javna razgrnitev pa bo trajala mesec dni. M. J.
MURSKA SOBOTA - Vhodne poti na gramozna parkirišča med galerijo, avtobusno postajo in Kocljevo ulico, ki so v preteklosti povzročala veliko hude krvi, so končno asfaltirane. Tako so zdaj odpravljene globoke luknje. Hkrati so odstranjeni tudi železni drogovi in na njih viseče verige, s katerimi so bile označene dovozne in izvozne poti. Istočasno je del parkirišča pred LB Pomursko banko modra cona, s čimer želijo uvesti več reda na tem področju. M. J.
BELTINCI - P.o sklepu občinskega sveta ostaja beltinski grad v ____ upravljanju Občine Beltinci za opravljanje kulturnih dejavnosti. Grajsko poslopje postopno obnavljajo, načrtujejo pa tudi dozidavo kulturnega doma. M. J.
GANČANI - Dokler ne bodo zgradili lastnega občinskega vodovodnega omrežja in novega črpališča v gozdičku Raščica pri Gančanih ter vodovodnega hrama, bodo začasno priključeni na soboški mestni vodovod s črpališčem v Krogu. M. J.
NEMČAVCI - V tem krajevnem središču se že nekaj časa pospešeno pripravljajo na nedeljske sektorske gasilske vaje predstavnikov gasilskih društev iz Mestne občine Murska Sobota. Sodelovalo naj bi okrog 22 moštev. Prvi konec tedna v juliju pa bo slovesna otvoritev športno-rekreacijskega centra v Nemčavcih, ki bo za kraj in njegovo okolico velika pridobitev. Ob tej priložnosti načrtujejo tudi tekmovanje v malem nogometu. M. J.
STROČJA VAS, SPODNJA ŠČAVNICA - V nedeljo, 22. junija, bodo imeli v Stročji vasi, Presiki, Podgradju, Nunski Grabi, Rinčetovi Grabi in na Pristavi referendum o uvedbi krajevnega samoprispevka za komunalno ureditev naselij, zlasti za gradnjo kanalizacije. V krajevni skupnosti Spodnja Ščavnica pa bo referendum v nedeljo, 29. junija. Če bo glasovanje uspelo, bodo v Spodnji Ščavnici, Lomanošah, Lastomercih in na Zagajskem, Aženskem in Plitvičem Vrhu sofinancirali asfaltiranje cest, nakup gasilskega vozila v Spodnji Ščavnici, gradnjo avtobusnih čakalnic itd. (J. Ž. )
Bo negotovosti konec?
Žepovski gasilci domujejo v stavbi, ki je v neposredni bližini vaškega doma. Niso je zgradili sami, ampak so jo 1988. leta dobili na podlagi ustreznega dokumenta od nekdanjega tozda Poljedelstvo Črnci v trajno upravljanje. Črnsko družbeno kmetijsko podjetje je zašlo v izgubo in v neizogiben stečaj, ki pa bi utegnil prizadeti tudi gasilce. Stečajni upravitelj je namreč napovedal prodajo stavbe, ki so si jo gasilci preuredili v društveni dom. Vodstvi vaškega odbora in gasilcev ter stečajni upravitelj pa so se nekako le dogovorili in so prodajo ustavili. Medtem so gasilci že pridobili dokumentacijo o svojih finančnih in delovnih vložkih v dom (kar lepa vsota) in upajo, da bo negotovost ustrezno rešena. Ena od možnosti je, da dom »kupijo« za simbolično vsoto.
Nekdo je ljudi zavedel
Kar zadeva ceste, pa se v Žepovcih ne morejo ravno pohvaliti. Tega, da regionalna cesta med Segovci in Stogovci še ni obnovljena, s čimer bi pridobili tudi Žepovčani, seveda niso krivi. Morda pa so »krivi«, ker imajo v
V povojnih letih je hudo manjkalo strokovnih delavcev, zato so jih usposabljali ne le z rednim šolanjem, ampak še s tečaji. Na knjigovodskem tečaju, ki je bil 1947. leta v Mariboru, seje izobraževalo tudi nekaj mladih ljudi iz sveta ob Muri. Pred kratkim so pripravili v ljutomerskem gostišču Prlek srečanje nekdanjih tečajnikov, ki pa se ga
nas je udeležila le deseterica. Srečanje je bilo prijetno. Vsak od nas je na kratko opisal svoje služ-bovanje in tudi družinsko življenje. Dogovorili smo se, da bo naslednje srečanje spet jeseni. Zelo si želimo, da bi nanj prišli tudi tečajniki z levega brega Mure. Celo organizacijo srečanja jim prepuščamo. - Tekst: Ena od tečajnic
Predsednik vaškega odbora Žepovci Jože Brus si prizadeva, da bi vas čimprej dobila še več asfaltnih cest, vodovod, da bi uredili formalnosti glede gasilskega doma, »šupe« in vaškega doma, ki pa ga v tem zapisu nismo posebej omenjali. - Foto: Š. S.
vasi asfaltirana le dva kilometra cest, makadamskih pa je še osem kilometrov. Jože Brus je menil, da je tako zato, ker v KS Apače niso spet uvedli krajevnega samoprispevka. V Žepovcih so se sicer ljudje zanj ogrevali, (iz)glasovali pa ne, ker je nekdo ljudi prepričeval, da v samostojni Sloveniji ne bo treba več samoprispevkov, ker da bosta za vse poskrbeli občina in država. Saj ne, da iz pro-
V Turnišču so proslavili 30-letnico vrtca
Hiša igral, pesmi, ples*;
Potrebovali bi večje prostore
Zunaj pa imajo »roS^ j
otroški vrtec, kar pr^, možnosti za igranje T^
Pisalo se je leto 1967, ko je v Turnišču začel delovati prvi otroški vrtec. Uredili so ga v prostorih nekdanje gostilne s sicer ustrezno, a skromno opremo. Medtem se je marsikaj spremenilo, minulo soboto pa so proslavili 30. vrtčev rojstni dan. To je bila tudi priložnost za pregled minulega dela ter razgrnitev načrtov in potreb za prihodnje čase.
Ob našem obisku pred jubilejno proslavo - bila je minulo soboto - nas je


predvsem zanimalo, čemu dajejo prednost pri vzgojno-varstvenem delu v turniškem vrtcu. Na prvo mesto so postavili tesno sodelovanje s starši otrok, ki se vključujejo v načrtovanje dela in tudi izvajajo določene dejavnosti -glasbeno in likovno ustvarjanje, predstavljanje poklicev, organiziranje izletov, razne akcije idr. Velika novost, ki so jo vpeljali v življenje in delo vrtca na pobudo prejšnjega skupnega pedagoške
računov ne bi nič dobivali, problem je, ker v vas priteka premalo denarja! V Žepovcih so zdaj odločeni, da bodo prihodnje
leto nadaljevali z asfaltiranjem 1,5 kilometra dolgega odseka v delu naselja, ki mu pravijo Travniki, oziroma od Klanča-rjeve do Petkove domačije.
Mamica, vode bi!
Bolj ali manj je znano, da voda iz individualnih vodnih zajetij ni ravno zdrava in da je rešitev v vodovodnem omrežju. Glavni vod gorenjeradgon-skega vodovoda so speljali tudi v Žepovce in nanj so se priključili trije »porabniki«. Vaški predsednik Jože Brus se je moral ze
ture), zato morajo P „ ustreženo vsoto 1Z ° J proračuna, da bi čali »le« 2.000 ™ar j) Brez tuje pomoči bi n dvakrat več. Ne bi ci na ljubo pa naJ p J Žepovcih le niso brez J posamezna gospodi hidroforje.
Dedek natrij
kolesarjenju
Iz ravninske vasice^|e( kem polju morda s. J prvim majem so ”। no akcijo. Sode občanov. Očistil J odlagališč, zl38^ bližini Janhove. vasi so nabrali v 1 (((| in jih stlačili v vr>1 tem odpeljali n gališče. Praz”1.^ (rf praznovali v cis®,^ stikrat so imeli tu J trim za vaščane, a P tudi od drug°d; \oioP pod geslom Vsi n ,eS(i vo telo. Najmlaj star štiri, najsta^j{f( Na cilju pn »suP1’^ Iškem domu, so selili. In ker ni« objekt, naj e gre za lesen odpd - -
lo potruditi, preden nama je pojasnil, zakaj še niso zgradili stranskega omrežja, ko pa nam je bilo nerazumljivo, da vodo imajo in -vode nimajo. Na kratko: posredi ni tehnični, ampak finančni problem. Ljudje pač ne morejo sami plačati gradnje krožnega vaškega omrežja, ki menda mora biti vkopano za vasijo (v središču vasi so regionalna cesta ih že so zakopani kabli in cevi druge infrastruk-
kr>t prostor.
«,Šupo’ uporabljanja vaška poletna srečanja j° je nekdanja kmetiji zdaj pa je menda Podobno kot za g^sl
j: ra
_______ kui r pri«111
bijemo boj tud' « »J» stništva nad s^ve£|jl^ koncu sre“njekotZ^a6 in - podobno 1
-
tudi zadeva prid vasi.
-
ga vodstva v okviru VVZ Lendava, pa je gibanje Cindi in projekt Zdrav vrtec.
Leta 1976 so v Turnišču zgradili nov vrtec za tri oddelke otrok, 1985. so dogradili dodatne prostore za dva oddelka, a s tem še niso rešili prostorske stiske. Nekajkrat so morali zaradi povečanega vpisa otrok organizirati delo v sedmih oddelkih in uvesti popoldansko »izmeno« za dva oddelka. Trenutno obiskuje nji-
-v
leto.
19. junij 1997
fe naših krajev
17
k dopisnikove beležnice
'te-
—--v-	—
Upokojenci

M dva župana
gor in dol po Prekmurji
Občina Odranci bo pokrovitelj W območnega srečanja rocko-^skupm. V ta namen so se že *iili,dabodo prvim trem naj-podelili nagrade v skup-*msku 100.000 tolarjev.
da med prireditvijo ne kršili javnega reda in miru’.
v.. Winomajsko družabno v gostišču v Obl’se i® pripeljalo s kolesi J ‘■^upokojencev iz Turnišča, Moravskih Toplic, Me-Kobilja, Črenšo-Polane in Lendave. «u-4o'sbco in veliko zdravja o A J^^leli: direktor pokojnin-M	iz Murske Sobote
predsednik dru-iou.P^jčncev Pomurja An-'m turniški župan Pa manjkalo tudi ’ w doživeto zapeli: # TL?'?Wski zbor iz Nedelice.
Strice in iz Tur-
^seveda upokojenci.
,	nameravajo letos
'A *feidekk mrliški vežici. <J*Mabodo postavili tej krajevni skupno-postaviti hidrante, m,1’^izdelavo idejnega pto-I^V .Racijo, pripravljajo
Rilskega doma, 'Wt	cest 'n
obnovo mostu čez potok.
Tako imenova Kamenova gra-ba pri Lipi ne kazi več podobe kraja. Pred kratkim so jo dokončno zavozili in prostor zasadili s cipresami in ne z lipami, ki so sicer značilne za ta kraj. Na urejen prostor je domači podjetnik postavil reklamni pano. V Lipi naj bi kmalu ustanovili turistično društvo, ki bo prav gotovo storilo še več za lepšo podobo naselja in razne turistične prireditve.
Člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Slavček Beltinci so na občnem zboru ugotovili, da so bili v minulem obdobju dokaj delavni. Med drugim so poskrbeli za prehrano ptic v zimskem obdobju, kajti izdelali so 230 velikih pogač, ki so jih postavili na mestih, kjer so ptice iskale hrano. Uspela sta tudi društveno tekmovanje in razstava ptic. Sodelovali so tudi na državnem tekmovanju v Zalogu. Tudi letos je zelo uspela prireditev Ptičje go-stiivanje. Društvo bo prihodnje leto praznovalo 25-letnico.
V Rakičanu so zgradili kanalizacijo, tačas pa urejajo pločnike. Asfaltirali bodo tudi nekaj cestnih odsekov. Dela bodo stala 12.000.000 tolarjev, sklenili pa
Dasiravno črenšovski župnijski dom še ni povsem urejen, ga za nekatere namene že uporabljajo. Pred kratkim je imela Edita Žalik, nekdanja učenka OŠ Črenšovci, koncert na kitari. Glasbenica, sicer diplomantka srednje glasbene šole, je igrala klasično glasbo, ki ji je postala življenjska usmeritev. Svojo glasbeno kariero je začela v domačem kraju v vokalno-instrumentalni skupini Dobri pastir. Danes vodi otroški zbor Zvezdice in dirigira mlajšemu cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru Črenšovci. Razdaja se tudi drugod, tudi v komornem zboru Gloria Velika Polana. Dobra udeležba na koncertu je dokaz, da imajo ljudje na vasi tudi posluh za resno glasbo. - Fotografija: Š. Gyurica
V prostore Kleklovega doma v Črenšovcih, v katerem je sedež občine, vdira voda, zato so z občinskim proračunom namenili nekaj denarja tudi za odpravo te nevšečnosti. V nanovourejenem pro-
2apre, tiho kličem iz globine: Dragi, ne pozabite me!
nrada in Ka-
>.ČHenB"!c Apačah.
zivljenja, v
"e
WE^mS?t3k°
kl Iu in
»s l ^OK^Ozir ^^znosti iz °ma na svojo
tta r Je 7?. Cenika, am-W Xni Kon-d a| na^Je pozileje
vh°-
. ve»3 Z vbenje le k ^"čen^n313’ na ■ \	20 Ur na
■KS? “re- p neposred-> P. je
Bk	da se
iUd’ °n.
Konrad Tratnik iz Črnec je 20 ur dnevno »priključen« na kisikov dihalni aparat. Da dan in noč hitreje mineta, malo pesnikuje. Tako je sam sestavil tudi verze za spomenik in tole ploščo na pročelju hiše. Hčerka in zet sta mu uresničila željo in marmornato ploščo z izklesanim besedilom so pritrdili na zid. -Fotografija: Š. S.
bšati in nujen .je bil kisikov aparat. Stal je dobrih 5.000 mark v tolarjih, plačalo pa ga je zdravstveno zavarovanje. Aparat nima kake jeklenke s kisikom, ampak kisik zajema iz okolja, ga prečisti in obogati. Ko bi ne imel aparata oziroma ne bi bil nanj priključen, bi Konradovo življenje že zdavnaj ugasnilo, akoravno včasih kdo trdi, da je dolgost življenja človeku usojena.
Konradu sem izrazil upanje, da bo Republika Slovenija .prej ali slej najbrž le uredila status prisilnih mobilizirancev, izseljenih otrok in drugih žrtev vojne. Zaželel sem
štoru v velikosti 100 kvadratnih metrov bodo: skladišče Civilne zaščite, prostor za arhiv občine, studio internega tv-omrežja in soba društva za tehnično kulturo.
Obnovitev cestnih odsekov v Gornji Bistrici ter med Žižki in Trnjem je stala Občino Črenšovci 22.000.000 tolarjev. Z modernizacijo nadaljujejo. Kmalu naj bi asfaltirali okrog dva kilometra dolgo cesto na zemljiškem komplesku Grabance pri Veliki Polani.
Občina Črenšovci pa pomaga tudi župnijam! Za gradnjo oziroma ureditev novega župnijskega doma v Črenšovcih je iz proračuna primaknila 1.000.000 tolarjev, za stensko slikarijo v prezbiteriju cerkve v Veliki Polani pa 250.000 tolarjev.
Turistično društvo Brod Melinci vodi Franc Kovač. Člani si prizadevajo za čim lepšo podobo svojega obmurskega naselja. Letos bodo popravili pot, ki vodi do priljubljenega broda na Muri, do te točke pa nameravajo napeljati tudi elektriko in vodovod. Morda pa bodo tudi zgradili most čez murski rokav in postavili kolibe.
J. ŽERDIN
AlV0!!!. °'J1 OblPo
M hNje^vil
Seiev r,Jskem
S1"večino iz lju.
dje so ga izvolili za občinskega odbornika, presednika poravnalnega sveta, predsednika cenilne komisije ... in mrtvooglednika, kot na Apaškem pravijo mrliškemu ogledniku. Z ženo sta skrbno gospodarila na ne ravno velikem kmečkem gospodarstvu, življenje sta dala dvema sinovoma in dvema hčerama. Fanta in ena od hčera so odšli z doma, domov pa je poročila Anica, po poklicu sicer cvetličarka, ki pa je staršema tudi desna roka. Še posebej se posveča očetu, ki so mu 1954. leta zdravniki odrezali desno stran pljuč. Tedaj so našli v tkivu puškin naboj, ki ga zdravniki ob prvi (vojni) operaciji niso našli. Zdravstveno stanje se je začelo sla-
mu, da se to zgodi čimprej in se poslovil. Med vožnjo proti Apačem pa sem razmišljal o rotenju z njegovega spomenika: Dragi, ne pozabite me! Ta želja je sicer aktualna tudi zame, pa zate, bralec, in one, ki tega niso prebrali, ko pa smo vsi smrtniki. Vsakič sicer pravimo, da je po smrti vsega konec, dejansko pa upamo, da le ni tako. In tudi najbrž ne bi bili radi, da bi svojci in prijatelji že naslednji dan pozabili na nas. In da bi se to ne zgodilo, si marsikdo še za časa življenja da narediti spomenik. Ni jih pa ravno veliko, ki za sabo puste dve plošči: eno na pokopališču, drugo pa na domači hiši. Tako je ravnal Konrad Tratnik.	Š. SOBOČAN
r Iz Noršinec	----------
Za novo gasilsko vozilo
Prostovoljno gasilsko društvo Noršinci si je za letošnjo prednostno nalogo zadalo nakup novega orodnega vozila. Sedanje orodno vozilo znamke TAM 60 AT je bilo namreč kupljeno že leta 1971, imelo pa je staro podvozje, zato so se odločili za nadgradnjo. Ker mora razvoj gasilske tehnike slediti splošnemu razvoju tehnologije in novim požarnim nevarnostim, ki terjajo vedno hitrejše posege, so na moravski občinski svet naslovili prošnjo za sofinanciranje novega orodnega vozila.
Predračunska vrednost novega vozila znaša 41.000 DEM, obnova pa okrog 1,5 milijona tolarjev. Odločili so se za nadgradnjo z modelom Mercedes MB 314, ki po lastnostih najbolj ustreza gasilskemu orodnemu vozilu, pri čemer pa s ceno ne odstopa od drugih tipov takih vozil. Del sredstev bo Gasilsko društvo Noršinci ustvarilo s svojo dejavnostjo, prav tako pa računajo tudi na sredstva iz nabiralne akcije in občinskega proračuna. Posebej zato, ker za tako veliko naložbo, kije v Nor-šincih že dalj časa niso izvajali, stoji vsa vas ter društva in organizacije v kraju. Sicer pa so člani občinskega sveta že prižgali zeleno luč zanjo.	M. JERŠE
LJUTOMER - Na območju Prlekije in Prekmurja deluje kar 243 prostovoljnih gasilskih društev, v katera je vključenih skoraj 14.000 ljudi. Res je sicer, da imamo po vaseh tudi močna športna in druga društva, vendar po številu še vedno vodijo gasilci, ki imajo v obeh pokrajinah dolgoletno tradicijo. (F. KI.)
BABINCI - V soboto, 28. junija, ob 10. uri bo v Babincih prvo tekmovanje traktoristov v spretnostni vožnji. Startnina bo 1.000 tolarjev. Prva nagrada bo 40.000 tolarjev, druga 30.000, tretja 20.000, četrta 10.000 in peta 5.000 tolarjev. Najboljši bodo dobili povrh še pokala. Organizator tekmovanja je Tursitično društvo Babinci, pokrovitelj tekmovanja je Agroma Ljutomer. (J. Ž.)
LUKAVCI, HRASTOVEC - Dom Lukavci kot posebni socialni zavod deluje že 45 let. Tačas je v njem nekaj čez 300 varovancev kar iz 99 slovenskih občin. Varovanci imajo veliko možnosti za določene aktivnosti, ki polepšajo njihov dan. Med temi je tudi pevski zbor, ki ga vodita socialna delavka Marija Golob in delovna inštruktorica Andreja Pihler. Zbor, ki poje predvsem pesmi o lepotah Slovenije, nastopa ne le v domu, ampak tudi zunaj njega.
V zavodu za duševno in živčno bolne Hrastovec je 622 varovancev. Prihodnje leto bo poteklo 50 let, odkar so ga ustanovili. Priprave na »okroglo« obletnico, ki bo septembra 1998., so že stekle. (F. KI.)
EKOLOŠKO ČISTO KURIVO - Pri Šinkovih na Negovi, ki imajo turistično kmetijo, smo ujeli v objektiv pripravljanje drv za kurjavo. »Če se že gremo kmečki turizem, moramo skrbeti za čisti zrak. Kaj bi rekli gostje, ko bi okrog hiše smrdelo po izgorelen olju ali celo premogu? Res je nekaj več dela, toda tam, kjer je dobra volja - in pri nas je ne manjka -, se da marsikaj postoriti. Drva za kurjavo morajo biti suha, zato jih pripravljamo za leto dni vnaprej,« je povedala Marija Šinko. - Fotografija: L. Kramberger
SREDIŠČE LENDAVE BO LEPŠE - Ko so v Partizanski ulici v središču Lendave zaradi komunalnih investicijskih del odstranili drevesa, je bil ta prostor videti precej pust. Zato so se odločili, da bodo sivino betona polepšali z urejenimi zelenicami in drevesi. Kot je povedala Katarina Bo-
kan iz lendavskega podjetja Komunala, ki skrbi za lepšo podobo mesta, so v središču mesta, predvsem v Partizanski ulici, posadili 200 dreves, predvsem jerebiko in glog, uredili pa so tudi zelenice in mestno pokopališče.
Tekst in fotografija: J. GABOR
18
Reportaža_______vestnik, 19. junirg
Moj kraj v mojem časopisu: Grad
Nekoč upravno središče Goričkega
Naselje Grad se je razvilo pod srednjeveškim gradom in je postalo v 20. stoletju največji kraj na Goričkem
Največ prebivalcev je bilo v 1931. letu: 1.020, ob naslednjih popisih pa so jih našteli vsakokrat po nekaj manj; leta 1991 je v Gradu prebivalo 809 ljudi. Grajani (po domače Gračani) se ne morejo sprijazniti, da nimajo samostojne občine, pač pa je to območje vključeno v Občino Kuzma. Še si prizadevajo zanjo. Tudi zato, ker bil Grad več stoletij upravno središče Goričkega in
nekaj časa tudi Ravenskega.
Tamkajšnje grajsko poslopje je celo najrazsežnejša fevdalna arhitektura na Slovenskem. Prvič je v dokumentih omenjeno 1275. leta, sedanja stavba pa je baročna. Slikovito notranje dvorišče obdajajo arkadni hodniki na zidanih opečnih slopih. Zanimiva je tudi grajska kapela z razgibano čebulasto streho. V gradu je kra-jevnozgodovinski muzej. V parku
pri gradu so platane, rdeče bukve, rdeči hrasti, gledičevke, sofo-re, cedre ... Grad postopoma obnavljajo in v njem naj bi bil tudi sedež nove občine. Ob priložnosti obiščite Grad in grad. Prijazne ljudi pa si za zdaj poglejte na posnetkih iz delavnice fotografa Juhnova!
Z obiska pri Gradu poroča: ŠTEFAN SOBOČAN
Nogometni klub Grad nih članov - igralcev (čh^ mladinska ekipa), ki tekmuj'I medobčinski nogometni ligi'1j ska Sobota. Tik pred konctii^l ne sezone so se uvrstili rl^l ligi na peto pričakovano!rit/ Cilj: v naslednji tekmofil^ I priti na prvo ali drugo mesto1 I njeni ligi, da bi potepi laWj pili v višji razred tekmoralct’ I medobčinsko nogometno IVI ska Sobota. Glede na kJ1 J veliko domačih igralcev, ^1 ladek jim bo to najbn^ Nogometni klub Grad d* J že 30 let. Letos 12. juniji^ spominska slovesnost, dan, 13. julija, pa veliki J turnir. Pri Gradu imajous’J igrišče, slačilnice in rsed^J to nredSr l
veliko volje), zato
veiiKO voijc,, " ” . fijjp' še lepa prihodnost.
soorganizator letos"!
du, so pa tudi nos	m'
dejavnosti. Prilozno	j
niškem času obeta lovadnici. Sportu obnoviti stike in sr p mi društvi na avsOT’ čanskem in v slove"
^na Madžarskem-
Podobno kot v drugih krajih, katerih utrip predstavljam v rubriki Moj kraj v mojem časopisu, sem tudi pri Gradu najprej obiskal osnovno šolo in pokramljal z ravnateljem Matijo Žižkom. Povedal je, da ima šola v iztekajočem se šolskem letu 296 učencev. Pouk poteka v 17 oddelkih in enem oddelku podaljšanega bivanja. V okviru šole sta tudi dva oddelka vrtca v Bodoncih. Z novim šolskim letom bo graška šola »izgubila« okrog 50 učencev, kajti območje Bodonec, ki spada v občino Puconci, se bo priključilo k tamkajšnji osnovni šoli, prav tako bodonski vrtec. Na jesen bo tako šolo pri Gradu obiskovalo nekaj čez 250 učencev. Ravnatelj Žižek je izrazil bojazen, da bodo imeli v novem šolskem letu na višji stopnji (5., 6., 7.
S PESnHO IN Z LJUBEZNIJO žffll Ih NAŠE MAtt It/
"Oz Kulturna dejavnost pri Gradu ni zamrla! Elizabeta Klement je na kratko predstavila Prosvetno društvo dr. France Prešeren Grad. Prosvetno društvo deluje od 1930. leta. Tačas sta še posebno dejavna dramska skupina in 25-članski mešani pevski zbor. Dramska sekcija je v zadnji (zimski) sezoni uprizorila dramo Razvalina življenja in požela velik aplavz tako pri domačih gledalcih kakor tudi na gostovanjih. Prepričjivi so bili tudi s svojim miklavževanjem in drugimi uprizoritvami. Pevci, ki so vsi od Grada, razen enega, ki je iz Kruplivnika, nastopajo na vseh kulturnih prireditvah v KS Grad in tudi zunaj tega območja. Kar trikrat so že gostovali na božičnem koncertu v Bakovcih, udeležujejo pa se seveda tudi prireditve ZKO Murska Sobota Srečanje folklornih skupin in pevcev ljudskega petja. Tudi sami namreč pojejo predvsem ljudske pesmi. Najmanj 40 jih znajo zapeti. Tudi tele: Po lugi lejče, Po plači sam hodo, Sinoč sem videl ljubico, Vjesenski noči in Stara Špela, pesem, ki jo je pred kratkim povedala starejša prebivalka Gradu. Elizabeta Klement si je zapisala tudi to pesem. Pevovodja je sicer Jože Slaviček, učitelj glasbe na OŠ Grad. V okviru prosvetnega društva deluje še glasbena skupina mladink Mlado srce, ki jo vodi Mateja Semler.

in 8. razred) le po en oddelek (namesto sedanjih 17, naj bi bilo 13 oddelkov), zato bodo morali nekateri učitelji poučevati več predmetov. Na OŠ Grad je zaposlenih 36 ljudi, od tega 25 pedagoških delavcev, ravnatelj in 10 tehničnih delavcev. Tako šolarji kakor »tovariši« pa tudi krajani se vesele skorajšnje dograditve 692 kvadratnih metrov velike telovadnice. Učenci pa so tudi uspešni v interesnih dejavnostih. Izstopajo v poznavanju cestnoprometnih predpisov (mentor Aleksander Lutar), v raziskovalni dejavnostih (mentor Karel Šalamun), računalništvu (učenec Dejan Fujs je dosegel prvo mesto na državnem tekmovanju v programskem jeziku Caddy junior) itd. Na fotografiji je nekaj razigrane graške mladine.
V veroučnem šolskem letu 1996-’97 je bilo v katoliški župniji Marije Vnebovzete pri Gradu 181 učencev, drugi pa so bili deležni verskega pouka v svojih evangeličanskih in binkoštnih verskih skupnostih. Veroukarji osmega razreda - bilo jih je 26 - so se ob sklepu osemletnega verouka zahvalili Bogu,
staršem, učiteljem in katehetom za dobrega storili. Med slovesnim *’0® vedali svojo vero, ki soji odločen* F kot mladinci in odrasli. Za to P*"**® sebno lepo obleki, na koncu pa,0 pnikom Stefanom Kuharjem. . /
Medtist*^ za posebno larsko društvo dsednikje A1»JZ jj ljudje bolj
Nono. Seveda fj/| 15 rednih AŽ-Pa^ ne«, ki jim Pz eInM živih barv so
K* mud°dl^ no, kot na JjM Čebelarsko 3 ki so doma P^lAj Noben od^L^ pašo kam dt^f^ ukvarjajo s teljsko, ne manjka ne ne medonosnm hirajo me<* . akacijah, Medonosne repice pa pri Gradu nihče v dovolj je medu na travniških rastlinah' M po njegovi krivdi) propadel čebelarski k’AOj pa pripravljen pomagati, da spet
ogrel za čebelarstvo in tako utegne čebeljih panjev, medtem ko jih je	F
Če pa se bo za čebelarjenje ogrel še k"'	h r
kot pred desetimi leti Nono), tedaj Pa 0
sploh ne bo nedosegljivo.
T) Veliko zaslug za delo Turističnem gnana in zgovorna Marija Hiill, k* $ Gradu - v neposredni bližini znatnem ^je^ Je velika zagovornica obnove gradu, P*s1 podobo naselja, je vodnica obiskovmc ■J grad in muzejsko zbirko ... Lani jm>. prir/AJo, okrog 6.000 (šest tisoč)! Večina se!'" [^6- S/JA Turistično društvo Grad so ustanovil'	JA. 4
času se je proslavilo z organiziranjem pA/®tj je pri gradu; tam, pri grajskem pos gradu. Letos je bilo kar 93 domačin gledalcev, navijačev in tistih, ki s° s pa desetkrat toliko. Na priredit^ vahno, zabavno, med drugim tudi z . pji Njffl zlat prstan, zato so krofi kar hitro P f I tistih, ki so se zapeljali na koleslju« ffi) I gena Carja iz Radovec. Celo »borov«
^■!9. junij 1997
V ----------
Cestnikov vlak ’97
19
■^potnik na tradicionalnem Vestnikovem vlaku? Ne? Potem pa ste si sami krivi, če ste se doma
več kot 400 izletnikom, ki smo se popeljali v Postojno, je bilo v soboto lepo!
......."
?Xkiže desetletja vozi bralce Vestnik	prej ogleda-
zapeljal v Postojno. Čeprav smo s» mn°S „ . sta bila poto-
“amenito Postojnsko jamo in/ali Pre^J.a” „kin8ooU’čna. Nekateri 1*1 vlakom in ogled znamenitosti prije	nekaj, o če-
*tako obnovili znanje, drugi pa so »v z vo«vde h n
W so slišali, brali, gledali na filmskem platnu ah televiz J^jame so dolgo časa e ?za skrivnostne prostore, 2 0ŽMjala ljudska domi-dnavezovala stare 5.finsko jamo so sicer
$ ."z*v 13.stoletju, vendar C -^0Mc 18. in 19. sto-
' osvajati in znastveno 4c^ti globok podzemski K,'■ °! začetek »odpiranja« wns^ jame v turistične na-.U^^jaleto 1818, ko je Mivn^a Čenč, jamarski m6„?teP'ezal skalovje na
Podzemeljskega »lil v^^vPe/ikidvora-r^M0 °^r'' Pot v dotlej Rizični
nato se sprehodili in na koncu smo spet sedli na vlakec in se pripeljali iz jame. Nič ne de, ker je tu in tam (v jami) na koga padla kaplja vode, saj je tako »naznanila«, da je prav ona, torej voda, izoblikovala ne le podzemne jame, rove ..., ampak tudi stalagmite in stalaktite. To, da gre za kapnike, vsi bolj ali manj vemo, mnogi pa si ne moremo zapomniti, da so stalagmiti stoječi, stalaktiti pa viseči kapniki. Stalagmiti, na katerih se razpršuje s stropa padajoča voda, so široki in čokasti, stalaktiti pa so povečini suličasti. Kdo bi vedel, koliko je enih in/ali drugih, tudi najbrž nihče ni preštel
vlaka (Agencija Venera, kije pri konsko družico. Nazaj grede pa našem Podjetju za informira- je tudi bilo vse v redu, saj ni
žival. V podzemlje Dinarskega krasa se je zatekla v davni geološki dobi.
•i ter
cKSra?ov turi-
S
'akcem,
j la jamska Pisnleti POZ' ^tese i 'n se pri-


kapniških stebrov, ki so nastali z združitvijo visečih in stoječih kapnikov. O vsem tem so nam obširno pripovedovali jamski vodniki. Pa tudi o svojevrstni in znameniti jamski živali: človeški ribici (Proteus anguinus). Človek se vpraša, kako je mogoče, da se je v tem kapniškem kraljestvu ohranilo življenje. Ribica naj bi se zatekla v podzemlje Dinarskega krasa v davni geološki dobi.
Marsikdo, ki obišče Postojnsko jamo, se napoti še v devet kilometrov oddaljen Predjamski grad. Tja smo se iz Postojne odpeljali z avtobusi. Z velikim
Več kot 400-glavo množico vestnikovcev so pri vhodu v Postojnsko jamo pozdravili godbeniki, krajši nagovor pa je imel postojnski župan.
Organizatorji Vestnikovega šnjih) našel celo
zanimanjem sfno si ogledali štirinadstropno grajsko poslopje, ki »visi« sredi 123 metov visoke stene. Gre za utrdbo, kije dobila današnjo podobo v 16. stoletju, sicer pa zametki gradu segajo v leto 1202. Vodniki so nam povedali tudi legendo o vitezu Erazmu, kije bil lastnik gradu v drugi polovici 15. stoletja. V bojih med cesarjem Friderikom in ogrskim kraljem Matijo Korvinom seje postavil na Korvinovo stran in tako izgubil cesarjevo naklonjenost. V strahu, da bi ga pokončali, se je skril v svoj Predjamski grad, a je bil izdan.
nje) pa nas niso »izdali« (razočarali)! Vse je bilo, kot so nam vnaprej obljubili. Torej: lepo vreme, prijetna vožnja s posebnim vlakom, pozdravni nagovor postojnskega župana, pozdravni takti godbe na pihala, organiziran in voden ogled Postojnske jame in Predjamskega gradu, izdatno in hitro postreženo kosilo (pijačo smo si plačali sami), potem zabavni program, možnost nakupovanja spominkov, druženje ... Da, dru
To pa ni telovska procesija, ampak množica vestnikovcev, ki so se podali do Predjamskega gradu, kjer je prebival Erazem.
Mi sp imamo fajn! Le kako se ne bi, ko pa smo videli nekaj lepega, se dobro najedli in napili, igra domači ansambel, odneva pesem pevk, pa Geza se zeza ...
ženje! Morda si je kdo na tem izletu (podobno kot na prej-prihodnjo za-
manjkalo ne glasbe ne prijetnega kramljanja ne pijače in ne jedače, ko pa so vztrajni »železničarski« gostinci nenehno krožili od kupeja do kupeja in ponujali: »Vroče hrenovke, klobase, hladno pivo, vino; je kdo za kavico!?«
Vestnikov vlak ne zamuja.
Oh, le kam neki se je zazrl pojeb? Ne, nikamor ga ne bo pustila; kar z obema rokama ga bo zadržala!
Ob določenem času je pripeljal na določene vmesne postaje in na končno v Murski Soboti.
Tam pa so marsikaterega izletnika počakali svojci. V nedeljo pa ni bil le Gospodov dan, ampak tudi dan počitka, saj je bil marsikdo utrujen. »Prijetno« utrujen, kajti ko se je spominjal prejšnjega dne in dogodkov ter doživetij, le ni bil tako zmučen, da ne bi mogel svojim domačim povedati kaj lepega o podzemeljskem kraljestvu, človeški ribici, Erazmu in njegovbem gradu. In o stalagamitih in stalaktitih. Prvi so viseči, drugi pa stoječi kapniki. Ne!!! Obratno!
Besedilo: ŠTEFAN SOBOČAN
Fotografije: NATAŠA JUHOV JURE ZAUNEKER
20
AVTOMOBILI -
VAŠA IZBIRA, VAŠE UDOBJE, VAŠA ODLOČITEV
Avtoservis Škafar
Bratonci 94 • 9231 Beltinci - Slovenija Tel.: 069/42.284; tel./fax: 069/42.283
RENAULT
Avtocenter Škafar - Lendava
Industrijska 4b - 9220 Lendava ■ Slovenija Tel: 069/75.627; tel./fax: 069/77.556
UJEMITE SVOJEGA RENOJA PRAVOČASNO!
V zalogi vsa vozila iz RENAULT
MEGANE ALIZE RN l,6e s klimo, cena zelo ugodna, dobava takoj LAGUNA ALIZE RT, 1,8 s klimo,
zelo ugodno, dobava takoj
-CLIO
- MEGAN SCENIC po naročilu
ugodna posojila
možnost menjave rabljeno za novo
ODSLEJ TUDI PRI
NOVI audi A
®TOYOTA FERENČAK
Servis in prodaja: Lipa 20, 9231 Beltinci, tel./faks: (069) 42 530
2 zračni blazini, klima, ABS, el. dvig stekel, centralno zaklepanje, 6 sedežev,
servovolan, 16 V, pomični sedeži, zatemnejena stekla, nastavljiv volan ...
Z VSO DODATNO OPREMO COROLA že za 28.900 DEM IN CARINA 1.8 s klimatsko napravo že od 37.000 DEM
Prodaja in montaža: sončnih streh WEBASTO, avto-plaščev DUNLOP, avtoalarmov MICRO CAR
■ AVTOSERVISgBfe
■SHKHMSI A.ITFK	Posojila od TOM + 7,3 %. ■
IsjRMF ■ EH.
stil • udobje • varnost • zmogljivost • ekologija • ekonomičnost • servisna mreža
že za 26.990 DEM
Ootvovn* 6/4 9223
tet/F«; 069/79 015
Prodaja in servis Fiat, Lancia - Servis Alfa
Oblike se spreminjajo, zvezda ostaja
PEUGEOT 306 1.6 XR, 5 vrat, servovolan, centralno varnostni blazini, el. pomik stekel, tonirana stekla, avtoradio z zvočniki, 3 motorja, nastavljiv sedež, že za 26.000 DEM.	. i
DOSTAVNO VOZILO PEUGEOT BOXER 350 LH, 2.5 turb®^’ 33.000 DEM.
■
C., d. o. o.
Pooblaščeni prodajalec
Murska Sobota, Kocljeva 5, tel.: (069) 21 830, faks : (069) 2175®
Novi 4-sede
•A0’
posojili
že za 26.000 DEM.
AVTOSALON PEUGEOT, na avtobusni postaji, Slomškova 30, tel. št. je: 31 282.
obrest«0 mero odi«10 4 let.
PEUGEOT 306 BREAK z vso dodatno »P
«c
Jh^avtoB^
■1
)
PREDSTAVITEV L PETEK, 20. JUNl"
POSEDI, M. Sobota 28 100,38 100
POSEp' Lutenj' 81 I66.

v^nik, 19. junjj -| 997
21
OCOA
d. o. o
u
Pooblaščeni prodajalec
lvwska Sobota, Kocljeva 5, tel.: (069)21 830, faks: (069)21 758
CIVIC 3D
VOZIL MAZDA ZA POMURJE!
LJK18-22T
NIVA1700i
od 12.920 DEM
prodajalec in serviser za Pomurje
urska Sobota ; tel.: 069 / 23 - 507, fax: 31-576
‘A CIVIC ^eod
rezervni deli avtomehanika avtokleparstvo vulkanizerstvo optika
od 16.440,00 DEM
UjuJild p/uJijjd
Etično faktičen
M* prodajnimi mesti:	9QMKl
jV WEHNA, Kolodvorska 14, tel.: 069/ 75-074
RAJH, Jeruzalemska 1, tel.: 069 / 81-560
S. Company & Zidarič, Pušenci 12a, tel.. 062 / 701-454
s	za človeka!
POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER 13-LETNA TRADICIJA
30 o/ VSe’ ste h'tr' 'n odločni. L.r%v. On ^L093 'n 48 mesečnih h	p'ačevati jih boste začeli
/bila. MeritSeca P° prevzemu avto-^^ošč;. e™ s' lahko z novo maz-'	-^Iggkrbne počitnice.
' LIČARSKA DELA K »PTirun?čavnalnaMIZA L^^J^ERJENJE podvozja
> LADA CENTER JAGODIC
p3’ Vosek 6d (ob cesti Lenart- Maribor), telefon: (062) 640 540 petka od 8.00 do 16.30, v soboto od 8.00 do 12.00
1 'ZBRAN ZA NAJBOLJŠEGA PRODAJALCA V SLOVENIJI 62 Pologa do 5 let, tudi za kmetovalce in s. p., ugoden lizing, avtomobili v zalogi * sistem rabljeno za novo
HOND
IA SMO PODALJŠALI DO 30. 6.
moZDa Mohor
69252 Radenci, tek fax: 069/65-830,
Nekaj napotkov za vožnjo otrok
OTROK V AVTU
Mnogi se ne zavedajo, kaj vse se lahko zgodi otrokom, če se vozijo v avtomobilu nepripeti, pri vožnji, ki ni prilagojena razmeram na cesti, na neprimernih sedežih ... Zato nekaj koristnih nasvetov v nadaljevanju ne bo odveč.
Poskrbite, da bodo vrata ob otrokovem sedežu zaprta tako, da jih ni mogoče odpreti z notranje strani. Večina avtomobilov ima že vgrajeno tovrstno zaporo.
Pri dolgih potovanjih se večkrat ustavite za počitek. Med postanki omogočite otroku, da odide iz avtomobila.
Pri vožnji v vročih dneh mo-
rate imeti na voljo tekočino za pitje. Priporočljivo je, da otroka med vožnjo zaposlite, tako mu čas hitreje mine.
Ko vozite v avtomobilu otroke, mora biti vaša vožnja še posebno uglajena. Vozite tekoče, brez naglih pospeševanj in zaviranj. Tako se bo otrok bolje počutil in bo laže prenašal vožnjo. Varnostni sedež namestite tako, da bo otrok sedel ali ležal kar
najbolj udobno.
***
Če je vašemu otroku rado slabo, ga poskušajte zaposliti z igrami, ki usmerijo njegovo pozornost na notranjost avtomobila: na primer gledanje knjig in podobno.
Avtomobil vedno ustavite tako, da otrok iz avtomobila izstopi na površino za pešce in ne na cesto.
POHITITE!
* DO 31. JULIJA VAM OB ZAMENJAVI PETKE ZA CLIO PONUJAMO UGODNO POSOJILO T + O %	* DOBITE JIH TAKOJ
AGROSERVIS d.d.
Murska Sobota
ŽIVJO, CLIO!
CLIO DL 1.2
cena (s petimi vrati) 1.375,080,00 SIT
CLIO HDJI 1.2
cena (s tremi vrati): 1.423.680,00 SIT
Clio. Kaj sploh še ostane velikim?
CLIO OASIS 1.2
cena (s petimi vrati): 1.659.960,00 SIT
CLIO CONTODT 1.4
cena (s tremi vrati): 1.771.560,00 SIT
VAŠ KONCESIONAR AGROSERVIS d.d.
Murska Sobota
RENAULT IaICiTiI
priporoča	_r_J
GALLOPER
9000 Murska Sobota,Krožka ul 58
poštni predal 101
telefon: (069) 21-630
telefax. (069) 21 - 322
Kdor dobro da, dvakrat da.
Prvič: 3 % popusta za vse modele Accent in Lantra Drugič: Najugodnejše posojilo z najnižjo obrestno mero Tako se kupuje dober avto.
RENAULT
_ AVTO ŽIVLJENJA
Hvunoni
Vedno na dobri poti. Stopite do avtomobilskega salona HVUNDAI in dobili boste, kar želite!
500 DEM. Pričakujejo vas v AVTO-SALONU Hyundai, ION R T R Štefana Kovača 30, Murska Sobota, tel.:(069) 32 065.
PA VTDBUSMI PROMET iMurslta Sobota d.a.o.
22
Reportaža
Operacija kile z laparoskopsko metodo
M
M
Dr. Borislav Vrbanec in dr. Arpad Norčič, mlajši.
ci! fr »m
Kolegi in sodelavci so dr. Borislavu Vrbancu, zdravniku kirurgu s kirurškega oddelka murskosoboške bolnišnice, po opravljeni operaciji pripeli na hrbet belo pentljo

Prislužil si jo je po uspešno opravljeni operaciji kile mlademu bolniku, ki jo je izvedel z novim pristopom in tudi novimi inštrumenti. V osnovi je to operacija kile z laparoskopsko metodo, vendar opravljena tako, da operater ne posega v trebušno votlino.
»N zadnjem letu smo tudi v Sloveniji začeli razvijati novo metodo, pri kateri ni potrebno prodreti v trebušno votlino, ampak naredimo z balončkom, ki ga napihnemo med trebušno votlino in peritonejem ali potrebušnico, umetno votlino, ki jo izpolnimo z ogljikovim dioksidom. Na potrebušnico se položi mrežica, ki je lahko dosti večja, da se kila ne ponovi. Ta se pritrdi in potem potrebušnica skupaj s trebušnimi organi sede na svoje mesto. Poseg je tako končan,« je potek operacije opisal operater dr. Borislav Vrbanec.
Operativni poseg, opravljen na novi način in kadar je kila manjša, traja dobre pol ure, za operaterja je tudi manj utrujajoč,
Priprava bolnika na operacijo
Vstavljena vodila, skozi katera operater izvede celotni poseg.
Ob laparoskopskem posegu je poškodba trebušne stene manjša, saj se vodila vstavijo skozi tri vstopna mesta, velika okoli centimeter. Odprtine so narejene v predelu od popka do sramne kosti.
kar pa je najpomembnejše, največ pridobi bolnik. Mladi pacient, operiran ž. novim pristopom po laparoskopski metodi, je bolnišnico zapustil tretji dan po operaciji, in to brez bolečin in drugih znakov, ki bi kazali, da je prestal operacijo. Bolnik seje torej po operaciji zelo dobro počutil, saj zrak ali plin, ki je v »drugem prostoru«, ne draži trebušne votline in je tako tudi resorbcija ali vsrkavanje le-tega dosti manjše. Po operaciji je bilo potrebno bolniku lajšati bolečine le z eno ampulo injekcije ketonala, in to je bila tudi celotna protibolečinska terapija.
Poleg tega, da bolnik po operaciji, opravljeni na laparoskopski način, manj trpi, so prednosti takega posega še druge. Odpadejo namreč vsi zapleti, povezani z ležanjem bolnika po operaciji, kot na primer pljučna embolija, globoka tromboza in pljučnica, potrebnih je tudi manj infuzij, bolnik pa se lahko zelo hito vrne na delo ali v aktivno življenje.
»Tak poseg sem že videl na videokasetah, ki so jih posnele fir-' me, ki prodajajo potrebno opremo. Toda ti so tako idealni, da jih v realnosti skorajda ni, zato ni mogoče, da bi se novega posega lahko naučil le s filma. Tako sem šel na strokovno srečanje, ki ga je pripravil prim. dr. Nado Vodo-pia, pionir endoskopskih operacij žolča pri nas.
V Slovenj Gradec se torej hodimo učit, saj tam deluje učni center za endoskopijo pri nas. In tega smo zelo veseli, ker se tako lahko učimo doma, prej pa smo morali hoditi na tuje. Tudi sam sem se začetkov učil v Nemčiji in Avstriji,« je povedal dr. Borislav Vrbanec, ki je prvo laparoskopsko operacijo žolča v murskoso
Kirurška ekipa med operacijo hernioplastike z novim pristopom in laparoskopsko metodo.
boški bolnišnici opravil pred skorajda petimi leti. Od takrat je razvil več operativnih posegov s to metodo, na primer operacijo na želodcu,-debelem in tankem črevesju, slepiča in operacije pri poškodbah.
Laparoskopska metoda operacije kile na novi način je torej le izpopolnitev dosedanjega dela ali
Incizija ali priprava vhodne odprtine za inštrumente
operativnih posegov.
»Ce si bil izkušen v prejšnji metodi operativnega posega hernioplastike, potem je naslednja, nova metoda logični korak v korist kirurga, saj je manj naporna, predvsem za bolnika, ki ga manj boli,« je povedal operater dr. Vrbanec.
Laparoskopski operativni po
Na ekranu sta vidna položaj inštrumenta ter nastala votlina med trebušno steno in P črevesje in druge notranje organe.	telesU
Operater se mora znajti v takšni na novo ustvarjeni votlini ali prostoru, ki v človeškem
menjava ali napaka se ne sme zgoditi.

seg z novim pristopom bolnikom, ki imajo težave s kilo in vedo, da bodo morali na operacijo, prinaša olajšanje. Vendar pa prav vsakega bolnika na ta način ne bodo mogli operirati. Tako ne bodo operirali bolnikov, ki ne morejo prenesti splošne anaste-zije, kajti ta operacija se opravlja med splošno anastezijo. Odločitev za takšno metodo operacije
novi pristop, P C b« vedati tudi za tudi^. J(3 operacij odvisn ratip I koliko potrebnega materiala bodo


A
pa je odvisna tudi od drugih vplivov in okoliščin, na primer ali je kila velika, je morda na obeh straneh ...
»O tem, kakšen način opra-cije bomo izbrali, se bomo dogovorili z bolnikom oziroma mu svetovali, kaj je v danih razmerah zanj najprimernejše,« je povedal dr. Vrbanec. »Vendar če se odločimo za klasično operacijo, tudi ta ni več takšna, kot smo jo delali pred leti. Gre za kombinacijo med laparoskopsko in klasično operacijo, pri kateri všijemo na zunanji strani defekta trebušne stene mrežico. To lahko naredimo med lokalno anastezijo. Tudi tak poseg je dosti manj boleč pa tudi možnost ponovitve je desetkrat manjša kot pri stari klasični metodi operiranja.«
Na kirurškem oddelku murskosoboške bolnišnice operirajo na leto okoli sto petdeset her-nioplastik oziroma kil, koliko od teh bodo operirali z laparo-skopskim načinom, upoštevajoč
teh
stemu	ril
vanja in
račun drU®
racija za bo J( ba' ZatouP^O dabosta	‘t?
žba nase d .J J U
vosti, K zažive^h nas sarnm>d nič bolj«P 6/ bolnici, slav Vrbah66

Fotografi!6
si 19. junij 1997	/eportaže	23
Med lovom in glasbo
Nežne roke na strunah
Rada bi igrala na citre. Zakaj pa ne!
v vojaški godbi, potem jazz pri tovarnarju Benku - Prekmursiki lovski ^[jgrajo že 25 let - Kljub 84. letom rad sede na kolo
——ime med lovskimi II /»ie Grtec iz Murske Sobote je nedvomno znano bn0 miajši I »miki. Vodja lovskih rogistov je že od leta > dobesedno 11 ^raciji pa je manj znano, da je bilo njeg	vedno deluje
11 glasbo. Kljub svojim 84. “	ali šalo.
1|	m mimogrede pove tudi kako lov	od nekdaj
1 rad sede na kolo in se popelje v naravo, k. ga
II in sprosti.
Al ;Nieb'"eU 1913 v Beltin' d tar Wi’da se Je violino naučil 1 »''septeden je začel obisko-I ki iek!Wno	UčH ?a ie ode’
I ttL kdnai in ie Prav tako I ?o k ■ ®a'na ta inštrument. I osnovn' šoli so ga l N!. Spteieli v srednjo |C°8'asbeno solov Vršcu.
15 let 'gra' v I V?1 &odbi vse do leta 1941, 1 tka dNPadla prva Jugoslovan-III
ll 'N	med drugo svetovij	se vrnil v Mursko
ji Zabel vadipi 8 pihalno 11	Pa sem se v tajni-
arn^ Benku, ki je rWnizator te godbe.
ple-91 ie 'gtal violino iSik °Ze ^'oša- Dane Šu-
V i$ral na klavir in . sn' godbi sem igral ie bil takrat v T ,Vlk znancev zelo pri-
’ ‘n ko je imel kako
ustanovitvi smo bili le štirje, potem pa so se nam z leti pridružili še drugi. Sedaj nas je petnajst. Resda smo že uigrani in nam ni potrebno več toliko vaditi kot prej, kljub temu pa se dobimo na
vajah dvakrat tedensko, običajno ob koncu tedna. Mislim, da se ljudje premalo zavedajo, koliko truda in požrtvovalnosti je potrebno za nastope take glasbene skupine. Zato bi vas prosil, da bi
Slavica Keršič iz Moravskih Toplic nam je pisala, da bi se rada naučila igranja na citre. Glede na to, da ponekod zamenjujejo citre z ustno harmoniko, naj takoj pojasnimo, za kakšren inštrument pravzaprav gre.
Glasbeni inštrument citre sodi v skupino brenkal. Citre, a kakršnih pišemo v tem sestavku, so nastale v 17. stoletju v vzhodnih Alpah kot povečano glasbilo Scheitholt (preproste citre s pravokotnim okvirom, pet enojnih strun, brenkamo sproti); v 18. stoletju so se izoblikovale v štirikotne citre in se v 19. stoletju še naprej razvijale. Dunajčan J. Petzmayer je glasbilo povečal v koncertne citre, Miinchenčan N. Weigel pa je izdelal tako imenovani normalni sistem. Citre so v rabi predvsem na območju Alp in predgorja kot ljudsko glasbilo s plosko ležečo resonančno omarico. Število strun je bilo najprej 13 ali 18, sedaj 31, 36 ali 42, od teh je pet strun na spredaj ležeči ubiralki. Te so jeklene ali medeninaste melodijske strune. Poznamo dunajsko in bavarsko uglasitev.
Pa se vrnimo k naj... želji naše naročnice Slavice Keršič, ki bi se tudi rada naučila igranja na citre! V njeni družini so sami glasbeniki! Mož Branko igra na kitaro, hči Bojana, sicer študentka tretjega letnika pedagoške fakultete, igra na kitaro in harmoniko; hči Blanka, učenka petega razreda osnovne šole v Bogojini, obiskuje nižjo glasbeno šolo in se uči igranja na harmoniko; sin Branko pa glasbo (harmoniko) celo študira v drugem letniku na glasbeni akademiji v Trosingenu v Nemčiji. Povsem razumljiva in logična je torej Slavičina želja, da ne ostane le dobra kuharica v enem od moravskih gostišč, ampak - nikoli ni prepozno - morda celo dobra citrarka. »Ko zaslišim glas citer, kar moje srce vzrepeta. Kar 44 let obstaja v mojem srcu želja igrati na citre. K vam se obračam po pomoč. Morda pa mi bo le uspelo,« je še zapisala.
Domači tednik Vestnik skuša izpolniti čimveč želja svojih bralcev. No, da, Slavice sami ne bomo naučili igranja na citre, pač pa smo ji omogočili srečanje s citrarjem Francem Somerjem iz Lešan pri Apačah. V našem časopisu smo ga nekoč že predstavili, zato tokrat zapišemo o njegovi glasbeni poti le to, da igra na citre že od 1933. leta in daje kot popularizator tega glasbenega inštrumenta naučil igranja že na ducate »študentov«. Vse kaže, da je na dobri poti tudi Slavica Keršič, ki smo jo zapeljali k mojstru Somerju, saj je že po krajšem poduku odbrenkala nekaj zvokov, v katerih smo prepoznali melodijo Na pla-nincah sončece sije ... To je dokaz, da nova učenka nima okornih, nerazgibanih prstov, ampak kvečjemu nežne. Pač od dela v kuhinji. Z vajami (brenkanjem na strune) pa se bodo konice prstov najbrž utrdile in bo tedaj bolj trdo pritiskala na strune med ubiralkami, koder so melodijske strune. Sicer pa sta se mojster in učenka kar hitro ujela, in če bo pridno vadila, bo šlo. O tem pa
Lovski rogisti na eni od prireditev
posebej omenili vse člane Prekmurskih rogistov, ki letos praznujejo 25-letnico. To so Zdenek Bely, Ivan Pucko, Vlado Kolman, Andrej Marušič, Rudi Slogovič, Franc Šebjanič, Naci Benkovič, Franc Veberič, Jože Brumen, Štefan Fartelj (predsednik zbora), Ivan Horvat, Štefan Horvat, Tone Vidonja in Bojan Pap.
Nastopali smo tudi v sosednjih državah: Avstriji, Italiji, na Madžarskem. V preteklih letih so se nad lovskimi rogovi navdušili tudi v drugih lovskih družinah in sedaj je v Sloveniji takih skupin menda že več kot dvajset.«
Lovec je postal Jože takoj po koncu druge svetovne vojne, vrsto let je bil tudi lovski gospodar, torej organizator dejavnosti lovske družine, ker govori Italijansko, pa je organiziral tudi lovski turizem.
Besedilo in fotografiji: JOŽE GABOR
Slavica Keršič ne skriva svojih let. Le zakaj bi jih, ko pa ima že velike otroke. Ravna pa se po reku, da za nič ni prepozno, zato je tudi ne moti, da je šele sedaj poskusila brenkati na strune. Bodo potem doma plesali, kot bo igrala?
ne dvomimo, kajti v svoji družinini ima za uresničitev nenavadne želje vso podporo. Sčasoma si bo priskrbela svoje lastne citre. Tak glasbeni inštrument je/ni drag (kakor pač kdo gleda), saj stane 1.500 mark v tolarjih in ga je mogoče kupiti pri izdelovalcu nekje pri Mariboru.
V veliko veselje nam je, ker smo izpolnili Slavici njeno naj... željo. Trdno upamo, da ne bo popustila. Sicer pa sta se z mojstrom dogovorila za datume nadaljnjih učnih ur. Ni nujno, da bodo vse v Lešanah, kajti g. Somerja je povabila v Moravske Toplice na zdravilno kopanje (tja je itak nameraval iti), zato bo nekaj glasbenega izobraževanja tudi na njenem domu.
Besedilo in fotografija: Š. SOBOČAN
sodelavce, sm0 \\FaV spovedal.
vojni je na’ orkestrom okra-¥W^ta. zaposlil	se
V^?^%Wwni šoli, kjer Je pihalne in tolkalc likalni orkester je potem pa se "Wvsem lovskim t°’
V štirih dneh in nočeh okoli Slovenije
Na teku samostojnosti tudi dva pomurska tekača
ro^6 r°8'-
O V bližin n81stov pri j K^%či>; Franc.
eVmie
N tudi v
X ki j0 n Nova av. 'Srij^^ajajo
V Ni taldi ji SN^Pin r
Izvirna ideja ptujskih tekačev, da bi obtekli Slovenijo, se bo letos uresničila že šesto leto zapored. Deset članov tekaškega kluba Maraton s Ptuja ter dva iz tekaške sekcije Radenska bodo namreč v počastitev dneva državnosti štiri dni in noči v času od 21. do 25. junija neprekinjeno premagovali 1200 km dolgo pot ter tako na edinsten način počastili spomin na 25. junij 1991, ko je dr. France Bučar razglasil samostojnost Republike Slovenije.
% trHSblr’de" ela po
Med številnimi zanimivostmi in posebnostmi letošnjega teka omenjamo, da se bosta tokrat maratoncem prvič pridružili tudi dve tekačici, in sicer Nataša Vidovič s Ptuja in Jožica Šiftar
bni Ptujčani letos v svoje vrste povabili tudi nekatere člane Tekaške sekcije Radenske iz Radenec, s katerimi že nekaj časa zelo dobro sodelujejo. Njihovemu povabilu sta se letos odzvala dva člana, in sicer Jožica Šiftar iz Radenec in Damir Zinko iz Borec pri Križevcih pri Ljutomeru.
Tekači bodo krenili na pot v soboto, 21. junija, ob 20. uri izpred Mestne hiše na Glavnem trgu na Ptuju. Vseh 12 tekačev bo teklo pod pokroviteljstvom Mestne občine Ptuj in podjetja Tenzor - varovanje s Ptuja, ob omenjenih pa bodo simbolično krenili na pot še številni drugi. Kasneje se bodo razdelili v štiri skupine s po tremi tekači. Zaradi varnosti v prometu
bo posamezno skupino spremljalo posebno vozilo, ki bo imelo svojega šoferja, ob tem pa bomo imeli
s seboj tudi drugo spremljevalno osebje, od fotografa oziroma snemalca do policista ter seveda zdravnika.
Pot bo to edinstveno tekaško karavano vodila skozi 35 slovenskih občin, od Ptuja prek Ormoža, Prekmurja, Koroške, Gorenjske, Primorske, Notranjske in Dolenjske nazaj do Ptuja, kjer bo 25. ju-
nija ob 20. uri na Glavnem trgu cilj 96 ur trajajočega oziroma 1200 kilometrov dolgega teka. Tedaj bo tudi osrednja občinska slovesnost ob dnevu državnosti. Kot smo zvedeli, naj bi se tekači kljub dejstvu, da gre za neprekinjen tek, ko po vnaprej določeni trasi vedno teče samo en tekač (po mi 'M r i tpVd a a
bodo letos s toplim sprejemom zagotovo presenetili še kje.
Tekači bodo v pokrajino ob Muri pritekli v nedeljo, 22. junija, v zgodnjih jutranjih urah, ob 1. uri po-
zamenja drugi, nn*'
vrsti tretji in tako
12-članska ekipa, ki bo obtekla Slovenijo.Foto: Langerholc, Ptuj
naprej, to pomeni, da bo vsak tekač na dan tekel dvakrat po eno uro in bo imel vmes enajst ur počitka), za krajši čas tudi letos ustavili v krajih, kjer so jih vsa leta doslej toplo in prisrčno sprejeli.
Ob Forminu na Ptujskem polju naj bi tako bilo še v Radencih, Apačah, Vršiču, Piranu pa še kje. Ljudje ob progi jih že poznajo in tečejo z njimi, zato jih
pri Ljutomeru, do nedeljskega svita pa bodo tekli še skozi Dolgo vas, Dobrovnik, Kobilje, Prosenjakovce, Domanjševce, na Hodošu bodo predvidoma ob 6.30, nato pa se bodo prek Šalovec, Gornjih Petrovec ter Srebrnega brega po uri in pol že spustili v Kuzmo (8.00). Mimo Sv. Jurija pri Roga-šovcih, Cankove in Gede-rovec bodo ob približno 10.15 prispeli v Radence, po slabi uri bodo v Gornji Radgoni, okrog poldneva v nedeljo pa bodo že v Apačah ...
Geza GRABAR
24
JCTodlistki
vestnik, 19.junjij> J
£užna indija - dežela templjev in religij
Iz slovstvene preteklosti med Muro in
n
&ot na vzRob
Ponovno sem okušal začinjene jedi, otipaval čudovite izdelke umetne obrti... Vtise sem skušal razvrstiti v predalčke. Brez uspeha. Indija pomeni marsikaj; revščino množic in bogastvo manjšine, industrijsko uspešno državo z zastarelo poljedelsko podlago. V deželi živita izročilo in novina druga ob drugem, kajti preteklost in sedanjost sta le pomešani, ne pa tudi zliti. Indija izžareva kulturo, starodavnost in osupljivo lepoto. Razkriva tudi velikanska protislovja in ostra nasprotja, ki poudarjajo njene zagate, hkrati pa še povečujejo njeno očarljivost. Indija je sedma največja država na svetu, če jih razvrščamo po velikosti ozemlja, po številu prebivalcev je druga na svetu. To pomeni, da je treba gospodarsko bogastvo porazdeliti med ogromno množico ust, zato je delež neštetih premajhen, da bi lahko živeli človeka, vredno življenje. Kljub vsem razlikam v nači-
nu življenja in kljub obupnim življenjskim razmeram ohranjajo Indijci načelo nenasilja, ki omogoča dokajšno strpnost.
Hinduizem zajema skoraj štiri petine prebivalstva in predvsem ta skupna vera drži skupaj to mešanico narodov in kultur, bogato mešanico različnosti, ki jo danes imenujemo Indija. Indije se ne da razumeti, da se jo le doživeti.
Dolina kraljestev
V ušesih me je žgala pekoča bolečina. Stiskal sem zobe in se krčevito oprijemal držala svojega naslanjača. Sedel sem v letalu, ki je strmoglavljalo proti drobnim lučkam pod nami, ki so označevale pristajalno stezo. Zamižal sem in v sveti grozi čakal na usodni trenutek. Kolesa so zacvilila in jeklenega ptiča je streslo po vsem telesu. Pristali smo na katmandujskem letališču, ki zaradi svoje lege med gorskimi vršaci in pomankljivih naprav slovi kot najnevarnejše v Aziji.
V nepalskih mestih živijo kralji in bogovi na mestnih trgih.
zaradi počasnosti kraljevega služabnika še »veličastnejši«. Postajal sem nestrpen. Motil me je nered v gozdu štrlečih rok, kisel občutek, da se vsi ti ljudje vrivajo pred mene, razjedal pa me je tudi sum, da mali sedeči škrat vse prepogosto in prerad jemlje potne liste iz nežnih ženskih rok.
Nepal ima pravokotno obliko. Po dolžini (od vzhoda proti zahodu) meri okoli 800 kilometrov, po širini pa od 150 do 200 kilometrov. Na severu meji na Tibet, na vzhodu na indijski zvezni državi Sikkim in Zahodna Bengalija, na jugu pa na indijski državi Bihar in Utar Pradeš. Tri četrtine Nepala je goratega, njegovo ozemlje se polagoma dviga iz gangeške ravnine na jugu do Velike Himalaje na severu. Zaradi umaknjenosti in težje dostopnosti je gorska kraljevina ohra-
nila neodvisnost in večino starih navad. Znala je smotrno izkoriščati svoj dragoceni strateški položaj med najmogočnejšima azijskima državama Indijo in Kitajsko in obvarovati neodvisnost pred obema stranema. V obdobju vladanja družine Rana med letoma 1846 in 1951 je bil Nepal zaprta in dobesedno neznana dežela.
(nadaljevanje prihodnjič)
Panonski-i^č
Portreti I ithrtro.
Agustič je manj znana osebnost iz prekmurske slovstvene zgodovine, ven-
IMRE
dar pa je prav zanimivo odstirati tančico AGUSTIČ drugačnosti m nepredvidljivosti, v katero zvvJ U J 1 IVj
je zavito njegovo življenje in delo. Poklicno ni bil -kakor večina drugih prekmurskih piscev 18. in 19. stol. - vezan na versko-cerkvene ali učiteljske kroge in seje socialno-družbeno povzpel izven njih; dolgo časa je bil zapisan madžarskemu družbenemu in kulturnemu prostoru, v 70. letih 19. stol, pa se je kot meteor pojavil na prekmursko-slovenskem slovstvenem nebu; v kulturnih in sploh duhovnih stikih prekmurskih Slovencev z ostalimi v 19. stol, je Agustič tisti, ki zakoliči - vsaj po slovstvenem delu sodeč - proslovensko smer; v duhovnih premikih, ki so zaznamovali razvoj prekmurskega slovstva, je Agustič ob Košiču tisti, ki mu daje jasne razsvetljenske impulze in na ta način izrisuje vzhodno, Košič-Agustičevo varianto slovenskega razsvetljenstva.
Od kratkohlačneža v Murskih Petrovcih do stenografa v državnem zboru
Agustič (Augustich)se je rodil v Murskih Petrovcih 29. septembra 1837. Šest gimnazijskih razredov je dokončal v Sombotelu, nato pa si je neformalno izobrazbo in izkušnje nabiral kot gospodarski pristav pri grofu Szaparyju (leto in pol) in pri Batthyanyjevi vdovi v Oroszlamosu in Dolnjem Seniku (šest let). Da te izkušnje niso bile zanemarljive, kaže njegova nadaljnja življenjska in poklicna pot, ki gaje proti koncu 50-ih let vodila v Budimpešto, kjer je bil 15 let stenograf v državnem zboru. To mu je omogočalo, da je dodobra
Buda-Pest, 1875.SzrMa, 15. mihalscsek.
št
st
spoznal odrsko in zakulisno pdg sploh družbeno dogajanje ter sd* J vilna osebna in poklicna zna® d —„i„anmvsočaml !’sej«^f
tako dobrim vpogledom ’_s<-bene tokove na Madžarskem in tudi uspešno lotil publicistično-časnikarskega ne, gospodarske in druge članke je objavljal spodarskih časopisih, v splošneje naravna®1 P . pa je izkazal tudi svoje leposlovno (knjtz® >
IX ka m ča

sit »i
de •im
Ja fc ie( >se
manje.	i
Od časnikarskega klišeja I izvirnega jezikovnega^J
Ob časnikarskem delu so Agustiča nepjji taj vabljale tudi muze. Njihovemu glasu se J vseh ustvarjalnih obdobjih: najprej Je v ni J pisal romane in povesti v madžarščini.na peštanskem« obdobju, ko je nadaljeval z P madžarščini ter hkrati s prevodi in Pre“ dj. francoskih avtorjev postal literarni PoS

irancosKin avtorjev posmi m----- -obema književnostma, nazadnje v »slov dobju, ko je v Prijatelu objavil nekaj leP® spevkov v prekmurščini. Prav to obdobje A.^4 delovanja je za slovensko slovstveno zgo
«1
V
nimivejše.
Od hungarice do
Čeprav je Agustič že pred letom 18 skih časopisih objavil članek o Prekmur * prekmurske pripovedke ter verjetno že P tudi stike z nekaterimi slovenskimi izob Mure, pa prav to leto pomeni kulturni usmerjenosti. 15. mihalščekal r namreč v Budimpešti začel izdajati Pr
■ -■’0valc,^irilA
Pomembno kot pestič, obdan s številnimi prašniki in cvetnimi listi, se je počutil obmejni uradnik sredi gozda belih rok, ki so mu pod nos molile potne liste. Možakarje počasi listal po drobni knjižici, nato pa srečnežu začel izdajati vstopno vizo. Postopek je bil zapleten. Lepljenje nalepke, udarci številnih štampiljk, vpis podatkov v velikansko knjigo, kije ležala na mizi pred uradnikom, in še in še. Obred je bil
Znanoszt razserjuvajocse meszecsne novine.
časopis Prijatel. Nekateri opiso zUjejo j življenja in dela nastanek časopisa p ra zafA iC vimi političnimi ambicijami (kandi	k
v državnem zboru), toda gotovo ?. C motivi, saj bi sicer Agustič to »P0<JJ A hse/j k ne pa ga razvil v širok kulturni proJ h 15. julija 1879 zaradi njegove smrt ( j
Sprememba podnaslova v »slovenske novine« in zamenjava hungarice (madžarskega črkopisa) z gajico so zunanja, po svoje simbolična znamenja Agustičeve usmeritve k osrednjeslovenskemu kulturnemu prostoru. Notranja znamenja njegove »preusmeritve« pa so vtkana v 54 številk Prijatela, v katerih je poleg drugega gradiva objavljal številne novice iz slovanskih dežel, še posebej pa se navezoval na osrednjeslovenski prostor.
15. julija 18/9 zaradi njegove izhaja1 k zadnje številke). Časopis je dve le ra2SM»J ' nik in je nosil podnaslov	^pfej je W
meszecsne novine«. N letu 18/1 u . pa je’ jA« mesečnik, po ohranjenih izvodih	^tnof Jt*
ivanščeka (junija) tega leta nosi t * začetka 1877) nov podnaslov slovenske novine« in bil pisan v gaj •
(Nadalj6'

Kaj se je izkristaliziralo? Nič! Vendar veliko! Milena še živi, čeprav že dolgo ne več zanj, če je zanj sploh kdaj živela.
Spoznanje, daje zavestno osiromašil svoje življenje, ga je že večkrat navdalo z nezadovoljstvom. Kesanje se je vrivalo nekje skozi stranska in komaj priprta vrata v razum. Toda razumu ni kaj očitati. Ubogal je in sledil tem hladnim sugestijam. Ker sta razum in amor še vedno nezdružljiva, stojita vsak na svoji strani neprehodne reke! Prekleto, kako more človeka človek tako zastrupiti; za vedno! Sram gaje bilo, omahljivca, plašljivca, brez lastnega jaza, pred samim seboj. Drugim so bile njegove levičarske misli in želje malo mar. Za druge, tudi za Anči in sorodstvo in za podrejene v podjetju je bil značajen mož, s trdno hrbtenico in z jasnimi načeli. Le on je poznal svoje šibke točke, jih tlačil v sebi, zopet dvigal in negoval. Za kakršne koli podjetne podvige so bila njegova pleča prešibka, volja ohlapna in pogum zrahljan ...
Neustavljivo menjavanje letnih časov, svetlobe in teme, upov in obupov je že četrtič zapisalo novo letnico na koledarju. Vrtnarija si je pripisala novo ime: ?mfanc«tL rJjunV že‘o&feffefaVžve^^
navade. Silva se nikakor ni mogla vpreči v vrtnarijo ... kmetovanje, ko se je lahko vsako jutro lepo uredila, sedla v katrco in se odpeljala v pisarno. Tu sta njena zgovornost in živahnost prišli do izraza, le kdo bi se na polju ali sklonjen med zelje in solato smejal njenim domislicam! Le kadar se je nabral kup nerešenih spisov in je njen šef zarohnel, je tiho sklenila, da bo pobrala šila in kopita. Njenim grožnjam nihče ni verjel; če bi se spraznilo pisarniško mesto, bi ga morda zasedla celo bolj potrebna ženska.
Pintaričeva družina je svoje obiske v Dolincih zredčila. Nič sprti niso bili s starši, prej še bolj povezani. Ančini nasveti v dobro vpeljani vrtnariji so Tomu koristili. Da se ne bi zamerili zlasti zaradi Alenke, so prenočevali enkrat pri Žalikih, drugič pri Pintaričih.
V novi pomladi se porode tudi novi načrti. In ne samo v glavi, temveč tudi na papirju, in nakazujejo tudi jasno pot v uresničenje. Ideja je vzniknila sicer pri Pintaričih, podprli so jo Žaliki in zložili na kupček toliko denarja, da je zadostovalo za srednje veliko gradbeno zemljišče. Nalogo, kako najti nekaj ustreznega, nekje na obrobju mesta, so poverili mladima. Na videz čisto preprosta reč pa se lahko tudi zaznota, zlasti, če se želje težko uskladijo. Mnenja Borisa in Anči so se razhajala in iskre nabranega nezadovoljstva so se začele kresati.
Anči so se že zdavnaj sprehajale misli pod Kalvarijo, zanjo je obstajal samo ta lepi, zeleni in pred mrzlimi vetrovi zavarovani svet. Večkrat ne razdružujejo samo gledišča, temveč tudi možnosti, in teh je bilo tu zelo malo. V oblakih zgrajena hiša se je vedno bolj okleščena vračala na zemljo; nekje so preostali še Pobrežje, Tezno ali Studenci, morda še Košaki.
»Rajši nič!« je zopet dvignila svoj glas Anči in tokrat po treh letih in pol upravičeno samozavestna. Že več kot en mesec je bila redno zaposlena, in to v svoji stroki. Ne da prej ne bi bilo možnosti, ni je iskala. Alenko je hotela v prvih najnežnejših in najobčutljivejših letih negovati in vzgajati sama. Prihranila ji je zgodnje vstajanje in sočustvovala s starši, ki so zjutraj v mrazu trpali svoje zaspane otroke v premražene avtomobile. Koliko otroških bolezni je šlo mimo nje, ki so jih prebolevali vrstniki v vrtcih, starša nista štela. Anči je s svojim pridnim gospodinjstvom, zlasti pa s polnimi bisagami pridelkov, prihranila vsaj toliko, kot bi ji skupaj s kritjem vrtca ostalo od plače.
Končno pa je človek družabno bitje. In ko se ponudijo tudi stvarne možnosti, da se lahko nekam vključi, jih sprejme z odprtimi dlanmi.
Alenka je na svetu prebila že tri cele pomladi in se Je let0 P° malem pogrezalo v jesen, seje razvila -srnino	. j-
utegnila izuriti, v nekaterih rečeh, tako se je znala hitro obleči, celo čeveljce zavezati, in zato se je laže vključila v novi ritem življenja.
Tudi otroku je prvi resnejši korak v življenju težaven. Alenke ta senčna stran ni obšla. Ob prvem srečanju z vrstniki v vrtcu ji je bila njena nežna preteklost samo v breme. Samoljubni nazori, ki so bili posledica njenega položaja edinke v družini, so bili postavljeni na težko preizkušnjo. Prebolevala je šibkost, nepripravljenost na medsebojne obračune, zlasti, kadar se je z rokami tipične sebičnice oklepala kakšne igrače, ki si jo je prav tisti hip zaželel kdo drug, z utijenimi navadami moči, s katero se da marsikaj izsiliti.
In Alenka je klonila. Čeprav je po višini štrlela iz vrstnikov in tudi njena fizična moč ni bila ničeva, se njeni samoobrambni mehanizmi niso hoteli sprožiti.
Po šestih dneh vzdihovanja in prisiljenega bivanja med drugimi otroki je dala duška zatajevani stiski. Njene velike, temne oči, obdane z gostimi, črnimi trepalnicami, so nepretrgoma jokale. Iz prsi se ji je iztrgal hlipajoč glas in okrogla glavica z gostimi lasmi se je stresla.
»Nikoli se ne bo navadila,« je zaihtela mama in iskala oporo in pomoč pri možu.
»Žena, nekje se je zataknilo. In težko bo popraviti. Z dobro voljo bo premagala sebe in spoznala, da ji je lahko v družbi z vrstniki prijetno,« je preudarno dodal Boris.
To njegovo mnenje res ni bilo izvirno, tudi ta trenutek neuporabljivo, resnica, zavita v vato, pa je le prikukala na dan.
»Torej sem jaz nekje polomila,« je povedala samo-obtožujoče.
»Ni treba biti posebno pameten, da se to ugotovi. Hotela si nežno, občutljivo in pred vsem hudim obvarovano deklico. Ta želja je najbrž vraščena v mame. Ker si bila doma, bi si očitala, če bi ravnala drugače. Naša Alenka seje igrala na dvorišču samo do prvega ruvanja in lasanja. Če že ti nisi šla ponjo, je privihrala sama v hišo. Ne kvanta, ne pljuva, ne tepe in ne prepira se. Vse ji je prihranjeno. Nihče doslej od otrok ni nasilno položil roke nanjo in tudi sama jih drži raje na hrbtu kotsprožene predse v samoobrambi. Samoohranitev in nagon v njej sta zakrnela. In veš, Anči, tako bo težko živela,« je sklenil svoj monolog, kot bi zaprl kako knjigo, ki jo je napisalo življenje samo.
Vsa razmišljanja in očitke je kmalu odpihnil veter. Nekega zgodnjega popoldneva, ko je mama prišla pred vrtec, je zagledala: Alenko in za spoznanje manjšo črnolaso deklico. Stali sta obrnjeni druga proti drugi, živahno opletali z rokami in se pogovarjali.
»Mami, Urška bi rada šla z nama,« je sporočila Alenka in se oklenila njene roke.
Urška je vprašujoče uprla temne oči v doslej neznano žensko.
Mama je oklevala, nakar je vprašala:
bo iu?« b° njena mamica, ko pride ponjo in je ne
Urška je hitro odvrnila:
»Saj res! Čakala in iskala me bo!«
»Vesta kaj, jutri ali katerikoli dan lahko gre z nama, samo povedati mora doma, da bodo vedeli, kje je,« je blago zavrnila otroške želje.
Urška se je ozrla proti Alenki, ki se je že oklepala materine roke, in se začela zadenjsko umikati. Kmalu je izginila za vrati med svojimi vrstniki.
Alenka je prihajala v vrtec med prvimi, in ker je Anči delala samo do dveh, ga je tudi prva zapustila. Prijateljstvo med deklicama je raslo postopoma, vendar se je dobro učvrstilo. Z navezanostjo druge na drugo je vzniknila tudi simpatija do tovarišice in do vrtca. Praznovanje Urškinega rojstnega dne je zbližalo tudi starše. To prvo srečanje na Urškinem domu je Borisa in ženo presenetilo.
Urškina mama, visoka, črnolasa ženska z bronasto poltjo in iskrečimi se, temnimi očmi, je vso svojo posebno, če že ne divjo lepoto prenesla na hčerko. V nasprotju z njeno vnanjostjo je izražal njen obraz neko zavrtost, nezadovoljstvo in takšne počasne so bile tudi njene kretnje. Pozneje sta Pintaričeva odkrila,
net^^D daje bila nelagodnost izraz živčno h3", urt/fe vanja, kajti možje zamujal že
Koraki na vrtu in spremljajoče skrv vrat so naznanili, da prihaja. Vstop11 J ' nerodno izmotaval in muzal: ■yeste'l /
»Sem še nakupoval to in ono in saJ l živili so tudi proti večeru polne.« »jejid«
Potem je pred njima razkladaj * bnjarije, trdo jih je porival in poudau i sam za vse.	.
Rojstni dan in večer sta le v de । j vela. Med starši se ni razvil kak teh _ J de o vremenu, delu in dolgovih PaC tudi povezovati ne morejo. , 0 vti^i®
Noč vsiljuje razmišljanje in bese izmenjujejo šele, ko Alenka zaspi- * Borisu prav ta večer zahotelo lju^eZ. ni bilo o ljubljenju ustaljenega mT1 ApfJjO enkrat ali dvakrat, sobota in HO li. Mladostni ogenj je po malem u®a I osvežitev, čisto rutinska telesna P°lr J
4
brez odpora in brez poželenja- obrnil Ančini možgani se pač s
Le Boris je bil pripravljen razga110 M/ Slo po ženski je izzvala Mira,. r pOni>™ , na mati. Izvirala pa je gotovo iz o J' in že drobna podobnost je vz^u{L,hnS'
Nocojšnja postelja je bila ne, ° tjM / mogel zaspati, se je znova obrnil P da tudi ona bedi. Kot bi se ves čas J mi mislimi, mu je šepnila:	- re>111 /
»Ampak veš, Mira in njen m par; v nobenem oziru. Možak Je y . starejši od nje, s čisto uvelim in ® ji vsem tem pa nadut in samopašen- ^1^ nr1»Tu SVa Se UJela- Tudi PriflOU m gUbpuuv vatni	I
jo je pripeljal od nekod zjuSa’ jju^ J Zadovoljna je s hišico in z vrtom’ M hrani in goji za Urško.« v 0
Navzkrižna mnenja zakonce -novega doma so končno Pr' . rihj®.Qyf valcu. Obojim staršem v ^°')niatii^S j pijenje in bojazen, da bi	za1'V i]
rialne pomoči, je prisilila zedinila za nakup na vzhodneh’
Drugo pomlad, ko je bila	j
zali, so se zažrli mogočni stroji k I ba, da je zazijala globoka jama- i vem stanju je prevzel mojster i .,^11 J tujini navadil natančno in na ro Jj to zahteval tudi od svojih dela’’	/ Am
Hiša, kije zrasla, se ni P01! vd5y7| I stjo, kakršne so bile v soseščin1,-	M I "
ekonomični in z dvema sonc .ji । /I lahko ugodno bivala tričlans f I ■Mn..	j
Najedanje
Mski val, sreča v K-
i*1
f#
. Pred leti, to so vrtali na Kamen-so zavrtali malo postrani in je začel iti nazaj proti povr-
s'u- Kmalu bi jim WWal ven, manj-™°iesamo nekaj
pa so pravi Opazili in pono-
'|rtali v pravo smer.
i
d

i

^tenevšeč" n'koli zvedel ^vrtina če bi se tiata
Jncala pod dvo’ hiše.
?ela d°bro ra?90^-n' Rotovž se-*lWskih skuPina ।26 rahlo im Jnikov- Možje so flonileo e i’ ženske so na Postajalo karj® bil°
. voA. dno’ sai bi s pri-moral° P°s-
J^gla Tonu' mrZla p'iača ni Ndnjena ?16 Pohajala od ni bilo
e
Nemudoma so sklenili, da bodo na dvorišču mestne hiše napravili termalno kopališče \ \ z zelo globokim bazenom, da bodo lahko sedanji in vsi
Tako bo od gore porabljenega toplovodnega denarja, s katerim bi iz ljutomerske občine naredili turistično meko vse Evrope, vsaj nekaj koristi.
Kujski val, bratje v nesreči
Bakovčani so rekli: »Ka se eti živeti ne da, ka so tej avijoni preglasni.« In so iskali pravico celo na slovenskem vladarskem
1 drugimi veliko ^"Pjšimi 'm koristnimi pro-J'^aterimi Ljutomerčani že zavlačujejo, so pri Wtri in odločni, da je kaj ■
I
prihodnji ljutomerski župani varno skakali na glavo kar iz službe v prvem nadstropju.
dvoru. Njihova delegacija se je v vladni čakalnici, ko so čakali na ministra Luftbremz, srečala z dele-
gacijo Spodnjega Brnika, ki jih je mučil podoben problem. Beseda je dala besedo, Prekmurci so ponudili palinko, Gorenjci pa so jo hvaležno spili.
Tako sta se pobratila Spodnji Brnik in Bakovci. Ker ministra niso dočakali, so se odpravili domov, še prej pa povabili nove gorenjske znance in sotrpine na obisk, da bodo sami videli, v kakšnem groznem hrupu živijo.
Gorenjci so prišli že prvo nedeljo kar z dvema avtobusoma, ker se je obetala zastonj požrtija, sa je znano, da so Prekmurci gostoljubni ljudje. Sedeli so v prijetni brezovi senci, mize so bile polne hrane in pijače. Brniški župan je potrkal z vilico po kupici in naznanil svoj govor. »Dragi naši prjatli. V veliko veselje mi je biti vaš gost sredi zelenja, kjer ptički pojo in komarji brenčijo in ...« Pa mu je segel bakovski župan v besedo: »Kakšni komarji neki, to so avijoni.« Gorenjci so se spogledali in planili v smeh, kar je Bakovčane strašno užalilo. Gotovo bi se stepli, pa so jo Brničani raje popihali v avtobuse, ter se Bakovča-nom v slovo trkali po čelu.
kuval@siol.net
Lendavski b&teCl
V »trseku« je skrita zapeljivost
roži-
-	kot
Pa ven-
'n S cvm’ bolj maihna ... , Starin 1°VI skromnih p°-e ^dienja „ Jem času na P’K9Vs*alJ^ ma-
protl '	in dušo.
jŠat®s^žita a, korenine, v °Veku na poti
P°seb-
J F’nii ^ za-fit( J ^ilistkiin ^ovi je kot
kača v raju, ki zna premamiti. Kot da bi nagovarjala: vzemi me, vzemi me, presadi me na drug grob! Tam bom še lepše cvetela in krasila košček zemlje nad tvojimi pokojnimi, da se bodo drugi ustavljali ob njem in jih bo žgala zavist. In rožice romajo z ene krpice zemlje nad pokojnimi na drugo krpico. Cvetejo, enkrat tukaj, drugič spet tam.
Sploh pa, pri vsem je najpomembnejše, da rožice cvetejo, da jih presajanje sem ter tja nič ne prizadene, listi ne ovenejo pa tudi cvetje se drži svojega stebelca. To, da bi se spraševali po človeški drži ob takšnem početju, pa je že drugotno vprašanje. Pokojni namreč že dolgo vedo, da vse razkošje, ki se kiti na koščku zemlje, ki jih pokriva, ni namenjeno njim,
ampak živim. Težke marmorne plošče izbranih barv in oblik, betonski robniki, ki si prisvajajo vedno več zemlje, da med grobovi še stopiti ni mogoče, potem pa še razkošne cvetlice - vse to je za žive, ne za umrle, to je zato, da se vidi. Da, da, prav zato, da se podžiga zavist in da se zapeljuje ljudi.
Ne morem doumeti, kaj se je zgodilo na celini, ki so jo pred sto-
letji naselili naši predniki, kjer so na travniku nadevane kamnite ploščice z imeni, pod njimi pa so zakopani ljudje. Mar tam res ne cvetejo rožice, ki tako zapeljujejo kot pri nas drobni »trseki«? Ali tam res ni kamnosekov, ki bi znali sklesati kamnito gmoto, s katero bi prekrili pokojnika? Zagotovo jih ni, ker so prav vsi pri nas, v službi našega človeka in njegove strasti. hm
Pozdravljeni!
Ste bili pri sv. Vidu pri Bukovniškem jezeru? Sem slišal, da je bilo tudi letos dosti vernikov, od katerih pa se jih je veliko veliko več gnetlo okrog točilnih miz kakor okrog oltarja. Pa kaj bi o tem, ko pa je takšno obnašanje stara moška navada.
Jaz pa žal letos tja nisem šel, kajti v soboto sem se vozil z Vestnikovim vlakom. Domov sem se vrnil pozno ponoči in nekoliko »naklajen«, zato sem v nedeljo prespal zajtrk, kosilo in romanje k sv. Vidu. Z izletom sem bil kar zadovoljen, ko pa žensk (deklet, neporočenih in ločenih) ni manjkalo, hudič je le, da so tako izbirčne. Ena, ki sem jo začel nagovarjati, mi je celo zabrusila, da se je že opekla s prejšnjim, zato je ne bo nihče več speljal na led. Naj ji bo! Kar zadeva datum izleta, pa se moram malo pritožiti: običajno smo se peljali prvo soboto v juniju, letos pa šele drugo soboto. Menda so se za ta poznejši datum odločili, ker da imajo ljudje sredi meseca več »penez«. Ne bo držalo: količina »penez« je vedno enaka - majhna. Za prihodnje leto torej predlagam prvo soboto. Tudi zato, da bom lahko šel na pro-ščenje k sv. Vidu. Seveda pa sem tudi jaz tisti grešnik, ki najraje stikam okrog »šankov« in »kelnaric«. Moški smo pač - moški, četudi po letih nismo več mladi; po srcu pa seveda smo, čeprav nam to veliko ne koristi. Poznate rek: Srce hoče, k.... pa noče?!
Oh, sem se zaklepetal! Kot kakšna baba! Pa pojdimo naprej! Ne vem, odkod ideja o planinskih društvih v naših krajih, saj nimamo planin, kvečjemu vinogradniška pobočja. Pravkar pa sem zvedel, da planinci hodijo tudi po ravnini, in Laszlo me je celo povabil, naj bi se to soboto pridružil pohodnikom in jo peš mahnil od Miškove Poljane do Miškove zidanice v Lendavskih goricah. Priznam: nekoč, ko ni bilo ne »prdašov«, biciklov, mopedov, avtov, ne traktorjev ..., sem hodil peš po »planinski poti« na omenjeni relaciji. Med potjo sem se ustavljal ob studenčkih s kristalno čisto vodo in veliko bolje sem se odžejal kot s sedanjimi »špricerji«. Zdaj je seveda drugače: človek ne potrebuje nog za hojo, le za to jih potrebuje, da pritiska na plin in »kuplongo«, in kot bi trenil, je tam, do koder je bilo nekoč ure hoda. Naj torej grem peš, ko pa se do Miškove kleti lahko zapeljem? Ne! Da! Da, da, tudi meni, starejšemu človeku, bo dobro delo, ko si bom razmigal kosti, sicer, kot pravimo v lendavskem kotu, bom »zatrdnil«. Na nepravem mestu! Če ne bo prišlo kaj vmes, potem se bom pridružil pohodnikom proti Lendavi. »Palasko« z vinom bom vzel s seboj, saj človek mora piti in jesti, šele potem lahko filozo-
fira in - hodi. Seveda dotlej, dokler ne omaga.
NAGI
M
S° ^okovnjaki okrtavnauaCi čiste pKipom- \ ' I ? 8°^0^°9a "Maša, štete so kife dane na \ I S° w^°9n posega v naše okofje. ^Ptevfo- \ j Prleki tisti, ka majo puno kukso pejneg:
Pa etenon nakiti vsakši jajček gefenoga ga
USP' tegnice- p« m šfoko^. 9ou
HQ P™1 tekši kiksoj v Sokoti, pa si je na Pej"au tou nouto:
^gnišče, telovadnica, 1,0 pou sta fe nap/tai/fena, p/ive suute tOa stuiji, po nekaj sakšemi Jaft. ^tega je p/«>faatka tou, tekmuje samo se na stou dosta že ka tedno tekmovali ki.
°^a statoj stegi tildi tou, Us® p/tekftatko je. kifou, ?akoj na nouvoj gdaj nikdk, defo kikse Kavno tak. ^voaana je pa tildi nej u^ka gftj (ak kak takoj, ige/t g gogo ki se šft, l”®taoJ v sakši kitaj Jafo.
spitaufe na/tod naš, c? J® gnjes den nouKi čas:
šoufe fejpo mesto tou, ^ ^g uege je gapKaufeo.
Že stare fabule so nikda sve-dočile pa pijasale, ka što čaka, dočaka. Tak smo tudi mij si fkuper dočakali, ništerni v dobroj drujgi f slaboj vouli, ali si skoro gvušni, ka po pravici kapučo vrti, štero šo non dali tej, ka svetsko ravnanje vrokaj majo, pa pravijo, ka smo mij zatok dobri, ali za NATO ešče nej zrejli. Da človik eden večer preveč dosta spijej, te vgojno, da se bidij, nemre fčasi zrelo misliti, liki sken bole se trejzni, se bole zrejlo lejko mijsli. Tej cajt trežnjenjaje najbole za naše naprejodejče prio, pa bi ga trbelo dobro ponucati.
Gda so v Ameriki tou vo povedali, te se vgojno fčasi primeni oglaso sousid Želarof Vinci pa pravo, ka so naši gregnji preveč slabo tou preštundejrali, da so mislili, ka ovi od nas nikaj ne vejo, pa do sako rejč, ka so ton po svejti pri-povedavali, vorvali. Pravi un, ka če bi zaistino prinas bilou telko demokracije, kak se tou gučij, te bi non se vo z žepk šla pa je nebi mogli nonč se za sebej ponucati. Ali pravi un, nemreš tij naprijliko biti dvaj-sti lejt voj ene partije, štera sama cejlo obrast vrokaj ma pa sama se povejš, ka boš šou doj z oblasti, delaš pa dale tak, kak prlej. Tou bi tak vo vidlo, kak pri spouvidi, da ti župnik bože tejlo dajo pa pokouro zapovejo pa tanačivajo pobouk-šanje Žitka tvojega, pa bi ti v žepki figo držo pa si mislo, tij pop guči, ka ščeš, ges mo pa delo, kak ges ščen. Že pred lejtami je eden stari politik po televiziji pravo, ka bi si mij mogli misliti pa delati tak, kak svejto pijsmo pijše: Bog vse vidi, Bog vse ve, greh se delati ne sme! Ali božno pri sen ton je tou, ka si, ka takše prilike pripovedav-lejo, mijslijo, ka tou somo za druj-ge vala, za njej pa nej.
Pijtan te zaj ges, Vinceka, ka se tou, kelko se je pejnez poniicalo za tou, ka so si zvani pa nejpozva-ni odili po svejti pa nas po domačen povejdano odavali ali pa Šenki ta davali, komi se te zaj tej račun vo postavi, či vlada saki den pravi, ka ešče nega proračuna pa se eno pa drujgo nemre financejrate. 'Tu se zaj Vinci tak smejao, pa pravi, ka se tou že naprej zna, ka se
naoupak fčinij pa se penez brezi haska ponuca, plačajo tisti, šteri porcijo plačujejo, pa či nejde vo, te se ta telko zdigne. Pa ta država si zato zača furt nove pa nove daf-ke vo zmišlavate, pa zagvušno nonč son financminister ne vej, kelko tejle dafkof se prinas plačuje. , .	.	. .
Gajuoie žalostno pri sen ton je,
ka največ plačujejo tej najmenjši prousti lidgej, šteri ne vejo lukenj v zakoni poiskati, kak na prijliko vi-siki državni uradniki z vomi Koveti vred.
Dale Vinci pravi, ka bi zaj trbelo začati nači delati prouti ten, ka z malimi narodi delajo tak kak praši-L>a L. 11 icii iciui m i vruuuii, nujuuiv božno bi bilou, če bi nadale šli s
ten posili vrit tijskanjon. Čiglij, ka kratek cajt mamo svojo državo, bi sen musaj bogli povedati, ka mij svojo cejno pa poštenjej do sebej mamo pa mo f tej NATO pa v unijo šli te, da mo mij ščeli, nej te, da štošteč drugi.
Prvo kak prvo zaj da Ti pijšen, eti par rejči mijslin, ka bi vij ton odzgora mogli začati šparati, ne ven či zaistino našoj državici trbej 90 poklicni Kovetof, šteri vekšitao svojega cajta Bougi ta kradnete, ka bi ništerni dosta več haska napravo ton, ge je prlej delo. Ka nemo gučo, ka vas odtistoga cajta, da ste zvolgeni, narod sploj ne vijdi, ka ste furt f toj Lobloni v državni stanovanjaj, ka tuj dosta košta, pouleg toga pa delate ton prouti vouli nas, šteri smo vas ta poslali. V več novinaj se da viditi, kak štoj gombe tejži, pa nej lipou etak gu-čati, glasuvati pa prouti svojin li-den.
Tvoj Janci Borojčnjek
Protest soboških borcev
Na redni letni skupščini Združenja borcev in udeležencev NOB v Murski Soboti so izrazili odločen protest zoper pobudo Janševe Socialdemokratske stranke o ukinitvi 27. aprila - dneva upora proti okupatorju. Poudarili so, da noben drug datum ne more nadomestiti tega praznika, ki so si ga težko izborili. Pripomnili so, da so borci NOB ponosni na svojo preteklost, saj so prispevali pomemben delež k skupni zmagi nad fašizmom. Zato so toliko bolj zaskrbljeni nad ravnanjem nekaterih političnih strank, ki po več kot 50 letih od konca druge svetovne vojne podpirajo kolaboracionizem, s tako ideološko opredelitvijo pa žal zastrupljajo tudi mlado generacijo. Vse to pa borce kljub njihovi visoki starosti spodbuja k še večji vpetosti v družbena dogajanja, ker se morajo vseskozi boriti za ohranjanje svojega statusa in proti kratenju pridobljenih pravic.
Kot so omenili na letni skupščini borčevske organizacije, v katero so zajeti borci iz devetih novonastalih občin na območju nekdanje soboške občine in iz 11 krajevnih organizacij, imajo precej simpati-
zerjev, ki spoštujejo tradicije NOB, zato ni bojazni za prenehanje delovanja njihove organizacije. Se posebno zato, ker so v svoje vrste uspeli pridobiti tudi nekatere mlajše kadre in vojne veterane iz slovenske vojne leta 1991, s katerimi so navezali tesnejše stike. V razpravi so se zavzeli tudi za večji vpliv borcev na ravni lokalne skupnosti, zato bodo skušali poiskati poti sodelovanja z občinami in njihovimi župani pa tudi z drugimi organizacijami, kot so upokojenske in humanitarne. Ce bodo namreč stali ob strani in pasivno opazovali dogajanja v družbi, ne bodo mogli dejavno posegati v reševanje zadev.
V razpravi so zlasti poudarili problem uveljavljanja pravic iz novih vojnih zakonov, pri čemer so imeli precej težav zaradi zamujanja pri sprejemanju ustrezne zakonodaje. Ne morejo pa se 'strinjati, da bi vojni veterani iz leta 1991 pridobili večje ugodnosti kot borci NOB. Ti bodo v okviru društvene nestrankarske organizacije skušali tudi v prihodnje prek svojcev in prijateljev karseda nazorno predsta-
viti svoje delovanje in usmeritev.
M. JERSE
trač
vestnik, 19-	>
Pozabljivi predsednik KS
Predsednik KS Ljutomer g. Sakeljšek se je na javni razpravi o krajevnem samoprispevku skliceval na konsenz strank, ki naj bi samoprispevek podprle na večernem srečanju. (Očitno mu spomin peša, saj je pozabil povedati, da so se strankarske »seanse« udeležili samo predstavniki lokalnih SDS, SKD - news)
Minister za kulturo Jožef Školč se je sprehodil med Pr mi. Mimogrede so ga poučili še o razliki med prote (ZSMS-jevski duh nikoli ne zamre - news)
Miha, daj glavo dol
PRED REFERENDUMOM KS LJUTOMER

Miha: Ludvik, kaj mi tako težko dihaš za ovratnik?
Ludvik: Ah, Miha, po novem bom moral tu in tam poromati v
Ljubljano.
Miha: Pa saj ti tako rad potuješ po Ameriki, pa po Franciji, Izraelu...
Ludvik: Ja, toda zdaj bom moral na ministrstva potovati skupaj
s Špindlerjem ...
FOTO: J. Z.
* to
k
Malonedeljčani imajo res novo šolo. 16 milijonov je morala s samoprispevkom zbrati KS. Ko je šola skorajda stala, so krajani zgroženi ugotovili, daje stroka pozabila napeljati elektriko in vodo. Zgraditi so morali novi raztočni bazen, postaviti 4 hidrante in novo cev za vodo. Čeprav jim je Ludvik Bratuša obljubil, da bodo elektriko in vodo, ki so jo Malonedeljčani do šole napeljali sami, odšteli od dolga, je na obljubo pozabil. (Obljuba na obljubo je ljutomerski župan - news)
Kadip
■
Foto: ANR
Center vlade za informatiko sodeluje v projektu za vzpostavitev agencije za certificiranje javnih ključev za državne organe RS, s katerim naj bi zavarovali več kot 500 računalniških mrež, na katere so priključeni državni organi. (Upamo, da bodo lahko zavarovali tudi hardvvare - news)
Žena ameriškega predsednika v zaporu
Hillary Clinton, vplivna žena ameriškega predsednika, je na svojem popotovanju po Afriki skupaj s svojo hčerjo obiskala tudi celico, v kateri je bil zaprt Nelson Mandela. Na univerzi v Kaptownu so jo povprašali, ali meni, da bi bila ženska primerna za predsednico ZDA. Hillary je priznala, da je na to že pomislila in dodala: »Mislim in upam, da se bo to v naslednjih dvajsetih letih zgodilo, saj imamo dovolj sposobnih žena, ki bi takšno kampanjo prenesle«. Kampanjo že, pa po njej?
»Je Jožef papinsk1 ali trdo
tuzi, kadi ja sudi
»Fanta, Povserr,oldbi in jedrnat bom- R razložil, kajje t ka|<o Kajti, nevzdržno 1®'^ rešitev svetnikov zakonita. .pr® V Gornji Radg°"'LeM samo to, dela v smislu K&' sudi. Je to de^	.
argument nos^ t to je absolutizem J | po subjektivni^^ kracijaje.-.JJ^ ustanovil svet^ k pravno sveto
Monopol
ranje vodarine. Tako Iji
milijonov letno tja, kamor občinska uprava 1 poslopja ogleduje s križišča. (Občani se bojih1 '^S1 kopališče podobno ljutomerskemu ali ”^sl s
27
l^nik, 19. junij 1997____
Nov trik Davida Copperfieldsa
? Režiserki grozijo s smrtjo
Claudia Schiff er, šestindvajsetletni nemški top model, je v krizi, še več, dobila je dvojnico. Na Reških pistah so zaželjene Linda Evangelista, Kate Moss, Naomi Campbell itd. In vse te so ubogo šlaudijo izrinile iz konkurence .| Claudia se lahko po pisti /enaja samo v preobleki gejše lasuljo (car dizajnerjev Karl »Claudia je iz mode«)-^Torku je agnecija Elite, pri svojo kariero začela tudi angažirala argentinsko Valerio Mazza. Valerija Wza dvojnico Schillerjeve, ^ameriška lepotica ima še prednost: zadovoljna je s Precej nižjo »gazo« kot njena i j. ^Ita »kolegica«. Nemška 1 Mična naj bi, ko je izvedela I	»skočila do
| - Mena«. je dvojnica samo še I k sden od Copperfieldsovih
$ med zvezdami m / h
Sedeminštiridesetletni indijski re- grozijo s smrtjo. V svojem najno-žiserki Deepi Metha indijski možje vejšem filmu »Fire« režiserka pri-
Prizor iz filma »Fire«
poveduje zgodbo o odnosu meči svakinjama, ki živita v zakonih brez ljubezni. Čeprav med njima ni nobene neposredne ljubezenske scene, so indijski gledalci ogorčeni. Pravijo, da se to v njihovi kulturi ne more zgoditi. Dejansko je moška homoseksualnost v Indiji prepovedana. Za žensko homoseksualnost pa v številnih indijskih jezikih sploh nimajo besede.
Indijski moški so v postelji vase zaverovani
Shoba De, devetinštiridesetletna indijska pisateljica, je vznemirila moški svet svoje dežele. V svoji
najnovejši knjigi »Kako preživimo
' J s HhS3! Po torazrnerie se bo nevarno zamajalo.
V , '^ahkoieš^H
;or pa je dejstvo, dati '° le škodita, popravnega izpita
0 tistem,kar si zav°zii'ampak |6^nOstl- Nepričakovano srečanje ti B	sPominov, predvsem pa si boš
Pete živce. Popazi malo na zdravje
w[e,T1e^^ z nepotrebnimi rečmi, lahkp1 °.koristnih opravil, ki te čakajo. K Done ldakuieš prijetno presenečenje, r''° ^°ie ljubezensko življenje.
'n prav tako nl uikakrsne9a l/C^bi J' Pr'šel boš do precej kočljivih ■L Porabil zanima' zato bodi pozoren, ■ Možnosti se ti bodo povečale
H m P’ kotn'V° povabilo, saj si od njega b zdi na prvi Pogled.
»h °rni u b° d°cela zbistrila trenutni M k^Od k ab'
t^libn ^ebn^0 PopestrH “vroče« dneve, j sPel0 2° b° kar precej spretnosti in
jfe. ^ašgj Pstaviti stvari na svoje mesto, t a nekoga drugega ...
^Iskn?'''0^, ba pla pCietna I®’ dokler ne bo »^ti h ^ Pepra' *e vse skupaj nekdo eno-K si (Jugovo i2 si boš na vse kriplje priza-to ne b0 usPel0'
Pa sl k zaradi kratkotrajne zalju-
I $ai n= । Precej komično. Toda MF%vsiali tur^01'' sai bo edini učinek ta, lis/. drugi.
—JSlihn
Podvigov’ ne obešaš sk/ftnerip^10 novice na povsem na-ost , Se bosta sicer sprla, a bo mirnib vodah.
Sadi’ d2kJer ne boš tudi ti po-'dein ’ phčakuješ lahko veliko H Jv nbdteho 'njena realizacija pa bo
Devica
uspehom,
£	icer^ Od odgovor-
; N^k^tK116 ne h 77° Phčakuješ, vendar
f ^nQst boi7edlla sladka sprava in ceil. >Vna str 6 Se trdnejši. V začetku ° k°žo ezn'tev in le stežka ti bo
TEHTNICA
Ona: Prijeten konec tedna se lahko sprevrže v trajnejšo zvezo, ki jo že kar dolgo iščeš. Prijateljica ti bo odkrila veliko skrivnost, ki zate pravzaprav ni več skrivnost. Vseeno ti bo prijetno pri srcu.
On: Lepo je, da si se povsem posvetil novim dolžnostim, ki so pred tabo, toda ni ti treba pretiravati. Imaš še dovolj časa, da si poiščeš smisel življenja še v čem drugem, ne samo v trenutnih zaposlitvah.
ŠKORPIJON
Ona: Nikakor ne moreš pozabiti tistega, ki si ga po neumnosti izgubila. Konec tedna boš izvedela informa-cijo. ki ti bo poinagala do ponovnega zbližanja. Pazi, da ne bos vse Skupaj ponovno pripeljala v slepo ulico. On: Nekdo bo zagrešil napako, ti pa boš na ta račun dosegel tudi tisto, kar se ti je še nedolgo od tega zdelo povsem nedosegljivo. Na poslovnem področju se ti bo odprla nepričakovana priložnost, ki jo kar najbolj izkoristiti.
STRELEC
Ona: Še najbolje bo, če se odločno spoprimeš z nastalo težavo, saj je to edini način, da preprečiš še večjo zmedo, kot je sedaj. Prijatelj te bo sicer pohvalil, a vedi, da ga to prav nič ne obvezuje.
On: Vse boš postavil na kocko in čakal, kako se bo celotna zadeva razvila. V resnici pa bo to le zunanja fasada za nekaj veliko večjega. Poskusi se obvladati in stvar naj ostane vsaj še nekaj časa skrivnost.
KOZOROG
Ona: Čeprav se boš držala bolj ob strani, se boš kar naenkrat znašla v središču pozornosti. To ti bo vsekakor zelo koristilo predvsem za izpeljavo tvojih ljubezenskih načrtov pa tudi drugače se boš zabavala kot že dolgo ne.
On: Raje dvakrat premisli, preden boš obsodil nekoga, ki mogoče sploh ne bo kriv. Tvoje težave so predvsem posledica tvojih in ne prijateljevih napak. Še vedno se ne boš mogel odločiti med koristjo in zabavo.
VODNAR
Ona: Spraševali te bodo za konkreten nasvet, zato raje pozabi na svojo običajno plahost in se poskušaj uveljaviti. V ljubezni ti sicer ne bo šlo ravno najbolje, vendar se ti bo kmalu zgodilo nekaj prav lepega ...
On: Spomin na preživeto bo preveč živ, da bi se ti uspelo otresti misli nanjo, ki si jo izgubil. Telefonski klic ti bo sicer delno pomagal, za kaj več pa ne boš zbral poguma. Res škoda, morda pa ...
RIBI
Ona: Nekdo, ki ga prav dobro poznaš, se bo poskušal vriniti v tvoje osebno življenje in storil bo marsikaj, da bi ga opazila in ohranila v lepem spominu. Zakaj ne bi enkrat tvegala in si privoščila tudi kaj novega? On: Namesto da bi se posvetil enemu partnerju, boš svoja čustva razdajal na vse strani. To bo sicer prijetno in zabavno, vendar se boš prej ali slej ujel v nastavljeno past. Raje poskrbi tudi za finančno plat.
Človek na Marsu
Vodja ameriške uprave za aeronavtiko in vesolje NASA Daniel S. Goldin je na ameriškem vesoljskem posvetovanju v Coloradu Springsu v Koloradu izjavil, da bi človek načeloma lahko stopil na Mars že do leta 2010. Za takšen cilja pa so po njegovem potrebne nove tehnologije, ki bi bistveno znižale ceno daljnega vesoljskega poleta. Koncem osemdesetih let so ocenjevali, da bi stroški za polet vesoljske ladje s človeško posadko na Mars znašali 450 milijard dolarjev. Zdaj menijo, da bi bili lahko precej nižji: 20 do 30 milijard dolarjev.
moške« ne samo, da je nekdanji model zapisal marsikatero hudo na račun moških, temveč prav tako ni varčeval s kletvicami. Postavila pa je tudi nekaj provokativnih tez: »Ko gre za ljubezen in poroko, so moški navadni dreka-či.« Še slabše: »V seksu so zagledani sami vase in živijo v popolni temi.« In kaj pisateljica želi? S svojo knjigo bi rada porušila mačo imidž indijskih mož. Uspeh? De verjame vanj in pravi: »Indijske ženske se vse bolj uveljavljajo ne samo v konferenčnih prostorih, temveč tudi v spalnicah.« Le kaj bi Shoba De zapisala o slovenskih moških?
Atomski poskusi
Turisti, pridite!
laguni je namreč potopljenih 19 vojnih ladij, ki so jih tja poslale ZDA, da bi videle, kaj se zgodi, če v bližini ladje eksplodira atomska bomba. (Potopi se.)
Potapljač v laguni Bikini
23-krat se je v štiridesetih in petdesetih letih nad koralnimi otoki v južnem Pacifiku nad morsko gladino dvignila atomska goba. Najmočnejša vodikova bomba je bila 75-krat močnejša od hirošimske atomske bombe. V zadnjih štirih desetletjih so atol Bikini obiskale predvsem znanstvene odprave, ki so merile radioaktivnost, da bi tako preverile, ali se na otok lahko vrnejo turisti in razseljeni domačini.
Reporter New York Timesa Ni-cholas Krištof je atol opisal kot »otok z belimi plažami, številnimi kokosovimi palmami, turkizno modrim morjem, želvami in ribami, ki se drenjajo v bližini obale«. Šest ekspertnih skupin je za otok ugotovilo, da ga je v bistvu mogoče znova poseliti, seveda če za goste ne postanejo kokosovi orehi preveč mamljivi. V njih je namreč še vedno preveč radioaktivnih snovi.
Turistični delavci bi na otok radi privabili predvsem potapljače. V
Bask se bo poročil s špansko kraljično
Baskovski rokometaš Inaki Urdangarin je uradno zaprosil španskega kralja Juana Carlosa in kraljico Sofijo za roko njune mlajše hčere Cristine. Poroka naj bi bila jeseni v Barceloni. Urdangarin, ki igra v nacionalnem moštvu Španije, je že napovedal, da bo kljub vstopu v kraljevo družino še naprej igral rokomet, pa tudi nevesta, ki že pet let dela v Barceloni, ne namerava zapustiti službe. Mesečno zasluži okoli 200.000 tolarjev.
28
nasveti
vestnik, 19-
Katere strniščne dosevke bomo sejali v letošnjem letu
Približuje se čas žetve ozimnih posevkov ter s tem setve strniščnih dosevkov. Bilo bi prav, če bi namenili tej vrsti poljščin v letošnjem letu več njivskih površin kot prejšnja leta.
V letošnjem letu bo mogoče dobiti na tržišču vse pomembnejše vrste strniščnih dosevkov za krmo in zeleni podor.
Za zeleno krmo bomo priporočali naslednje vrste:
-	mnogocvetno ljuljko, 35 do 40 kg/ha,
-	landsberško mešanico, 40 kg/ha,
-	inkamatko, 25 kg/ha,
-	krmno ogrščico, 12 kg/ha,
-	krmno repico, 12 kg/ha,
-	sudansko travo, 12 do 18 kg/ha.
Za pridelavo zrnja pa bomo svetovali setev:
-	prosa, 25-40 kg/ha,
-	ajde, 70 do 90 kg/ha.
Za zeleni podor pridejo v poštev za setev tiste vrste, ki ne prezimijo in z njimi dosežemo v relativno kratkem obdobju visok pridelek suhe snovi. Ni nujno, daje pridelek suhe snovi bogat s hranilnimi snovmi in ga odlikuje dobra ješčnost.
Med te strniščne dosevke prištevamo naslednje vrste:
-	oljna redkev, 20 kg/ha,
-	gorjušica, 12 kg/ha,
-	facelija, 12 kg/ha,
-	sudanska trava, 12 do 18 kg/ha.
Sudanska trava je primerna za krmo in za zeleni podor. Namreč v zelo kratkem obdobju dosežemo obilen pridelek suhe snovi, ima pa to lastnost, da ne prezimi in se spomladi ne pojavlja kot nadležen plevel.
Preden se odločimo za setev enega od strniščnih dosevkov, moramo vedeti, zakaj ga bomo potrebovali. Pri izbiri moramo upoštevati dolžino rasti zaradi pravočasne setve naslednjega glavnega posevka, odpornost proti mrazu in suši, potrebo, da dobimo spomladi čimprej zeleno krmo in da zeleno krmljenje podaljšamo v pozno jesen, in način rabe.
Kmetijska svetovalna služba za Pomurje mag. Stanko Kapun, dipl. inž. agr.
Ukrepi po toči v vinogradih!
Junij je mesec neviht in marsikatera nas poleg dežja »obdari« s točo. Skoda na vinski trti je odvisna od velikosti toče in razvojne faze trte. V grobem pa lahko ločimo škodo zaradi toče pred cvetenjem in do oploditve ter začetka formiranja jagod in toče, ko se jagode začnejo debeliti in do dozorevanja. Najhujše posledice zaradi toče pa so v fazi dozorevanja grozdja, ko se jagode začnejo mehčati. Toča je šok za človeka, še bolj pa za rastlino, zato sledi nekajdnevno »prenehanje rasti«.
Varstvo vinske trte
Pozne sorte vinske trte intenzivno cvetijo, srednjepozne in rane sorte pa odcvetajo v idealnih razmerah. Padavine, ki spodbujajo okužbo s peronosporo, so bile v prejšnjem tednu lokalnega značaja in tudi v tem tednu bo podobno. Na podlagi visokih nočnih temperatur ter padavin, rose in megle je inkubacijski čas, to je čas od okužbe do pojava oljnih madežev na sprednji strani listja, 6-9 dni od zadnjih padavin, zato je pomembno, da je vinska trta ves čas zaščitena s fungicidno oblogo. V tej razvojni fazi uporabljamo dvakrat zapored sistemične pripravke proti peronospori, kot so sandofan F ali ridomil MZ v presledkih 12-13 dni ali mikal v treh zaporednih
presledkih 10-12 dni. Presledek med zadnjim škropljenjem s siste-mičnimi pripravki in prehodom na preventivne pripravke naj bo maksimalno 10 dni. Nevarnost pojava oidija je zmerna in večja tam, kjer smo imeli probleme z njim že prejšnja leta, zato svetujemo dodatek sistemičnih pripravkov: rubigan ali topas 100 EC ali sabithane ali si-sthane 12 E ali folicur 250 EW. Po cvetenju poravnamo mladike med žice in plevemo, s tem dosežemo večjo zračnost v notranjosti trsa. V mladih vinogradih (1. in 2. letnik) uporabljamo v desetdnevnih presledkih le preventivne pripravke proti peronospori in oidiju.
Najmanj »škodljiva« je toča v prvi razvojni fazi, saj trta lahko nadomesti poškodovano listno maso prek na novo odgnanih mladik iz sekundarnih oči in zali-stnikov, na katerih se pojavi tudi grozdje, ki v ugodni jeseni lahko tudi dozori. Tudi mladike imajo še dovolj časa, da db jeseni lepo olesenijo. Tudi kabrniki ali groz-diči, ki so deloma poškodovani ali so uničena posamezna socvetja, imajo lahko za posledico, da se preostali del grozda s posameznimi jagodami lepše razvije, jagode so debelejše in med njimi ni tesnega stika. V primeru ugodnega poletnega vremena lahko trta vse še nadomesti in ni večjih razlik v primerjavi z nepoškodovano trto. V primerih zgodnjih toč je priporočljivo, da naslednji dan odstranimo močno poškodovane in polomljene mladike, druge pa učvrstimo med žico. Škropljenje je odvisno od časa zadnjega škropljenja in količine padavin. Padavine od 30 do 50 litrov na m2 izperejo fungi-cidno oblogo. Ne smemo pa pozabiti, da je v tej fazi rast najbolj intenzivna in v desetih dneh od škropljenja je trta zrasla za 10 do 40 in več centimetrov, in to listje ni prevlečeno s fungicidno oblogo. Pri izbiri fungicidov dajemo prednost sredstvom, ki ne zavirajo rasti, imajo delni »raz-kužilni učinek« in delujejo proti peronospori in delno tudi gnilobi (to so lahko kontakna ali siste-mična sredstva, kjer je aktivna snov v pripravku folpet). Dodatek foliarnih gnojil je potreben, ko je bila že prej slabša rast. Bujna
rast namreč pomeni, da ima trta dovolj ali preveč hranilnih snovi in dodatno gnojenje bi pomenilo nevarnost za dozorevanje lesa jeseni. Kakšnih posebnih učinkov od specialnih sredstev proti gnilobi ne moremo pričakovati, saj je sušenje ran na mladikah in
tok asimilatov v jagode. Posledica tega je lahko, da kasneje deli ali celi grozdi odpadejo. Če so jagode že v rasti in jih zrno toče ne preseka, se udarnina lepo zaceli, dobiva modrikasto barvo in del jagode raste naprej. To je podobno kot so simptomi pero-nospore, ko je glivica prišla v grozdno jagodo prek jagodnega peclja. Posledica toče v tem obdobju je tudi zelena gniloba, ki prinaša gospodarsko škodo. Kjer je listna masa močno okleščena, pride tudi do novega odganjanja zalistnikov, odženejo
nogradnikovo dušo in M1j vse, kar se bo vnaprej2^1 odvisno od volje narave.
lahko vpliva le s specialnimi PriPra^'Litfi" bi, vendar so tu odi« ca in učinkovitost pnp^ .
Dt en
Ernest Novak, dipl. inž. agr.
kabrnikih odvisno od vremena in v vlažnem vremenu nobeno sredstvo ni ekonomsko učinkovito. Toča v fazi debelenja jagod in do dozorevanja je najbolj pogosta in najbolj problematična, saj uniči že viden pridelek, zmanjša najbolj aktivno listno maso, poškoduje peclje grozdov in s tem se prekine v celoti ali deloma do-
Turnišče: cene pujskov
Minuli četrtek, 12. junija, so na sejmu v Turnišču prodajali 56 pujskov, starih od 7 do 13 tednov in težkih od 15 do 25 kilogramov. Kupci so morali za par odšteti od 13.000 do 15.000 tolarjev, neprodani pašo ostali ne 4 pujski. Sejem je vsak četrtek, začenja pa se ob 6. uri.
pa lahko tudi že za naslednje leto formirana očesa, pri totalnih škodah pa tudi speča očesa. Zaradi toče v drugi polovici julija in v začetku avgusta moramo trto v drugi polovici avgusta zaščititi pred peronosporo na mladih listih z enim od bakrenih pripravkov. Vršičkanje v takih primerih v večini ni potrebno, razen pri močno poškodovanih mladikah, ki so presekane z ene ali obeh strani. Pri novoodgnalih zalist-nikih pa puščamo spodnji zali-stnik na mladiki, ki bo ostala za šparon za naslednje leto, saj ga lahko, če les dobro dozori, tudi uporabimo za šparon. Zgornje zalistnike pa pinciramo na en ali dva lista.
Toča v fazi mehčanja jagod in v septembru najbolj prizadene vi-
Kako ceneje do sodobne kmetijske tehnike
Strojni krožki
Dohodek večine slovenskih kmetij je na taki ravni, da le težko zagotavlja dostojno preživetje kmečkih družin oz. vedno več je kmetij, kjer mladi niso pripravljeni prevzeti kmetije in se sprijazniti z nižjim dohodkom kot bi ga utegnili imeti zunaj kmetijstva. Ogrožena so predvsem območja, kjer je težje kmetovati, pa tudi v ravnini se manjša delež kmetij, ki so sposobne doseči primeren dohodek. Kako naprej?
Stroji na kmetiji -pomoč in obremenitev
Dohodek na kmetiji se oblikuje kot razlika med zmnožkom prodanih količin in njihovih cen ter pripadajočimi proizvodnimi stroški. Majhna posestna in parcelna struktura kmetij, zmanjševanje cen kmetijskih pridelkov v primerjavi s cenami reprodukcijskega materiala, nujnost uporabe kmetijske tehnike v pridelavi in prireji, množica (pogosto zastarelih) slabo izkoriščenih strojev na kmetijah, uvajanje novih tehnologij, ki zahtevajo nove stroje (ti so zmogljivi a dragi), so le nekateri od vzrokov, ki zmanjšujejo dohodek na kmetijah. Po drugi strani pa se vedno povečujejo zahteve po povečanem dohodku in razkorak je čedalje večji.
Dohodek je mogoče povečati ali vsaj ohraniti na dosedanji ravni le z zmanjšanjem stroškov. Za zmanjšanje stroškov pri npr. gnojilih, semenu, plemenski živini, ni pravih možnosti, saj bi se s tem
zmanjšala tudi intenzivnost, s tem pa tudi dohodek. Uspeh pa je mogoče pričakovati le pri zmanjšanju stroškov kmetijske tehnike, ki zajema enega najpomembnejših deležev V sestavi stroškov proizvodnje. Te stroške pa lahko zmanjšamo le s povečanjem obsega letne rabe strojev, kar pa je na majhnih kmetijah mogoče le s sodelovanjem med kmetijami pri rabi strojev. To so naši kakor tudi številni kmetje v sosednjih državah že zdavnaj občutili, zato so si s sosedi izmenjavali usluge s stroji in se v sedemdesetih in osemdesetih letih vključevali v strojne skupnosti. Strojne skupnosti so kmetom poleg koristi prinesle tudi veliko slabih izkušenj, povezanih s skupno lastnino (slabo vzdrževanje, nejasna razmerja med č|ani itn.). V devetdesetih letih so se prav zato številni kmetje pogosto odločali za sicer neracionalne posamezne nakupe strojev. Pa tudi klasična medsebojna sosedska pomoč je danes vse bolj omejena, predvsem zaradi ne povsem čistih računov pri izmenjavi uslug (različni stroji), omejenosti na bližje sosede
itn. Pogosto deluje (posebno delovna) le še zaradi solidarnosti med kmeti, manj pa zaradi ekonomskega interesa. Nujno je bilo poiskati nov način sodelovanja med kmetijami pri rabi kmetijske tehnike. Pred približno 30 leti so ga našli na Bavarskem v obliki strojnih krožkov. Pri nas je ta ideja znana kakih 10 let, zaživela pa je v zadnjih dveh letih.
Stroji krožki
Strojni krožki so oblika rabe strojev med kmetijami, ki temelji na medsebojni sosedski pomoči, vendar večinoma presegajo njene
slabe strani. Predvsem pa presegajo slabe strani strojnih skupnosti, saj v krožkih ni skupne lastnine strojev (oz. le v izjemnih primerih, npr. spravilo sladkorne pese). Izkoriščajo tudi dobre izkušnje kmetijskih obrtnih storitev, predvsem pravilo ponudbe in povpraševanja.
So organizirana oblika medsosedske pomoči in prostovoljna združenja kmetov nekega dovolj velikega območja na društveni os novi. Sodelovanje pri uporabi kmetijske tehnike se razširi na območje celega krožka. Člani krožka ponudijo proste zmogljivosti strojev, ki jih sicer uporabljajo na svoji kmetiji, drugim članom. Lastnik stroja z njim tudi dela, za kar dobi plačilo po cenah, ki pokrijejo stroške uporabe strojev in so predhodno dogovorjene. Vse sodelovanje kakor tudi plačila potekajo neposredno med člani krožka. Krožek je namenjen le informiranju članov o po-
trebah in prostih zmogljivostih oz. usklajevanju sodelovanja med naročniki in ponudniki. To delo pa opravlja vodja krožka, ki ga krožek (člani) tudi delno (ali polno) zaposli.
Tudi davčna vprašanja zadevajo posameznega člana. Po zakonu o dohodnini, ki velja od 1. januarja 1994, so prejemki od storitev za kmetijska in gozdarska dela v okviru medsosedske pomoči (v strojnih krožkih) oproščeni plačila dohodnine (19. člen). Natančnejša določila so zapisana v posebni odredbi, bistveni pa sta, da se storitve zaračunavajo po cenah, ki ne smejo biti višje od cen, objavljenih v Katalogu stroškov kmetijske mehanizacije (vsako leto ga izda kmetijsko ministrstvo), objavljen pa je v strokovni kmetijski reviji Kmetovalec) in da skupna letna vsota prejemkov ne presega določene vsote (v letu 1994: 64.000 SIT na hektar kmetijske zemlje, letos pa je pričakovati povečanje glede na dvig cen v preteklih dveh letih).
Ustanovitev in velikost strojnega krožka
Strojni krožek ustanovijo zainteresirani kmetje na nekem območju in ga registrirajo kot združenje (društvo). Dejavnost strojnega krožka ustreza osnovnim namenom združevanja v združenja (organiziranje sodelovanja med člani in njihovo informiranje). Ustanovitev in poslovanje krožka poteka v skladu z zakonom o društvih. Lokalna kmetijska svetovalna služba daje pri tem tehnično pomoč, na
katere vplivajo vreme, nograda in sorta. Po takimi in vlažnih jesenih je potreb j radi mladega listja po trn so temperature višje od 1] pinj Celzija, škropiti z ba^j boljše dozorevanje fesa. J di nam to redko uspe, MJ ve slane pojavljajo vP°Q že od petnajstega Prej in posmodijo listje' vj i mitvi trte in lesa odločal0'ii
te st te tl!
4 4 4 tei 4
iic
5pg temperature. .
Poseben Pr°^> mladih vinogradi ^1 zato puščamo naio J je pogostost toče n J leto na trsu vse od ce. Prvo leto je P<g/^ masa in ne d°lz'a od^ razen v primeru,	Ji
deblo. Najhusjaje letnik, ko raste »de«° J dnje leto, zato pn J stimd dve ali mladike invpr^^K dnjeletonebo ezk°. škodovano deblo-
Mladike	h
strani kola, da k mladiko vsaj z en A bi rasti drugega ® eno mladiko, ve
ce. Prvo
žimo, če
' °Stf


žimo, ce je stran kola, kjer je toče najmanša. V tro^^^r normalni vzgoji, Pr'p^1 vzgoji je to drugo leP-^i Poleg debla na ke reznik ali čep, tole naslednje leto. V toče, ki je pošodo^ J^ lahko ob rezi pustim0 blo iz čepa ali reznik m
Pogostost toče dolgoletnem povprek'm va letno in doseže k.
^1
močja.
močja.
Katastrofalne toče9"’;^^ SeQa, kot so bile l6'^ 1980 in 1987, kazen narave za čl° gt svojimi posegi snažuje svoj trenutr® IJi dom - planet Zemlje- Lt
sega
Ernest No^’
voljo paso'u;>^
S« telefon«' (068)32 I1 3 bitiO
Krožek	J
da lahko dose*®^ loval naj bi
nekdanje o1

ravne en°*n’nčl^!Ti imel okoh^j na voljo do^>M stroji	h
varah pomembno, m st™*.
volj^dela le bo KO' V močju- L-6 lik, bo na	Ka00/j
vljanje sl veda ve'
bliže, v so^^*
Stroške d	.
fon, P'sar,^M« dje) pora a	I
speva।	,
Seveda jin
fr

19. junij 1997
vsakogar nekaj
res
JOMURSKE lekarne razkrivajo PRAVILNE SKRIVNOSTI (14)
^2ar izlije kačji strup v odrešilno kupo in ga spremeni v zdravilo
M
I#'
5
a«1

Tavžentroža (Centaurium etea).
grabni del: Zel.
'koav prehrani: Svet Evrope jo ^avskupino naravnih začimb ‘•™se smejo dodati živilom v J™količini, z možno omejitvijo .učinkovin v končnem JUzatavžentrožo še niso , ^e. V ZDA se rabi za izbolj-2 °kusa alkoholnih in brez-5* pijač.
- baraba. Je cenjeno grenko
/ j^ZdrS Srenčin.
^iji, Pomt Se rabi Proti Prebavn^^9 teka in dh ■ I ^inepritr motnjam.
J wSosrP^ Prebavila za { < Vzbudi n°prekokušal -Jj	nastala
e J	izceiatiPrebavne žleze’
"a	Prebavne soko-
y £ ednim učinkom 4 &°s|ina ^^''VobHjuse d 'lih idnainčrj>PraZni’ zveoata 0* 5r'rane. kavanJe preba-i se izloča dovolj
M
če’ aJ'
solne kisline, se ne razvijajo več črevesni mikrobi, ki z nenormalnim vrenjem povzročajo prebavne motnje, na primer krče, napihnjenost in drisko. Ker grenčine izboljšajo tek in izrabo hrane ter učinkujejo ugodno na eritropoezo, nastajanje rdečih krvničk, so toniki in roboran-si, krepijo in jačajo oslabljeno telo. Slednja lastnost je težko dokazljiva, zato jo uradna farmacija obravnava kot dvomljivo.
Odmerek za odrasle: Čajni napitek, pripravljen kot poparek iz 2 do 4 gramov droge do 3-krat na dan pred jedjo. Nekateri avtorji predlagajo pripravo prelivka s hladno vodo.
Novejša dognanja: Je krepčilo, pomirjevalo in protivročinsko sredstvo. Fenolne kisline, ki jih vsebuje, naj bi zniževale vročino, sestavina gentiopikrin pa naj bi delovala proti malariji. Raziskave na živalih kažejo, da tavžentroža zniža zvišano temperaturo, zvišanja temperature pa ne prepreči. Ne blaži bolečin, ima pa protivnetne lastnosti.
Stranski učinki in strupenost: Niso znani.
zakon o davku
O sprejemu zakona o davku na dodano Ita1’0'" o h-?-6 Rezane s sprejemom zakona o davčni službi in k^iog mtnem Postopku, smo sredi lanskega leta le dobih '	obdavčitve prometa blaga in storitev. Glede
V^tk^Vdoe^Po^efske razmere (visoka inflacija, politično vme-h darstvo ipd ) in bogate izkušnje iz drugih držav, ki k na dodano vrednost, so razmere za sprejem na d°dano vrednost ugodne. Predlog je zasnovan 1 \KXdZ’ Znani v gospodarsko in davčno urejenih državah, ki Nekoliko) drugačno davčno kulturo. Kohko pa >a,a °9u zakona upoštevane slovenske razmere, bodo
6 naPaljnje diskusije, predvsem pa praksa.
’ ’ K?®' Prom^6 so opustile nančni učinek, nevtralnost obdavci-
vrti
Pa dodano vrednost, so razmere za sprejem
in stori-
nančni učinek, nevtralnost obdavči

X . sedaj 9 .a davčno iA?6d ,°st Oan^L davek na
Prešla P ^smčija, ' dat vsefazno ekna dodaja t^Po^Pemško^/6, Mehr" eAd-I h'^*VDu"edbo ,e
4
’ .M.
£ ler>jave k th
Ljutomer
160
Ul

F S
4 s
S60
150
250 loo
300
O
2 fr
4 s

250
500
50
130
m
c
U
260 ’20
300
260
25o
350
120 200 150 260 650 290 990 200 450
30 130 1<0 200 100 220 240 200 280
19 580 300 400 290 280 350 600' 600 300 400 170 600 350
tve in učinkovitost pobiranja. Davčna osnova davka na dodano vrednost je dodana vrednost, ki je izračunana kot razlika med vrednostjo izdelka v posamezni fazi prometa in vrednostjo izdelka v prejšnji fazi (podrobneje o tem kdaj drugič).
Učinkovanje davka na dodano vrednost in širjenje inflacijskih stopenj je eno od vitalnih vprašanj vseh modernih gospodarstev. V okviru Mednarodnega denarnega sklada je bila opravljena raziskava, ki je predstavila vpliv davka na dodano vrednost na cene pri njegovi uvedbi. Upoštevani so bili rezultati 31 držav, ki so uvedle davek na dodano vrednost, kot tudi notranji in zunanji ekonomski dejavniki, ki bi lahko učinkovali. Ostali so samo učinki, ki bi jih lahko imel davek. Pri raziskavi v 31 državah so ugotovili, da ni bilo nikakršnega vpliva na cene v 21 državah. V šestih državah od preostalih desetih je bil enkraten dvig cen. Na Danskem so se cene zvišale za 5 %, vendar se je s tem povečalo število davčnih stopenj. V Franciji so se cene povišale za približno 1 % in v Nemčiji za 0,6 %. Tri od preostalih držav so imele povečano inflacijo. To so bile Italija, Peru in Izrael. V Italiji je stopnjo inflacije pospešila uveljavitev davka na dodano vrednost leta 1973 zaradi negotovosti uvedenega davka in večanja meje dobička.
Na Norveškem so se povečale cene in inflacija. V državah, kjer se je povečala stopnja inflacije, je bilo mogoče zaslediti povečanje plač in politike obrestnih mer. Največje povišanje cen je bilo zaznati prav v državah, ki ob uvajanju davka na
h

A 1 z s
600
350
<oo
300
300
®00
100
<0q
<00
200 ?00
<00
Cene rabljenih avtomobilov
Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 36 avtomobilov, prodali pa so tri.
Znamka
Renault 5 Campus
Jugo 45 Koral
Jugo 55 Koral Golf 1,6 Diesel Opel Corsa 1,2 Golf JX
Lada Samara 1,3
R - Expres 1,4
Suzuki Maruti 800
Hyundai Lantra 1,6 GLSi Škoda Favorit Fiat Uno 60
Letnik	prev.km.	Cena
1990	75.000	5.200 DEM
1989	78.000	2.300 DEM
1991	87.000	3.200 DEM
1986	159.000	6.100 DEM
1991	81.000	7.500 DEM
1986	98.000	5.800 DEM
1996	20.000	9.500 DEM
1992	96.000	8.700 DEM
1994	30.000	6.000 DEM
1992	54.000	14.500 DEM
1993	52.000	8.900 DEM
1986	134.000	1.800 DEM
1/?
Pepovedi in opozorita: Bolniki s
preveč želodčne kisline in vznemir- ' Sklep: Razlika med strupom in
Ijivim želodcem naj je ne uživajo, prepovedana pa je pri želodčnem ali dvanajstničnem čiru. Raba med
na dodano vrednost!?
dodano vrednost niso ukrepale na posameznih področjih ekonomske politike, predvsem na področju plač in denarne politike. V državah, kjer je bil opazen skok cen, so se države posluževale devalvacije tečaja, plače so indeksirali in v času uvajanja davka na dodano vrednost niso ustavili njihovega naraščanja. Tako lahko na podlagi tujih ugotovitev sklepamo, da davek na dodano vrednost sam po sebi ne povečuje inflacije, lahko pa ga n-aredijo inflacijskega ukrepi ekonomske politike.
Na podlagi vsega navedenega lahko ugotovimo, da tudi pri nas že danes obstaja bojazen, da bodo porasle cene številnim proizvo-
Nasveti o zaščiti pred soncem
Kljub obsežnemu prosvetljevanju o nevarnosti ultravijoličnih žarkov je pojem rjave kože ostal simbol, ki združuje zdravje, uspešnost, dinamičnost, aktivnost in navsezadnje lepoto. Dokler je ta statusni simbol zakoreninjen v mislih množice in dokler vsako leto narašča število primerov kožnega raka, je lekarna tisto mesto, kjer ljudi opozarjamo na potencialne nevarnosti UV-žarkov in svetujemo najustreznejši način zaščite kože
Občutjivost
Vsako izpostavljanje sončnim žarkom pomeni poleg zaželenega porjavenja kože tudi njeno poškodbo, ki jo lahko popravimo le, če vpliv sonca ni bil premočan. Posledica je hitrejše staranje kože, . njeno izsuševanje, pigmentne lise, povečata pa se tudi kancerogeno tveganje in nevarnost vročičnega udara (povišana temperatura krvi, edem v možganih).Kolikor krajša je valovna dolžina žarkov, toliko večja je njihova biološka aktivnost. Medtem ko so UV A-žarki relativno varni, pa povzročajo UV B-žarki z valovno Dolžino 280-315 mm večino kožnih poškodb.
Za sončne opekline so odgovorni predvsem UV B-žarki, UV A-žarki pa prodirajo globlje v kožne plasti in jim pripisujemo kronične poškodbe kože.
Občutljivost kože je glede na
nosečnostjo in dojenjem se odsvetuje, ker varnost v teh okoliščinah * ni potrjena. Čezmerna raba se ne priporoča, ker obstaja premalo izsledkov o zdravilnem oziroma strupenem delovanju.
Lekarniško mnenje: V strokovni zdravilski literaturi je o tavžentroži le malo napisanega. Ne vsebuje eteričnih olj, zato spada med čista grenka sredstva. Vsebujoče gren-čine upravičujejo rabo droge kot sredstva za pridobitev teka in odpravo prebavnih motenj ob pomanjkanju želodčne kisline, je pa šibkejšega učinka v primerjavi z drugimi grenkimi zelmi, na primer rumenim sviščem. Grenka sredstva, tudi tavžentroža, se jemljejo četrt do pol ure pred jedjo, saj vzeta med jedjo lahko zavirajo izločanje želodčnih sokov.
zdravilom je v lekarnarjevem nasvetu in vaši odločitvi.
Janez Špringer, mag. farm.
dom, predvsem pa storitvam, ki so obdavčene v glavnem po 5-odstot-ni stopnji. Nedvomno bodo zaradi tega v vsakem primeru na slabšem proizvajalci blaga, obdavčeni po sedanji tarifni številki 3 Tarife prometnega davka, ki plačujejo davek le po 5-odstotni stopnji (največ je prehrambenih izdelkov, dalje so tu proizvodi v kmetijstvu in ribištvu, naravi prijazna embalaža, otroška oblačila itd.), nekoliko manj tisti proizvajalci, ki so obdavčeni po 10-odstotni stopnji (gradbeni in kopalniški material, nefo-sfatni detergenti, obutev za odrasle itd.). Pridobili pa bodo proizvajalci luksuznega blaga, ki je sedaj obdavčeno po 32-odstotni stopnji.
posameznika različna. Po občutljivosti ločimo
- keltski tip; skorajda nikoli ne porjavi, tudi po kratkotrajnem sončenju dobi opekline,
- germanski tip; blago porjavi, vendar je nagnjen k nastanku sončnih opeklin,
- romanski tip; zelo hitro intenzivno porjavi in redko dobi sončne opekline.
Ena najpomembnejših naravnih zaščitnih mehanizmov kože je odebelitev poroženele plasti. Za odebelitev pa potrebuje koža čas, zato se sončimo tako, da dan za dnevom sončenje polagoma podaljšujemo.
Vlažna koža prepušča več UV-žarkov kot suha. Z mokro koža prej porjavimo pa tudi sončne opekline dobimo prej.
Drugi zaščitni mehanizem kože je nalaganje pigmenta melanina, 'ki ima fotoprotektivno delovanje in zaslugo za kozmetični učinek sončenja - porjavelo kožo.
Sončne opekline
Če izpostavimo kožo, ki še ni razvila nobenega zaščitnega mehanizma, za kratek čas UV- žarkom (glede na tip kože), ne bo nobenih občutnih ali klinično vidnih sprememb kože. Ko pa prekoračimo določen prag, t. i. eritemski prag, nastane po določenem latentnem času - do 12ur - vnetna rdečina (eritem).
Eritem je tipična vnetna reakcija z rdečino, oteklino, bolečino in srbenjem. Za zaščitne ukrepe smo že prepozni. Marsikdo ima napačno predstavo o možnostih nastanka sončnih opeklin.
Rogljiči (ali štručke) iz kvašenega testa z nadevom
Pecivo iz kvašenega testa ima v družinski prehrani posebno mesto:
- izkušena gospodinja ga z lahkoto in razmeroma hitro pripravi,
- z njim dopolnimo sicer skromen dnevni obrok,
- če ga pripravimo malo več, ga lahko zamrznemo (dobro zaprtega v primerni vrečki), tedaj ga zavitega v alu foliji damo v vnaprej pogreto pečico, da se naglo odtaja, lahko ga ponudimo h kavi, čaju ali h kozarcu pijače,
- današnje kvašeno pecivo ima poseben mešani nadev.
Testo: 45 dag gladke namenske moke, 3 dag kvasa, 9 dag margarine, 1 jajce, slabo polovico žličke soli, mleko po potrebi, da zamesimo srednje mehko testo (kot za potice), 1 jajce za premaz vzhajanega peciva pred peko.
Nadev: 3 žlice prebranih, opranih in v čisti krpi osušenih rozin, 5 žlic mletega maka (ali orehov), 4 žlice dobre, zelo goste marmelade, ki naj bo pripravljena z navadnim, ne želiranim sladkorjem.
V primerno posodo damo moko in vzhajan kvas in vse druge pri testu navedene sestavine. Dodamo še toliko mlačnega mleka, da zamesimo primerno mehko testo. Pustimo ga v posodi, pokrijemo s prtičem in na toplem naj vzhaja na dvojno količino.
Nato ga razdelimo na 4 dele in oblikujemo 4 hlebčke. Pri tem varčujemo z moko! Pokriti na deski naj ponovno vzhajajo. Razvaljamo v okrogle, 3 mm debele »krpe«, ki jih razrežemo vsako na 6 trikotnikov. Na zunanji rob vsakega trikotnika damo po 1 žličko nadeva, zvijemo trikotnik proti konici, zapognemo oba konca in ob-
likujemo rogljič ali štručko. Položene v rahlo pomaščen pekač ponovno vzhajamo, premažemo z jajcem in spečemo pri 220 ° C.
Priprava nadeva: Rozine zmeljemo v mešalcu ali zelo drobno sesekljamo, dodamo mleti mak .(ali mlete orehe) in gosto marmelado.
Dobro zmešamo.
Cilka
Sukič
-Tudi pri oblačnem vremenu UV B-žarki prodrejo do zemlje.
- Megleno in mrzlo vreme ne prepreči UV B-žarkom vdor do zemlje, ki predvsem v zasneženi pokrajini močno reflektirajo.
- Oblačila iz sintetičnih vlaken ne preprečijo vdor UV B-žarkom do kože.
- Pri plavanju smo zaradi mokre kože še bolj izpostavljeni UV-žarkom.
- Porjavela koža ni vedno zaščita pred sončnimi opeklinami.
Porjavelost na podlagi kozmetičnih sredstev ni zaščita pred sončnimi opeklinami. Ti preparati obarvajo le zgornjo poroženelo plast, UV-žarki pa prodrejo globlje. Malo zaščite daje tudi porjavelost iz solarija. Solarij emitira le UV A-žarke, ki povzročajo nabiranje melanina v koži, ne pa tudi tvorbe zaščitne odebeljene kožne plasti.
Zaščitni preparati
Tako imenujemo sredstva, ki omogočajo daljše izpostavljanje sončnim žarkom brez sočasnega pojava sončnih opeklin. Absorbirajo UV B-del sončne svetlobe deloma ali v celoti (Sun-Blocker). Zaradi vedno večjega negativnega vpliva UV A-dela sončne svetlobe se uveljavljajo tudi širokospektral-na (UV A in UV B) zaščitna sredstva. Največji delež zaščitnih preparatov imajo mleka (75 %), kreme (15 %) in olja (7%).
Emulzije tipa olje v vodi (o/v): mleka, kreme
Prednost: lepo mazljiva, prijetna za kožo, dajejo občutek hlajenja, zlahka se sperejo
Olja:
Prednost: dobro absorbirajo svetlobo, so vodoodporna in prijetna za kožo.
Slabost: zaščitni faktor le stežka prodre iz olja v kožo, zato vsebujejo olja le nizki zaščitni faktor; koži onemogočajo oddajanje to
plote in vlage.
Hidrogeli:
Prednost: primerni za mastno in aknasto kožo.
Slabost: težko spiranje zaščitne plasti, ki jo hidrogel tvori na koži.
Alkoholne raztopine
Prednost: ne lepijo se na kožo, ne mastijo kože.
Slabost: izsušijo kožo, s potenjem se hitro sperejo.
Ukrepi pri sončnih opeklinah
- V začetni fazi pomagajo hladni obkladki ali prhanje s hladno vodo, po potrebi tudi sredstva, ki preprečujejo izločanje histamina, odgovornega za vnetni proces.
- V nadaljnem poteku se pospešeno izločajo prostaglandini, ki prav tako povzročajo vnetje. Pri tem pomagajo nesteroidna protivnetna zdravila (npr. aspirin). Na opekline ne mažimo past, mastnih krem ali mazil, ki preprečujejo oddajanje vode.
Napotki za pacienta
- Izberite pravilni zaščitni faktor (letni čas, kraj dopustovanja, stopnja porjavelosti, tip kože).
- Izberite pravilni pripravek (vodni šport, zimski šport, mastna ali suha koža).
- Posebno zaščitite določene dele telesa (usta, nos, oči...).
- Pravilna uporaba zaščitnega sredstva.
Za dosego učinka mora zaščitni faktor priti v kožo. Pripravke zato nanašamo vsaj 30 minut pred sončenjem. Pri potenju ali kopanju moramo nanos zaščitnega sredstva obnoviti. Istočasno ne uporabljamo parfumov in kozmetike (obstaja možnost alergij).
- Po sončenju kožo speremo in namažemo s hladilnimi emulzijami tipa o/v (t. i. losioni apres), da koži vrnemo vlago in prožnost. EDITH JOŠAR, mag. farm, spec.
»f
30
*Sport
vestnik, 19. ju^
Kvalifikacije za 3. SNL
| Nogomet
Kerna Puconci igra z Bello
Violo Maribor
Na Ptuju so pretekli teden izžrebali pare kvalifikacij za vstop v 3. slovensko nogometno ligo vzhod in za 2. slovensko mladinsko ligo vzhod.
V kvalifikacijah za 3. slovensko člansko ligo sodeluje 5 moštev - prvaki medobčinskih nogometnih zvez. To so: Usnjar iz Šoštanja, Bella Viola iz Pobrežja Maribor, Hajdina iz Hajdine, Opel Horser iz Lakoša in Kerna iz Puconec. V prvem krogu kvalifikacij se bodo srečali: Usnjar : Hajdina in Kerna : Bella Viola, medtem ko je Opel Horser prost. Prve tekme bodo v sredo, 18. ju-
nija, povratne pa v nedeljo, 22. junija, ob 17.30. Zmagovalec srečanja Usnjar : Hajdina bo postal novi član 3. SNL. Zmagovalec srečanja Kerna : Bella Viola se uvrsti v 3. SNL, poraženec pa igra še dve tekmi z Oplom Horse-rjem za tretjega člana 3. SNL.
V kvalifikacijah za 2. slovensko mladinsko ligo vzhod sodelujejo: Šentjur Jurij iz Šentjurja, Dravograd, Boč iz Poljčan, Turnišče in Bakovci. V prvem krogu igrajo: Turnišče : Bakovci in Dravograd : Šentjur, Boč pa je prost. Prve tekme bodo v sredo, 18. junija, povratne pa v nedeljo, 22. junija. (FM)
Beltinci še naprej prvoligaš
3. SNL
Rezultati - 26. kolo
Turnišče : Odranci 1 : O
Goričanka : Brunšvik 9 : 1
Aluminij : Bakovci 3 : 3
Črešovci: Steklar 3 : 0
Pohorje : Kungota 7 : 2
Dravinja : Unior 2 : 1
Paloma : Kovinar 2 : O
2. MNL MS
Rezultati - 25. kolo
Rotunda : Lipa 1 : 7
Grad : Bogojina 9 : 0
Smaki : Cankova 2:2
Hodoš : Prosenjakovci 2 : 3
Romah : Makoter 4 : 2
Na Ptuju je bila odigrana pov-pratna kvalifikacijska tekma za dopolnitev 1. slovenske nogometne lige med domačo Dravo in Beltinci. Srečanje se je končalo brez golov z 0 : 0. Tekma ni bila na prvoligaški ravni, saj sta mo-, štvi igrali nervozno in brez smiselnih akcij. Boljši del moštva sta bili obambi, ki pa sta tudi naredili precej napak. Edino zrelo priložnost za gol so imeli Beltinčani v 70. minuti, ko se je Dejan Baranja sam znašel v kazenskem prostoru, vendar je streljal mimo gola. Beltinci so igrali v naslednji postavi: Kuzma, Tratnjek, Da-miš, Hadžič, Šarkezi, Črnko D. Baranja, Šabjan, Cvikl (Franko), Džafič (Novak), Gutalj (S. Baranja). Pred okrog 2.000 gledalci, med katerimi jih je bilo okrog 500 Beltinčanov, je s precejšnji-
mi napakami sodil Kos iz Prevalj. Ker so Beltinčani na prvi tekmi v Beltincih zmagali z 1 : 0, bodo tudi v naslednji tekmovalni sezoni igrali v prvi državni nogometni med ligi med 10 najboljšimi moštvi. (FM)
Gutalj suspendiran, Irgolič odšel
Po končanih kvalifikacijah, v katerih so si Beltinčani zagotovili status prvoligaša, je upravni odbor kluba začel reševati kadrovske zadeve. Zaradi nešportnih potez in nekorektnih izjav za časopis je suspendiral Gorana Gu-talja, sporazumno so se razšli s trenerjem Jankom Irgoličem ter igralci Cviklom, Jerajem, Sirkom in Pircem. Z drugimi igralci, ki so jim potekle pogodbe, pa tudi z
nekaterimi novimi igralci pa se pogovarjajo o sodelovanju.
Kerčmar ni več direktor NK Mura
Direktor NK Mura Ervin Kerčmar, ki je že nekaj časa napovedoval svoj odstop, se je dokončno odločil in odstopil s tega
položaja. Doslej je z"a j imelo vodstvo kluba s mladimi igralci, s katen . sklenili pogodbe,ter zapustili Vučičevič. L j šak in Vidovič ter r . Nadoveza. Strokovno bu sta prevzela Milan in njegov pomočnik J« O drugih, ki sojunpo j be, in o novih prid® .j; pogovarjajo. Vse naj sneje še ta teden.
Druga državna nogometna li§£^
Četrto mesto Nafte uspeh
Aluminij Pohorje
Bakovci Črenšovci
Paloma Kovinar
Unior
Goričanka Turnišče
Dravinja
Odranci
Kungota Brunšvik
Steklar
2619 2617
2615 2617
2611
2610
26
26
26
26
26
26
26
26
9
8
8
8
8
6
5
4
5
4
8
0
2 67:18
5 63:28
3 64:21
9 43:26
411 32:31 412 33:45
611 34:32 810 38:32 810 31:47 711 41:48 315 33:42 812 27:54 516 28:65 418 22:67
62
55
53
51
37
34
33
32
32
31
27
26
20
16
Čarda: Dokležovje Tešanovci prosti
Romah Čarda Lipa Grad Cankova Prosenjak. Smaki • Makoter Dokležovje Hodoš Tešanovci Bogojina Rotunda
2318
2416
2312
2311
2310
2310
23
23
23
23
23
23
23
9
8
6
8
5
4
4
4
3
6
4
5
4
6
4 : 3
1 111:4158
5 68:29
5 76:40
8 52:38
8 61:48
9 53:58
8 44:38
510 30:29
8 9 61:63
213 42:64
612 35:57
51
42
37
35
34
33
29
26
26
21
415 38:10616
1 18 33:93 13
Košarka
Uspešna sezona KK Creativ
Končan je prvi del letošnje tekmovalne sezone, kije bil za Košarkarski klub Creativ iz Murske Sobote zelo uspešen. To zgovorno potrjujejo uvrstitve moštev. Mlajši dečki so v slovenski ligi z enim porazom na prvem mestu, starejši dečki so z osvojenimi 12 točkami v slovenski ligi zasedli peto mesto, kadeti pa so na kvalifikacijskem turnirju za vstop v prvo slovensko ligo v Slovenskih Konjicah presenetljivo zasedli prvo mesto in se uvrstili med 12 najboljših slovenskih moštev.
Mladinci so na kvalifikacijskem turnirju v Murski Soboti zasedli drugo mesto in se uvrstili v drugo slovensko ligo. Mladi soboški košarkarji pa so se uveljavili tudi na mednarodnih tekmovanjih. Tako so mlajši dečki na mednarodnem turnirju v Som-botelu na Madžarskem zasedli drugo mesto, dečki pa so bili na istem turnirju prvi. Košarkarska
zveza Slovenije, ki v poletnem času organizira skupne priprave reprezentanc, je v trenerski štab povabila tudi trenerja starejših dečkov Creativa Petra Juterš-nika, kar je gotovo lepo priznanje za njegovo strokovno delo.
Košarkarska šola Creativa
Košarkarska šola Creativ in Osnovna šola I Murska Sobota organizirata tudi letos v šolskih počitnicah košarkarsko šolo za mlajše in starejše dečke in deklice. Košarkarsko šolo, ki bo na igrišču OŠ I v Murski Soboti (v slabem vremenu pa v dvorani) in bo trajala 7 dni, bo vodil športni pedagog Peter Juteršnik iz Murske Sobote. Za letnik 1985 ter mlajše dečke in deklice bo košarkarska šola od 30. junija do 5. julija, za letnik 1981 in mlajše pa od 7. do 12. julija. Prijave bodo zbirali do 20. julija.
Hokej na travi__________
Sobočani premagali Lek
Začela se je končnica državnega članskega prvenstva v hokeju na travi, kjer sodelujejo moštva Leka iz Lipovec, Triglava iz Predanovec, Moravskih Toplic in Murske Sobote. V prvi tekmi prvega kroga so pripravili presenečenje hokejisti Murske Sobote, ki so po rednem delu tekmovanja nepričakovano premagali vodilno moštvo Leka iz Lipovec s 3 : 2 (Časar, Branko Banko in Dani
Banko za Mursko Soboto ter Ka-vaš in Tratnjek za Lek). Triglav iz Predanovec pa je premagal Moravske Toplice z 2 : 1 (Fujs in Kuzma za Triglav ter Nikolič za Moravske Toplice). Povratni tekmi bosta v nedeljo v Lipovcih, in to Murska Sobota : Lek (17) in v Moravskih Toplicah Moravske Toplice : Triglav (20). Zmagovalca obeh srečanj se bosta uvrstila v finale.
Kajak kanu
Borut Horvat državni prvak
Na reki Soči je bilo državno člansko prvenstvo kajakašev in kanuistov na divjih vodah. Lep uspeh je dosegel Borut Horvat, član brodarskega društva Mura iz Kroga, saj je med kanuisti premagal vso slovensklo elito, zasedel prvo mesto in prvič postal državni članski prvak. Borut Horvat jeue na svetovnem pokalu pokazal, da je odlično pripravljen za letošnjo tekmovalno sezono. Z zmago na državnem prvenstvu je samo potrdil, da je v izvrstni formi, kar je pred evropskim prvenstvom v Boung St. Mauriceu zelo pomembno. Miran Vereš (Opel) je med kajakaši zasedel peto mesto. (FM)
Tretja državna nogometna liga
Turnišče : Odranci 1 : 0
Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 150. Sodnik: Mauko (Maribor). Strelec : 1 : 0 Albert Lackovič (40).
Turnišče: Zver, Ternar, Albin Lackovič, Pucko, Mujdrica, Černi, Albert Lackovič, Markoja, Vegič, Kovač, Lebar.
Odranci: Majcen, Kerčmar (Horvat), Virag, Kreslin, Pozderec, Ulen, Kavaš (Zakojč), Posavac, Radikovič, Gruškovnjak, Titan (Žerdin).
Goričanka : Brunšvik 9 : 1
Rogašovci - Igrišče Goričanke, gledalcev 300. Sodnik: Jeneš (Lendava). Strrelci: 1:0 S. Vogrinčič (10), 2 : 0 Tadič (19), 3 : 0 Suša (27), 3 : 1 Voglar (40), 4 : 1 S. Vogrinčič (53), 5 : 1 Horvat (55),_6 : 1 Nemec (59 -1 Im), 7 : 1 Tadič (86), 8 : 1 S. Vogrinčič (88), 9 : 1 Suša (90).
Goričanka: Nemec (Felkar), Horvat, Smodiš (Donoša), F. Vogrinčič, B. Šalamon, Kren (Buček), Suša, Poredoš, Tadič, A. Šalamon, S. Vogrinčič.
Aluminij: Bakovci 3 : 3
Kidričevo - Igrišče Aluminija, gledalcev 250. Sodnik: Lackovič (Maribor). Strelci: 0 : 1 Ristič (27), 0 : 2 Kokaš (42), 1 : 2 Rozma (56-11 m), 2 : 2 Rozman (56), 2 : 3 Jančar (89), 3 : 3 Rozman (90).
Bakovci: Šiftar. Bukovec, Žekš, Kovačec, Buzeti, Kokaš, Ristič (Papič), Cipot, Jančar, Prekazi (Holcman), Matuš (Kerčmar).
Nogometaši Nafte iz Lendave, ki so edini zastopali Pomurje v drugi državni ligi, so v minuli tekmovalni sezoni 1996/97 zasedli četrto mesto z 48 točkami. 12-krat so zmagali, prav tolikokrat igrali neodločeno in 5-krat izgubili. Bolje so igrali v jesenskem delu prvenstva, ko so osvojili 28 točk, spomladi pa samo 20. Len-davčani so dobro igrali predvsem v gosteh, kjer so z 22 točkami na
jo vodila trener S vič in tehnični vodj . minko, so v Len a . razpoložljivi kadet j/ sredstva zelo zadevo " , so tudi nekaj teza poškodbami igra ali uspehi pa bi bili g® j če bi več sredstev^ movanju. odlo°' gače. Precej sredstev ( za investicije ter P
D
it
in* 4
tl
li
ii.
V Črenšovcih bo v soboto, 21. junija, 9. uri klubsko državno prvenstvo v nogometu za mlajše in starejše dečke - vzhodna skupina. Sodelovala bodo moštva Maribora Branika, Rudarja iz Velenja, Drave s Ptuja, Krškega, Mure iz Murske Sobote in Panorame iz Črenšovec. (F. H.)
Nogometni klub Maribor Branik je pripravil mednarodni turnir za dečke (U-10). Sodelovalo je osem moštev iz Avstrije, Madžarske in
Slovenije. Lep uspeh je doseglo moštvo Mure iz Murske Sobote, saj je zasedlo drugo mesto. Mladi Sobočani so v finalu izgubili z Mariborom z 1 : 4, Panorama iz Črenšovec je bila peta. Vrstni red: 1. Maribor, 2. Mura, 3. Dravograd, 4. Nagykanizsa, 5. Panorama, 6. Ježica, 7. Železničar in 8. Gnas. (K. Glažar)
V Ormožu je bil drugi turnir za slovenski revialni pokal v malem nogometu. Sodelovali sta dve ekipi iz ljutomerske občine - Križevci in
Meteorplast. Medsebojno srečanje so dobili nogometaši Meteorplasta, ki so se uvrstili v finale, kjer so premagali ptujski moštvi Tabulo (6 : 4) in Petovio (4:1) ter zasedli prvo mesto. Najboljši igralec je bil Sašo Novak, najboljši vratar pa Robi Žurman (oba Meteorplast). (NŠ)
V okviru tedna turizma je bil v Dobrovniku turnir v malem’nogome-tu. Med štirimi moštvi je zmagal Tempo iz Dobrovnika pred AS
Komo iz Dobrovnika, Panonko iz Bogojine in veterani Dobrovnika. (F. B.)
Zver, Nedelko, Bursač, Fejzulai, Tratnjek. Manjkaj®--	-------------- - -	Fotografija-

Nogometaši Nafte iz Lendava, ki uspešno tekmujejo v
Stojijo od leve: Predanovič (trener), Drvarič, Mag“iC’ 1 Hozjan, Gabor, Pal, Dominko (teh. vodja); čepijo-
pa, Gyurkač, Bedo, Varga, K. Zver.
tretjem mestu, medtem ko so doma osvojili 26 točk in so na osmem mestu. Boljši del moštva je bila obramba, kije prejela le 28 golov in je na tretjem mestu za Vevčami in Dravo. Najboljši strelec pri Nafti je bil Dario Ut-roša, ki je dosegel 12 golov in je na šestem mestu strelcev druge državne nogometne lige. Drugi najboljši strelec pri Nafti je bil Igor Bedo, ki je dosegel 7 golov, tretji pa Nenad Hranilovič s 4 goli, vendar je igral le v jesenskem delu prvenstva. Z osvojenim četrtim mestom Nafte, ki sta
dion in	|
pa omogočili gl	1
še spremljani® j/
nu Nafte so
rajo, na tnbu"ffanjo!tj| It prepleskali n® dijjd g prostorov m ® tj, ogrevanje (na P ■ pj vočitev. Vse}0 ^js .
valo k boljše®1" Le»
cev na kaže, pri
valni sezoni n saj»j stvenih spret® od* U če ni napoved®10

2. SNL 1996/97	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	13
1. Vevče		3:0 1:0	4:0 4:2	0:4 3:0	0:0 0:0	0:0 0:0	2:1 3:0	2:0 1:1	1:1 0:0	1:2 3:2	0:0 4:1	1:2 6:0	2:0 _5rt^
2. Drava	0:3 0:1		0:2 2:0	2:2 0:0	1:0 1:1	2:0 2:0	0:0 0:0	2:0 0:1	2:0 2:0	0:0 2:1	3:2 2:1	5:1 1:3	2:0 £0,
3. Dravograd	0:4 2:4	2:0 0:2		0:2 0:0	1:0 4:0	1:3 2:2	1:0 1:1	2:0 1:1	2:0 0:1	3:2 3:0	2:1 1:1	1:0 2:0	2:1 _o2L
4. Nafta	4:0 0:3	2:2 0:0	2:0 0:0		1:6 0:2	2:0 1:1	1:1 2:1	2:1 1:1	1:0 1:1	1:0 1:0	1:1 0:0	2:2 2:0	2:0 __0^
5. Rudar	0:0 0:0	0:1 1:1	0:1 0:4	6:1 2:0	1 3:0 | 3:0		2:0 1:0	1:5 2:2	0:2 1:1	0:1 0:0	1:1 2:3	1:0 1:2	2č
6. Šentjur	0:0 0:0	0:2 0:2	3:1 2:2	0:2 1:1	0:3 | 0:3 1		1:0 0:4	0:3 3:1	1:0 4:0	0:3 2:1	1:1 1:1	2:1 2:2	3:1
7. Domžale	1:2 0:3	0:0 0:0	0:1 1:1	1:1 1:2	0:2 0:1	0:1 4:0		0:0 4:0	3:1 3:1	1:2 1:2	0:1 0:1	1:0 2:1	1:0
8. Zagorje	0:2 1:1	0:2 1:0	0:2 1:1	1:2 1:1	5:1 2:2	3:0 1:3	0:0 0:4		1:3 0:5	1:0 0:0	2:1 1:1	1:0 0:2	1:1 _2j-
9. Železničar	1:1 0:0	0:2 0:2	0:2" 1:0	0:1 1:1	2:0 1:1	0:1 0:4	1:3 1:3	3:1 5:0		3:0 0:1	0:0 0:3	1:2 0:0	2:1 __1^
10. G. opekarne	2:1 2:3	0:0 1:2	2:2 0:3	0:1 0:1	1:0 0:0	3:0 1:2	2:1 2:1	0:1 0:0	0:3 1:0		0:1 0:0	0:0 1:5-	5:1 _22-
11. Naklo	0:0 1:4	2:3 1:2	1:2 1:1	1:1 0:0	1:1 3:2	1:1 1:1	1:0 1:0	1:2 1:1	0:0 3:0	1:0 0:0		1:1 Ort	2:2
12. Šmartno	2:1 0:6	1:5 3:1	0:1 0:2	2:2 0:2	0:1 2:1	1:2 2:2	0:1 1:2	0:1 2:0	2:1 0:0	0:0 5:1	1:1 1:0		6:0 1^,
13. Jadran	0:2 1:5	0:2 0:5	1:2 0:0	0:2 0:0	1:2 1:1	1:3 1:0	0:1 2:1	1:1 1:2	1:2 2:1	1:5 1:0	2:2 0:2	0:6 2:1	
14. Črnuče	0:1 1:1	1:1 0:3	1:0 0:2	1:0 1:1	0:1 1:3	0:2 0:2	1:1 0:2	0:2 2:2	0:5 2:4	1:1 2:3	1:0 0:2	2:1 3:2	
15. Piran	0:2 04	0:3 0:6	0:2 1:4	4:1 0:4	1:3 0:1	0:4 1:1	2:3 1:4	0:0 0:8	0:0 0:2	0:2 1:0	1:0 2:8	1:5 10	0:2
16. Ljubljana	1:3	0:0	1:1	0:1	0:0	2:2	1:5	0:0	0:0	1:3	2:1	1:2	0:2
<4
i:0
O:1
fO 3^ 2:0 2^ fl
2:o

5:0
0}
si
0^
'ii
*Sport
Omanova gagala v pulju
ižibil peter°b°j ške J™ ^Zemane Ce-Madžarske, paa Mi č?Ptanf rSta nast0’ “Murske AK Pomurie »laninL8 bote SonJa Ro-S01"3 H°rvat. Lep ^^a R°manova, ”laPa, ,07'63> sodelo-®až Horvatb la peta' Tcb ^6,?, J,e nastopil v »M*'4x400
VvlatretJemest0. v AvstriH jc prodni ,.Istadi°na meti v«. Hetski miting
Atletski miting v Murski Soboti
Priložnost za mlade
Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota je pripravilo na novem atletskem stadionu v Murski Soboti atletski miting Priložnost za mlade. Sodelovalo je okrog 200 atletov in atletinj iz 20 klubov in šol Slovenije. Med njimi so bili tudi številni tekmovalci in tekmovalke iz Pomurja ter dosegli nekaj dobrih rezultatov. Med učenci je bil najuspešnejši Kranjc (GR), ki je v teku na 1000 m zasedel drugo mesto (3:12.82). Lazič (OŠ I MS)
t^Zdr?!?6 dvakrat . k Tsc. .4dravko ;
?»°Maukoiz ^'OOin S1Cer v te’
c|’niTSR ,nast°Pili >lWn denske- V k?1®3,3 km je S Mar?1*0 zasedel Siesto3y ^akopec pa a km .. eku deklic NMartina A’aiOkm°suGJem
KJ Klančar pa ki. Grabar
Na mednarodnih igrah otrok v Šparti v Grčiji so med predstavniki 31 mest iz 23 držav sodelovali tudi mladi atleti iz Murske Sobote. Sedmi mesti sta zasedla Darjan Gomboši v teku na 100 m in Polonca Horvat v teku na 800 m. V skoku v daljavo je bil Aleš Šajt enajsti, Anita HiršI pa dvanajsta. Na fotografiji udeleženci mednarodnih iger otrok v Grčiji. Stojijo od leve: Stanko Kerčmar (vodja ekipe), Vida Bukvič (strokovni vodja), Damir Časek, Suzana Škra-ban, Darjan Gomboši, Nataša Kerec, Polonca Horvat, Sandra Mate, Anita Hiršl in Aleš Šajt. Fotografija: J. Z.


Jurcev na svetovnem prvenstvu
' ank^ tvo s'K-A'Mi20<la^ bo
priz-Ka!e klubu, tekmovaL
Vre«č. Nina
toval tudi trener soboških karateistov Milan Zadravec kot pomočnik vodje slovenske reprezentance. Vsi tekmovalci in tekmovalke prvič nastopajo na svetovnem prvenstvu. Leta 1991 pa so na svetovnem prvenstvu v Mehiki že sodelovali trije Sobočani: Gabika Bočkaj, Tatjana Ternar in Boris Baranja. Za sodelovanje na svetovnem prvenstvu so se pomurski karateisti dalj časa intent-
I
a
SiS k?651 p Vcani za-
.-na dva (Matic Karate kri* S»stno	A
Slonje	\
11 VCa ^stn petkova rl' eVa Se,i Vceva dve
h	S^nec
■ ,soo in
Pomurski karateisti pred odhodom na svetothio prvenstvo v Milano. Stojijo od leve - prva vrsta: Nina Gaber, Vesna Zadravec, Mateja Recek, Peter Kaštrun; druga vrsta: Mojca Tuš, Matej Škandali, Kristjan Vrečič , Matic Rues in Bojan Skotnik. Fotografija: F. Maučec
S* M
V Moravskih Toplicah je bil 4. olimpijski tek, ki gaje prvič pripravila novoustanovljena Športna zveza Moravske Toplice. Sodelovalo je okrog 480 udeležencev iz severovzhodne Slovenije, ki so tekli na 4 in 10 km dolgi progi. Najštevilčnejši so bili člani Tekaške sekcije Radenske, saj jih je nastopilo okrog 70. Teka so se udeležile tudi številne družine in nekatere znane osebnosti, med katerimi velja omeniti župana Občine Moravske Toplice Franca Cipota ter direktorja Pomurke banke Viktorja Šbiila in Zdravilišča Moravske Toplice Dušana Bencika. Najmlajši udeleženec je bil Tjano Rožanc iz Hrastja-Mote, najstarejša pa sta bila 58-letna Jani Kovač iz Murske Sobote in Stanko Mučič iz Maribora. Čeprav tek nima tekmovalnega značaja, saj je pomembno le sodelovati, ne bo odveč, če zapišemo, da je 4 km dolgo progo prvi pretekel Bojan Brus (TS Radenske) v času 8,50. Na daljši, 10 km dolgi progi, pa so bili najhitrejši pri moških: Geza Grabar (35.00) pred Damirjem Žinkom (oba TS Radenska) in Francem Zupaničem (Maraton Ptuj). Med ženskami pa je bila najhitrejša Jožica Šiftar (43,58) pred Lučko Zadravec in Sonjo Virag (TS Radenska). Prireditev je lepo uspela, popestrili pa sojo tudi z raznimi drugimi športnimi aktivnostmi. (FM), fotografija: F. Maučec
je v skoku v višino zasedel tretje mesto (165). Novak (Lendava) je bil peti. V teku na 300 m je Sarjaš (Lendava) zasedel peto, Marko Brodarič (GR) pa deveto mesto. V teku na 60 m je bil Simon Pelci (Pomurje) šesti. Pri učenkah se je izkazala Perševa (Beltinci), saj je v teku na 300 m zasedla prvo mesto (43.81). Fekonjeva (GR) je bila enajsta, Škrabanova (OŠ II) pa dvanajsta. V suvanju krogle se je izkazala Novakova (Beltinci), ki je
zivno pripravljali ter sodelovali na številnih preizkušnjah doma in v tujini. Zadnje priprave pred odhodom v Italijo pa so imeli v Murski Soboti. Na tiskovni konferenci, ki je bila v Murski Soboti, so povedali, da so dobro pripravljeni in da se nadejajo dobrih rezultatov, veliko pa je odvosno tudi od žreba. Najbolj pa si seveda želijo, da bi se vrnili s kakšno medaljo. (F. Maučec)
zasedla prvo mesto (10.04). V teku na 600 m je Žnidaričeva (GR) zasedla četrto, Hajdinekova (Kapela) pa peto mesto. V skoku v daljino je bila Zorkova (Veržej) peta, Ko-koljeva (GR) pa osma. V skoku v višino je Fotivčeva zasedla peto, Perševa (obe Kapela) šesto, Bezjakova (GR) pa deseto mesto. V teku na 60 m je bila Srpakova (Pomurje) štirinajsta. Pri ml. mladincih se je izkazal Čeleš (Pomurje), ki je zmagal v skoku v višino (195), Nagy (Lendava) je bil tretji. V teku na 300 m je Pelci zasedel četrto, Rems (oba Pomurje) pa šesto mesto. V teku na 1500 m je bil Žalik (Lendava) tretji. Med ml. mladinkami se je izkazala Žaliko-va (Pomurje), ki je zmagala v skoku v višino (159). V teku na 300 m je bila druga Krančičeva, enako uvrstitev je dosegla Žalikova (obe Pomurje) v teku na 80 m z ovirami. Ljutomerčanki Hornova v skoku v daljino in Šogoričeva v teku na 100 m sta bili tretji, Rauterjeva pa v teku na 800 m peta. Pri st. mladincih je bil izvrsten Horvat, ki je zmagal v teku na 100 m (11.04), Šparaš (oba Pomurje) je bil četrti. Med st. mladinkami je v teku na 800 m zmagala Števanečeva, ki je tekla zunaj konkurence, Megličeva je bila tretja. Med člani v teku na 100 m je Špur (10.72) zasedel drugo, Horvat peto in Cvetko (vsi Pomurje) šesto mesto. (FM)
Na gozdnem teku po Mis-_J linjskem jarku so sodelovali nekateri tekači TS Radenske in AK Lendave. V teku na 10 km je Sla-'vko Kumek zasedel drugo mesto, Branko Perme pa četrto. V teku na 21 km je bil Jože Šmithuber sedmi, Ivan Muršec pa deveti. Branko Švajger je v svoji kategoriji zasedel tretje, Zvonko Ertl sedmo, Daniel Perme drugo in Anita Perme peto mesto. Branko Perme (AK Lendava) je sodeloval tudi na maratonu v Sombotelu na Madžarskem in med ml. veterani na 15.000 km zasedel prvo mesto.
| Spidvej
N Lendavi srednjeevropski pokal
V Ljubljani je bila prva od treh dirk v spidveju za državno prvenstvo dvojic. Med sedmimi dvojicami iz treh slovenskih društev sta nastopila tudi Lendavčana Jože Koren in Aleš Majhen. Soliden je bil Koren, ki je zbral 10 točk, medtem ko Majhen ni imel sreče, saj je ostal brez točke.
Tako sta zasedla šesto mesto. Naslednja dirka dvojic bo 5. julija v Krškem.
Speedway team iz Lendave pa se že vneto pripravlja na organizacijo dirke za srednjeevropski pokal, ki bo v Petišovcih v nedeljo, 29. junija, ob 15.30 uri. Sodelovali bodo spidvejisti iz 7 držav. Za slovensko reprezentanco bodo nastopili Jože Koren, Matej Ferjan in Izak Šantej.	A. Matjašec
Rokoborba - sredozemske igre
Bačiču medalja, Nasevski peti
Na sredozemskih igrah v Bariju v Italiji sta dosegla velik uspeh elana Rokoborskega kluba Murska Sobota Rade Bačič (69 kg) in Mitko Nasevski 63 kg), ki sta predstavljala Slovenijo na tem velikem tekmovanju v rokoborbi v grško-rimskem slogu. Čeprav sta uvodni borbi izgubila, sta bila uspešna v repesažu. Rade Bačič je v svojem tretjem nastopu premagal Bošnjaka Sadikija iz Bosne in Hercegovine in se tako uvrstil v boj za bronasto medaljo. Bil je izvrsten, saj je Chamasa iz Libije premagal s tušem (10 : 0), zasedel tretje mesto in dobil bronasto medaljo, kar je njegov največji uspeh. Mitko Nasevski je v tretjem krogu po pričakovanju izgubil s svetovnim prvakom Rumpenijanom iz Grčije, nato pa premagal Djekri-rija iz Alžirije in zasedel izvrstno peto mesto. Napovedi Sobočanov pred odhodom na sredozemske igre, da bi bili zadovoljni z uvrstitvijo med prvih šest, so se več kot uresničile. Čestitamo! (FM)
Slavko Miholič prvi
V Mariboru je bil mednarodni kadetski turnir v rokoborbi v grško-rimskem slogu. Sodelovalo je okrog 70 tekmovalcev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, BiH in Slovenije. Med desetimi slovenskimi rokoborci je nastopil tudi Sobočan Slavko Miholič in se odlično odrezal, saj je v kategoriji do 52 kg zasedel prvo mesto. To je bila zadnja preizkušnja pred svetovnim kadetskim prvenstvom, ki bo prihodnji mesec v Mariboru.
Judo - Alpe Panonija
Sest prvih mest Soboti
in Lendavi
V Samoboru pri Zagrebu je bil drugi turnir mednarodne judo lige Alpe Panonija, na katerem sodelujejo klubi iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Slovaške in Slovenije. Leh uspeh so dosegli judoisti Lendave in Murske Sobote, ki so skupno zasedli šest prvih, tri druga in šest tretjih mest. Prva mesta so zasedli: Maja Perme (56 kg) pri kadetinjah, Peter Rančigaj (60 kg) pri kadetih, oba Murska Sobota, in Ana Legčevič (44 kg) pri deklicah in Tadej Časar (28 kg), Robi Hajdu
Radenska Pomgrad podprvak
V Grižah je bilo državno ekipno člansko prvenstvo v pospešenem šahu. Med 34 ekipami so sodelovale tri ekipe Radenske Pomgrada iz Murske Sobote in Rokade iz Lendave. Lep uspeh je dosegla prva ekipa Radenske Pomgrada (Hulak, Zupe, Cigan, Kovač), saj je s 14 točkami zasedla drugo mesto in postala podprvak. Druga ekipa Radenske Pomgrada je z 12 točkami zasedla šesto, Rokada z 10 točkami deseto, tretja ekipa Radenske Pomgrada pa z 8 točkami dvajseto mesto.
Radenska Pomgrad v polfinalu pokala
V četrtfinalu slovenskega pokala so šahisti Radenske Pomgrada iz Murske Sobote v Mariboru premagali ekipo ŠK Nama Kovinar z 2,5 : 1,5 točke. Izidi: Hulak: Cebalo 1:0, Zupe: Osterman 1:0, Cigan: Mazi remi in Kovač : Črepan 0:1. Soboški šahisti so se tako uvrstili v polfinale, kar je lep uspeh. Septembra se bodo srečali z ekipo Triglava iz Krškega.
Podjetje Bajus iz Radenec organizira prvi mednarodni šahovski ____ festival Bajus ’97, ki bo v nedeljo, 22. junija 1997, ob 9. uri na poletnem kopališču v Radencih. Prijave zbirajo do sobote, 21. junija, po tel. št. 66 531 (do 15.00) in 65 049 (po 15.00). Prvi trije dobijo pokale-in denarne nagrade, uvrščeni do 10. mesta pa praktične nagrade. — ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote je pripravilo junijski hi-____ tropotezni turnir za člane. Med 12 šahisti sta bila najboljša Robi Milosavljevič in Boris Kovač, ki sta zbrala po 9,5 točke. Sledijo: Danilo Hari, 8,5, Igor Kos, 7, Alojz Kos, 6, Štefan Režonja, 5,5, Bogdan Hari, 5, Miha Gomboc, 4 točke. Po šestih turnirjih vodi Boris Kovač s 84 točkami pred Danilom Harijem, 55, in Alojzom Kosom, 52 točk.
(33 kg), Aleš Nedelko (nad 65 kg) pri dečkih, vsi iz Lendave. Drugi so bili: Maja Uršič (36 kg) iz MS, Adriana Zver (40 kg) iz Lendave pri deklicah ter Aleš Balažič (45 kg) iz MS pri dečkih. Tretja mesta v svojih kategorijah pa so zasedli: Arpad Fodor, Jasmina Žerdin, Petra Žerdin, Gorazd Recek in Matej Časar, vsi iz Lendave, ter Tadeja Rojko iz MS. Četrta sta bila Štefka Horvat (Le.) in Katarina Borovšak (MS), peti pa Alenka Premoša, Rene Žunič, Marko Gjerkeš (vsi Lendava) in Domane Balažič (MS).

32
^?isma, mnenja, stališča
Odmev
Dva kilometra asfalta
ali cesta Cankova-Kuzma
V zvezi z informacijo nekdanjega poslanskega kolega Draga Šiftarja želim prekmurski javnosti in s tem tudi njemu osebno posredovati naslednjo informacijo:
- Nikoli nisem glasoval v škodo Prekmurja, nikoli pa ne bom podpiral nesmiselnih predlogov.
- Amandma SDS (Draga Šiftarja) je bil vložen v nasprotju s poslovnikom, ker je jemal sredstva tam, kjer jih ni bilo. Poleg teh nekaj deset tovrstnih amandmajev, vloženih s strani SDS, njihov namen ni bil zagotavljati nekomu sredstva, pač pa zavajati javnost.
- Tudi če bi bil amandma po naključju izglasovan, ne bi nikomur koristil, ker omenjena cesta ni imela potrebne dokumentacije in sredstev ne bi bilo mogoče koristiti. Na izredni seji Občinskega sveta Rogašovci v ponedeljek, 9. junija 1997, smo ugotovili, da tovrstne potrebne dokumentacije nimamo še danes in je rekonstrukcija omenjene ceste nemogoča. Torej, če to ni mogoče danes, nikakor ni bilo mogoče takrat in so tovrstne informacije zavajanje ali po domače »prodajanje megle«. Zato je mogoča le sanacija (preplastitev) na osnovi zagotovitev sredstev iz interventnega zakona, ki smo ga sprejeli 11. 6. 1997.
- Drago Šiftar, nikoli v prejšnjem mandatu o tebi nisem slabo govoril, tudi pred volitvami ne. Prej obratno! Zmeraj z zadovoljstvom priznavam ali poudarjam tvoje zasluge za prizadevanja pri podaljšanju avtoceste do madžarske meje, raznih infrastrukturnih problemih, lokalnih prekmurskih interesih in podobno. Po volitvah sem kar nekaj ljudem priznal, da pogrešam tvojo (osebno) navzočnost v skupini pomurskih poslancev. Tovrstno početje škodi tebi, meni, nikomur pa nič ne prinaša (morda politično zelo malo SDS).
Geza DŽUBAN
Resnica je boleča
Pišem samo zato, da svoje volivce in javnost obvestim o dejanskem stanju na mejnem prehodu Prosenjakovci. Z reševanjem problematike tega prehoda se zavlačuje že nekaj desetletij. Na vsakih volitvah so kandidati omenjali nujnost o odprtju tega prehoda. Tudi ga. Pozsonec je že v treh predvolilnih govorih obljubljala, vendar je meja še vedno zaprta. Kot legalno izvoljeni, sem vedno poudarjal, da se ga. Pozsonec ne zavzema za naš mejni prehod. Nekateri volivci so to takoj opazili, kratkovidneži in privrženci ga. poslanke pa so nas vedno ovirali pri reševanju tega problema.
Na proslavi v Lendavi marca letos sem od madžarskega veleposlanika Istvana Oszija izvedel, da bodo avgusta letos odprli mejni prehod Kobilje, o
Naj... kmetija '97-----
Kdo bo zmagovalec?
Strokovna komisija je že na terenu
Do določenega časa smo prejeli 17 prijav za naj... kmetijo, 12 prijav za naj... obnovljeno hišo in 10 prijav za kmetije z naj... letvenikom. Približno ena polovica prijav je iz Prlekije, druga polovica pa iz Prekmurja.
Čeprav smo letos že sedmič razpisali tekmovanje za naj... kmetijo, smo z odzivom še kar zadovoljni; pomeni, da je akcija še vedno aktualna, da so na našem podeželju še kmetije, kjer si prizadevajo dobro gospodariti, seveda kolikor je pač mogoče v spremenjenih razmerah. Kakšne so', pa bolj ali manj vemo vsi: težke!
Vsega, kar je staro, le ne gre zavreči, podreti, čeprav je obnavljanje včasih dražje kot novogradnja. Torej so ljudje, ki jim uspe lepo obnoviti hišo, dasiravno je potem prav vsi ne uporabljajo za prvotne namene. Tako videvamo tudi obnovljene kmečke hiše, ki
jih stari ali novi lastniki uporabljajo kot počitniške hišice. Bistveno je, da poslopje ni propadlo in je v njem spet življenje!
Kaj pa prijetna senca na domačem gruntu? Dajejo jo košata drevesa (lipe, kostanji ... ) in letve-niki oziroma brajde, čemur pa v naših krajih pravijo tudi »lugaš« in »obrajde«. Trta, speljana po letveniku, pa da seveda domače grozdje, mošt in vino. Marsikdo, ki domače trte ne škropi, se - ko natoči kozarček - rad pohvali, da je na svojem »lugašu« - »obraj-niku« pridelal biovino.
Strokovna komisija, ki ocenjuje kmetije, obnovljene hiše in
POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVUANJE SKLADOV, d. d.
9000 Murska Sobota, Kocljeva 14a, tel.: (069) 32 897, faks: (069) 32 898
OBVESTILO DELNIČARJEM
Pomurska družba za upravljanje investicijskih skladov obvešča, da je v imenu investicijskih skladov na 8. javnem razpisu Sklada RS za razvoj kupila naslednje delnice oz. deleže podjetij:
Zap. št.	Podjetje	Št. delnic
1.	GORENJE Velenje	56.101
2.	HOTEL! PALAČE Portorož	22.605
3.	POMURSKE MLEKARNE M.	Sobota	4.826
4.	FRUCTAL Ajdovšina	10.726
5.	ARCONT G. Radgona	106.018
6.	ZDRAVILIŠČE DOBRNA	8.349
' 7.	LJUTOMERČAN Ljutomer	88.191
8.	KOVINOSERVIS Ljubljana	296
9.	DEPOZIT	66.666.667 SIT
Na tej dražbi je bilo skupno investiranih za 482 mio SIT certifikatnih sredstev. Skupno je sedaj investiranih 3,1 mia SIT certifikatnih sredstev ali 37,5 %.
prehodu v Prosenjakovcih pa ni bilo govora. To mi je potrdil tudi g. Winkler isti večer v Lendavi. Bil sem zelo razočaran, takoj sem sklical sejo komisije za narodnostna vprašanja in obmejno sodelovanje, ki deluje pri Občinskem svetu Moravske Toplice in kateri predsedujem. V svojem govoru na marčevski proslavi v Prosenjakovcih sem odločno govoril o nujnosti odprtja mejnega prehoda v tem kraju, vendar se ga. poslanka te proslave ni udeležila. Napisal sem pismo g. Thalerju in nanj dobil pozitiven odgovor, v katerem pravi, da si bo prizadeval za čimprejšnje odprtje mejnih prehodov z Madžarsko.
Pred Kučanovim obiskom na Madžarskem smo zbirali podpise za odprtje mejnega prehoda Prosenjakovci in našo zahtevo je podprlo 424 podpisnikov. Tudi od g. Kučana smo prejeli pozitiven odgovor. Ga. poslanka, mislim, da se sedaj vidi slika vašega dela v parlamentu. Poleg tega v Nepujsagu pišete še neresnice o modernizaciji ceste do mejnega prehoda. Zahteva tu živečih ljudi je bila jasna, mejo bo odpirala država in država mora tudi modernizirati cesto. Sporočili so mi že, da bo cesta modernizirana. Omenjate še 8 milijonov tolarjev, ki jih je občina iztržila na račun demografsko ogroženih. To ni vaša zasluga, ga. poslanka, saj je občina dobila dosti več teh sredstev. Za vse, kar nam je uspelo, je treba pripisati zasluge slovenskim medijem, ki so nam vedno stali ob strani, medtem ko ste narodnostne medije obrnili proti nam, čeprav država za naše obveščanje pošilja finančna sredstva v Lendavo.
In na koncu naj vas, ga. poslanka Maria Pozsonec, povabim na odprtje mejnega prehoda Prosenjakovci -Magyarszombatfa.
Tibor Vorbš
Gradnja AC do Madžarske
Nekdanji minister za promet g. Marjan Kranjc, tokrat prek pisanja Darje Kocbek (Delo 12. maja), zopet poskuša prepričevati slovensko javnost, da je gradnja avtoceste proti meji z Madžarsko nepotrebna. Očitno je, da je po mnenju g. Kranjca sklep DZ o prednosti avtoceste Koper-Lendava, kot dolgoročni nacionalni interes Republike Slovenije, napačen. Kot kaže, bi morali po njegovem namesto prometne povezanosti slovenskih pokrajin in s tem tudi slovenskega gospodarstva sredstva bencinskega tolarja uporabiti za prometne povezave, ki ustrezajo predvsem Hrvatom in preostali balkanski navezi. Verjetno pa tudi g. Kranjc dobro ve, da predvidena prometna os Kijev-Budimpešta-Trst-Bracelona poteka prek Slovenije, ne pa prek Hrvaške. Tako je po sklenjenem sporazumu med italijansko, slovensko, madžarsko in ukrajinsko delegacijo. Pri odločitvi o prednosti avtoceste Koper-Lendava poslanci DZ niso imeli zamegljenih predstav, ampak so vedeli, da proti madžarski meji ne poteka nikakršen preusme-
letvenike, je v prvi polovici tega tedna že obiskala nekaj kmetij, ki sojih prijavili za naj... kmetijo, prav tako so je že ogledala nekaj naj... obnovljenih hiš in naj... let-venikov. Ko bo terensko delo končano, potem pa se bo treba odločiti za letošnje zmagovalce. Enako kot v prejšnjih šestih letih, bo Vestnik tudi letos izdal posebno prilogo Naj... kmetija ’97. Izšla bo v četrtek, 4. septembra, v nedeljo, 7. septembra, pa bo na naj... kmetiji uradna razglasitev in, kot je že v navadi, radijski prenos pa zabava.
Se je morda kdo šele sedaj spomnil, da bi prijavil kakšno kmetijo za naj... kmetijo? Prijavo bomo z veseljem sprejeli in si ogledali tudi to kmetijo. Nikoli se ne ve: kaj pa če bo ravno tista naj... in bo tako naj... kmetija ’97.
Š. S.
rje n balkanski promet, ampak čisto nov promet, ki ga ob prejšnji zaprtosti teh mej ni bilo. To, če Madžari še niso ali so potrdili, kje bo stična točka s slovensko avtocesto, niti ni tako pomembno. Od Radmožanec se lahko AC naveže na madžarsko AC kjerkoli. Poleg tega pa je madžarski minister za promet Gabor Boros že v drugi polovici 19. stoletja zasnoval tako globalno nacionalno prometno mrežo na Madžarskem, daje še zdaj z manjšimi popravki uporabna tako v glavnem mestu kot v državi. Na predvojne močne prometne tokove proti jugu sta vplivali velika trgovinska menjava in politično-upravna povezava. Sedaj je trgovinska menjava z nekdanjimi jugorepublikami majhna, vzhodne države pa so se odprle proti zahodu. Nastalo je gospodarsko združenje CEFTA. Trgovska menjava vzhodnih držav s Slovenijo in EU močno narašča. Nekatere od teh držav po teritoriju in številu prebivalcev sodijo med največje v Evropi: Poljska, Ukrajina, Rusija, Romunija, Madžarska, Češka, Slovaška. Te države imajo sorazmerno velika naravna bogastva in razvijajoče se gospodarstvo. Vse to zelo vpliva na naraščanje prometnih tokov prek Prekmurja proti Madžarski po koridorju, ki je bil pomemben že za Rimljane (glavna cestna povezava s provinco Panonijo mimo Lendave). Na mejnem prehodu Dolga vasje zanemarljivo malo prometa proti jugu in se ta ne bo nikamor preusmeril, ne usiha, ampak iz leta v leto močno narašča. V Murski Soboti je vozilo na dan v obe smeri v letu 1991 na tej cesti 10.966 vozil, v letu 1996 pa že 16.234, to je skoraj za 50 % več, od tega kar L 730 velikih tovornjakov. Promet na prehodu Dolga vas tudi močno narašča, ker se mu priključijo še vozila iz obvoznih smeri, kot so Ljutomer in Dobrovnik. Nemogoča prometna situacija pa se iz večjih naselij čedalje bolj širi na celotno traso. Zastojev in hudih prometnih nesreč je vedno več.
Sedanjih, še manj pa prihodnjih prometnih zagat na obstoječih cestah ni mogoče rešiti z rekonstrukcijami obstoječih cest z dvema ali tremi obvoznicami večjih naselij. Tu ni niti enega zunajnivojskega križišča. Vse cesste so v vaseh in mestih, vaške ali mestne ulice z omejitvami hitrosti do 50 km/h, s traktorji s prikolicami in pešci. Za omogočitev vožnje s potovalno hitrostjo 100 km/h, kot pravi g. Kranjc in piše ga. Kocbek, bi morali zgraditi popolnoma novo cesto zunaj naselij in z zunajnivojskimi križišči, podobno kot je obstoječa cesta Ljubljana-Zagreb. Tako kratkoročno reševanje pa bi zahtevalo nepotrebno zapravljanje plodne zemlje in velika sredstva. Poleg tega taka cesta ne bi ustrezno reševala prometne problematike in bi še povzročala številne hude nesreče s smrtnimi žrtvami in zastoji. Zaradi tega lahko z vso gotovostjo rečemo, daje takojšnja gradnja AC do madžarske meje edina in gledano v prihodnost najcenejša rešitev z najmanjšim možnim posegom na plodno zemljo. Obenem je tudi izjemno pomemben generator gospodarskega razvoja za Slovenijo, posebno še za koprsko pristanišče. Zagotovo je sklep DZ o prednosti avtoceste od Kopra pa vse do Lendave moder in izraža dolgoročen nacionalni interes Republike Slovenije.
Emil Maršik, dipl. oec.
Napredovanje v plačilne razrede Pritožba na svet zavoda - farsa
Ob prejemu prvih odločb o napredovanju pedagoških delavcev v vrtcih in šolah v plačilne razrede je završalo v skoraj vseh vzgojno-izobraževalnih zavodih. Vzgojitelji in učitelji, ki so napredovali le v drugi plačilni razred, so se takoj primerjali s kolegi, ki so napredovali v peti plačilni razred, in si zastavili vprašanje: Kje oz. na katerem področju sem toliko slabši/-a, da sem razvrščen/-a za tri plačilne razrede nižje kot kolegi, ki so pristali v petem plačilnem razredu?
Odgovora niso našli, zato so v skladu z 21. členom pravilnika mnogi prizadeti vložili ugovor na svet zavoda. Nekateri sveti zavoda so že odločali o ugovorih. Pri tem je prišlo do polnega izraza navodilo, ki gaje svetom in ravnateljem poslal generalni sekretar pri Ministrstvu za šolstvo in šport g. Roman Lavtar. V tem navodilu v zadnjem stavku navaja: »To pomeni, da presoja ravnatelja po vsebini ne more biti predmet odločanja sveta zavoda.« Večina prizadetih in tudi sam si postavljam vprašanje, o čem naj sveti odločajo, če ne o vsebini in kršitvah le-te. Zaradi tega stavka v navodilu so sveti preverjali le delovno dobo. Če je ta bila pravilno izkazana, so ugovore zavrnili kot neutemeljene. Drugačne odločitve niti ni bilo pričakovati. Delovna doba je le eden od kriterijev, ki pa po prehodnih in končnih določbah ni imel skoraj nobene teže. O vsebini, pa čeprav je bila kršena, se ni smelo in.se tudi ni razpravljalo.
Na Obrazec št. 1 so ravnatelji pisali hvalospeve vsem zaposlenim, kot da med učitelji ne bi bilo boljših in malo manj dobrih učiteljev. Na Obrazcu št. 2, ki pa zajema šest kategorij in se ocenjujejo številčno, pa je prišel do izraza individualen odnos ravnateljev do posameznih vzgojiteljev in učiteljev ter s tem do nerealnih, da ne rečem nepoštenih ocen njihovega dela po kriterijih odi a do 5 (6 kriterijev).
Vzgojitelji in učitelji so bili prizadeti že zaradi omejene kvote za napredovanje 5 + 15 odstotkov. K še večji prizadetosti in nezadovoljstvu pa so prispevali tudi nekateri ravnatelji, ki niso ravnali taktno in niso upoštevali faktorja človeške prizadetosti. Tisti ravnatelji, ki so to upoštevali, so kljub težkemu položaju, v katerem so se znašli zaradi omejene kvote za napredovanje, ta problem rešili kolikor toliko ugodno, predvsem pa pošteno in tankočutno. Tudi dogovor na pedagoških konferencah bi množico ugovorov spremenil v izjeme, ki sicer potrjujejo pravila. Reševanje ugovorov na svetu zavoda pa ne bi izzvenelo kot slabo zrežirana farsa.
Sekretar Območnega odbora VIR Pomurja Marko Milič
Moje razmišljanje o oddaji Zaigrajmo in zapojmo po
(v Ljutomeru) in o koncerta Simone Weiss (v M. Soboti)
Obe oddaji sta bili marca, zato Je prav, mo organizacijo ene in druge. Ta se namreč^
»D lili: H f »i, Sliv mi »m
do oddaje močno razlikuje.
Prav ob 8. marcu, dnevu žena je bila oddaja Zaigrajmo in zapojmo po d°mačef A Že dolgo se nisem udeležila takšne prif' zaradi bolezni, nekaj pa je kriva tudi odMOPS pa je 8. marec še vedno tudi Prazn'k kupil vstopnico. Torej sem že imela vzrok, stave udeležim.	J
Ob mojem prihodu je bila pred vrati telo^ prava gneča. Tu se pa zdaj zares začini življanje oddaje. Ljudje, ki naj bi pogledu ■ , udeležencev in izročali tiste tako reklamira J tega sploh niso opravljali. Tako sem vstopnice sploh nisem potrebovala, nihče izročil (čeprav je bila to le lizika). 'J bilo tisti večer kar nekaj, ki so ipielipros mnenje). Znašla sem se torej v polna obiskovalcev. Nameščeni stoli premalo) so bili vsi zasedeni. Da bi torej a sedela in si oddajo res z veseljem mogoče. Res pa je. da nas je bilo velika I j sem bila jaz. Kaj nam je torej preostalo. A i\
Stoječi ljudje so se začeli Pomika/!f,ii)t)lt kotu telovadnice, kjer so shranjeni tem^^^li
•u
idil * S1
kotu telovadnice, kjer so shranjeni	■■
raznovrstne blazine. Zdaj se je pač moro J po svoje, kako si olajšati triurno spremi1
Tako so pričeli pomikati telovadno	J
telovadnice. Da se bo vsaj sedelo.
e uuu	'ih di*"
bilo kar precej, saj je bilo skakanje?0^ no. Starši so jih hitro pomirili, sajsojm
in za svoje prijatelje.
Tudi sama sem si želela olajšat' « Druge možnosti nisem več imela, km P J kup blazin za judo, visok vsaj	U
uspelo priti na tla, se nisem spraševa a ^if bilo le, da sem sedela, in priznati	k
zadnje imela še lep razgled na oder mi je bilo pri srcu, vem le sama, saj J	JL1
. JU il

praznik.	-iNtFig
Predstava se je torej začela, in odhajali, vse bolj živahno pa poslušalci (saj niso nič videli) na ( grinti:^^ med otroki. Ti so imeli že kar uro sp blazinah in orodjih, za majhnimi otro Jh tekale s stekleničkami čaja ali doživljali dveletni otroci, in "P^^r^liifi.rA no, da so na prireditvi, namenjeni odra i so postali naveličani in tudi zasP0111.^ A »z višine« opazovala, se mi je za2 ^tt^ % kmečki veselici, ki zaradi prostora v
Organizatorji prireditve, sprašujem v bližini še nekaj stolov, da bi 1°^)^

H, kot se spodobi za kulturno nadzor nad prodanimi vstopnicami morali vedeti, koliko sedežev je P01'/^) bi lahko problem rešili takoj, k°
bi lahko problem rešili takoj, ko Uh očitno premalo? Kaj pa Murski	j A
neprimerno okolje prav nič motilo ■	J j
Vem, jaz pišem, s tem pa m doživljanje tistega večera ni motilo	Lv
seje bližala h koncu. Posrečilo se t l blazin. Napotili smo se proti	r
dočakalo novo razočaranje, vsaj m njSt i?) a I .	. voje kasete z opazkami’ / $
merne niti kulturne. Posebej so ‘'sJ k11
dočakalo novo razočaranje, ponujali svoje kasete z opazka '
merne niti
bla Metulj, in čeprav bi želela, ta kupila. Mislim, da bi lahko upora
še reklam iranje.
Ko sem bila na prostem, sem	<
stavbo, kjer bi naj ta večer doziv" J vzaprav zato prišla. Bilo je	'ik
Sedaj si želim, da bi mi sin ob J {J dneva žena podaril kaj druge^V dajo Zaigrajmo in zapojmo po f organizatorji nad tem pisanjem1 pravim jaz.	.
Zakaj pa primerjam to otMa^ foliji IVeiss v Murski Soboti, boste organizacija tega koncerta praV‘’ no pohvale. Vsak obiskovalec! vstopu v dvorano redarjem vstN'1 aljt1 niče pa je dobil darilo. Ko smo no, nas je pričaka! lepo aranži' ohil' nastopajoče. Vsi sedeži na ,r'bun,jpfil^ ni. Ljudje so še prihajali in isk° zaman. Tako so se postavili o spremljati predstavo. Ni jim ganizatorji so začeli prinašati v v vrsto pred tribuno, in vsak ob
sedež.	taichm^
Res smo lahko uživali ob iz^ ,gtf^ prireditev tudi v telovadnici.
zacije, lepega cvetnega aranžma!	J
ni bilo opaziti. Moje razmišljaj J čisto drugačno, saj sem preži^	df.
no Weiss in njenimi prijatelj?
Želim, da moje razmišlja"! kje kdo enakega mnenja, mnenje, do katerega imam Pr“.

Reportaža
Njene črtice
kasnega koraka smo merile pokošen travnik. V zraku je bil vonj ta?Sena’ki so nalagali na sosednjem travniku, nad nami pa je l Jezniena skleda viselo črno nebo z grožnjo nevihte, ki se bo vsa tani?3' ^oda za,° n'smo stopale nič kaj hitreje. Ana bi že, saj je pn lili' ma'° Pohitele, mokre bomo.« Z Marijo pa sva o govo U(k?il,0>s^ že dolgo nisva bili mokri.« Tako nepozabni so spomini dni’ ko "as je na polju zajela nevihta, ko smo z motika-; '’“’miin grabljami hiteli domov. Hiteli smo, pa vendar smo mi 4»« korak 'n se prepuščali užitkom. Topel poletni dez je IUd -k°’ki se ie 'opila na kožo in prijetno hladila, lasje pa so bi i j ?T.ka^ ki so polzele po obrazu in kapljale za ovratnik. Mitn blizu doma, smo po »vratnicaj« hiteli domov, kadar pa Hiifimd"k’a zajela kje daleč od doma, smo si iskali zavetje po J *,*obleč?*'eSOm’se zavlekli v kupe sena ali čepeli pod vozom. I on,a, W p'V suho obleko, smo bosi skakali po »trnaci« in poslušali širilo’ ',So Pravili: »Ta dež je zlata vreden.« Če je bila suša ah ce je AaPjja|i,’rai'*a posušeno seno, pa so razmišljali: »Še dobro, da smo
S?°torei Počasi in se s tem po' Marii ° ln nebom. Ana 3	ji reče:
jpli mrla, mi boš prišla
K kdo bo tebe Iju-
V°? namreč ni (	ki bi °vr-
6$ C^ico ?■ pačila živ" lil?I^tjed ।Je potrebno del Življenj „„
t --je aei življenja, na 'e polrebno pripravi-S® i® Potrebno pripra-A w	dn' ® na sprejema-
^na se pn
7 Osetih pripravlja na Prožnost si je ku-bluzo, okra-?	® i° pospravila v
omari, priložila fkar ji bodo ob-telesu ne bo Milane duše.
aSc?8® Pripravila, data-;neTO'al’’* ie iekVa odPTla predal in na-, P^azala praznična
.4
enakomerneje.
Toda raznolikost vzorcev, ki si jih Ana z roko nariše na blago, ne da bi ji bile potrebne vzorčne predloge, in razdalje med njimi določi kar s polaganjem škatlice, ki ji rabi za shranjevanje prejic, ima svoj čar. V njih so skrite misli, vsi tisti drobni spomini, ki so spremljali življenje kmečke matere in žene. Roke so vezle, ko so bile misli drugje. Bili so veseli pa tudi žalostni dnevi, takšni, da bi se nad njimi razjokalo še nebo. Potočile so se solze nad vsem trpljenjem pa tudi zapostavljanjem in zaničevanjem, toda življenje je bilo treba živeti naprej. Zemlja, neizprosna in tolažnica, je klicala k delu in vedno znova kmečkim ženskam, kot je Kreslinova Ana, dala moči in volje ter jih osrečevala. Kdor ve za to vez, tudi more razumeti, od kod vsem ženam, ki so kot Ana iz Dolnje Bistrice, toliko volje, moči ter življenjske vedrine in modrosti.
i?
id
NtMkom naj bo
(k J1’**
Z8odii°v
Pot n'ku st°Pale
‘Ju-
,NJeni sta

“i Vha 'e s t f’« s P?s1jUbIcuJ
JJe zemljo, Pfejico, ki
;n°- Kdo bi
ti-
/ I® olen'njeni pr' dom, Prija-
/	” okrJ J lna Pa
Sobo ma kak kapejlico
Takšno sobo je imel malokdo. Šlarnate zavese na oknih. Štirko sem skuhala iz moke in potem zavese namakala v nji in jih cel dan likala. Naprej na steni smo imeli obešena dva kejpa, Srce Jezušovo in Srce Marijino, ki so ju ajta prinesli z Amerike, na dva kraja pa sta bili okni. Na mizi je bila bela stoulnica s širokimi čipkami, postelja ravno takšna, za vazo pa sem naredila tulipane iz krep pairja. Bilo je pozimi. Lesena tla so bila bela, saj smo jih prali s pekom in obut nihče ni smel notri, ali po kolenih ali bos. Dečki je to bilo tak lipou, da je doma rekel: takšno sobo ma kak kapejlica. Oženila sva se in potem smo v tisti sobi živeli. Kupili smo štedilnik. Tam smo kuhali, tam spali, jedli, prali, sušili in tak je prišlo, da se je kapejlica razmetala. Deca so spali eden na klopi, eden na stoucih, eden v koucaj, dva pa sta imela postelj-ko. Sedem otrok je bilo, dva sta umrla.
Najprle se mi je nej vido. Šel je v Francijo, in ko je pišel nazaj, se je vozil z novim bicikelnon, lipou se je oblekel, lepi rjavi po-špricani gvant, takšno robačo pa
1 'n osta-11 napol-v omari.
kM^^jeohJ^ega
VV 'P A" Jene



zanko, rjave kapuče. Basama, kak je fejst biu!
Jezus, te sva hodila k zapisa-vanje, pa mi je le krivo bilou, da sem se tako mlada ženila. Pa
sem rekla ženski, ki mi je pomagala gvant prati: najraje bi razmetala. Pa mi je pravila: Ne boj nou-ra, kak fejst človik je. Me smo na tri krale šle k večernici pa smo si gučale, da bi ga bar srele, da mo domov šle!
Uš je pongi nesla
Možje bil pozvan v vojsko v Sombotel. Šla sem za njim in mu nesla jesti, v kufri. S sestro sva na količi nesle spleteni veliki ku-fer na vlak v Bratonce. Do Brato-nec sva cinkale s tistim kufrom, tam pa so bili moški, ki so ruki-vali in so mi pomagali. V Sombo-teli je bilo enajst konjušnic in tam so živeli naši dečki. Mož bi strašno rad šel domov, pa sem mu spunila tisiti listek. Prideva domov, ušiviva tak! On je imel takšen modri džek in po robi so bili spakivane bele uši. V Sombo-teli so moški v stali stali pod elektriko in si brali uši. Metali so jih na kupček, gor pa dali aluminijasti ponge. Uši so pejnez z mesta nesle.
Doma sva šla v drvarnico in se tam preoblekla, drugi dan pa so Sombotel zbombardirali in mož ni imel več kam iti nazaj. Sedaj pa skrivat, luknjo kopat!
Deca so tak plesali, ka nismo meli več duga
Delal je v trgovini in vse mu je prišlo za gaber, tako da smo mogli velike duge rešavati. Šla sem k upravniku in prosila, da naj počakajo. Obliibila sem, da se bom brigala. Bika sem sama gnala v Črenšovce. Svinjo smo takšno oddali, iia je imela tristo sedem kilogramov. Šofer mi je takrat rekel: meni se zdi, da ve ženske bolj za svinje gledate kak za sebe. Gor san žela tri pa pol pluge zemlje.
To je bilo treba delati. Bog pa mi je takšno srečo dal! Kakšne svinje sem takrat imela, rasle so kot gobe. Šest so jih odpeljali pa še tistega, ki je imel več kot tristo kil, pa dva prek dvesto kil pa bik, krava pa še ena krava, telci pa telica, to vse je šlo. Nazadnje pa je bil obračun. Knjigovodja mi je rekel: No, zdaj si se rešila. Računal je in dug je bil v dveh letih rešen. Pa je prišlo štiridesetse-dem tisoč više. Pokojni Stanko Žižkovski so te bili tan. Pa sem pravila, zdaj pa iden s tejmi pej-nezami v Soboto po radio. Stanko so pa pravili: iden s tebo pa nikši dober radio kiijpiva. Da samo doma zaštekala radio, te so deca tak plesali, ka mi nismo več dužni.
Kredik za mrejti
Sama sem bila, v štali pa sem imela pet glav in dvajset svinj. Meni pa je bilo medlo. Zet me je peljal k zdravniku.
Dali so mi kri, prvič, pa je vse šlo, pa drugič, pa tudi ni bilo dobro. Povedali smo, da bo treba iti na operacijo.
Jezus, mi pa nimamo doma nič poštrihano pa nisem spovedana, ka bom pa zdaj! Pa pravim doktori, da moram domov.
»Ka te pa doma, prejk te dava-li?«
»Tou tudi, vi me samo dornou pustite.«
»Dobro, samo na svojo roko.« Odpeljejo me domov, samo za dva dni. Zetu sem rekla, da naj nekoga pripelje, da pobeli. Vsi so mislili, jaz pa najbolj, da je z meno gotovo.
Rejsan je ened poštrihal, po Treziki pa sem poslala glas gospodu župniki, da me v segeštiji spovejo. Te san ti jez rada bijla, kaj je bilo poštrihano in spovej-dana san bila, kredik, da lejko merjen.
Tak san fajn pripravlena bijla brez brige. Več dvajset lejt je mij-nolo, jez sam pa še izda tu.
Cumper je itak nikaj valau
Tetica so bili starejša ženska, okoli trideset let. V sosednji vasi pa je bil vdovec, žena mu je umrla pa mu nahala petero dece. Te so pa tetico nagučavali, naj si toga vdovca zemejo. Najprej so privolili, potem pa so zvedeli, da je ženo biu.
Te so pa pravili, ka ga nedo meli, ka se bojijo. Te pa pride k tetici njegova sosida pa so pravi: ti se nikaj tou ne boj, tij si ga samo zemi, vej mivi že napravi-ve, ka nede nikše moči imel. Ženske soji pravile: tisto robačo, ka de jo mou k zdavanji, tisto zravna operi in jo ožmekni. Tak fejst jo ožmekni, na goleir stoupi pa tak jo ožmekni. Ženske so šle na pralo in tetica je z obema nogama gor stopila pa tak žmikala. Te pa prinese domov in dene na drog sišit. Ona je nikaj nej vijd-la, on je pa včasik varau, te jo pa za tisto najprle zbiu. V robači je bilou tak naprej svilo in je vse svilnate niti pretrgala. Te jo je najprle zbil, potli jo je pa nikdar več nej biu, samo enouk jo je še pliisno. Taka je cumper itak nikaj valau.
MAJDA HORVAT
Fotografija
NATAŠA JUHNOV
Šport od tod in tam
Tek - V tednu turizma je bil v Dobrovniku tek okrog Bukovniškega jezera. V posameznih kategorijah so zmagali: Marko Novak, Katja Baša, David Solarič, Lučka Cvetko, Bojan Vdroš, Jožica Kutuš, Peter Kovač, Doris Varga, Jurij Kološa, Helena Horvat, Robert Ferčak, Terezija Cvetko, Slavko Markoja, Marika Kardinar, Janez Varga in Dani Felc. (F. Bobovec)
Motošport - Avto moto racing klub Kranj je pripravil drugo gorsko preizkušnjo na Šmarjetno goro motoristov veteranov. Sodelovala sta tudi zakonca Nada in Edi Berden iz Andrejec in zasedla tretje mesto. Hitrostno kotalkanje - V okviru tedna turizma je pripavilo TD Dobrovnik drugo tekmovanje v hitrostnem kotalkanju. Zmagovalci v posameznih kategorijah: Marko Novak (Bel.), Doris Szolarics (Dob.), Ma-nuela Bogdan (Dob.), Tadej Pušnik (MS), Lučka Cvetko (MS), Marko Krapec (Len.), Tanja Koren (Len.), Miha Cvornjek (MS), in Jasna Šantavec (MS). (F. Bobovec)
Športni ribolov - V Hrastju-Moti je bilo meddruštveno tekmovanje paraplegikov v športnem ribolovu. Sodelovalo je 26 tekmovalcev iz Celja, Maribora in Murske Sobote. Ekipno je zmagala Murska Sobota 1 s 6.420 grami pred Mariborom, 2.200, in Mursko Soboto 2 z 2.000 grami.'Med posamezniki je bil najboljši Slavko Dunaj s 3.640 pred Silvom Križaničem, 1.500, in Francem Borovnjakom (vsi Murska Sobota), 1.300 gramov.
Športne igre obrtnikov - Obrtna zbornica Pesnica je pripravila športne igre obrtnikov podravsko-pomurske regije. V skupni uvrstitvi je Gornja Radgona zasedla drugo mesto. Moška ekipa je zmagala v tenisu, ženske so bile druge, Sobočanke pa tretje. Za tretje mesto je Ljutomer premagal Lendavo z 2 : 1. (NŠ)
Konjske dirke na Brdu
Prva zmaga Darje Jureš
Na hipodromu na Brdu pri Kranju so bile kasaške dirke. Sodelovali so tudi Ljutomerčani in dosegli lep uspeh, saj so petkrat zmagali. Med občinstvom je posebej odmevala prva zmaga Darje Jureš s kobilo Amito v sedmi dirki s kilometrskim časom 1 :
Kolesarski klub Tropovci in Zdravilišče Moravske Toplice sta bila organizator 7. tradcionalnega kolesarskega maratona Ajda, ki je štel tudi za državno prvenstvo rekreativcev, veteranov in študentov. Sodelovalo je 338 kolesarjev iz vse Slovenije. Najmlajši udeleženec je bil 5-letni Aleš Vigali iz Murske Sobote, najstarejši pa 75-letni Rudolf Prkič iz Veščice. Sodelovali so tudi številni pomurski kolesarji, med njimi župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot, direktorja Pomurske banke Viktor Šbiil in Dušan Bencik ter drugi. Udeleženci so vozili na 10, 40 in 110 km. Med pomurskimi kolesarji je bil najuspešnejši Franc Kolar iz Gornje Radgone, ki je zmagal pri veteranih B. Med rekreativci pa je bil Jože Cigiit v svoji kategoriji deveti. Pri študentih je Mitja Lainščak zasedel šesto mesto. Prireditev je lepo uspela. Poleg pokalov, medalj in majic so dobili izžrebani udeleženci tudi lepe praktične nagrade.	Fotografija: Feri Maučec
organizirata območno tekmovanje ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE.
Prijavijo se lahko harmonikarji, ki igrajo na diatonično harmoniko (»frajtonarro«). Prijave sprejema MURSKI VAL, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do 10. julija 1997, tudi po telefonu, številka je 069 33 015.
V prijavi napišite ime in priimek, naslov, leto rojstva in naslova skladb, s katerima boste tekmovali. Ena skladba mora biti obvezno narodna. Tekmovanje harmonikarjev bo 13. julija 1997 ob 14. uri ob Gajševskem jezeru.
22,2. Zmagali so še: Aladin (Zorko) v drugi dirki 1 : 24,3, Fabijan (Branko Slana) 1 : 22,1 v četrti dirki, Amigo (Heric) 1 : 22,6 v peti dirki in Soulman (Makoter) 1 : 21,4 v osmi dirki, to je bil najboljši kilometrski čas dneva.
444 V
Radio Murski val 94,6 Mtiz IN KUD BRANOSLAVCI
34
televizijski spored od 20. do 26. junija
vestnik, 19. junOj^
PETEK
20. JUNIJ
TV SLOVENIJA 1
10.05 Denver, poslednji dinozaver
10.30 Ljubezen boli, angl, nad., 2/10
11.20 Skušnjava, nemški film
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
13.40 Omizje
15.10 Mladi virtuozi
15.35 Gore in ljudje
17.00 Obzornik
17.10 Lahkih nog naokrog
18.00 Po Sloveniji
18.40 Hugo
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Planet In
21.35 V krvi, angleška serija
22.30 Odmevi, vreme, šport
23.15 Murphy Brown, ameriška nanizanka
23.40 South Central, ameriški film
TV SLOVENIJA 2
10.30 Mostovi
11.00 Slovenski utrinki
11.30 Oddaja o računalništvu
12.00 Heinrich Boli, francoska oddaja
12.45 Aliča, evropski kulturni magazin
13.15 Pisave
13.45 Forum
13.55 Zgodbe iz školjke
14.30 Sredozemske igre
14.50 Na drugi strani gore I, ameriški film
16.30 Frasier, ameriška nanizanka
16.55 Izzivalci, francoska nanizanka
17.25 Saga o McGregorjevih, avstralska nadaljevanka, 16/26
18.15 Jake in Ben, kan. nad., 5/13
19.00 Znanje je ključ
19.30 Izzivalci, francoska nanizanka
20.00 Žena ljubimca, francoski film
21.40 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi
22.25 Slovenski jazz iz glub Gajo
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci -12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. -13.00 Svetli list, ameriška drama - 15.00 POP 30 - 15.30 Diagnoza: Umor - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Mamice - 18.00 POP-kviz - 18.30 Umor, je napisala -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Urgenca - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Petek, 13., 2, ameriški film - 23.30 Playboy -0.00 Erotični film - 1.30 24 ur
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program -15.15 Za otroke in mladino - 16.45 Dokumentarna oddaja - 17.15 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Po naši lepi, šov program - 21.40 Pol ure kulture -22.15 Opazovanja - 22.45 Potovanja: Portugalska - 23.45 Koraki, glasbena oddaja -0.35 Poročila
TV HRVAŠKA 2
12.50 Koledar - 13.00 Seinfeld - 13.25 Divji žrebec, ameriški film - 15.00 Hišice v cvetju - 15.45 Triler - 16.50 Acapulco -17.20 Zvezdne steze - 18.05 Med nami -18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.20 Zakon v Los Angelesu - 21.15 Popolna tujca - 21.45 Dominick in Eugene, am. film - 23.35 Šalo na stran - 0.10 Predvidevanje, am. film
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV •• 6.00 Sončni vzhod -9.00 Dopoldne, vmes ob 9.05 Marienhof - 11.05 Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Julija in nedeljsko kuhanje -12.55 Telepakk - 13.40 Narodnostne oddaje - 14.30 Serijski film - 15.00 Poročila - 15.05 Madžarska danes - 16.00 Posel - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 15 minut - 18.00 Okno - 19.00 Pravljica -19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 MC - 20.15 Dallas - 21.10 Apropo - 21.55 Ekskluzivno - 22.20 Zasebno življenje Sherlocka Holmsa, angleški film -0.20 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
12.00 Siesta - 15.05 Robin Hood -15.30 Friderikus - 17.30 Regionalni dnevniki - 17.55 Vreme - 18.00 Nekje in nekoč - 18.30 Vesoljske igre - 19.05 Strasti, serija - 20.00 Hrabal, dokumentarni film - 21.00 Policijska poročila - 21.05 Šport - 21.35 Show 21 - 22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno - 22.45 O prometu -22.50 Nogomet, Mehika - Kostarika, Bra-zlija - Kolumbija
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 8.45 Alf - 9.10 Srednja šola v Kaliforniji - 9.35 Zemlja 2 -10.20 Posiljena od sošolca, film - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Smrkci - 12.55 Tom in Jerry -13.20 Otroci za otroke - 14.10 Artefix -15.40 Zemlja 2 - 16.25 Airwolf - 17.15 Prijatelji za vse življenje - 18.05 Alf -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Poslednji akcijski junak, akcijski film - 22.20 Arnold Schwarzenegger -23.20 Red Rock West, srhljivka - 0.50 Popolni nadzor, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Hotel Mama, filmska
komedija - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Avstrija danes - 12.00 Poročilo - 12.10 V temno srce Afrike - 13.10 Ljuba družina -13.55 Luč pravičnih - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsakdan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Poročila - 20.15 Derrick - 21.15 Zdravljenje po kitajsko - 22.10 Poročila -22.35 Moderni časi - 23.05 Nitebox -23.35 Kamniti zid
RTL
6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno ob sedmih -7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba -9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Regionalni program -18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 April, april - 21.15.Družina Flodder - 22.15 Lifel - Volja do življenja -23.15 TV-cesar - 0.00 Poročila - 0.30 Iz uličnih aktov - 1.30 Glej, kdo razbija -2.00 Magnum - 2.50 Poročila
SOBOTA
21. JUNIJ
TV SLOVENIJA 1
7.50 Radovedni Taček: Slap
8.10 Pod klobukom
8.55 Zgodbe iz školjke
9.30 Mi smo pa v Selah doma
10.00 Saga o McGregorjevih, avstralska nadaljevanka, 16/26
11.20 Tednik
12.15 Trend
13.00 Poročila
13.05 Karaoke
14.05 Strela z jasnega, nemška nanizanka
14.55 Taborniki in skavti
15.15 Sprehodi v naravo
15.30 Brezrepi Peter, švedska risanka
17.00 Obzornik
17.10 Svet narave, angleška serija
18.00 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
18.40 Hugo
19.10 Risanka
49.30 Dnevnik
19.50 Utrip '
20.10 Res je!
21.40 Zatv-kamero
22.00 Poročila, vreme, šport
22.35 Zlata naveza, angl, nad., 8/12
TV SLOVENIJA 2
10.00 Žena ljubimca, francoski film
11.35 Izzivalci, francoska nanizanka
13.00 Šport
19.30 Izzivalci, francoska nanizanka
20.00 Muriel se poroči, avstralski film
21.45 Koncert Big banda
22.45 Cesarstvo žuželk, angleška serija
23.15 Zlata šestdeseta slovenske popevke
0.15 V vrtincu
0.45 Sobotna noč
POP TV
8.30 Mrčeski - 8.30 Dogodivščine brenčeče čebelice - 9.00 Munkci - 9.30 Mož pajek - 10.00 Peter Pan - 10.30 Morska deklica - 11.00 Proti vetru - 12.00 Obraz tedna - 12.30 Grand Prix - 13.00 Samski stan - 13.30 Gola resnica - 14.00 Bever-ly Hills - 15.00 Melrose Plače - 16.00 Hi-ghlander - 17.00 Supermanove dogodivščine - 17.45 Herkul - 18.30 Xena -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Lumpi, ameriška kriminalka - 22.00 Odpadnik - 23.00 Povej, kaj si želiš, ameriška komedija - 1.00 Playboy special - 2.30 24 ur - 3.00 Leolo, francosko-kanadski film
TV HRVAŠKA 1
8.30 Koledar - 8.40 Poročila - 8.45 Klub, d. d. - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Leteči medvedki - 11.25 Ljudje in dežele v Afriki -12.00 Dnevnik - 12.25 Veliko mesto, ameriški film - 14.10 Risani film - 14.30 Briljantina - ,15.15 Skupaj v vojni, skupaj v miru - 15.45 Televizija o televiziji - 16.15 Hrvaška policija - 17.00 Poročila - 17.05 Kosilo, madžarski film za otroke - 17.45 Velikanski medved, finski film za otroke -18.00 Sinovi neviht - 19.30 Dnevnik -20.25 Očividec, ameriški film - 22.10 Opazovanja - 22.45 Svet zabave - 23.15 Polnočna premiera: Past
TV HRVAŠKA 2
11.35 Koledar - 11.45 S knjigo v glavo -15.30 Acapulco - 17.15 Zakon v Los Angelesu - 18.05 Skrita kamera - 18.30 Argentina, dežela nasprotij - 19.15 Risanka -19.30 Dnevnik - 20.15 Triler - 21.15 Po neskončnosti sveta - 21.45 Hrvaški gozdovi in gozdarstvo - 22.20 Hišice v cvetju - 23.05 Zlati gong, glasbena oddaja
TV MADŽARSKA 1
6.00 Sončni vzhod - 8.00 Otroški program - 11.05 Polarni svet, serija - 12.00 Poročila - 12.05 Ljudski plesi - 12.30 Ponovitve - 14.40 Vitez La Mancha, koprodukcijski film - 16.50 Za boljši jezik -17.00 Jani gre na dom - 17.45 Panorama - 18.20 Kolo sreče - 18.50 Pravljica -19.05 Loto show - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 MC - 20.15 Evropske počitnice, ameriški film - 21.50 Ekskluzivno - 22.35 Kabaret - 0.35 Bar za koktejl
TV MADŽARSKA 2
7.30 Welcome to Hungary - 8.00 Za
kmetovalce - 8.30 Narodnostne oddaje -11.05 Družina Onedin, serija - 12.05 Zadeva še ni končana - 12.35 Rondo -13.15 Živali iščejo dom - 13.45 Gozdarska hiša Falkenau - 14.40 Arboretum Sar-var - 14.50 Melodije - 15.15 Pratika -15.25 Kratki filmi - 16.50 Puccini - 17.00 Šport: vaterpolo, atletika - 19.00 Vesti iz EU - 19.05 Zgodovina književnosti -19.40 Familija, zabavna serija - 20.15 Donator - 20.40 Šport: kajak, nogomet
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled -9.30 Otroški program - 12.05 Harry in Hendersonovi - 13.10 Življenje in jaz -13.35 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira - 14.25 Kirk - 14.50 Superman -15.40 Beverly Hills, 90210 - 16.25 Melrose Plače - 18.00 Šport - 19.00 Plešasti mož - 20.15 Razred zase, filmska komedija - 22.20 Popolno razkritje, srhljivka -23.00 Očim, drugi del srhljivke - 1.20 Rečni pirati z Missourija, pustolovski film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Pet tednov v balonu, pustolovski film - 10.45 Film - 13.10 Mož v kadi, filmska komedija - 14.35 Schinderhannesovi, film - 16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče - 17.53 Religije sveta - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Oh, ti moja Avstrija - 22.10 Poročila -22.20 Ne tekaj okrog čisto nag, komedija - 22.45 Oče neke hčerke, komedija -0.30 Prepovedana strast, film po resnični zgodbi - 2.10 Pogledi s strani
RTL
5.30 Risanke - 6.00 Super Mario Brothers - 6.25 Pebbles in Bam Bam šov -6.50 Yin Yin in Pandina patrulja - 7.10 Kapitan Planet - 8.05 Denver, zadnji dinozaver - 8.30 Disneyev team - 8.45 Quack pack - 9.15 Disneyeva čarobna vrečka -9.20 Disneyev Aladin - 10.45 Gargolys -11.10 Power Rangers - 11.35 Kje tiči Carmen Sandiego? - 11.55 Vražiček -12.20 Psi in mačke - 13.10 Polna hiša -13.35 Krepka družina - 14.00 Princ iz Bel-Aira - 14.25 Divji bratje s šarmom -14.55 Varuška - 15.25 Vsi moji otroci -15.55 Mlade usode - 17.55 Modeli -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -20.15 Razred zase, filmska komedija -22.35 Kako, prosim? - 23.35 RTL v soboto ponoči - 0.35 Lovec na glave, akcijski film - 2.00 Mlade usode - 3.30 RTL v soboto ponoči - 4.25 Modeli - 5.15 Risanke
NEDELJA
22. JUNIJ
TV SLOVENIJA 1
8.30 Mednarodna izmejava otrok
8.50 Živ žav
9.45 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 10.10 Koncerti za mlade
11.00 Rojen med divjimi živalmi
11.30 Obzorja duha
12	.00 Dlan v dlani
12	.30 Ljtrdje in zemlja ■
13.00 Poročila
13.05 Tabor slovenskih pevskih zborov
15,30 Planet In
17.00 Obzornik
17.10 Otroški svet, ameriška nanizanka
17.40 Po domače
19.05 Risanka
19.15 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik
19.50 Zrcalo tedna
20.10 Zoom
21.15 Očetje in sinovi
22.05 Poročila, vreme
22.20 Gospod Deeds gre v mesto, ameriški film (č.-b.)
TV SLOVENIJA 2
11.50 Mali oglas, tv-igra
12.30 V vrtincu
13.00 Lahkih nog naokrog
13.45 Zlata šestdeseta slovenske popevke
14.45 Izzivalci, francoska nanizanka
15.10 Pepelka, balet Pariške opere
17.15 Na drugi strani gore II, ameriški film 18.50 Sredozemske igre
19.10 Kolesarstvo za VN Kranja
19.30 Izzivalci, francoska nanizanka 20.00 Goli, avstralska nanizanka 21.00 Alpe-Jadran
21.30 Svet čudes, avstralska serija
21.55 Šport v nedeljo
22.25 Evropski mesec kulture
POP TV
8.00 Pujsji Dol - 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina - 9.00 Maček Felix -9.30 Kasper in prijatelji - 10.00 Peter Pan - 10.30 Parker Lewis - 11.00 Xena -12.00 Argument - 12.30 Brez zavor -13.30 Lukas, ameriška drama - 15.30 Na jug - 16.15 Viharno srečanje, nemška drama - 17.45 Nore počitnice, ameriška komedija - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur -20.00 Beverly Hills - 21.00 Melrose Plače - 22.00 Detektivka Lea Sommer -23.00 Prestopniki, ameriški film - 1.00 24 ur
TV HRVAŠKA 1
8.15 Poročila - 8.20 Risanka - 8.45 Kenija - ljudje, ki rešujejo živali - 9.40 Ekološki kviz - 11.00 Otroški festival - 12.00 Dnevnik - 12.20 Kmetijska oddaja - 13.10 Folklorna oddaja - 13.40 Mir in dobrota -14.15 Opera Box - 14.50 Oprah šov -15.40 Ona kot moški, ameriški film - 17.15 Poročila - 17.25 Beverly Hills - 18.15
Melrose Plače - 19.30 Dnevnik - 20.15 Komedijice - 21.00 Dan norosti, ameriški film - 22.55 Opazovanja - 23.25 Bom tvoje ogledalo, dokumentarni film - 0.15 Poročila
TV HRVAŠKA 2
7.50 Koledar - 8.00 Marisol - 11.40 Dosjeji X - 12.25 Polnočna premiera: Past -15.50 Po neskončnosti sveta - 16.20 Zlati gong, glasbena oddaja - 17.10 Klasična glasba - 18.10 Raziskovalec - 19.00 Po-paj - 19.30 Dnevnik - 20.15 Aplavz, prosim - 21.15 Zakonski pristan - 21.45 Vi-dikon, glasbena oddaja - 22.50 Dekle z zlatimi hlačkami, ameriški film
TV MADŽARSKA 1
7.30 Otroški program - 10.25 Napisne table - 10.55 Matineja - 12.00 Poročila -12.05 Minute za srečo - 12.30 Skrivnosti peska - 15.00'Iščemo pogrešane odrasle - 15.30 Evangeličanski verski program -15.50 Televideo - 16.00 Disneyjevi filmi -17.00 Štiristo tisoč dni - 17.25 Štorije -17.35 Turizem - 18.30 Kolo sreče -19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 MC - 20.15 Salvo D’Acquisto, italijanski film -22.05 Deklamacija - 22.10 Leta družbenih sprememb - 23.30 - 0.20 Praznik glasbe
TV MADŽARSKA 2
8.00 Računalništvo - 8.30 Vesoljske igre -9.00 Kje, kaj? - 9.30 Zaščita potrošnika -10,00 Družina Onedin - 11.05 Košarka NBA - 13.05 Glasbene dinastije - 13.35 Angleško podeželje - 14.00 Zbledele filmske kocke - 14.30 Za mladino - 15.00 Pokal Lurko - 16.00 Kolesa in koraki -16.45 Horizont - 17.15 Gimnazija strtih src - 18.00 Vreme - 18.05 Kviz - 18.30 Po poti - 19.00 Pravljica - 19.15 Lyonski omnibus - 20.10 Klip mix - 20.20 Šport: nogomet, atletika, kajak, nogomet
TV AVSTRIJA 1
6.00 Konfeti - 9.15 Kje tiči Carmen Sandiego? - 9.45 Risanke - 10.15 Ena, dve ali tri - 11.05 Disneyev festival - 12.00 Čisto tako kot očka, filmska komedija -13.35 Najstniški ljubimec, film - 15.10 Športno popoldne: ulični nogomet 16.30 Izkušeni lisjak, filmska komedija -18.00 Srček - 18.30 Šport - 20.15 Darovano je še predrago, filmska komedija -21.40 Kolumbo - 23.00 Kraj zločina -0.30 Šport: ameriški nogomet - 1.05 Noč Freda Astaireja
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Človek, o katerem se govori, filmska komedija - 10.30 Teden kulture - 11.00 Pogovor z novinarji - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.30 Domovina, tuja mati -14.00 Pogledi s strani - 14.30 Noč leopardov - 15.00 Policijska inšpekcija 1, nova serija - 15.30 Grešna vas, film - 17.00 Poročila- 17.05 Klub za seniorje - 17.55 Lipova ulica - 18.25 Kristus skozi čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Poročila - 19.45 Vreme - 20.15 Nepozabni vikend na jezeru Tegern, film - 21.55 K stvari - 23.15 Lazar ali praznik vstajenja, oratorij Franza Schuberta - 0.30 Teden kulture - 1.00 Halo Avstrija, halo Dunaj - 1.35 Do-bar dan, Hrvati - 2.05 Dober dan, Koroška
RTL
5.35 Quack Pack - 6.00 Disneyev Aladin - 6.20 Timon in Pumba - 6.45 Jetsonovi - 7.35 Huckleberry Finn - 8.00 Barney in njegovi prijatelji - 8.30 Quack Pack - 8.55 Risanke - 9.10 Timon in Pumba - 9.35 Risanke - 9.45 Disneyev Aladin - 10.15 Zakrinkani jezdec - 10.40 Novi Spiderman - 11.20 Bojna ladja Galaktika - 12.10 Di-sneyeva filmska parada - 12.15
Nori lov ob polnoči, filmska komedija -14.20 A-tim - 15.15 Nevihta v raju -16.05 Herkules v labirintu Minotavra, ak-cijskofantazijski film - 17.45 Umor je njen konjiček - 18.45 Poročila - 19.10 Klic v sili - 20.15 Darovano je še predrago, filmska komedija - 22.00 Spiegel TV - 23.00 New York pod krinko - 23.55 Prime Time - 0.15 Kanal 4 - 0.50 Pa prav Aljaska -1.45 Peter Gunn - 3.05 Hans Meiser -3.55 llona Christen - 4.55 Barbel Schafer
PONEDELJEK
23. JUNIJ
10.40
11.10
11.40
12.10
13.00
13.30
16.00
16.55
17.25
18.15
19.00
19.30
20.00
21.00
22.05
23.05
Znanje je ključ
Šport v nedeljo
Mi smo pa v Selah dom

V krvi, angleška serija Obzorja duha Evropski mesec kultu Goli, avstralska nanizank Izzivalci, Jake m debeluh, am zanka
Sedma steza Recept za zdravo ziv^ Izzivalci, francoska n Mati, angleška drama Vrata nebeškega miru,-rija
Brane Rončel izza odra |
S.o
15.4
P0P h	11°° O‘ S
10.00 Santa Barbara , J
Lea Sommer - 12.00
Na sever - 13.30 Morsk 15.3®^ Na jug - 15.00 POP 30 ' za: Umor - 16.30 Santa Bar
Mamice - 18.00 POP-k _ je napisala - 19.20 Vre J - 20.00 Flash Gordom a
22.00 Športna scena -0.00 Vroča sedla, ameriška
M
».0,

1.30 24 ur

TV HRVAŠKA 1	4
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jajcih Poročila - 10.05 Izobraževalni F d 1130 Za otroke - 12.00 Dne*« J’
- 13.10 Santa Barbel J - 14.15 Izobraževalni Pr^ - -:’-e in mladino/ 'J domovine - 17.15 Hrvaška n Kolo sreče - 18.35 Hrvaška m « BiH - 19.30 Dnevnik - 20'15U] ga albuma: Odvetnik - 21.1 svet - 21.40 Dokumentarna p 22.15 Opazovanja - 22.50 1 I Alfredom Hitchco^rom
Marisol
Poročila - i**-'- —,„jjno 15.15 Za otroke in,ml®f^ (

TV HRVAŠKA 2	.«
13.25 koledar - 13.35
film - 15.00 Aplavz, f stene Pevton - 16-$
5 Bislv
21.05 V svetu divjine, , gijska žalost, serija
K
yiJbKd Zdiuoi,
kave, dokumentarni film jk
TV MADŽARSKA 1.,«
5-40 Vaška TV - 6.00
9 00 Dopoldne, vmes ob
11.00 Disneyjevi filmi - 1*’
- -e	12 25 ^5^
11.00 Disneyjevi tlim' 12.05 Posel - 12.2’	j..
Narodnostne odclaJen0 po*1’;J V gram, vmes ob 15- qq
Skrivnosti peska ' r - l8j - j k Vklopi! - 17.55 Tv-dg
18.10 Begavčki - ot*i / k’ Kolo sreče - 1%°% D< - ’ 19.15 Kultura - 1?j do< 20.00 MC - 20.15	.2 , v
Odprta usta, macija - 22.05 Po^ik dukcijski film - 0.3	,
TV MADŽAR^-14.00 Skupščinski dn®o5 po danje parlamenta -	Refl^ I
- 17.55 Vreme - ni niki - 18.15 Znan ŠPM V 18.45 Očigledno - Q /\rs lo, nogomet - z r’očila ' 21.10 Policijska poro oa sr ž,3’ - 21.30 Telesreča, 'a |n0 -Dnevnik - 22.15 A
K
S h
OJstrah, 1. del	* ■■
TV AVSTRIJA’ oS^ 620 Otroški program - n inf h I
Kaliforniji - 10.15
11.50 Konfeti - 12-5B3. 1'^
bledona -16.25
18.30 Grozno prijam
Karolina v velemestu
20.15 Riba, imenovana _ 22, ;*t| medija - 21.55 TV-kldb^^1^ strasti, srhljivka - 23’f^^'
„ jutranji sivini, _ gjl B
18.30 Grozno
Masaker v jutranji - a -bra zemlja, melodram poroka, film	J l,|j
tv avstrM*^,; S
TV SLOVENIJA 1
9.55 Otroški svet, ameriška nanizanka
10.25 Gospod Deeds gre v mesto, ameriški film (čb)
12.20 Zatv-kamero
12.30 Utrip
12.45 Zrcalo tedna
13.00 Poročila
13.05 Hugo
13.40 Zoom
14.40 Ljudje in zemlja
15.10 Očetje in sinovi
15.55 Dober dan, Koroška
17.00 Obzornik
17.10 Radovedni Taček: Škarje
17.25 Mejniki, nemška serija
17.40 Čevlji
18.00 Po Sloveniji
18.40 Lingo
19.10 Risanka
19.15 Žrebanje 3x3
19.30 Dnevnik
20.05 Tv-konferenca
21.00 Turistična oddaja
21.20 Osmi dan
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.45 Hudson Street, ameriška nanizanka
TV SLOVENIJA 2
9.35 Na potep po spominu
Orientacija -ba družina -
Lipova cesta -16.00 Schiejok sliki - 19.00 Avst^ - W sliki - 19.53 Vrem 5 hiša Falkenau - * jtUfa \ f ročila - 22.30 Krčila I strani - 1.35
I
vsak dan
RTL
6.00 Poročila ; ekspioz>, ® Poročila - 6-3?fp P0' 1$,' \ ob sedmih - 7',očiia.... Ljii
.M .5 » Š? W
razbija - 14-° le-jLjO®#.
llona Christen ' , 17.00 Jeopardv! J
18.00 Dober vec, l9 p^'.
'"d
Na zdravje -
1.30 Glej, kdo
2.50 Poročila ' g p0 llona Christen -
Poročila - 6.
slabi časi
dska zgodba 10.30 Bogati m
da

$L19- junij 1997
televizijski spored od 20.
do 26. junija

TOREK

zanka'n dedeluh| ameriška nani-
0.05 '130 'L5o '5.40
tg“'*««'"’ Lingo
|f’ It*
11’
P° domače "■konferenca - Zlčnaodda'a lloo 17.10 ?^Or"ik
11.!S £niki skavti * S»s' h &£“•
'9.30 ^05 2l.0o
>va
*°City
BerlinV6"16, šport
K oča
. A '.jh
jf

nemška na-
Schiejok vsak dan - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univer-zum - 21.10 Reportaža - 22.30 Ogled -23.00 Oddaja o kulturi: Zadetek!, kratki film - 23.05 Amater, film - 0.45 Past, film
RTL
6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 6.30 Poročila - 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila -8.45 Springfiel-dska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Dvojni zagon - 21.15 Tequila in Bonetti - 22.15 Quinoy - 23.10 New York pod krinko - 0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija! - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila - 3.20 Hans Meiser - 4.10 llona Christen - 5.00 Barbel Schafer


nani-
d
s5 Man adran
lij} ^alcj9}^ drama
U Koeče inf
0pUs ranie nebo, ameriški film Pernati
^^brj ‘^Pevtska skupnost
04
*b«Čania * 5^ drama ’ 21-40 S' H- -
»1 Sa>‘ ' “"A ■ 1°°°
ir š 'S^ška riJn° - 16.45 Živeti
M >a ddanes - 18.00 Kolo
j % b d?ent - 22 o? se<danjosti -L^fiškibia - '3s Opazovanja -


smejemo ur
- ?
i'dSo iJS-45 drarr|skega albu-^5h’s»ai Jer° - J^rdenom in razlo-•Z'1<V 18.OS o° AcaPUlco -' y?Or>J9'00 Žn Sofiiin tečaj -
i|Rh'S5'Oa Upani'10 Vprašaj, kviz
WSa< -
- 10.30
J l?l/'11n -40 M °nCni vzh°d -V ll V^S %Dv u9num - 10.30 7	H,°'iday -12.00
.“V,^rivnosti pe-Vkl°pi -t®9 n-00 p’ I8.15 Posel -:■ h?!.^^. fc ' 19 15 Kul--	z20" MC
L ‘ V^h	dramatizacija -


' ^cr?®'33 Dreh_ — OTtinj"' ' iBnno Grace' k	19 O5 n Regionalni
pXo PoS|® $ružina One-Pr°9ram -
iK/
Ribi
kofSA^n'a š°la v * a lr,°c^a, filmska Vanda -
R’ T- 'Mnih, ?u Ko
!^X?401!' i7.i<?DSiz Wim-/j ' )*" 1q "Id ^rUatelji za
Snl5^°° ^arLu30 Gr°zno
19-3°
» prvi
/ %, SM	anser -
s&S k**
V
Vas. film -3'33 Tedenski
0 leP' - 16.00
SREDA
L 25. JUNIJ
TV SLOVENIJA 1
9.50 Havajski detektiv, am. nanizanka 10.40 Rdeče jutranje nebo, ameriški film 12.35 Svet čudes, avstralska serija
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
14.10 Resje!
15.35 Svet narave, angleška serija
17.00 Obzornik
17.10 Pajacek in punčka
18.00 Po Sloveniji
18.40 Kolo sreče
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Pučka, ki ubija, francoska drama
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.50 Posadka, ameriška nanizanka
23.10 Dedinja, ameriški film (č.-b.)
TV SLOVENIJA 2
12.00 Pihalni orkester Bežigrad
12.30 Svet poroča
13.00 Prisluhnimo tišini
13.30 Alternativna terapevtska skupnost
14.20 Opus
14.50 Hudson Street, ameriška nanizanka 15.15 Cesarstvo žuželk, angleška serija 15.45 Studio city
16.30 Berlin Alexanderplatz, nemška nadaljevanka, 13/14
17.35 Moesha, ameriška nanizanka
18.00 Filmski triki
18.30 Karaoke
19.30 Dnevnik
20.00 Sredozemske igre
20.25 EP v košarki, Slovenija - Francija
22.05 Portret Vinka Globokarja
23.05 Tok noč tok - TNT
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci -12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. -13.00 Bolnišnica upanja - 14.00 Umor, je napisala - 15.00 POP 30 - 15.30 Diagnoza: Umor - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Mamice - 18.00 POP-kviz - 18.30 Umor, je napisala - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Nasvidenje v naslednji vojni, slovenski film - 22.00 Pleško - 22.30 M. A. S. H. - 23.00 Reševalci - 0.00 Visoka napetost, ameriška komedija - 1.30 24 ur
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program -15.15 Za otroke in mladino - 16.45 Iz sveta znanosti - 17.15 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Oddaja o šolstvu - 19.30 Dnevnik - 20.15 Živa resnica - 20.50 Družinski glasbeni kviz - 22.00 Poslovni klub - 22.35 Opazovanja -23.05 Z namenom in razlogom: Rak prostate - 0.00 Območje somraka - 0.25 Poročila	•
TV HRVAŠKA 2
12.50 Koledar - 13.00 Črno belo v barvah - 16.00 Bolnišnica upanja - 16.50 Aca-pulco - 17.15 Reševalci - 18.05 Vse, vse ali zdravje - 18.35 Hugo - 19.00 Zupa-nijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašaj, kviz - 20.25 Velika kumarica, italijanski film - 22.05 Sestre, nanizanka -22.50 Glasbena oddaja
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.00 Dopoldne, magazin, vmes ob 9.05 Marienhof - 11.10 Trije doktorji, serija -12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 13.40 Narodnostne oddaje -14.30 Šolski program, vmes ob 15.00 Poročila - 16.25 Skrivnosti peska - 17.00 Pogodba z Rimom - 17.30 Vklopi! - 17.55 Tv-doktor - 18.05 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo pogrešane odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC - 20.15 Moj dragi sovražnik, ameriški film - 21.50 Deklamacija - 22.05 Izmislimo si Madžarsko! - 22.50 Kapitan, angleški film - 0.30 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
14.10 Leta družbenih sprememb - 15.10 Malo juga - 15.40 Sončnica, film - 17.25
Mentalna higiena - 17.55 Vreme - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Madžarska s kamero - 19.05 Magnum, kriminalka -20.05 Mi, Nizozemci, dokumentarni film -21.20 Policijska poročila - 21.30 Vse ali nič, kviz - 22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno - 22.45 Violinist Itzhak Perlman
TV AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program - 7.55 Srednja šola v Kaliforniji - 8.20 Srečni Luka - 9.05 Izkušeni lisjak, filmska komedija - 10.35 Kolumbe - 11.50 Konfeti - 12.15 Deklica s čarobnimi močmi - 12.40 Am dam des -12.55 Šport: tenis iz Wimbledona - 16.25 Airwolf - 17.15 Prijatelji za celo življenje -18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki -20.02 Šport - 20.15 Smrtonosna igra, drugi del filma - 21.50 Pogledi s strani: moda -22.05 Kraj zločina - 23.40 Ne pozabi ljubezni, film - 1.10 Prekleti z otokov, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Priznanje med štirimi očmi, film - 10.35 Bogati in lepi -11.20 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki -12.10 Reportaža - 13.10 Ljuba družina -13.55 Luč pravičnih, - 14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Do-brodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Ukradena materinska sreča, film - 22.00 Čas v sliki -22.30 Žarišče - 23.20 Aul, film - 0.50 Pogledi s strani
RTL
6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 6.30 Poročila - 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.45 Springfieldska zgodba -9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum - 13.30 Glej, kdo razbija - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Skok čez plot s posledicami, prvi del srhljivke - 21.05 TV-nasvet - 21.15 Skok čez plot s posledicami, drugi del srhljivke - 22.05 Štern TV -0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija! - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila - 3.20 -Hans Meiser - 4.10 llona Christen - 5.00 Barbel Schafer
ČETRTEK
. 26. JUNIJ
TV SLOVENIJA 1
10.20 Moesha, ameriška nanizanka
10.40 Dedinja, ameriški film (č.-b.)
12.30 Rojen med divjimi živalmi
13.00 Poročila
13.05 Kolo sreče
14.30 Novice iz sveta razvedrila
14.55 Punčka, ki' ubija, francoska drama
17.00 Obzornik
17.10 Sprehodi v naravo
17.25 Ouasimodove čarobne dogodivščine
17.50 Tom in Jerry
18.00 Po Sloveniji
18.40 Kolo sreče
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Tednik
21.05 Forum
21.15 Rik Mayall predstavlja: Umazano staro mesto
22.10 Odmevi, vreme, šport
22.55 Odstiranja
TV SLOVENIJA 2
14.05 Filmski triki
14.35 Portret Vinka Globokarja
15.35 Posadka, ameriška nanizanka
16.00 Šport
17.45 Ljubezen boli, ang. nad., 3/10
18.35 Skrb za zemljo
19.00 Oddaja o računalništvu
19.30 Dnevnik
20.00 Up in slava, angleški film
22.00 Gibljive slike
22.30 Modri zmaj, kitajski film
POP TV
10.00 Santa Barbara - 11.00 Reševalci -12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H. -13.00 Jezus Kristus superstar, ameriški film - 15.00 POP 30 - 15.30 Diagnoza: Umor -16.30 Santa Barbara - 17.30 Mamice -18.00 POP-kviz - 18.30 Umor, je napisala -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zavor- - 21.00 Newyorška policija - 22.00 Pleško - 22.30 M. A. S. H. - 23.00 Partnerja - 0.00 Playboy - 0.30 Vesoljske zagate, ameriška komedija - 2.00 24 ur
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Marisol - 13.10 Santa Barbara - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program -15.15 Za otroke in mladino - 16.45 Besede, besede - 17.15 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče - 18.35 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kulturna pokrajina - 21.15 Tudi to sem jaz, šov program - 22.20 Opazovanja - 22.50 Klub, d. d. - 23.10 Potnik, nemško-francoski film - 1.00 Poročila
TV HRVAŠKA 2
14.00 Koledar - 14.10 Potovanja: Portu
galska - 16.50 Acapulco - 17.15 Reševalci - 18.05 Glasbena oddaja - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašaj, kviz - 20.35 Dosjeji X - 21.30 Betty, francoski film -23.40 Seinfeld
TV MADŽARSKA 1
5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod -9.05 Marienhof - 9.40 Posebno veliko, kriminalka - 11.10 Od mize do postelje, serija - 12.00 Poročila - 20.05 Posel -12.25 Welcome to Hungary - 12.55 Telepakk - 13.45 Gimnazija strtih src - 14.30 Šolski program, vmes ob 15.00 Poročila -16.30 Skrivnost) peska, serija - 17.05 Čakajoč na vlado - 17.30 Vklopi! - 17.55 Cerkvena glasba - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica r 19.15 Kultura -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 MC -20.15 Malo mesto, serija - 20.55 Moj kino, Friderikus - 22.00 Dillinger je mrtev, italijanski film - 23.40 Telejazz - 0.30 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
14.00 Leta družbenih sprememb - 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Ljudje v naravi -15.50 Sotrpini - 16.00 Nogomet - 17.00 Skrivno poslanstvo - 17.30 TOP 40 -18.00 Regionalni dnevniki in magazini -19.05 Družina Onedin - 20.10 Atlantski ekspres - 20.25 Okrogla miza - 20.50 Kulturni magazin - 21.30 Vse ali nič, kviz -22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno - 22.45 Šolski detektiv, ameriški film
TV AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program - 7.20 Alf - 7.45 Srednja šola v Kaliforniji - 8.10 Nosač, filmska komedija - 9.40 Raketa Gibraltar, film - 11.15 Šport: šolska nogometna liga -13.00 Šport: tenis iz Wimbledona -16.25 Airwolf - 17.15 Prijatelji za vse življenje - 18.05 Alf - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Up in slava - 19.30 Po-
RADIO MLRSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.1 5 Zamu-rjenci-10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val -21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh , jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00, Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop -08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem . valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Minute za kmetovalce -13.00'Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo.
PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo -08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 - Občine - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Oaj, kak san zliifto - 1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Za zdravje -
ročila - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Dosje X: Sovražnik, prvi del - 21.50 Divje gosi, drugi del akcijskega filma - 23.40 Poročila - 23.45 Mož, ki ve preveč, kriminalka -1.25 Ne pozabi ljubezni, film - 2.55 Prekleti z otokov, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki - 9.05 Skrivnost neke zdravnice, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Avstrija danes - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 13.55 Luč pravičnih - 14.45 Lipova cesta -15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Poročila - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Vrtiljak šlagerjev - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Nočna straža - 23.50 Ljudje in živali - 0.40 Zgodovinski preobrati -1.10 Šport
RTL
6.00 Poročila - 6.05 Peter Gunn - 6.30 Poročila - 6.35 Eksplozivno - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.35 Poročila - 8.45 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Magnum -13.30 Glej, kdo razbija! - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 -17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami -18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Mestna klinika - 21.15 Schreinemakers TV -0.00 Poročila - 0.30 Na zdravje - 1.00 Ljubezen in vojna - 1.30 Glej, kdo razbija ! - 2.00 Magnum - 2.50 Poročila - 3.20 Hans Meiser - 4.10 llona Christen - 5.00 Barbel Schafer
15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice -21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč.
TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi - 18.15 Poslušamo vas - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - .. 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila. - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.30 Iščemo za vas -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val -24.00 Želimo vam lahko noč.
ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18,00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč.
36
vestnik, 19.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
motorna vozila
IBMBMHaNaHMMMK UPRAVA: M. Soboti
B	StanotaRounonitl
PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo
DELAVEC BREZ POKLICA
GOSPODINJSKA POMOČNICA; določen čas 6 mes.; do 20.06.97; BOBNJAR ANTON S. P. GOSTILNA BOBNJAR, ULICA FRANJA KOZARJA 26, VERŽEJ
POMOŽNI DELAVEC
DELAVEC; določen čas 6 mes.; do 24.06.97; PE & F - HORVAT, PROIZVODNO STORITVENO PODJETJE D.N.O., KOT 1D, LENDAVA-LENDVA
KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR; določen čas 7 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 30 DNI; do 24.06.97; NOV*AL PROIZVODNJA, TRŽENJE, STORITVE D. O. O., ULICA V. PREKOMOR.BRIGADE 11, LJUTOMER
OBLIKOVALEC KOVIN
KLJUČAVNIČAR - STROJNI MEHANIK; nedoločen čas; do 20.06.97; KOVIPAS D. O. O. PODJETJE ZA OBDELAVO IN PREOBLIKOVANJE, BABINCI 59, LJUTOMER
ZIDAR
ZIDARSKA DELA; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; do 24.06.97; NEŽIČ DRAGO S. P. ZIDARSTVO -FASADERSTVO, BE-RKOVSKI PRELOGI 3, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
PRODAJALEC ŽIVILSKIH-PREHRAMB. ARTIKLOV
PRIPRAVNIK; določen čas 9 mes.; do 24.06.97; POMURKA MESNA INDUSTRIJA D. O. O., PANONSKA ULICA 11, MURSKA SOBOTA
PRIPRAVNIK - PRODAJALEC; določen čas 6 mes.; do 24.06.97; ŽALIK BORIS S. P. TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM VAŠKO GASIL.DOM, MALA POLANA , VELIKA POLANA
KUHAR
KUHAR; določen čas 9 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 20.06.97; RAJBAR MARIJA S. P. GOSTILNA RAJBAR, LIPOVCI 243, BELTINCI
NATAKAR
NATAKAR; čas zaposlitve : ni podatka; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 24.06.97; LEBAR DANI S. P. GOSTILNA ŠKORPIJON, ŠTEFANA KOVAČA 80, TURNIŠČE
TRGOVINSKI POSLOVODJA
TRGOVSKI POSLOVODJA V TRGOVINI ORMOŽ; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, hrvaški jezik - govorno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUŠNO DELO 1 MESEC; do 26.06.97; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA-RADGONA
TRGOVSKI POSLOVODJA V TRGOVINI LJUTOMER; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 26.06.97; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA
Območje	PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba				
	Ml	III-1V	V	VI VII-VIII SKUPAJ	
Murska Sobota	2		6	8	4	13	33
TRGOVSKI POSLOVODJA V TRGOVINI M. SOBOTA; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 26.06.97; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA
TRGOVSKI POSLOVODJA V TRGOVINI LENDAVA; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC;
do 26.06.97; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA
TRGOVSKI POSLOVODJA V TRGOVINI MARIBOR; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 1 MESEC; do 26.06.97; FLAMINGO D. O. O. TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, ČREŠNJEVCI 158, GORNJA RADGONA
TRGOVSKI POSLOVODJA; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno, madžarski jezik -govorno; do 24.06.97; DŽEMAILI MOJCA S. P. BE-MO TRGOVINA NA DROBNO, KRANJČEVA ULICA 61, LENDAVA-LENDVA
EKONOMSKI TEHNIK
DELO V ADMINISTRACIJI; določen čas 12 mes.; do 20.06.97; BOBI D. O. O. PROIZVODNJA HRANE ZA MALE ŽIVALI, MARKIŠAVCI 44, MURSKA SOBOTA
ADMINISTRATIVNI TEHNIK
PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 20.06.97; UPRAVNA ENOTA, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA
INŽENIR STROJNIŠTVA ZA TEHNOLOGIJO
VODJA MONTAŽE; določen čas 12 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Au-tocad; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT, POSKUSNO DELO 60 DNI; do 09.07.97; E 92 - NOVAK - PODJETJE ZA TREŽNJE IN ORG.PROIZV., ULICA V. PREKOMOR.BRIGADE 11, LJUTOMER
EKONOMIST ZA TURIZEM
UČITELJ KUHARSTVA; drugi poklic: tehnik kuharstva; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT, 5 LET DELOVNIH IZKUŠENJ V STROKI; do 20.06.97;
SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI, MLADINSKA ULICA 5, RADENCI
EKONOMIST
KOMERCIALIST; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški
Računalniška
delavnica!
Od 30. 6. do 29. 8.1997
ZA OSNOVNOŠOLCE
OD PONEDELJKA DO PETKA
VSAK DAN OD 9.00 DO 14.00 URE 2 ŠOLSKI URI RAČUNALNIŠKA DELAVNICA - uvod v Internet - osnove računalništva in igrice MALICA, KOPANJE
Cena: 6.500 SIT po osebi Prijave po tel.: 12 28 0, 12 28 10 /l^
ZDfUVlUŠCf MORAVSKE TOPUCE
jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Word, Excel; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: POSKUSNO DELO 3 MESECE,POZNAVANJE DELA Z OSEBNIM RAČUNALNIKOM; do 24.06.97; MIR, MESNA INDUSTRIJA RADGONA D. D., LACKOVA 22, GORNJA RADGONA
UČITELJ RAZREDNEGA POUKA
UČITELJ PODALJŠANEGA BIVANJA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 20.06.97; OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 16, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 24.06.97; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA I, KRANJČEVA UL. 44, LENDAVA - LENDVA
PREDMETNI UČITELJ TELESNE VZGOJE
PREDMETNI UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE; določen čas 12 mes.; jeziki; slovenski jezik - govorno in pisno; do 20.06.97; OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 16, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
DIPLOMIRANI PRAVNIK
DIPL. PRAVNIK; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: PRIPRAVNIK ALI DELAVEC; do 20.06.97; SGP POMGRAD D. D., ŠTEFANA KOVAČA 10, MURSKA SOBOTA
PROFESOR ZA SLOVENSKI JEZIK
KNJIŽNIČAR IN UČITELJ SLOVENSKEGA JEZIKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 24.06.97; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA I, KRANJČEVA UL. 44, LENDAVA - LENDVA
PROFESOR ZA ANGLEŠKI JEZIK
UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 24.06.97; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA I, KRANJČEVA UL. 44, LENDAVA -LENDVA
PROFESOR BIOLOGIJE
UČITELJ BIOLOGIJE; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; do 24.06.97; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA I, KRANJČEVA UL. 44, LENDAVA - LENDVA
AKADEMSKI GLASBENIK PR.ZA KLAVIAT.INST.
UČITELJ NOG IN KLAVIRJA; nedoločen čas; do 24.06.97; GLASBENA ŠOLA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA-LENDVA
UČITELJ ZA HARMONIKO; nedoločen čas; do 24.06.97; GLASBENA ŠOLA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA
UČITELJ HARMONIKE; nedoločen čas; do 24.06.97; GLASBENA ŠOLA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA - LENDVA
UČITELJ KLAVIRJA; nedoločen čas; do 24.06.97; GLASBENA ŠOLA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA
AKADEMSKI GLASBENIK PROFESOR ZA GODALA
UČITELJ KITARE; nedoločen čas; do 24.06.97; GLASBENA ŠOLA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA
UČITELJ VIOLINE; nedoločen čas; do 24.06.97; GLASBENA ŠOLA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA
AKADEMSKI GL.PROF.ZA PIHALA IN TROBILA
UČITELJ TROBENTE; nedoločen čas; do 24.06.97; GLASBENA ŠOLA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA-LENDVA
UČITELJ KLARINETA; nedoločen čas; do 24.06.97; GLASBENA ŠOLA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA
UČITELJ FLAVTE; nedoločen čas; do 24.06.97; GLASBENA ŠOLA, PARTIZANSKA 64, LENDAVA -LENDVA; (*)
Ugodno prodamo TOVORNO VOZILO TAM 130 T 11 B, KESON, letnik 1985, prevoženih 500.000 km, 6381 ccm, 94 KW, dovoljena nosilnost 5800, registriran do 30. 7. 1997, cena po dogovoru.
Možno ugodno posojilo do 4 let.
Vse dodatne informacije po tel. 21 459, možnost ogleda: AVTOBUSNI PROMET MURSKA SOBOTA, d. o. o., Bakovska 29a, 9000 Murska Sobota.
JUGO 45, letnik 1989, vozen, lepo ohranjen, prodam. Tel.: 21 8I8, zvečer, in 72 329. m!3732
KADETTLS, limuzina, letnik 1990, avtomobilska prikolica, 500 kg nosilnosti in računalnik PC 386 s programi in igricami, naprodaj. Tel.: 46 101, zvečer. ml3735
GOLF DIZEL, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 57 8 15. ml3743
JUGO 55 Koral, letnik 1988, opel rekord, 2,0, prodam. Tel.: 55 032. m!3747
BT 50 S, letnik 1992, prodam. Tei.: 51 414. ml3749
TOMOS AVTOMATIK in trajno-žarečo peč prodam. Tel.: 26 595, po 15. uri. m 13763
VW HROŠČ, letnik 1975, neregistriran, vozen, prodam. Tel.: 42 795. ml3767
ZASTAVO 128, letnik 1988. prevoženih 80.000 km, ugodno prodam. Tel.: 53 423, po 17. uri med tednom. ml3768
TOVORNI AVTO MERCEDES, 26-26, prekucnik, letnik 1978, registriran do oktobra. Tel.: 48 048, zvečer. ml3771
HONDO CIVIC, letnik 1990, 1991 ali 1992, 5-vratno, kupijo. Tel.: 23 166. ml3819
GOLF DIESEL, letnik 1989, registriran do maja 1998, prodam Tel.: 48 048, zvečer. ml3772
NISSAN SONY 1,4 LX, letnik 1992, poškodovan, potreben manjšega popravila, zelo ugodno prodam. Tel.: 41 080, popoldan, m 13800
SUZUKI MARUTTI, letnik 1991. prevoženih 41.000 km, kovinske barve, prodam. Tel.: 43 014. ml3803
OPEL KADETT C, letnik 1979, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.. 22 520. ml3802
OSEBNI AVTO, do 15.000 DEM, kupim. Tel.: 23 166. ml3804
živali
NESNICE, mlade jarčice, rjave, novi hisex in nove Štajerke, tik pred ne-stnostjo, opravljena vsa cepljenja,. prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodnih cenah. Na vsakih deset ena zastonj. Naročila sprejemajo gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, Gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 72 146, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, gostilna železen, Bezno-vci, tel.: 49 025, bistro Hubert, Grad, tel.: 53 168, Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044. ml3H7
KRAVE PO IZBIRI in breje telice prodam. Janez Lovrenčec, Filovci 76. ml3730
VISOKO BREJO TELICO, kontrola A, in vino, šmarnico, prodam. Tel.: 48 000. ml3740
PLEMENSKO TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola A, prodajo. Recek, Večeslavci 3, tel.: 57 029. ml374l
PUJSKE prodam. Satahovci 9. ml3742
AKCIJSKA PRODAJA TEŽKIH PURANOV od 6 do 9 kg, očiščeni 450 SIT/kg, živi 299 SIT/kg. Tel.: 062 685 507, Senekovič, Brunšvik
Panasonic L
IHFO SHOP CFNTFR, a* MARIBOR
Maribor, Partizanska 37, tel.: (062) 225 M 531, faks: (062) 225 713
MONTAŽA IN SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV
PRER0K0VAnjE |
PGKLiČiTE 090 4215
B2 B2 B2 B2 B2 B2
Računalniški
V	30.6^-1.!
B2 d.0.0., Slovenska 42. tel/fax: (069) 37-160

h'
»
k KU (i L A S I U	31O
Veščica pri Murski Soboti, tel.. _
VEDEŽEVANJE - TAROT
1 min 1 56 sit NON - STOP
VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA
PAR., s. p. , 156 SIT/min.
BIOENERGETIK JASNOVIDEC IRIDIOLOG ERIK
LJUBEZEN
ZDRAVJE
KARIERA DENAR
RUBIKON
VEDEŽEVANJE
24 UR DNEVNO POKLIČITE ZDAJ I
09042 70
MIN 11S6 SIT
VEDEŽEVANJE - TAROT
Imin 156 sit NON - STOP
22, Rače. ml3750
KRAVE, breje, po izbiri prodam. Tel.: 48 648. ml3758
KRAVO, staro 6 let, brejo 5 mesecev, prodam. Tel:: 47 205. ml3766
KOZE S KOZLIČKI ALI BREZ
NJIH prodam. Tel.: 41 006. m!3788
PUJSKE, okrog 120 kg, in bučno seme, prodam. Partizanska 30, Bakovci. ml3793
TELICO za pripust, kontrola A, prodam. Ernest Kučan, Andrejci 57. ml3801
KOZO, dobro mlekarico, prodam. Tel.: 53 160 ali Motovilci 5. ml3802
SERVICO^
BATNI IH VIJACN[£^
-stroHov"!^ - rezervni deli za j
ze za 4»’" --
NESNICE pred nesnostjo in 13-te-denske, po ceni 330 SIT, lahko naročite po telefonu 82 401. Dostava na dom. m 13812
NESNICE, mlade jarčice, cepljene, hisex, jata reja LJ, rjave, stare 12 tednov, prodam po 400 sit/kos. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml3823
TELICO; 9 mesecev brejo, prodam. Cimerman, Pristava, tel.: 82 191. ml3824
BDB&I MLIM
K
S
DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ 090 44 48
SKRIVNOSTI LJUBEZNI - odzivnik 090 75 1 7
SPROSTI SRCE
IN POZABI
KAVSE
Ugodni dolgoročni krediti z dostopno obrestno mero za fizične in pravne osebe, tel.: 062 300 32 41.
Prodajno - t® tel: 060!


jr«
NA MIRN1^^ damo P^-^orint^iV I kumentacijo^g^’ J/ 22 997 m 27 »
DVOSOBNO’ m2.telef°n'k>; U rjava, juzn ^ul^ stropje,	d
cena!« j	A
21 532'^^ SOB« Z OP Tej..
damV|37a55 /j uri. ml3
DVOSOBNO\e|ef4č
26 335, P°P
DVOlNPO^ritJj^ j v Rakičanu. (I dam- ^«1 STANOVE
dam. Tel-
POČlT^j^^ vod<’vodMum ? delnice^	>
m 13804 na mirni
Prekmurju^ , 33.000 Prekmurju TR^OBNO^d^h M. S°b°Wy> obroke'
TRU G-	I
prodam0’
I
Pl
M 762,61 524. ml3817 J®JŠOHIŠO z gradbeno parce-^WovnjakomvNedelici 14 pro *W.:51349. ml3818
razno
storitve
^AJ 133 prodam. SsFSSK
ISk, 3.’sJno?.sno' 5 m3, Slojne »n nskl za m°čnejši .^ik&^^ilnik ko-2rnjaaij 8? 'n kardanom, za God ’prodam- Alek-6J%13765(iemarci 3, p. Mala
1200 TKM, ali
>G7^
IMt 5^VCENEJŠI
POHIŠTVO ZA SPALNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel.: 24 309, po 19. uri. ml3637
KORUZO V ZRNJU prodam. Tel.: 43 113. ml3733
PEČ ZA PEKO ODOJKA, možnost peke 3 kosov, prodam. Tel.: 81 711. ml3738
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala kovinarske šole v M.Soboti 1983-85, Marjan Luthar, Sebeborci 61. m 13757
TRAKTORSKI SEDEŽ, hidravlični, nov, in prednje uteži za Torpedo Adriatik prodam. Partizanska 30, Bakovci, m 13794
REZILNO ORODJE za stružnice in rezkalne stroje, mikrometre od 0,25 do 175, in čoln Maestral z motorjem Tomos ter motorno črpalko prodam. Tel.: 22 995. ml3797
POHIŠTVO ZA KUHINJO s kuhinjsko napo in hladilnikom prodam. Tel.: 26 113, po 16. uri. ml3799
CERTIFIKATE VPISUJEMO do konca meseca v družbo KBM IN-FOND. Tel.: 41 867 ali 0609 650 913, tudi v soboto in nedeljo, m 13809 VINO - šmarnico, 200 litrov, po ceni 120 SIT/1 liter, prodam. Nedelica 145a, tel.: 72 520. ml3821
Po ugodnih cenah in ob ugodnih plačilnih možnostih naredimo izolacijske in plastične fasade, opravljamo vsa notranja slikopleskarska dela, obnavljamo stare fasade, in izposojamo gradbeni oder. Garancija in 20 let delovnih izkušenj.
Alojz Toplak - obrtnik NOVO! tel : 0609 646 067 GREZNICE iz masivne plastike izdelujemo po želji naročnika od 5 do 50 m3, betoniranje obodov ni potrebno. Ugodna cena, brezplačna dostava. Informacije vsak dan od 6. do 18. ure po tel.: 064 736 478, Rajgelj, Kropa. ml3543
TENDE, SCREENE, LAMELNE ZAVESE IN ALUMINIJASTE ROLETE dobite po konkurenčnih cenah. V zalogi tudi aluminijaste rolete za garažna vrata. Tel.: 061 651 247.ml3614
VODA, VODA, VODA, potrebujete vodnjak? Za GASILSKA DRUŠTVA izdelujejo posebne hidrante za vodo. Imajo v zalogi in izdelujejo rezervne
dele za kombajne Zmaj, Z - 133, Z -142, Z - 166. Pokličite 32 302, hitro, poceni, Zvonko Gomboc, Krog, Ob Ložiču 22. m 13668
ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV, tudi trdnjave (A-trust) in Petrola B po najvišjih cenah. Pridemo na dom in prinesemo denar. Tel.: 062 631 164, od 9. do 20. ure. ml3716 USPEŠNO INŠTRUIRAM nemški jezik za srednje in osnovne šole ter prevajam. Tel.: 27 183. m 13744 STREHE IZDELUJEMO, POPRAVLJAMO, POKRIVAMO. Tesarstvo Drago Flisar, s. p., Vidonci 125, tel.: 51 489. ml3745
MATEMATIKO inštruiram. Tel.: 22 825. ml3756
NOVO - ekspres popravilo čevljev! Mladinska 26, M. Sobota, izbrani kakovostni materiali, konkurenčne cene, se priporočamo! m 13780 ROLETE, aluminijaste, plastične, žaluzije, lamelne zavese, markize, ko-mamike, platnene roloje, izdelujemo, montiramo in servisiramo. Tel.: 21 656. ml3807
Za vse nas bo hitro večer.

^^0^' dvoredni, y‘en' ‘“^ec
N?’ ProdamR J8,0’ odl’čno rk eL:82 393-h.>r lMTPir?dselvenik' Hlj °dam. Te). 136 KS zelo L 062 790 725.
delo
DEKLE ZA DELO V BISTROJU, z možnostjo brezplačenga bivanja, zaposlim. Tel.: 063 881 789. m 13731
NATAKARICO zaposlim. Meric Zdenko, Slomškova 43, M.Sobota, tel.: 23 464. ml3734
NOVOODPRTO GOSTIŠČE takoj zaposli dekle za delo v strežbi. Za hrano in stanovanje je poskrbljeno, 1 ura je 400 SIT. Informacije 063 861 250. m!3739
PONUJAM dodatno delo in zaslužek. Tel. (069) 27 817, po 15. uri. m 13769
PONUJAM DODATNO DELO in zaslužek. Pisne ponudbe: Rumpf Karl, Neudorf 2 a, 8410 Wildon, Avstrija. m 13770
Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Svoje utrujene oči je v 88. letu za vedno zatisnil naš dragi atek, tast, dedek in pradedek
Janko Sovič upokojeni krojaški mojster iz Šalinec
Pogreb je bil lep in dostojanstven. Praznine, ki je za njim ostala, se ne da zapolniti in tako velik obisk na njegovi zadnji poti še enkrat potrjuje čut globokega spoštovanja in hvaležnosti za vse, kar je storil.
Naša posebna zahvala velja zato vsem, ki ste ga v težkih časih bodrili in mu lajšali trpljenje, še posebno dr. P. Kaurinu in dr. I. Kapunu ter višji medicinski sestri Veri Bogdanori in Romani Košar.
Zahvaljujemo se g. župniku za obredno svečanost, gasilcem za zadnji sprevod, pevcem, govornikom, gospodu za odigrano Tišino, pogrebništvu Kampuš ter vsem, ki ste prišli od daleč, darovalcem v dober namen, za cvetje, vence, sveče, vsem, ki ste izrazili sožalje, predvsem pa vsem, ki ste mislili in še mislite nanj.
Kdor v mislih svojih dragih živi, ne umre. Šalinci, 13. 6. 1997 Z žalostjo vsi njegovi
Zaman je bil ves boj, zaman bili so vsi dnevi trpljenja. Bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 62. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, sin, tast, brat in stric
Štefan Škaper
iz Jakobovega naselja 63 v M. Soboti
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornicama za ganljive besede slovesa in godbeniku za odigrano Tišino.
Lepa hvala zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice, patronažnim sestram za pomoč v najtežjih trenutkih in dr. Nadi Šavel - Švagelj za vso pomoč.
Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: žena Angela, hčerka Sonja, sinova Igor in Štefan z družinami, mama, sestri z družinama in drugo sorodstvo
Zaman je bil ves boj, zaman bili so vsi dnevi trpljenja. Bolezen je bila močnejša od življenja.
ZKHNKLK
V 88. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in pradedek
Karel Žekš
iz Prosečke vasi 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, znancem in dobrim sosedom za vso pomoč, vsem, ki so ga tako v velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče, za druge namene, nam pa ustno izrazili sožalje.
Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Hvala tudi pogrebništvu Banfi.
Žalujoči: hčerki Marjana in Kristina z družinama ter sin Teodor z družino iz Kanade, vnuki in pravnuka
^ž^^^adoma^re^htl^biti dobro srce dragemu ’ °Cetp. tastu, staremu očetu, bratu, zetu svaku
Štefanu Langu
'Sij* in “em. ki ste ga v tako velikem številu "^a^oiegovi poslednji poti, darovali vence šopke, V ete maše in v druge namene, nam pa ustno ali
, Pisno izrazili sožalje.	in
^ct$ilv,d°brim sosedom družinam Kuzma, Ho Whln Rezki B™men, ki so nam v prvih najtežjih Sla MStali ob strani in nesebično pomaga i.
kolektiva Šinko, delavcem z me nega , V1in Kuzma ter podjetju IBA iz Maribora. V U’ pevcem in pogrebništvu Banfi za p g Moliti v v obred' 4l/°Ci. > VRnV«
X
V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 23. junij, ko mineva leto žalosti, ko se je za vedno ustavilo tvoje plemenito srce, dragi mož, oče, tast in dedek . Ignac Denša
' Se ga *z Gomilice 29
dobro mislijo spominjate, postojite ob grobu in prižigate sveče.
’ni žalosti vsi tvoji
V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
■24. junija mineva pet let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
Franc Rogan
iz Matjaševec
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Vsem, ki so naši dragi mami, hčerki in sestri
Brigiti Valner
finančno al kako drugače pomagali, jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa v najtežjih trenutkih dali čutiti, da nismo sami, se iskreno zahvaljujemo.
Posebej se zahvaljujemo za pomoč njeni spremljevalki Petri v Londonu, slovenskemu veleposlaništvu v Londonu in letalskemu prevozniku Adrii Airways, gospodoma župnikoma za ganljivi obred, pevcem za odpete žalostinke ter sosedom za nesebično pomoč.
Žalujoči svojci
Po dolgi in težki bolezni nas je v 88. letu starosti za vedno zapustil naš dragi oče in dedek
Aleksander
Kardoš
iz Lucove
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, darovali cvetje, sveče in za dobre namene.
Hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Hvala gasilcem iz Lucove ter sektorju gasilcev iz okolice. Iskrena hvala tudi govorniku Belcu in vsem, ki ste mu pomagali med boleznijo.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. Tvoj večni grob rože zdaj krasijo in sveče tebi v spomin gorijo.
N SPOMIN
20. junija mineva leto žalosti, odkar nas je mnogo prerano zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in dedi
Štefan Lebar
iz Turnišča
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Z lepimi spomini nate vsi, ki te pogrešamo
38
»6
V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truda si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Anton Sraka
iz Melinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Jurič.
Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
Za vedno je v 83. letu zatisnil svoje trudne oči naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Jožef Rožman
iz Kokorič 15
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter g. Ostrcu za poslovilne besede.
V tihi žalosti žena Ana, otroci z družinami, vnuki in pravnuki
Že leto dni te zemlja krije, v grobu tihem mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
21. junija bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama in sestra
Marija Krpič
iz Gornjih Slaveč
Hvala vsem, ki se je še spominjate in postojite ob njenem grobu.
Žalujoči vsi njeni
Življenje je samo eno kratko potovanje -zato srečno in na svidenje.
ZAHVALA
12. junija nas je v 61. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedi, tast in brat
Štefan Činč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala krajevnim skupnostim. Občini Beltinci in Gimnaziji M. Sobota za darovana sredstva v dobrodelne namene.
Hvala duhovnikoma, pevcem, govorniku in pogrebništvu Jurič. Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice za pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem skupaj še enkrat - hvala!
Žalujoči vsi njegovi
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok, za vedno nam ostaja.
ZMANMA
V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek
Ignac Cigan
iz Dolnje Bistrice 47
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, nam pa ustno izrazili sožalje.
Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za ganljive besede ter za odigrano Tišino.
Žalujoči: žena Matilda ter hčerki Marija in Vida Z družinama
Zaman je bil ves boj, zaman bili so vsi dnevi trpljenja. Bolezen je bila močnejša od življenja.
TARNALA
V 74. letu nas je zapustil naš dragi mož, brat in stric
Jurij Zver
iz Lipe 62
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge namene. Hvala g. župniku za obisk pri bolniški postelji in g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za ganljive besede slovesa.
Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: žena Magda, brata Jože in Matija, sestri Ana in Marija ter drugo sorodstvo
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje.
Nam ostala je praznina in velika bolečina.
Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in grenko spoznanje, da te nazaj več ne bo, ker za vedno vzel si slovo.
Spočij si utrujene dlani, za vse, še enkrat, hvala ti.
Karel Korpič
iz Budinec 1920-1997 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dobrega, skrbnega moža, očeta, tasta in ljubečega dedija se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, dr. Kiršnerju, g. Hriberniku za lep pogrebni obred, gasilcem, g. Škerlaku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, sorodnikom in vsem drugim za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi pogrebništvu Banfi.
Žalujoči: žena Ana, hčerka Ana, sin Štefan z Ženo Kristino, vnukinji Marjanca in Renata ter drugo sorodstvo
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
V 46. letu nas je zapustila naša draga žena in mama
Barbara Škrban
iz Mostja 53
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli iskreno sožalje, darovali vence, sveče in za dobrodelne namene ter jo pospremili na zadnjo pot.
Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsi njeni najdražji
Jelka, zakaj?
ZAHVALA
Ob smrti drage hčerke, žene in sestre
Jelke Slavic
iz Lipovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Pr'Jate&j znancem in sovaščanom, ki ste nam v najtežjih trenuIB ob strani in jo v tako velikem številu pospremili k vecn počitku.
Hvala za darovane svete maše, za cvetje, sveče, za 111 in druge dobrodelne namene ter za izrečena :
Hvala Onkološkemu inštitutu Ljubljana in kifufške oddelku bolnišnice v Murski Soboti.
Posebna zahvala velja dr. Zelko - Peterkovi, patr0”3^ medicinskim sestram, ki soji lajšali bolečine na d o® kaplanu za pogreni obred, g. Tivadarju za besede slov pevcem za odpete žalostinke.
Hvala kolektivu Pokojninsko-invalidskega zavoda v Lju francoski ambasadi in vsem, ki jo boste ohranili v sp
l
P'
n
Vsi njeni
v spominn Minilo je boleče in za odkar nas je za vedno z p ( mož, oče, tast, dedi m
Mihael F^ [
iz Gornjih Črn«3
Ostali smo sami, a v srcu si vedno z nami- Hvala I
smo prejeli od tebe.
Naš dom je prazen in otožen, odkar tebe v njem v^11 nam boš v spominu do konca naših dm-
Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala-
Tvoji najdražji
Dedi, zelo te pogrešamo!
vnuki Denis, David, Evelina in Ekna
Še danes ne moremo vetje I in razumeti tvoje prehitre J' odkar več kot eno leto v Sr l Naše solze in žalost te ne j a v naših srcih boš živela v AlM Ni več bolečin in trpljenj0 dela.	. .M
V domu našem je praznin ■	Ij
Dobrota tvojih pridnih to nikdar ne bo pozabljena-
. ,	V SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 12. junij 1™ leto žalosti, odkar nas je nepričakovano za ve naša draga žena, mama i
Ema Kuzmič
iz Vadarec ..(eoi’ Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo pos™^. grobu, prinašate cvetje in prižigaj
Žalujoči mož in hčerka z drMJ^
Življenje tone v noč, le žarek upanja si išče pol ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spot1^11' Usojeno ti ni bilo živeti, zakaj, zakaj ne moreva razu011
V SPOMIN
Jelki Slavic
iz Lipovec Filovci, 7. 6. 1997
2 ljubeznijo Micka in L0^
39



j|j i«»
J
KMETIJSTVO ČRNCI, p. o., v stečaju Črnci 2, grad, 9253 Apače
razpisuje JAVNO DRAŽBO
Za Prodajo nepremičnin - poslovnih objektov s pripadajočimi stavbnimi zemljišči, kmetijske mehanizacije in opreme
iz sredstev stečajnega dolžnika. ' klovni objekti s pripadajočimi stavbnimi ‘Wči:
niF?rma v Lutverc/h
sj,!. J.xv Lutvercih, masivno armirano betonsko i betonsko skladišče, talna tehtnica, stari I Z>>nt®nski«, črpališče vode, vse stoječe na
. . st. 620, k. o. Lutverci, vpisano v vi. št. 1 56
■X veterinarska postaja in delavnica ter upra-ti 9radba, stoječa na pare. št. 552, k. o. Lutver-stfe n°vvl. št. 28 iste k. o., gnojna jama, i sj|LCa.naPare. št. 623/5, k. o. Lutverci, betonski I w 'Stoječi na pare. št. 619, k. o. Lutverci, oboje C,0''vi,št. 156 iste k. o., zemljišče pare. št. 1 krilca naraV'cesta’ 'n Parc- št. 616/5, v naravi
iz prejšnjega odstavka pripada še UtverNan°stavbno zemljišče parc. št. 620, k. o. Mn 7pisano v vi. št. 156 iste k. o. s skupno j 0 23.655 m2.
1.2 p Okopaj izklicna cena 59,448.519,20 SIT.
^j^vŽ/hlavi
1'iranoh’, kcionalni objekt, odprto montažno ar-1 k °nsko skladišče, vse stoječe na parc. št.
k Sfaptinci, silosi, stoječi na parc. št S^Ptinci, in talna tehtnica za tehtanje
^^anaparc. št. 791, k. o. Slaptinci, vse < št. 298 iste k. o.
Scionai 'Om 'z Prejšnjega odstavka pripada se Nezazidano stavbno zemljišče pare. J 791 in 789/1 s skupno površino
II	kMcna cena 36,198.494.00 SIT.
I i	na lokaciji Podgorje Vizjak
llstoieče na pare. št. 381/2, št. 3 iste k. o., s površi-| %. n dvoriščem na isti pare. št. s površino ||	^klicna cena 1,416.355,20 SIT.
I *cj Sovedo na lokaciji Drobtinci - St0‘ hlevov za govedo, gnojne I J?6naDar ln.tehtoice za tehtanje živine, vse l^nalnen	k. o. Drobtinci, s površino
■ii šj ,ot3iekta 9 m2 in dvorišča 98 m2, ■ &>Vršjn. t lste k- o., pare. št. 313/2 iste k. Unkcionalnega objekta 490 m2 in It 3i 1pisano v vi. št. 30 iste k. o., |Xn2-tO4Z? s Površino gospodarskega po-■ '%0 P2 ln dvorišča 10.033 m2, pare. st. In° funkcionalnega objekta 1.769
m2 in pare. št. 311/10 s površino funkcionalnega objekta 1.060 m2, vse k. o. Drobtinci, vpisano, v vi. št. 35 iste k. o., celotna kvadratura 16.013 m2.
Skupna izklicna cena 49,903.556,00 SIT.
7.5.	Kmetijsko zemljišče ■ njiva, pare. št. 88/5, k. o. Črnci, ležeče ob asfaltni cesti, po prostorskih planih predvideno za gradnjo, skupne površine 9,39 ara.
Skupna izklicna cena 1,071.670,00 SIT.
1.6.	Hlevi za govedo v Žepovcih
Sklenjena celota kompleksa, pare. št. 11 /1, k. o. Žepovci, s površino gospodarskega poslopja 1.325 m2 in dvorišča s površino 5.991 m2, celotna kvadratura 7.244 m2, vpisano v vi. št. 384, k. o. Žepovci.
Skupna izklicna cena 9,194.060,80 SIT.
1.7.	Hlevi telečnjaki na lokaciji Črnci
Hlevi telečnjaki in kokošji hlev, vse stoječe na pare. št. 107/3, k. o. Črnci, s površino gospodarskega poslopja 1.730 m2 in dvorišča s površino 3.541 m2, celotna kvadratura 5.271 m2, vpisano v vi. št. 39, k. o. Črnci.
Skupna izklicna cena 6,824.606,40 SIT.
1.8.	Hlev za teleta v Črncih
Stoji na pare. št. 114/2, k. o. Črnci, s površino 450 m2, vpisano v vi. št. 39 iste k. o.
Skupna izklicna cena 1,236.240,00 SIT.
1.9.	Skladišče Lutverci
Gospodarsko poslopje, stoječe na pare. št. 194/9, k. o. Lutverci, vpisano v vi. št. 202 iste k. o.
Skupna izklicna cena 1,285.632,00 SIT.
1.10.	Odprto skladišče v Vidmu
Odprto skladišče, stoječe na pare. št. 194/9, k. o. Jamna, s površino gospodarskega poslopja 257 m2 in površino dvorišča 2.464 m2, celotna kvadratura 2.721 m2, vpisano v vi. št. 202, k. o. Jamna.
Skupna izklicna cena 1,866.576,00 SIT.
1.11.	Črnci mlin
Mlin, stoječ na parc.^t. 131/5, k. o. Črnci, gospodarsko poslopje s površino 3.322 m2 in paro. št. 131/4, s površino travnika 2.820 m2, vse iste k. o., vse vpisa-novvl. št. 42 iste k. o., in pare. št. 131/7, funkcionalni objekt s površino 735 m2 in pare. št. 132/3, funkcionalni objekt s površino 104 m2, vse k. o. Črnci, vpisano vvl. št. 407 iste k. o., celotna kvadratura 7.026 m2.
Skupna izklicna cena 7,582.435,20 SIT.
1.12.	Zidani skedenj Vinčec v Črncih
Skedenj, stoječ na pare. št. 42/10, k. o. Črnci, s površino gospodarskega poslopja 262 m2 in pare. št. 42/ 7 iste k. o. s površino sadovnjaka 1.069 m2, celotna kvadratura 1.331 m2, vpisano v vi. št. 55 iste k. o.
Skupna izklicna cena 1,131.859,20 SIT.
ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE.
lrri Kolletnigg
H 0SreckY*advedeih
' ^ikolaiplatz I
„ 2 69; faks: 2684
PRESELILI SE BOMO - IZ AVSTRIJSKE RADGONE V CMUREK/MURECK!


g VSE!!!
Demo-
ODPRL BOM SVOJO
ZAVAROVALNICA MARBOR d.d. 2507 MARIBOR, Cankarjeva 3, tel.: 062/224-111
ZXofj z°§ice
ks X""
199,- ATS
-set 33,-ATS
lis j	299,-ATS
ek2eod 99,-ATS
OBIŠČITE NAS V TRGOVINI AVSTRIJSKI RADGONI ZENTRASPORT
JOACHIM KOLLETNIGG
V devizah, če za tolarje dobite več?
od zneske v DEM Prodate p° srednjem tečaju Banke dni do enega leta In en dan, po fiksni obrestni meri z
* Va 0 ugodne: od 3,7% do 6,0%, odvisno od dobe vezave. Po zap
1)0 banka prodala DEM po srednjem tečaju Banke Sloven je.
Podrobnejše informacije lahko dobite v vseh Poslovainicah
SKB banke ali pa pokličite Zeleni telefon 080
Za Danes. In za Jutri.
I
1.13.	Hlev za govedo v Apačah
Hlev s pripadajočim zemljiščem, vse pare. št. 531/1 k. o., 600/1 in 603/1, vpisano v vi. št. 78, pare. št. 532/ 1, vpisanovvl. št. 222, in pare. št. 601, vpisanavvl. št. 308, vse k. o. Apače, s skupno kvadraturo 4.581 m2.
Skupna izklicna cena 9,023.580,00 SIT.
II. Kmetijski stroji in oprema
Zap. štev. Naziv		Invent. štev.	Leto izdelave	Izklicna cena-SIT
01.	Stroj za rezanje bal T-12 GADY W0LV0	1364	1994	500.000,00
02.	Plug, štiribrazdni	0075	1977	30.000,00
03.	Plug 5/6 IMT	0393	1983	. 30.000,00
04.	Traktor IMT 5200	0137	1982	450.000,00
05.	Kombajn ZMAJ 170	0646	1986	500.00,00
06.	Kombajn za skladkorno peso AT-64	0186	1982	280.000,00
07.	Kombajn ZMAJ 162 z adapterjem št. 1289	0586	1983	200.000,00
08.	Žlica za nakladanje sladkorne pese	1153	1986	30.000,00
09.	Kombajn ZMAJ 170, žitni, s koruznim			
	»bedrom« št. 961	0888	1987	700.000,00
10.	Kombajn ZMAJ 162	0664	1985	500.000,00
11.	Traktor IMT 5200 (motor)	1286	1983	200.000,00
12.	Sejalnica, 6-redna, OLT	0550	1983	114.000,00
13.	Škropilnica Agromehanika, 600 I	0688	1988	41.000,00
14.	Visokotlačni čistilec Pulitecno	1350	1993	106.000,00
III. Pisarniška oprema in pohištvo v Lutvercih				
Zap.	Naziv	Invent.	Leto	Izklicna
štev.		štev.	izdelave	cena-SIT
01. 02.	Podstavni in viseči element Podstavni kuhinjski element s pom. koritom	718, 719, 720, 721, 722 734	1986 1985	31.200,00 9.600,00
03.	Termoakumulacijska peč, 2,5 KW	711	1986	5.600,00
04.	Termoakumulacijska peč	386	1979	3.200,00
IV. Pohištvo in pisarniška oprema v Stogovcih				
Zap.	Naziv	Invent.	Leto	Izklicna
štev.		štev.	izdelave	cena - SIT
01.	Podstavni in viseči kuh. element	1353	1992	37.600,00
02.	Pisalna miza	667	1987	1.600,00
V. Druga oprema
Pisalne mize, stoli, termoakumulacijske peči, pisarniške omare, registrske omare in drugo.
Vrsta posameznega kosa opreme, njegova inventarska številka in število kosov je razvidno iz seznama, ki je na sedežu stečajnega dolžnika, sestavni del katerega je tudi ocenjena vrednost, ki hkrati predstavlja izklicno ceno in je osnova za obračun varščine. Vsak kos pisarniške opreme bo posamično na javni dražbi.
VI. Rezervni deli
Z VARNIMI KORAKI DO SVOJEGA ZAKLADA


(JANKO MAGDIČ - SAMOSTOJNI VINOGRADNIK)
Zap. št.
01.
02.
03.
04.
05.
06.
07.
08.
Naziv
Za kombajn ZMAJ
Za kombajn CLAAS
Za TG 100
Za RD 130-600 B
Za pluge
Za traktor IMT 5200
Za trosilec gnoja TH - G
Za krožne brane OLT
Vrsta rezervnih delov za navedene kmetijske stroje z inventarskimi številkami, številom kosov in ocenjeno vrednostjo, ki je tudi izklicna cena, je razvidna s seznama na sedežu stečajnega dolžnika in je osnova za plačilo varščine, s tem da bo vsak rezervni del na dražbi posamično.
VII. Datum, kraj in dražbeni pogoji
Javna dražba za vse razpisane nepremičnine in premične stvari stečajnega dolžnika bo v ponedeljek, 30. junija 1997, ob 12. uri v sobi štev. 12 Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Premične stvari bodo prodajane po načelu videno-kupljeno. Kasnejših reklamacij glede stvarnih napak se kasneje ne bo upoštevalo.
Dražitelji morajo pred javno dražbo predložiti potrdilo o vplačani
- 10-odstotni varščini za nepremičnine in vse premične stvari, katerih izklicna cena je nad 100.000,00 SIT;
- 30-odstotni varščini za vse premične stvari, katerih izklicna cena je od 50.001,00 do vključno 100.000,00 SIT;
- 50-odstotni varščini za vse premične stvari, katerih izklicna cena je do vključno 50.000,00 SIT.
Varščino je treba vplačati na žiroračun Kmetijstva Črnci, p. o., vstečaju štev. 51910-690-10703 do začetka javne dražbe. Pri plačilu se sklicujte na zaporedno številko iz tega razpisa. Vplačilo varščine v gotovini je mogoče pri blagajni podjetja najkasneje do 27. junija 1997 do 14. ure. Vplačilo varščine pred dražbo ni mogoče.
Vplačana varščina se poračuna pri plačilu kupnine, dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se vrne najkasneje do 11. 7. 1997. Kupci postanejo lastniki kupljenih stvari po plačilu celotne kupnine. Prometni davek in morebitne druge stroške nakupa plača kupec. S kupci nepremičnin in premičnin, ki so predmet registracije, bo sklenjena pisna pogodba v 30 dneh po končani javni dražbi, kupci preostalih premičnin pa lahko prevzamejo kupljene stvari najkasneje do srede, 2. julija 1997, vendar po plačilu kupnine, s tem da morajo sami poskrbeti za odvoz kupljenih stvari. Kupci nepremičnin morajo plačati kupnino v 15 dneh po podpisu pogodbe, sicer se dražba glede njih razveljavi, varščina pa pripade stečajnemu dolžniku.
Ogled nepremičnega premoženja je mogoč od objave tega razpisa dalje po poprejšnjem dogovoru s kontaktno osebo, ga. Marijo Kolovrat, premičnih stvari pav petek, 27. 6. 1997, od 8. do 14. ure in v soboto, 28. 6. 1997, od 8. do 12. ure na farmi v Stogovcih oz. tam, kjer so.
VEČ KOT EN RAZLOG ZAKAJ SKLENITI ZLATO NALOŽBO PRI ZAVAROVALNICI MARIBOR
1 Zuv.irovnlnuM Mantnn- je .-unesi vu zavarovalna družba ki ji upravičeni .-.lupa večina slovenskih življenjskih
2 Z ZLATO NALOŽBO v.iroujetr in ste hkrutj tudi življenjsko zavarovani!
3 Z ZLATO NALOŽBO ste udeleženi pn dobičku zavarovanja, ki vam ga Zavarovalnica Maribor izplača po preteku zavarovalne dobe skupaj z zavarovalno vsoto!
4 Pn ZLATI NALOŽBI lahko po preteku zavarovalne dobe sami izberete obliko izplačila: ah rentno, kot dodatek k pokojnini ah v enkratnem znesku'
5.	ZLATO NALOŽBO lahko sklenete za dobo po svoji želji (od 5 do 25 let), za vsoto, ki vam najbolj ustreza, v tolarjih ah z devizno klavzulo!
6.	V ZLATO NALOŽBO lahko vključite dodatno nezgodno zavarovanje!
7.	Pri ZLATI NALOŽBI sami izberete način plačila: mesečno, kvartalno. polletno ali letno!
8 Zavarovanki ZLATE NALOŽBE ob rojstvu otroka Zavarovalnica Manbor podari vsoto za opremo novorojenčka!
IN ŠE NOVOST V SLOVENSKI PONUDBI ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ
9.Ob hujši bolezni si lahko z ZLATO NALOŽBO zagotovite predčasno izplačilo dela zavarovalne vsote!
ZLATA NALOŽBA je vaša pot do zaklada, saj življenje m pravljica!
VINOTEKO
brezplačna telefonska številka
OSO - 19 - 20
Zadnja stran
PUŠČA - Na Pušči pri  'Murski Soboti imajo že 35 let vrtec, ki ga obiskujejo predvsem otroci Romov. Medtem ko so sprva tako starši kot otroci čutili odpor do te ustanove, je že lep čas drugače: otroci z veseljem prihajajo v varstvo in tudi na vzgojo. Tačas imajo dva oddelka: v enem je 17 odtrok, starih od treh do pet let, v drugem pa 12 otrok, starih od pet do sedem let. Vrtec je odprt od 7.30 do 13.30 in je brezplačen. Pogovorna jezika sta slovenščina in romščina. Geslo vrtca je: utrjevanje prijateljstva, priprave na majhne pozornosti, medsebojno spodbujanje in spoštovanje ter delitev sreče. (J. Ž.) ----- GRABONOŠ - Tudi v kra------ jih v svetu ob Muri ne grade le zidanih hiš, ampak tudi
montažne iz lesa, denimo iz programa Marlesa. V Grabonošu pa taka (lesena) hiša stoji že 47 let! Leta 1950 jo je dal postaviti Franc Kraševec. Njegova hčerka Ivana nam je povedala, da je bil oče prisiljen zgraditi tako hišo, saj je prejšnja (»cimpra-na«) zgorela. Za leseno se je odločil, čeprav je bil premožnejši, ker zasebiki takrat niso mogli kupiti opeke, saj so opekarne morale prodajati opeko predvsem za gradnjo zadružnih domov. Leseno hišo je zgradil tesarski mojster Janez Žižek z Okoslavskega Vrha. Od drugih lesenih se grabonoška hiša loči, ker bruna niso postavljena druga na drugo (torej vodoravno), ampak druga ob drugo, torej pokonci. (L. Kr.)
V Domajincih nov most
Leseni most čez Ledavo pri Domajincih, ki so ga zgradili 1948. leta, ni dolgo vzdržal in treba je bilo zgraditi novega; a kaj, ko pa je bil tudi tisti iz 1985. leta le iz lesa. Dolgoročna rešitev je seveda betonski most. Pred časom so ga le začeli graditi, zgradili in v nedeljo je napočil težko pričakovani dan, ko so ga uradno odprli. Na slovesnosti se je zbrala množica ljudi z obeh »bregov«, prišli pa so seveda tudi ugledni gostje. Trak sta prerazala župan občine Cankova - Tišina Alojz Flegar in predsednik vaškega odbora Anton Geder, blagoslovil pa ga je cankovski župnik Anton Fakin. Ob otvoritvi mostu so pripravili bogat kulturni in zabavni program p KUHAR
Na rekreativno-športnem in družabnem srečanju obolelih za multiplo sklerozo, ki je bilo v Mariboru, so sodelovali tudi Pomurci, in sicer s štirimi ekipami v balinanju in metanju pikada in bili dokaj uspešni. Po štirih tekmah v
Med posamezniki se je v igranju pikada Milan Gjer-keš iz Murske Sobote uvrstil na peto mesto.
Fotografija: F. Matko
Po vloženem pro® škemu mestnem se podpira samo J, frastrukture v m j.
Ijih, kjer kraljuje!0 P LDS-a, so sve > županu ToncuS«^ lermu, da v pr« bi za mestne cetrt^ cev. Pred 9ra^ Lj^lli ra obvezno p J iško^ specializirano de ; bo, vkatenjeglanovanOl družabnik, im progi. Trase se zeK
****
predtekmovanju so člani prve ekipe Murske Sobote osvojili pokal za prvo mesto. Druga ekipa Murske Sobote se je uvrstila na peto mesto, druga ekipa Gornje Radgone pa na sedmo. Je pa bila zato ista ekipa Gornje Radgone uspešnejša v ekipnem delu metanja pikada: zasedla je prvo mesto.
125 let Vinorejskega društva Ljutomer
S taifeij® dl® wlwsfcfflii
Praznovanje bodo sklenili konec tega tedna z osrednjo slovesnostjo na hipodromu
Predsednik nP^jl kluba Mure M« Velika loža bo predstavil svoj knjižni prvenei Murina pot rep slovenskeS | ****
SPREJEM ODLIČNJAKOV IN USPEŠNIH - Osemletke I, II in III M. Sobota ter Bakovci je končalo v tem šolskem letu 282 učencev. Med njimi jih je bilo 48 vseh osem let odličnih, večina med njimi pa se je izkazala tudi na raznih tekmovanjih. Župan Mestne občine M. Sobota Anton Slavic je poleg njih povabil na sprejem še okrog 20 drugih uspešnih učencev, vsem čestital in jim podelil knjižne nagrade. Med posamezniki so še posebno pohvalili Sama Ratnika, učenca OŠ II M. Sobota, ki je poleg odličnega uspeha osvojil tudi zlato Vegovo in
Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer, ki nadaljuje tradicijo Vinorejskega društva Ljutomer, praznuje letos pomembno obletnico - 125 let svojega delovanja. Ta visoki jubilej bodo zaznamovali konec tega tedna s številnimi prireditvami, ki se bodo končale z osrednjo slovesnostjo, ki bo to soboto na ljutomerskem hipodromu. Nekaj prireditev, povezanih s praznovanjem visoke obletnice, se je doslej že zvrstilo, jutri (v petek) ob 19.30 pa bodo v galeriji Anteja Trstenjaka v Domu kulture v Ljutomeru odprli etnografsko razstavo, ki so jo pripravili skupaj s pokrajinskim arhivom iz Maribora. Na razstavi bodo prikazali pripomočke, ki so jih nekoč uporabljali pri svojem delu vinogradniki in kletarji, prav tako pa bo razstavljena tudi literatura s tega območja.
Osrednja slovesnost ob praznovanju 125-letnice Vinorejskega društva Ljutomer se bo začela v (soboto malo po 10. uri, ko bodo na železniški postaji s pihalno godbo sprejeli goste, ki se bodo na prireditev pripeljali z muzejskim vlakom. Gostje bodo od tam odšli pred mestno hišo in nato na hipodrom, spotoma pa se bodo ustavili še pri nekaterih spominskih zanamenjih. Slovesni del prireditve se bo začel ob 14. uri z nagovori in razvitjem društvenega prapora, ob tej priložnosti pa bo župan ljutomerske občine Ludvik Bratuša od mariborskega župana Alojza Križmana prevzel cepič najstarejše trte na svetu, ki raste na mariborskem Lentu. To trto bodo še isti
dan zasadili v Železnih Dverih. Slovesnost na hipodromu bodo popestrile domače kulturne in folklorne skupine, prikazali pa bodo tudi kasaške dirke in vožnjo oldtimerjev. Prireditve bodo s svojo navzočnostjo obogatili vitezi evropskega reda vina z veliko damo, prof. Danico Šikovec, rojakinjo iz Grab, ki so jo tudi predlagali za častno občanko ljutomerske občine, poleg pa bosta tudi vinski princeski.
Ob praznovanju 125-letnice svojega delovanja so izdali tudi Zbornik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Ljutomer, v katerem s svojimi prispevki sodelujejo poznavalci in strokovnjaki s tega področja.
LUDVIK KOVAČ
Cankarjevo priznanje ter prav tako zlato priznanje skupaj z zgodovinskim krožkom na šoli. (J. G.)	Fotografija: N. J.
FIAT PUNTO NA VAŠEM GRUNTU!
Moja domača banka ■■■■■■■■■■■■■■■■■■
/O Pomurska banka d.d.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Murska Sobota
Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 17.6.1997. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 17. 6. 1997 od OO. ure dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	1OO	1.289,7348	1.255,00	1.279,00
Francija	100	2.688,8385	2.593,10	2.671,20
Nemčija	100	9.076,2480	8.830,00	9.005,00
Italija	100	9,0241	8,79	9,15
Švica	100	10.896,9433	10.548,60	10.866,30
ZDA	1	157,2460	151,40	155,20
Cenjene komitente in prebivalce občin Črenšovci in Odranci
vljudno vabimo na otvoritev novih prostorov LB Pomurske banke, ekspoziture Črenšovci,
ki bo v petek, 20. junija 1997, ob 12. uri. Nadaljujemo tradicijo varne in zanesljive domače banke s številnimi in privlačnimi oblikami varčevanja ter ugodno ponudbo posojil!
VESTNIK
in LAJTeR
NAGRAJUJETA ZVESTOBO IN NOVE NAROČNIKE
Da prekmuis e zares da n®KSaletdj pokazalo v ca «1 ških srednjeso1 kratska mladma: ^1 nase, jo ob uradniki, torni ^11 visijo«, Pr|Pr ■ LOnjs M na Vidoviče । tjl Ijani v Velik'P J|| cijanibi|alZp5 kajti la pogoje za k vlinjekovega (ja||8f® ki je na zur P P deža market podjetja. Za 5^11 odločili, kerj^j likopolanskes
gledam Po otvoritvi kb ravskih Top lotske hišic® vcih. Nate Milan Kuca" / L temsenisusi Ib
**** Jll
Čiri! Puck°ripA ’i|mega nam koncn « I
I
usodi ri«	]■
NAROČILNICA
Danes objavljamo sličico številka 3. Zalepite jo v ustrezen prostor v 23. številki Vest-
nika. Potem ko bomo objavili še četrto sličico junijske nagrade, pa le spet pošljite dopisnice s prilepljenimi vsemi štirimi deli fotografije in upajte, da bo žreb tokrat nagrado namenil vam. Če pa v mesečnih žrebanjih ne boste imeli sreče, utegnete zadeti celo super nagrado: fiat punto, ki bo tako z malo sreče pristal na vašem gruntu. Dopisnice, ki niso izžrebane, namreč shranjujemo za žrebanje avta. Ne pošiljajte posameznih sličič!
NAROČAM VESTNIK
Ime in priimek:_____________
Ulica:______________________
Kraj:___________________•___
Pošta:______________________
Podpis:_____________________
Gasilsko
stavo ^osi^i^l presahb^ils^T " godbi&Ky , vanje le K|uP I | ker njego = I tevan Prl	I
dni '^ajidS( volilni0 .grjA j. / vsko W P^vasi’h gorički * daim3^^^ #1
nika svol 1 pr<A'c •.
kot vSa' J |