Tedenske novice. Odstavitev žerjavovih hlapcev. Žerjav je v Sloveniji doigral, doigrali so pa ludi njegovi hlapci in so že — šli. Nova vlada je našla v ministrskih oddelkih Pribičevcev vse polno nezakonitosli in začela je čistiti. V Sloveniji so odstavljeni mariborski veliki župan dr. Pirkmajer, ljubljanski veliki župan Baltič, gerent ljubljanske meslne občine Krejči, na mesto prvega pa pride začasno dr. Vodopivec, na mesto drugega prejšnji veliki župan, gerent Ljubljane je pa njen prejšnji postavni in izvoljeni župan dr. Perič. Ovržena so tudi žerjavska imenovanja šolskih nadzornikov. Duhovniške spremembe. Namešeeni so gg. novomašniki: Anton Ravšl v Črno na Koroškem, Miroslav Štruc v Gušianj na Koroškem, Fr. Babšek v Črešnjevec, Fr. Skale za 4. kaplana v Trbovlje, Alojz Oovirk v Ljufbno, Anton Čater v Kamnico pii Mariboru, Herman Ferdinand v Dobrovnik, Ivan Jerič v Ljutomer, Ivan Kodrič k Mariji Snežni na Velki. — Premeščeni bo gospodje: Anton Peršuh od Sv. Ane na Krembergu na Pako, Rud. Kociper iz Pake na Ponikvo, Ignac Mulej iz Črne v Vitanie, Josip Šketa iz Trbovelj v Vojnik kot 2. kaplan, Marko Škofič iz Črešnjevca v Kapelo, Josip Pretnar iz Pilštanja k Sv. Martinu pri Slovenjgradcu, Franc Kren u Laporja v Pilštanj, Martin Avšič iz Mozirja k Sv. Jakobu v Slov. gor., Anton Bratkovič od Sv. Ruperta v Slov. gor. k Sv. Barbari, Anton Čirič, pomožni duhovnik pri Sv. Barbari pri Mariboru v Gorinjo Lendavo, Matija Zadravec iz Ljutomera v Črensovec, Štefan Varga iz Gornje Lendave v Beltince, Jožef Hauko iz Črenšovca v Mursko Soboto, Simon Koinik ,iz Prevalj v Staritrg, Jakob Rabuza, provizor v Jurkloštru, k Sv. Ani na Krembergu, Ferdinand Pohrašky iz Staregatrga k Sv. Rupertu v Slov. gor., Joslp Petro vič iz Vitanja k Sv. Juriju v Slov. gor., Anton Oblak iz Guštanja v Mozirje, Anton Radanovič v Trbovlje, kaplan istotam, Fr. Glavnik iz Kapele pri Radencih v Laporje, Josip Rehar iz Št. Jurija v SLov. gor. v Dramlje, Josip Tivadar, eksposit v Artiče. Novi naši župani. Za župana v ofečini Bučečovci na Murskem polju je bil izvoljen g. Domanjko st.. V Črešnjevcih pri Radgoni Fr. Šante, v Policah J. Rožman, v Zbigovcih A. Mulec, v Ivanjševcih Janez Trstenjak, v Kiištovcih Franc Belec, v Grlavi Marlin Makovec, na Cvenu Franc Slavič, v Starinovivasi Jakob Štuhec, v Lokavcih Matjaž Vaupotič, v Ključarovcih Alojzij Žnidarič, na Ponikvi ob juž. žel. Franjo Žličar. Vsi so pristaši naše stranke. Tudi svetovalci so somišljeniki SLS. Mariborske novice. Poročilo o sestavi nove vlade je bilo v Mariboru spTejeto z velikim navdušenjem. Potrti sa samo nekateri dr. Žerjavovi ljubljenčki, orjunci in radikalni advokat dr. Ravnik. Dr. Ravmik je rodom iz Koroške in se je pri zadnjih skupščinskih volitvah radi Ikoritarsfva prekrstil v radikala. Ta dr. Ravnik se je te dni mudil v Beogradu, prisostvoval sejam glavnega odbora radikalne stranke in tamkaj govoril v irnenu mariborskib radikalov. Ta mož je v svojem govoru Slovence, našo stranko in slovensko duhovščino grše in surovejše napadal in denunciral nego dr. Žerjav. Dr. Ravnik je mamreč upal, da bo Pašič ostal predsednik vlade in se mu hotel s klečeplazenjem in ovaduštvom prikupiti. No, hvala Bogu, prišlo je drugače in dr. Ravnik lahko sedaj premišljuje, kaj je napravil. Dolžnost vsakega poštenega Slovenca je, da se ogne izdajice dr. Ravnika kot steklega psa. Naj dr. Ravnik zagovarja pri sodišču radikalne lopove, naš slovenski kmet, delavec in obrtnik pa si bodo poiskali kakega drugega zagovcrnika, nego je ovaduh in izdajica dr. Ravnik! Kmetje, ki niste radikali in ne Pašičevi hlapci, ognite se odslej odvetniške pisarne radikala- dr. Ravnika! — Industrijsko-obrtna razstava v Mariboru od 15. do 28. avgusta t. 1. se vrši v poslopju dekliške meščanske šole, Cankarjeva ulica, na dvorišču iste in na vrtu dnevnega zavetišča in ne v Gotzovi dvorani, kakor so nekateri listi pcmotoma poročali. Pisarna razstave se nahaja na razstavnem prostoru v Cankarjevi ulici št. 5 (šola), kjer dobe interesenti vse poirebne informacije. Razstavljalci, obrtniki in industrijalci, labko svoje predmete že sedaj na razstavni prostor postavijo, ker je isti že pripravljen. Definitivna dodelitev se bo šele izvršila prihodnje dni. Ko se bodo prostori dodeljevali, se pokličejo razstavljalci na lice mesta, tako da bo vsak razstavljalec takoj labko svoje želje glede piostora povedal. Obrtniški vajenci, kateri mislijo na letošnji raizstavi razstaviti, naj takoj pošljejo svoje prijavnice, da bo mogel odbor pravočasno in. pravilno razdeliti prostore. Predmete, ki jih mislijo vajenci razstaviti, lahko takoj na razstavni prostOT dostavite. Va- jenci! bdelajte Vaše predmete čisfo, lepo in okusTvo, ker ee bodo isti ocenjecali in le po lep&m in čistem delu ocenili. — Zobozdravnik dr. F. Kartin, Maribor, Slovenska ulica 9, ne ordinira do 29. avgusta. Vojaška oblast in licitacija gnoja. V topničarski vojašnici v Mariboru knajo velikanske Tnnožine gnoija. Napravili so že peiikrat licitacijo za gnoj. Prišli so tudi licitanti in so, gnoj izlicitirali, pa višja vojaška oblast teh licitacij noče potrditi, ker pravi, da je gnoj preveč po ceni. Kd je bila krma meterski stot po 250 din., je stal voz gnoja 50 din., a danes, ko je krma po 40 in 50 din., pa hoče vojaška oblast imeti za voz gnoja 150 din., zato pa nobene ,dražbe ive potrdi. To je zelo nespametno. Gnoj prhni in je vsak dan manj vreden, a vojaška oblast vse to rajši mimo pusti Ln gleda, namesto da bi gnoj dala kmetom, ki ga nujno potrebujejo. Pod staro Avstrijo je veljalo za vojaški gnoj to le pravilo: Kolikor centov slame si pripeljal v vojašnico, tcliko vozov gnoja si lahko odpeljal. Mislimo, da bi to pravilo tudi zdaj lahko veljalo! Zdaj stane cent slame 50 din., potem jiaj tudi voz gnoja r.aj stane toliko! Hlapci demokratskih advokatov v Ceršaku. Če so se dozdaj našim »vrlim demokratom« krohotali samo ljudje, ?ačele pa so se jim v zadnjem času smejati pa tudi že najrieunmejše krave. Širiti so namreč začeli neke lepake, *na katerih skušajo kritikovati občinsko gospodars&o, pa so revčeki pozabili na star pregovor, ki pravi, da naj vsak v prvi vrsti pometa (pred svojim pTagom. Kdor hodi k Mariji Snežni na božjo pot, arnpak ne v tamošnjo cerkfev, temveč y tamošnjo — posojilnico, takšen »gospodar« naj rajši optisti vsako kritikcrvanje, ker se preveč osmeši pri večini naših, hvala Bogu, dozdaj še dovolj pametnih ob-, ičanih. Papir, ki se po nepotrebtnem trati, bi naj »Tabor«j rajši porabil za knpucanje svoje nedostojno kratke suknjin ce, ki kaže vse drugo kalkor dobro gospodarstvo, ki ga baje naš žnjpan ne pozna. Kupčije, ki jih duševni in materijelni kolovodja ceršaških demckratov preTad sklepa, pa niso znane samo pri nas, ampak tudi že po sosednjih obDinaJi in če bi kdo bil mnenja, da bi takšne kupčije znale Boditi za novega župana, tedaj sodi dotičnik v roman »Ta^ borovega« »Zaljubljenega osla.« Sicer pa vsak pošten in. pameiten člcvek ve že davno, da bolj slabe in ničvTedne Btranlce ni na svetu, kakor je samostojna demokratska stranka, za katero se slinita in pehata Hamrov Rudi in, Hercogov Karlo. Mariborski liberalni orjunci bi menda radi z nami poštenimi delavci in posestniki tako naredili,, kakor so z ubogimi rudarji in drugimi delavci tam nekje, saj vemo kje. Oba Hamra, Herccg in FeA niso nič drugega, nego plačani orjunci. Mi Cinberžani pa takih divjakov ne potrebujemo in v orjunsko škrinjico ne bomo vrgli krogljice. Vsi bomo volili samo našo Slovensikc^ ljudsko Stramko, ki iuma prvo škrinjico. Kdor je pravi Cirberžan, bo, ivrgel volilno kroglo v prvo, a kdor je crjunec, pa v dru-i go škrinjico. Proč z orjunci! Regulacija Mure v Prekmurju. Veliko županstvo je naznanilo dne 25. julija poslancu Kleklu na njegovo zahtevo, da se regulacijska dela Mure pri treh Bistricah, Melincih in Kotu, za katere so načrti že gotovi in je kre dit na razpolago, prično tekom prihodnjih dni. Vodil bo ta dela hidrotehnični odsek velikega županstva marihorske oblasti potom rečnega mojstra Senčarja v Melincih. Delo se bo vršilo med sedanjim nizkim stanjem vode in bode preddelo dovršeno ob takem času, da visoka voda v jesSni ne bo več ogražala nabrežnih naselbin. Veliko županstvo piše, da so podane garancije, da se odstrani nevarnost in razdirajoča vodna sila zajezi. Ali bo le res? O čem govorijo pri Sv. Martinu pri Vurbergu? Pri nas smo dobili v zadnjem času nedosežnega politika, staroavsfrijskega financarja in konjskega mešetarja Hans Kosteinšega. Mož bo s svojo konjsko politiko prekosil samega Pribičeviča .Sedaj rnisli s svojim ad|utantom mesarjem Amerjem napraviti napis: »Demokratom, orjuncem, Sokolom in zelenim saimostojnim vstop prost, vsem drugim prepovedanf« Seveda bo zmagal pri cbčinskih voBtvah g. Janko, ker misli dobiti toliko krogljic v svojo škrinjico, kolilkor ]e bilo pri zadnji demokratski prireditvi domačinov. Prvo blarnažo je dcibil g. Janko na zadnji demokratski veselici ,drugo bo dobil pri občinskih volitvah, treitjo pa pri svojem lastnem žepu. Haha, naš napreidnjak se tako preklicario blamka s svojo konjsko politiko, da je rjcj. Nazadnje pa ga še ta presneti »Gospodar« okrtači! Ubogi Janiko se strašno jezi, je namreč bolj laške narave, na te presnete klerikalce, ker nočejo tako plesati, kakor OTi goni svoji orjunsko lajno. V Spodnjem Dupleku pa misli županovati Puceljev kolega Gojčič, odnosno njegova 4)Dl]ša polovica, samostojna kuharica, ki vodi tudi občinski agrarni odbor. Ah, presmešno! Tako se nam obetajo Elati časi. Konjski mešetar jbo zgradil strašnc> lepo cesto ido Zgornjega Dupleka s kostanji ob straneh obsajeno, da ei bo lahko peljal hladit svojo orjunsko jezo, kadar ga fco kak kl«rikalec razjeizil. V Spodnjem Dupleku pa bo gospodaril občini zeleni krojač tako izvrstno, da se mu bodo krtve smejale! Načrti samostojnežcv v Voseku. Samostojneži v občini Vosek so izredno korislni ljudje. Zadnji čas beležijo kar dve iznajdbi, namreč, kako bodo popravljali cestne jarVe in kako bodo preskrbeli občinske reveže. Obcestne jame zadelajo kar s stebli solnčhic, ki rastejo okrog krompirjevih njiv; sto stebel je dovolj za eno jamo. Na ta način je popravljal leta 1923 cesto naš Vilhelm V., pa je za »flajštranje« ene jame računal samo 400 K. Za to delo v dobrobit občine so ga sedaj vzeli naš dober radikal-poštar Toni S. na kandidatno lislo SKS strankc. Samo lo je škoda, da so sc Vilhelm preveč spodaj podpisali. Pa imamo še tudi druge kmelske samostojneže. To so Ribičcv Jura, Belec Karl in Šantov Lojz. Ti so se pa spravili nad občinske revežc. Karl je že napravil cel načrt, kako se jih bo občina iz- nebila. Jirga jih bo pripeljal iz Ptuja, Karl pa bo vsakega mahnil z maclnom po glavi, kakor se je nekoč že izrazil, pa bo najboljše za nje preskrbljeno. Lojz bi bil rad za žive in mrtve rihtar, kar se mu pa ne bo posrečilo; najbrž bo s Karlom in Viihelmom »skozi zlelel«. Za to bomo preskrbeli zavedni volilci iz Voseka. Od doma odšla. Od hiše Štefana Marčiča v Framu je odšla 38 let stara gluhonema Marija Vedemik. Oblečena je v navadno drukano obleko, bila je bosa, s seboj pa je vzela dve motiki. Komur bi ibilo kaj znano, kje se nahaja gluhcmenvo dekle, naj javi bližnji orožniški postaji. Novice od Sv. Bolfenka v Slov. gor. Kakor po drugod, takoi so tudi v naši, sicer mimi in politično neraaburkani župniji razipisane občinske volitve za dne 10. avgupta. V dveh občiTiah in sicer >v občini Biš in Trnoška ivas, je vložena samo ena kaTididatna lista in sicer: SLS, a v občini Bišečki vrh, pa ne čudite se, g. urednik, so tri, kar je posneto iz zamesljivih virov in sicer čujte: 1. Gospodarsko-napredna stranka, 2. Jugoslovanska demckratska stranka. 3. Slovenska !ljudska stranka. Res čudno, ker ima oibčma okoli 90 volilcev, pa pridejo tri stranke na dan. Cuditi se je nekaterim možem in mladeničem, ki so se dali p^odpisati na veri naaprotne kandidatne liste, nekateri še imajo celo »Slov. Gospcdarja« naročenega, pa na velik pritisk in žuganje so padpisali nasprotne liste. Mislimo pa, da bodo pametni in pošteni volilci tema novima strankama veliko figo pokazali ter vngli svoje krogljice v škrinjico SLS, ki kakor se sliši, bo tretja. Ne dajte se premotiti od tistih, ki vam veliiko obetajo, a nič ne storijo. — Dne 24. julija je umrl v Trnoški vasi Janez Jurtela. Bil je dober gospodar ter veren katoličan. Duhovniška petindvajsetletnica na Svetinjih pri Ormožu. Pretekli teden se je vršila pri Svetinjah lepa slovesnost 251etnice mašhištva našega preč. g. župnika in njegovih tovarišev. V pondeljek okrog poldneva so prihajali gostje iz vlaka, med njimi tudi g. stolni dekan dr. Tamažič. Kot prvi so je pozdravili zivoncvi in topiči. Na večer so priredili godci in pevci gg. jubilantom podoknico. Drugo jutro na vse zgodaj so ljudje prihajali v cerkev in šli k sv. zakramentom, da so se takorekcč Bogu zahvalili za vse dobrote, katere so kedaj prejeli iz posvečenrh rok ter ga prosili tudi v bodoče gorečih duhovnikov. Ob % na 9. uio so pričakovali verniki ter različne kongregacije pred cerkvijo gg. jubilante, da so njim izrazili svoje pozdrave in čestitke. Nato je bila slovesna sv. maša, katero je daroval g. stolni dekan dr. Tomažič. Druga pa je bila črna slovesna, katero je daroval g. Franc Bratušek za umrle tovariše. Jubilejsko obletnico so obhajali sledeči gg.: dr. Ivan Tomažič, stolni dekan v Mariboru; Franc Bratušek, župnik, Svetinje; Jakob Cebašek, župnik, Sv. Miklavž nad Laškim; Alojz Kramaršič, župnik, Zaigorje; Alojz Musi, kaplan, Bizeljsko; Karl Malajner, župnik, Sv. Florijan na Boču; Alfonz Požar, župnik, Rečica v Sav. dolini; Roman Škerbs, župnik, Prevorje; Ivan Vogrinec, župnik, Sv. Frančišek v Sav. dplini; Marko Žičlkar, žup- nik, Loče. Vsem preč. gcspodom želimo, da bi jim ljubi Bog dodelil svojo milost in blagoslov ter še vsaj enkrat 25 let v njihovem prelepem poklicul Kaj pravijo pri Veliki Nedelji? Gotovo ste že mislili, g. urednik, da smo pcpolnoma zaspali. Od zadnjič se ni pri nas nič kaj bistvenega spremenilo. Na naš zadnji opomin v »Slov. Gospodarju«: »Kaj delajo naši Orli in Or- lice«, so se Orlice takoj odzvale in nam priredile prelepo dgro »Sv. Elizabeta.« Vse diletantinje so svoje vloge prav dobro rešile. Kaj pa Orli? — Gctovo vas bo zanimalo, kako stojimo glede občinSkih volitev. Na krafko povedano, da se jih je oglasMo še več kakor sto, da ta naim več feu- panil ne bo. Bila je namreč vložena edinole kandidatna lista naše SLS. Kaj ne, da Jcaj takega niste pričakovali cd nas?I ' Smrt vzorne slovenske korenine. Umrl je vzoren slo- venski mož, Karba Josip, posestnik na Krapji pri Ljutomeru. Luč sveta je zagledal v Babincih. Kot mladenič je umnogospodarsitvene namdse dobival na novoustanovljeni vinarsiko-«adjairski šoli v Mariboru. Tukajšnje pridobitve je izkoriščal na kmetovanju svojega očeta. Leta 1880 si $e ustanovil pri ugledni družini na Krapji lastno kmetijo. In da omenimo neko delo, v očigled katerega se je marsikdo za glavo prijemal: Mladi gospodar je začel zavažati del zapuščenega, peščenega sveta. In sedaj? Danes tam zeleni šurma sadonosnega drevja. Pcstavil je novo hišo in gospodarsko poslopje. Pod njegovo gostoljubno streho se je vršilo navidezno »gostiivanje« za sliko v znani knjigi »Oesterreich-Ungarn in Wort und Bild.« Po možnosfti je pomagal vsakomuT, če ni drugače, pa vsaj z dobrim svetom. Ubožci so radi.pri njem <iskali tolažbe. In menda ni bilo sestanka, kjer bi se ne bil oglasil k besedi, da podpre stvar na dobro stran, priložnostno v zadevi gasilstva celo v oddaljenem Žalcu. On velja namreč za očeta gasilstva na Murskem polju. Cez četrtstoletja je imel na skrbi društveno tajništvo. V tozadevruih zapiskih je z risbami predočeval besedrlo, ki opisuje delovanje požarne bramibe zdaj tu zdaj tam. Zveza gasilnih društev ga je imenovala za častnega člana. Jednako tudi Posojilnica v Ljutomeru, kjer je v vodstvu posloval blizu 30 let. Od svojega 18. leta je pošiljal črtice v »Slcvenski Gospodar«, dopisi so bili stvarni, nitdar žaljivi, in enikrat se je pripetilo, da so se neke vrste bralci čutili prizadete, oglasila se jim je pač vest, in so se po navodilu njihovih zapeljivcev »zagovarjali« v nekem »liberalnem« časnJku. Sedanji pokojnik je vedno poslušal glas svoje -vcsti in pameti. Tczadevno lahko priča vsakdo, kdor ga je poznal. Svoječasno je zalagal tudi mladinski »Vrtec«, dnevnik »Slovenec« in Družbo sv. Mohorja, en sestavek je ponatisnila knjiga «2-itje štajerskih Slovencev.« »Čascpis« (15, 50) ga imenuje med poročevaloi -za Zgodovinsiko društvo. Po dnevu je bil lonet, skrben poglavar svoje družine, ljuibeznjiv scsed, po noči pa velikokrat pisar. Mirvulo leto si je sezidal drugo hišo, kjer je nameraval prebiti jesen svojega življenja, katerega 7Oletnico je »Slovenski Gospodar« bil opisal letos ob Jožefovem, ob godu današnjega pokojnika. Te prostore bodo sedaj rabili drugi. Drugi pa so v pogledu na nepričakvane razmere morali dragemu možu in očetu poiskati prostorček na božji njivi prd Mariboru. Žalostna novica od Sv. Barbare v Halozah. Dne 19. julija zjulraj ob 3. uri je umrl po dolgi in mučni bolezni 66 let star Anton Petrovič, kmet v Fristavi. Rajni je bil globoko veren, jeklen značaj, dolgo let je bil zvest naročnik »Slov. Gospodarja«. Naj v rniru počiva! Cerkvena slcvesnost. Poročilo iz Tinja na Pohorju. Dne 10. avgusta 1924 bo pri Sv. Treh kraljih lepa slovesnost. Obhajala se bo lepa nedelja sv. Lavrencija, in obenem se bo vleklo prenovljeno jabolko in križ na zvonik. Kot slavnostni pridigar pride iz Celja preč. g. superior Gregor Flis. Ožbaltova nedelja in romarska slovcsnost za cerkev Marija Snežna na Svetini pri Celju v župniji Sv. Rupert nad Laškim se bo obhajala letos dne 3. avgusta. V soboto proti večeru bo spovedovanje in večernice, v nedeljo bo ob 6. uri rana sv. maša in pridiga, ob 10. uri bo običajna procesija, pridiga in slovesna sv. maša. — Kakor vsako leto, bodo gotovo tudi letos prišli romarji od blizu in daleč v velikem številu ta dan i^a Svetiao počastit in prosit Marijo. Izlet na Goro Oljko v nedeljo, dne 3. avgusta t. 1. priredi iz Celja: Pevski zbor izobraževalnega društva, Krekova mladina in Jugoslovanska strokovna zveza v Celju. Odhod z vlakom ob pol 5. uri zjutraj. Sv. maša ob 10. uri. Popoldne se udeležimo vsi orlovske prireditve v Šmartnem na Paki. Vabljeni prijatelji. Novicc iz Gornjega grada. Tukaj se je smrtno ponesrečil g. Tomaž Pirc, posestnik. Padel je po stopnicah ter si zlomil hrbtenico. Umrl je tekom 24 ur v hudih bolečinah. Naj počiva v miru. Pri nas bo priredilo Katoliško prosvetno društvo s sodelovanjem raznih pevskih zborov v nedeljo, dne 3. avgusta v veliki dvorani graščine pevsko slavnost. Začetek ob četrti uri popoldne. Smrtna kosa. Od Sv. Lovrenca pod Prožinom poročajo: Dne 10. t m. je umrl tukaj posestnik Jakob Plank v 53. letu starosti. Rajni je bil zelo priljubljen pri ljudeh, kar je tudi pokazal njegov pogreb, na katerem so ga priJatelji in znanci sipremljali v nepričakovano velikem šte» vilu. Bil je dober gospodar, veren katoličan, član Kmetske zveze, večletni abčinski odbornilk in odbornik krajnega šolskega sveta. Svojo mučno bolezen, ki ga je že par let mučila, je voljno in Bogu vdano prenašal. Ž njim smo izgoibili dobrega, poštenega, iniroljiibnega prijatelja in soseda, ki ga bomo težko pogrešali. Bodi mu zemljica lahtka in pot v večnost kratka! Orlovska slavnost, katero priredi koroško orlovsko okrožje dne 3. avgusta v Slovenjgradcu, hudo bode v oči tukajšnje Sokole; posebno se repenčijo nekateri učitelji od okoliške šole. Gostilnicarju v Narodnem domu bi svetovali, da odslrani sedanji napis ter ga nadomesti s »Sokolskim domom«. Pristaviti še mora, da je »klerikalcem« vstop prepovedan, pa bo videl, kak uspeh bo imel. Prireditev ni po volji tudi nekaterim trgovcem, ki so menda pozabili, od čigavih žiilj— so obogateli. Prihodnjič bomo pa objavili imena teh nestrpnežev, kar bo gotovo pomagalo. Novice' iz Ponikve ob južni železnici. Pri županovi volitvi dne 27. t. m. je bil izvoljen zopet stari župan Franc žličar, posestnik in gcstilničar na Ponikvi, zvest pristaš SLS. Tudi štiri svetovalci so od SLS. Tako je občina popolnoma v rokah SLS. — Danes obhaja g. Anton Kociper, žoipnik na Ponikvi, s svojimi sošolci tukaj srebrno sv, omašo. Pridigoval je g. Pšimder, župnik pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. Na mnoga leta! Blagoslovitev novih zvonov. Iz Pišec poročajo: V nedeljo, dne 3. avgusta, bo g. dekan na Vidnvu slovesno blagoslovil štiri zvonove pri cerkvi sv. Mihaela v Pišecah. Dva večja zvona bomo še isti dan potegnili v zvonik žiipnijske cerkve, dva manjša pa naslednjo nedeljo, dne 10. avgusta pri podružnici Sv. Jerneja. Glasnik presv. Srca Jezusovega za avgust izide še-Ie po 15. avgustu obenem s številko za september na 32 straneh, kar naj naročniki blagohotno vzamejo na znanje. ¦ < :<*WM