Delavska
Pravica
Glasilo Kr&čansUeoa delovnega ljudstva
lihaja viak čatrtak pop.j t (lučaju praznika Uo poprej — Uradniitvo: Ljubljana, Mikloii-*•»« «. — Nafrankirana pisma se n« »prajamajo
Posamezna itavilka Din 1'—. ~ Cena: za 1 meno
Din 4'—, u četrt lata Din 10 —, za pol lat* Din 20-—> za II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, (. nad inozemstvo Din 7’— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II
Oglasi, reklamacije in naročnina na uprav« Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, 1. nad. Telefon 2265. — Stev. čekovnega računa 14.900
Kal nas uči velika tekstilna slavka?
V	članku zadnje >Delavske Pravice« je bilo poudarjeno, da ni delavstvo v tekstilni stroki tako organizirano, kakor bi prav za prav moralo biti. Povedano je tudi bilo, kje je glavni vzrok. Kljub temu so se v nekaterih podjetjih osnovale delavske strokovne organizacije, ki so prišle tudi do izraza. Seveda najbolje in najlaže je prišlo delavstvo do besede, kjer je bila samo ena strokovna organizacija.
Kadar so bila pogajanja ali pa razprave za zboljšanje delovnega razmerja, so podjetniki
— ne samo enkrat, ampak opetovano — poudarjali, kako težko stališče imajo v konkurenčnem boju s tistimi podjetji, ki izdelujejo istovrstno ali pa podobno blago in v katerih ne izpolnjujejo obstoječe zakonodaje ali pa plačujejo veliko nižje mezde. Poudarjali so, da delajo v takih podjetjih po 12, tudi 14 ur brez 50% poviška in da plačujejo delo do 50% ali pa še več niže, kakor v njihovih podjetjih. Ta konkurenčni boj je tako oster, da vodi že v zmešnjavo. Edina rešitev bi bila v tem, če bi se ustvarili za vso industrijo čim enotnejši delovni pogoji.
Delavstvo samo je tudi imelo interes na tem, da se take anarhistične razmere odpravijo. Ko je pa slišalo tako govoriti svoje delodajalce, je bilo tem bolj prepričano o potrebi takega boja.
Prva bitka je končana, enotna kolektivna pogodba je tukaj. Najmanj, kar bi moglo delavstvo pričakovati, je to, da bodo k tej pogodbi pristopila vsa podjetja v dravski banovini in da jo bodo lojalno izvajala.
Pa ni niti eno niti drugo. Podjetniki skoraj gotovo niso verovali v možnost take enotne kolektivne pogodbe, zato so mogli kazati v to smer. Isto se namreč dogaja tudi v drugih strokah. Pa tudi tista podjetja, ki so pristala na to pogodbo, ie lojalno ne izvajajo. Kako postopa podjetje Glanzmann & Gassner v Tržiču z dvema v vsakem pogledu neoporečnima delavskima voditelji-ma, je »Del. Pravica« že zadnjič omenila. Nekatera druga podjetja nočejo zopet sprejeti v delo celo delavskih obratnih zaupnikov, dasi niso ničesar takega zakrivili, da bi jih mogli izključiti po določilih zapisnika z dne 23. septembra 1936, točka 5. V tej točki se podjetja zavezujejo, »da brez posebnega razloga ne bodo nikogar izključila od zopetne zaposlitve zgolj zaradi tega, ker je stavkal, odnosno, ker se je v času stavke zadrževal na tovarniških tleh ...« Delavstvo ima opravičen občutek, da je bilo izigrano od podjetnikov.
Ali ni to razredni boj? Vse tiste, ki tako vztrajno udrihajo po razrednem boju, bi radi opozorili, kam se naj gredo učit, če je razredni boj in kdo nosi krivdo na njem.
Delavstvu prav radi očitajo, da premalo veruje podjetnikom, da je preveč črnogledo in slično. Toda gibanje tekstilnega delavstva za enotno kolektivno pogodbo pa delavstvo drugače uči. Če je gibanje' le v enem podjetju, se more podjetnik odeti v lepe besede in ustvariti videz socialno čutečega in delavstvu dobro hotečega delodajalca.
— Saj nekateri so res pošteni in vredni vsega uvaževanja. — Pri tako velikem gibanju, kakor je bilo zadnje, pa se ni mogoče skrivati. Celota mora stopiti na dah. Tudi tukaj je. Zgodovina pa ne bo te celote obsodila.
Kolektivna pogodba ima ta namen, da ustvari lim znosnejše in čim bolj prijateljske razmere v podjetjih. Prva doba po končanem gibanju vsebuje bojazen, da so bodo razmere poslabšale, da bo notranja napetost med delavci in podjetnikom
De!o JSZ m?d rudarji
Seja širok, odbora radarjev
Trbovlje, 12. okt. 1936.
V	nedeljo, dne 11. t. m. so se zbrali v Trbovljah zastopniki rudarskih skupin JSZ na strokoven posvet. Sejo je vodil predsednik tov. Križnik. Zastopane so bile vse skupine. Centralo je zastopal tov. Rozman.
Tov. Križnik je v svojem poročilu ugotovil, da je rudarsko delavstvo zelo zadovoljno z izidom in delom za novo kolektivno pogodbo. To mezdno gibanje je dokaz, da je mogoče tudi na miren način urediti težka vprašanja, ki tarejo delavstvo. Rudarsko delavstvo se temu primerno tudi od-dolžuje, t. j. pristopa zopet v strokovno organizacijo.
Tov. Rozman je podal poročilo o poteku kongresa »Mednarodne zveze krščanskih rudarjev«, ki se je vršil v dneh od 5. do 7. septembra t. 1. v Bruslju. Belgijski rudarji so letos stali v velikem mezdnem gibanju, kateri je izzvenel v splošni stavki. Rezultat te borbe je bilo 5% povišanje plač, plačani dopusti po 6 dni na leto, 40 urni delavnik, določitev minimalnih plač in to za kopali 42 frankov (61.32 din), ostali delavci pa po 32 frankov (46.72 din) pri Burnem delu. V tem mezdnem boju je krščanska strokovna organizacija nastopila skupno s socialistično strokovno organizacijo. Prav nič se niso bali, da bodo zaradi
fi -J .. J" J. :«
tega sodelovanja krščanski strokovničarji kaj izgubili in tudi niso, pač pa so pridobili, kajti njihov nastop je bil povsod tak, da je vzbujal med delavstvom spoštovanje in zaupanje, štrajk je bil tu, tako so mi rekli, in ako bi ne šli zraven in ne sodelovali, bi imeli vse uspehe socialisti, kar bi jih seveda številčno tudi ojačilo. Po kongresu je tov. Rozman obiskal nekatere naše rudarje-izseljence, ki žive v Belgiji. Izseljence boli, da so v pogledu dajatev, ki jih nudi delavstvu obstoječa socialna zakonodaja, zapostavljeni. To se pravi, da dobe v primeru brezposelnosti, pokojnin itd. manj podpore kot domači delavci. Poleg tega pa jih tare skrb, kaj bo z njimi na stara leta. V tem pogledu so razgovori prinesli več misli, ki jih bo treba na vsak način izvesti, kajti naš rudar-izseljenec je potreben vse opore, da bo mogel svoje pravice izvojevati in uveljaviti. Nato je tov. Rozman še poročal o delu JSZ in s tem v zvezi
o	položaju, ki vlada v posameznih krajih, tako glede tekstilne industrije in drugo.
Nato je sledil razgovor in poročila o delu in razmerah pri posameznih skupinah. Razveseljiv pojav je to, da skupine »rastejo številčno. Seveda imajo tovariši na terenu težko delo, toda v ljubezni do delavstva žrtvujejo vse, ker se dobro zavedajo, da brez žrtev ni zmage.
tS''
iso < ,v *r .o.-. - j
Lep deiavski shod v Kozarjah
V nedeljo popoldne je imela Jugoslovanska strokovna zveza lep delavski shod v Kozar jati. Prvotno je bil mišljen le delavski sestanek, toda prišli so delavci iz vse okolice Kozarij, tako da je bila dvorana Gasilnega doma nabito polna in še marsikateri je žalibog moral oditi, ker so bila vrata naravnost zabita od udeležencev. Zavladalo je splošno veselje med udeleženci, ko ni nihče pričakoval, da v tem delu ljubljanske okolice vlada tako veliko zanimanje za Jugoslovansko strokovno zvezo. Med udeleženci ,je bilo tudi precej kmečkih fantov, ki jih je prav tako privabilo simpatično in odločno delo naše delavske strokovne organizacije. In tako se je mišljeni sestanek pretvoril kar v javni shod, ki, je bil velika manifestacija za idejo krSčanskega socializma.
Shod je otvoril tov. Nagode, predsednik tamkajšnje skupine opekarskega delavstva. Po pozdravu je podal besedo predsedniku JSZ Srečku Žumru iz Ljubljane.
V enournem govoru je tov. Žumer podal sliko sedanjega družabnega reda in pokazal na kapitalizem kot edino zlo sedanjega časa. Med pravico in krivico, med sebičnostjo in ljubeznijo, med belcebubom in Bogom ne more biti kompromisa. Zato 9mo dolžni ne le kot delavci, ampak predvsem kot krščanski delavci, da se borimo proti krivici, ker se s lem borimo obenem za Kristusovo kraljestvo na zemlji. Ko bo delavec lahko živel kot človek, ko bo lahko brez težave skrbel za svojo bodisi veččlansko družino, ko bo delavec
■•v. i; ■ j, ••	i	;’ "•	: ' .
še večja. Vsi tisti, kateri bi hoteli boljših odno-šajev med podjetniki in delavci, naj se vprašajo: Kdo nosi krivdo na tem? Delavstvo. gotovo ne.
lahko v 'privatnem, gospodarskem in javnem življenju svobodno odločal o svoji usodi, takrat bomo mi s svojim delom vsaj delno zadovoljni.
Tovariš Žumer je v nadaljnjem govoru jasno očrtal veliko idejno razliko med krščanskim delavskim gibanjem in negativnim marksističnim delavstvom, ki je v kulturnem delu naravnost, uničujoče za resno delavsko borbo.
V	današnjem času je potrebna v delavskem gibanju predvsem poštenost. Kdor bo pošten v svojem delu, ta bo imel prihodnost. V tem pa je ravno naša velika naloga, da delavsko bodočnost ustvarjamo v požrtvovalnosti, brezprimerni ljubezni in v skrajni odločnosti v borbi za pravico. Za tako delo pa je potrebna velika notranja pre-roditev, katero moramo mi črpati iz globokih in neizčrpnih virov naše vere.
Nadalje se je, govornik dotaknil tudi vprašanja sezonskega delavstva, ki dandanes dela v letu komaj šest mesecev in še ta čas zaposlitve zasluži le za vsakdanjo prehrano, kaj še, da bi si bil prihranil kaj za čas, ko delo počiva. Jugoslovanska strokovna zveza bo napravila za te delavce vse, v kolikor ji bo mogoče, da jim olajša življenje, toda to vprašanje je dandanes že tako važno, da se bo morala z njim pečati ne le banovina, ampak tudi vlada.
Končno se je tov. Žumer v svojem govoru pečal tudi z vprašanjem delovnega človeka sploh, tako delavca, kmeta in obrtnika, in nazorno pokazal potrebo skupne borbe proti kapitalizmu. Prosil je navzoče, naj 9 simpatijo spremljajo našo delavsko borbo, ki bo prav tako v korist tudi kmetu in obrtniku.. Svoj govor je zaključil s pozivom da storijo vse, da trud in napor organiziranega delavstva v Jugoslovanski strokovni zvezi ne bo zastonj, ampak da čimprej zajame najširše sloje
STROKOVNA POROČILA
Iz naših okrožij
Ljuhiana
V nedeljo, 11. t. m. dop., se je v prostorih JSZ vršila seja okrožja za Ljubljano in ljubljansko okolico. Tega važnega sestanka so se udeležili zastopniki prav vseh skupin. Na seji je poročal o položaju centrale tov. Srečko Žumer. V svojem poročilu se je dotaknil vseh važnejših dogodkov v zadnjem času. Na poti, ~kamor so nas pritirale razmere, velja samo vztrajali. Zastopniki posameznih skupin so prav tako podali svoja poročila o življenju in potrebah njihovih skupin. Ob koncu seje se je lahko ugotovilo popolno enotno gledanje na vse delo Jugoslov. strokovne zveze in živo hotenje po doslednem delu na začrtani poti.
Kranj
V Kranju se je vršil v nedeljo, dne 11. t. m., sestanek organizacijskih funkcionarjev iz kranjskega in škofjeloškega okraja. 0 važnih delavskih zadevah je poročal tov. Fajfar iz Ljubljane. Predvsem so obravnavali preteklo stavko tekstilnega delavstva. Ugotovili so, da podjetja že danes v veliki meri kršijo določila kolektivne pogodbe. Najbolj boleča posledica mezdnega boja pa so stotine brezposelnih delavcev, ki jih podjetja še ni-80 sprejela na delo. Glede tega so zbrani zastopniki delavstva sklenili, da takoj ukrenejo vse po-
ApneničarSi
Zagorje. V apnenicah TPD je uredilo delavstvo svoje delovne razmere s kolektivno pogodbo. Ni pa še dobro stopila pogodba v veljavo, so že nastale težkoče in ribarije o tolmačenju posameznih členov te pogodbe. Nastal je spor radi nekaterih tovarišev, če spadajo v I. ali II. kategorijo, radi razkladalcev apna, katere je vodstvo porinilo v III. kategorijo. Zadeva s I. kategorijo se je ugodno rešila, dočim razkladalci niso bili deležni poviška. TPD se drži besedila pogodbe. Res je, da razkladalci niso posebej navedeni v II. kategoriji, toda na pogajanjih se je ves čas govorilo, da bodo imeli tisti, ki so imeli pred 1. septembrom 1936 24 Din na dan, 06 Din. Delegacija se je pač zanesla na to in ni vsake besede obrnila od vseh plati. Stališče TPD je naravnost nerazumljivo.
Še večjo težavo dela napovedana redukcija. Med temi je celo obratni zaupnik. Delavstvo se zaveda, da je apnenica sezijski obrat in da je v zimskih mesecih manj dela. Vendar je pa prepričano, da ni redukcija v takem številu potrebna. Saj je veliko del, ki bi se mogla, odnosno bi se prav za prav morala izvršiti v mrtvi seziji; delno bi se mogel udarec redukcije omiliti tudi z izmenjavo. Upamo, da bo TPD v tem pogledu kar najbolj širokogrudna in da bo redukcijo kar najbolj omejila in omilila, zlasti pa da bo vzela v zaščito socialno najbolj potrebne.
Lesni delavci
Duplica. Članstvu sporočamo, da je g. obra-tovodja naročil, da bo vsakega kaznoval, ki pride z zamudo na delo, in ga odpustil. V interesu vsakega je, da s tem računa. V tem oziru red! Toda hočemo pa tudi red, da se delavci ne bodo zadrževali v podjetju celo po 16 ur, pa brez vsakih
in gremo tako navdušeno nasproti ciljem naše borbe za pravico prav vsakega delovnega človeka.
Za svoj govor je predsednik JSZ žel burno odobravanje in pritrjevanje njegovim izvajanjem. Ta shod bo brez dvoma rodil velike uspehe v delavski borbi ljubljanske okolice.
Shod je zaključil zopet tov. Nagode s pozivom, naj navzoči razgibljejo vso ljubljansko okolico in privedejo vse v vrste krščanskih socialistov. Zelo zadovoljni in navdušeni so odhajali navzoči s tega prvega javnega shoda naše JSZ v tej okolici.
trebno, da se te zadeve urede. Tov. Zupan Ciril je poročal o tržiških razmerah, kjer je položaj še slabši. Oblast, ki je storila vse, da se je mezdno gibanje končalo in tovarne izpraznile, naj sedaj posveti posebno pozornost izpolnjevanju kolektivne pogodbe, da ne bo delavstvo v novem položaju še na slabšem, kot je to bilo pred stavko. Prihodnja seja JSZ za kranjski in škofjeloški okraj bo v začetku meseca novembra v Škofii Loki.
Rodomi e
V	nedeljo, dne 11. oktobra, je bila okrožna seja zaupnikov kamniškega okraja v Radomljah. Sejo je otvoril tov. Bukovec. Pozdravil je vse navzoče ter zastopnika centrale tov. Tomana. Po izčrpnih poročilih, ki so jih podali posamezni zastopniki skupin, je podal tudi kratko poročilo tov. Toman kot zastopnik centrale. Seja je pokazala, kako potrebni so mesečni okrožni sestanki, ki komaj zadoščajo za informativno delo, katero naj bi se podajalo tovarišem v skupinah, ali obratno skupine — centrali. Sklep seje je bil, da naj organizacije, kjer že obstojajo, gledajo na to, da se ne sprejemajo v delo neorganizirani delavci, ali da se takoj pri vstopu organizirajo. Borba je pravična in poštena, zato tovariši v organizacijo, ker le tu je moč za vse krivice, ki jih moramo danes prenašati od krivičnega družabnega reda.
nadur. Če je res potreba in če so nadure plačane, je v redu. Ker se pa čez ure dela samo iz pohlepa, da še kdo drugi ne bi dobil dela, je pa nesramnost od prizadetih delavcev samih. To so v glavnem oni, ki niso nič doprinesli k borbi za, plačilo nadur. Sedaj pa ti delavci- ne znajo ceniti te pridobitve, pa se še trkajo na prsa, da so delavsko zavedni!? Dolžnost delavstva je, da, kjer ni prave potrebe in zlasti pa ne 50% plačila nadur, ne dela preko normalnega delovnega časa v delavnici. S tem škodujejo celoti! Tudi v tem oziru red! — Ker ni dovolj suhega hrastovega lesa, se bo v ponedeljek ustavila ena izmena v parketarni.
I Prizadeti ne bodo odpuščeni, to bo le dopust, ker I je upanje, da se kmalu spet zaposle. Tako nam je I sporočeno. — Na zadnje opomine blagajnika se ne
i	razburjajte! Več zavednosti pokažite in mu olajšajte to delo, ki je že itak naporno. — Na zadnji članek v >Del. Pravici«, ki ga je napisal opazovalec, se naši sodrugi razburjajo. Mi ugotavljamo to, da od nas ni nihče pisal, vendar pa je pisec zapisal veliko resnico, o čemer pa smo mi vseskozi molčali, saj imajo delavci sami priliko opazovati. — Odbor skupine JSZ.
Gračnica. Po daljšem času še poročilo o naših razmerah. Več let smo imeli v naši tovarni trde boje, ker ni bilo vodilno uradništvo na svojem mestu in ker nas je vedno šikaniralo. Pred nekaj meseci so se pa razmere v pisarni tako uredile, da ž njo prav lahko izhajamo. Kljub temu, da imamo veliko težav, bi mogla organizacija delovati v precejšnjem miru. Toda nekaterim to ni prav. Radi osebne užaljenosti ali pa radi želje po komandi nad delavstvom hočejo razbiti delavsko solidarnost. Krivično obrekujejo odbornike organizacije, hujskajo, da naj člani nikar več ne plačujejo prispevkov, za nameček pa ponujajo neko novo organizacijo.
Tudi obratovodja, ki je izšel iz naših vrst in ki je postal po organizaciji to, kar je, rad sliši tako melodijo in tudi udarja v zbor škodljivcev delavske skupnosti. Predvsem noče priznati delavske strokovne organizacije in delavskih obratnih zaupnikov. Opetovano je bilo dogovorjeno, da se bo redukcija delavstva odnosno skrajšanje delovnega časa vršilo sporazumno z delavsko strokovno organizacijo in delavskimi obratnimi zaupniki. On pa to vrši na svojo lastno pest. Pod izgovorom, da potrebuje take in take kvalificirane delavce, so nekateri zelo zaposleni, drugi pa zelo malo. Marsikak boj je organizacija izvojevala v tem podjetju, pa ga bo tudi proti takemu postopanju bivšega tovariša. V četrtek, dne 8. oktobra,
smo imeli v gostilni Majcen sestanek. Obračunali smo na tem sestanku z različnimi »prijatelji« delavstva in s takimi, ki samo zabavljajo in kritizirajo, delajo pa nič. Osvetlili smo tudi njihov namen. Delavstvo je sklenilo, da ne bo dopustilo, da bi razbijali njegovo skupnost in da bo šlo proti vsakemu takemu škodljivcu brezobzirno v boi. — Živela delavska solidarnost in disciplina.
Boh. Bistrica. Na članskem sestanku 27. septembra je poročal tovariš Pukšič. Poudarjal ie da moč delavstva obstoji v izobrazbi in v 'zaupanju do strokovne organizacije, kajti le tu se bodo vzgojili delavski borci, ki bodo znali zavrniti vsakega, ki bi skušal zanesti zmedo v delavske vrste.
V debati je podčrtal posebno to, da v JSZ ni ni-kakšno torišče za komunizem, čeprav nam hočejo to mnenje na vsak način naprtiti in nam delajo s tem veliko krivico, ki pa se bo, ako nas ne bodo pravočasno razumeli, maščevala nad tistimi, ki jo propagirajo. Tudi pri nas se stalno poudarja, koliko komunistov je v naši skupini. A mi pri sestavi tiste za občinske volitve nismo sodelovali. Toda kljub temu so se menda vrinili štirje naši v bodoči odbor. To predstavlja resno nevarnost za naš kot, ako vodstvo ne bo pravočasno slišalo teh si-renskih glasov, ki v najbolj nedolžnih ljudeh vidijo same prevratneže. Mi pa, ki smo v najtesnejših stikih s temi ljudmi, vam povemo tole: Pri nas se tisti, ki prisegajo na komunistični evangelij, radi skrijejo, kadar gre za res, v kaverne ali pa pod druge zastave. Kaj šele preprosti delavec, ki je ves teden garal od zore do mraka, v nedeljo je pa iskal miren kotiček za počitek, da je mogel bodoči teden nadaljevati naporno delo. Ako je pa delavec zašel v gostilno in si privoščil kozarec vina s tovariši, so ga že ožigosali za pijančka, da mu ni nikake sile in da imajo delavci še preveč denarja. V tistih časih torej ni bilo primerno za razlago Marksovih manifestov. Danes pa ni dela, gostilne so prazne, kdor pa dela, zasluži komaj za žgance. Malo jih je, ki v teh težkih časih študirajo MarksOvo ideologijo, imamo pa mnOgo nezadovoljnih ljudi. Ni čuda, štirideset let in še več gara delavec in za vse trpljenje se mu odmeri pokojnina: beraška palica. Mladina to gleda, vidi, kaj jo čaka, in ni čuda, da je potem pripravljena V6a-kemu vse verjeti. Kar pa imamo ljudi, ki mrzijo cerkev in duhovščino, jih pa ima na ve6ti liberalni duh, ki straši že desetletja po Sloveniji, in ni čuda, da je tudi med delavstvom zmešal pojme. Dajte ljudem kruha in socialne pravice! Kdo nas prav za prav izmozgava, kdo znižuje plače, kdo hoče za vsako ceno udušiti vsak glas, ki zahteva pravico? Ali ni to kapitalist, ki hoče za vsako ceno podjarmiti delavca, da bo postal le stroj samo za. delo, profit pa da ostane ves samo podjetniku.
Brez urejenih razmer pa je nemogoče zahtevati krepostnega življenja. To je zapisal nekdo, ki mnogo pomeni v krščanskem svetu.
Kovinarji
• • ‘ <
Javornik. Po sklepu seje odbora skupine kovinarjev na Javorniku z dne 11. okt. se bo v nedeljo, 18. oktobra 1936, ob 11 dopoldne vršil v cerkveni hiši na Kor. Beli za vse članstvo obvezen članski sestanek. Prav posebno pa se vabijo člani, ki so bili v skupino sprejeti tekom zadnjega časa, da se tako pobliže spoznamo. Tudi je važno, da bo
V tem pogledu mogoče vsakemu izmed mlajših zavzemati pravilno stališče, ki se često rado napačno tolmači. Za sestanek je določen sledeči dnevni red: 1. Naše delavstvo. 2. Odmev »Medstrokovnega akcijskega odbora«. 3. Razno. Nujna potreba naa vodi do tega, da smo čim večkrat skupaj, kot smo bili na zadnjem našem sestanku dne 20. sept., ko nam je tov. Pestotnik iz Kranja orisal ves potek stavke tekstilcev. Za nedeljo pa smo naprosili tov. Rozmana Joška, našega centralnega tajnika, da nam bo on govoril glede na 1. točko dnevnega reda. Na tem sestanku naj bi vsak član kaj povedal o svojih doživetjih v tovarni in med delavci. Tu se da vse temeljito razčistiti. Zato, ako koga kaj teži, z besedo na dan. Ti delaj za organizacijo in organizacija bo delala po vseh svojih močeh za tebe. Vsi na sestanek!
Javornik. Člani skupine! Zakaj niste vsi redni s prispevki?! Ali naj krije vse zaostalo skupina?
Do nedelje se brezpogojno pozivajo vsi, da plačajo svoje obvezne mesečne prispevke, sicer bo uprava lista »Del. Pravice« vsakemu ustavila pošiljanje »Delavske Pravice«. Zapisali smo to zato, da ne bo jadikovanja. Kovinarji, bodimo točni in odločni povsod!
Stavbinsko delavstvo
Komenda. Po sklepu zadnjega sestanka se je podjetju Belcijan Boštjan poslala zahteva, da se naj ljubljanski zapisnik izvaja v celoti. V nedeljo *brano delavstvo pa je ugotovilo, da so nekateri zidarji že dobili predvideno po 5 din od ure. Sklenilo se je, da zaupniki izvrše intervencijo, da se mora zapisnik izvajati za vse in v celoti. Pregledal se je tudi osnutek kolektivne pogodbe, ki jo je čital in tolmačil tov. tajnik skupine. Članstvo je osnutek z gotovimi dodatki sprejelo enoglasno. Pokazala se je zavednost in živahnost članstva te nove skupine, kako je z zanimanjem razpravljalo o svojem položaju, veliko pa tudi o tem, kako pritegniti še druge stavbince kamniškega okraja v JSZ. Ta naša skupina je že prve tedne pokazala potrebo in upravičenost do obstoja, ter bo gotovo klicar ostalemu stavbnemu delavstvu okraja.
Gradbeno delavstvo
Sv. Venčeslav pri Slov. Bistrici. Z gradnjo ceste Slov. Bistrica—Oplotnica bodo poleg krajevnih 'gospodarskih koristi veliko pridobili tudi delavci, ker so tu prvič imeli priliko seznaniti se s strokovno organizacijo in z idejo Jugoslovanske strokovne zveze. Cesto gradi podjetje Svetina Ivan iz Ljubljane, ki pa plačuje zelo nizke mezde 1.50 Din do 2 Din. Zelo redki dobi ‘2.50 Din. Zato so se vsi delavci organizirali, dobro vedoč, da javna dela pri nas niso namenjena za profit onim, ki prevzemajo taka dela kot podjetniki, marveč da se z zaslužkom v prvi vrsti odpomore prebivalstvu. Ako pa so tu prenizke mezde, da si delavec niti za hrano dovolj ne zasluži, nič pa za obleko in obutev, potem s takimi deli ni pomagano, marveč se ljudstvu dela s tem samo škoda. Prvi napad na svojo strokovno organizacijo je (o delavstvo dobro odbilo. Podjetnik je vse izrečene žalitve in grožnje svojega delovodje radi organiziranja delavcev v JSZ preklical in obžaloval. S teni je delavstvo dobilo prvo zadoščenje in upanje,, da bo doseglo svoje zahteve tudi pri mezdah..
V	nedeljo 4. oktobra je bil prvi delavski sestanek. Vsi so prišli poslušat besedo o kršč. soc. delavski strokovni organizaciji, ki jo je poljudno govoril delavski tajnik, tov. Rozman P., iz Maribora. Vsi delavci so odhajali s sestanka v trdni zavesti, da, dokler si delavec in to kjerkoli zapo-
slen. čeprav v sami kovnici denarja, moraš biti povsod in vselej strokovno organiziran. Naj živi in ostane taka zavest!
Rudarfi
črna, Kaolin. Vse člane opozarjamo na plačevanje članarine, ker le tisti je član, ki svoje prispevke v redu poravna. Neredno plačujoči člani povzročajo težkoče blagajniku kakor vsemu odboru. Kdor s prispevkom zaostane dva meseca, preneha po poslovniku biti član in ninia pravice do tega, kar bi mu lahko nudila organizacija.
Borba za izboljšanje našega položaja je mogoča le, ako bomo vsi organizirani in enotni. Tega se moramo zavedati vsi, ki delamo v delavskih strokovnih organizacijah. Zato redno plačujmo prispevke do prvega vsakega v mesecu.
ALI ŽE IMAŠ
DELAVSKI KOLEDARČEK
ZA LETO 1937?
NE. TEDAJ GA TAKOJ NAROČI, IN SICER PRI: DELAVSKI ZA L O 2 BI R. Z. Z O. Z. (KREKOVA KNJIŽNICA), LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 22/1.
CENA MU JE SAMO 6 DIN ZA IZVOD
BŠffl
Zagorje. Preteklo nedeljo je imela naša skupina sestanek, na katerem so se predvsem obravnavale zadeve, ki se tičejo domačega kraja. Tako je tov. Ustar, ki je vodil sestanek, poročal o rudarski kolektivni pogodbi ter o novo sklenjeni pogodbi za apneničarje. Posebno glede zadnje, ki je vsaj za, silo uredila težko stanje delavstva, se je mnogo razpravljalo. Že pogodbe same so uspeh, pa najsi je ta še dokaj pičel, kajti pri tem je treba upoštevati, da je ta oddelek tako rekoč spal vsa leta in se sedaj naenkrat ne morejo napraviti čudeži. — Velikega pomena je nadalje korak, ki smo ga storili s podpornim fondom v naši skupini. Odbor je sestavil tozadevni pravilnik, ki je
bil na sestanku prebran. Članstvo, zbrano na sestanku, ni imelo glede tega pomislekov in je bil ta tako potrebni fond sprejet. Na vsako četrtletje bo vsak član prispeval 4 din, v teku enega leta pa se bo denar zbral, nakar bo vse izročeno svojemu namenu. Sicer se bo pa o tem še govorilo na občnem zboru. — Članstvu se je tudi pojasnil namen prikritih govoric rdečih, ki po dolini širijo vesti, češ: beli ste ga enkrat spet polomili, pri tem se inisli na takraten štrajk in na vse mogoče. Je tako: tam, kjer se je skupno kaj doseglo, so bile vedno največje zasluge rdečih, če so pa bile polomije in so jih morda prav oni napravili, tedaj je pa krivda pri belih! Članstvo! Odvrni te napade z odločno besedo in z delom za našo JSZ, pa jim bomo pokazali, kako ga »lomimo«! — Za zaključek je, imel tov. Jurač iz Celja udaren, idejno usmerjen govor. — Vsi, ki so se sestanka udeležili, so bili z njim zado^ voljni. Seveda, nekaj jih je pa tudi manjkalo in čestokrat se zgodi, da so nekateri med njimi veliki kritiki, svoje dolžnosti pa bolj malo poznajo. Tudi v teni pogledu — naprej!
Tehstitno f!e'avs'vo
Zg. Gameljne. V podružnici šentvidske »Store« nas je zaposlenih okoli 60 delavcev. Da bi stopili tudi mi v krog zavednih delavskih borcev, smo se organizirali v JSZ. Kot mlada organizacija imamo dvojno nalogo. Organizacijo kot tako utrditi, v podjetju pa delovne razmere zboljšati. Oboje je potrebno in za nas velikega pomena. Naše plače niso najboljše, socialni zakoni e© v celoti ne izvršujejo in ne izpolnjujejo. Vse to bo treba urediti. — V nedeljo, dne lt. oktobra, smo imeli članski sestanek, ki je bil sicer dobro obiskan, pa bi bil lahko še bolje. Na sestanku, ki je trajal skoraj tri ure, smo obdelali vsa vprašanja
—	v tovarni in izven tovarne. Upamo, da bo kmalu prišlo do razprave, na kateri se bodo sporazumno uredila vsa viseča vprašanja. Taki sestanki so potrebni in važni. Zato smo sklenili, da se bodo vršili čim bolj pogosto. Le s sestanki bomo utrdili našo zavest in čut za skupnost. Sestanek je vodil predsednik tov. Jeras.
Otiški vrh. K seji detavskih obratnih zaupnikov iz tekstilne tovarne Ornik in Mitrovič je prišel tudi zastopnik JSZ iz Maribora: Razprav- *+ ljalo se je o položaju delavstva, z ozirom na nekatera neizpolnjevanja kolektivne pogodbe od strani podjetja. Delavstvo je solidarno z delavci tekstilnih tovarn v Kranju in je pripravljeno podpirati jih v borbi i vsemi sredstvi. Zaveda se, da je boj teh delavcev, boj vseh tekstilnih delavcev. Kakor so izkoriščani eni, tako so drugi in mera je polna že do vrha.
Ob obletnici smrti Jožeta Rutarja
Do pozne polnočne ure smo bili še v pisarni Jugoslovanske strokovne zveze skupaj in se raz-govarjali o naši organizaciji, ki nam je tako pri-rastla k srcu. Poslavljali smo se in si želeli lahko noč kot običajno. Vsakdo izmed navzočih je imel drugi dan začrtano pot med tovariše na deželo.
Nikomur izmed nas pa ni bilo niti malo na mislih, da smo se ta večer poslovili za vedno od našega Rutarja. Vesel in zadovoljen je vsakemu še stisnil roko in obljubil, da bo prihodnji dan
Eravočasno na kamniškem vlaku, da odide na 'uplico, kjer se bo vršil tečaj naših skupin vse kamniške okolice.
V	nedeljo, 20. oktobra, ob šestih zjutraj me nenadoma prebudi Rutarjev varovanec, za katerega je on skrbel, kakor za svojega sina. Komaj sem odprl oči, zaslišim njegov presunjen vzdih, da se je to noč preselil v večnost naš dragi Jože. Nenadoma, kakor bi Vsemogočni pihnil gorečo svečo, je našega Jožeta poklical k Sebi v svoje dvore. Kar srce mi je zastalo, vprašal bi se najrajši, če je to mogoče, toda bled in prepadel obraz prišleca mi je dokazoval, da je resnica.
Dobim ga v postelji kot običajno, kakor sem ga dobil po nedeljski zgodnji jutranji njegovi službi. Nič premaknjen, le hladne njegove roke so pričale, da se je moral kmalu po našem sinočnjem razstanku res posloviti od tega žalostnega človeškega življenja v boljšo večnost.
Poslovil se je od nas eden naših najboljših tovarišev in eden najbolj zvestih Krekovih delav-eev. Od prvega dne, ko ga je na Koroškem sprejela v svoje naročje naša Jugoslovanska strokovna iveza, pa prav do zadnjega diha je ostal zvest
načelom kršč. soc. delavskega gibanja. Svoje življenje in delovanje je zajemal prav iz najglobljih vrelcev krščanstva, okrepčan stalno od evharističnega Kralja. Od tu je črpal notranje vrline, živel je s Kristusom za svojo veliko življenjsko nalogo, ki je bila edino le v zmagi pravice nad krivico.
V	zadovoljnem in veselem delavcu je videl zmago kraljestva božjega nad kraljestvom teme. Torišče tega njegovega udejstvovanja je bilo naše kršč. soc. delavsko gibanje. Poln notranjega ognja in
Sloboke prepričanosti o končni zmagi Kristusa in jegove pravice ni okleval niti v najtežjih č^pih naše Jugoslovanske strokovne zveze in preko težkih vprašanj, ki so sicer zahtevala hitre rešitve, je bil stalno mnenja, da se je treba prespati in ko se človek enkrat umiri, lažje sklepa. Vedno je imel prav in drugi dan smo laže prišli do čistejšega pogleda in pravega sklepa.
Kadar je le imel čas, ni nikdar šel iz službe domov, da se ne bi oglasil v pisarni. Z največjim zanimanjem je povprašal za novice in tako stalno brez najmanjše prekinitve sledil vsakdanjemu delu in gibanju organizacije. Na njegovem obrazu se niso nikdar čitale kake življenjske tegobe, katerih ima vsak človek posebno v sedanjem času vse polno, vedno je bil veselega srca. Njegova notranjost je bila močnejša in neopazno je šel preko vseh bridkih življenjskih ur.
Težko nam je bilo ob odprtem grobu, ko smo se poslavljali od njega. Prepričani smo bili, da je on dotrpel, toda kaj čaka nas in našo Jugoslovansko strokovno zvezo, katero je on tako ljubil, je bilo naše prvo vprašanje ob tem slovesu. Že so se kazali prvi bliski in zamolklo grmenje za gorami je prerokovalo najtežje dni, ki čakajo Krekovo Jugoslovansko strokovno zvezo. Ni nam bilo le težko slovo od najbolj zvestega tovariša, težko je
bilo tudi zato, ker smo ravno za te čase zgubili najbolj kremenitega borca, ki je kakor granitna skala stal ob strani našega gibanja. O kako malo je dandanes takih granitnih skal, preveč je apnenci, ki ga naval materializma razjeda in gloda njegovo odpornost. Gotovo prisluškuješ, dragi Jože, temu uničujočemu delu današnjega kapitalizma in že poslušaš glasove onstran naše Jugoslovanske strokovne zveze, kako ji nekdaj Tvoji tovariši skušajo v najtežjih časih škodovati in preklinjajo to, kar so nekdaj s Teboj povzdigovali.
Ob letu slovesa Ti, dragi Jože, kakor smo pred kratkim obljubovali tudi Tvojemu vzoru, pokojnemu Kreku na Sv. Joštu ob odkritju plošče, obljubljamo, da bomo ostali zvesti tako tudi Tebi kot Kreku, Tvojim načelom in idealom, saj smo bili v življenju vsi eno in smo v teh načelih, ki so osnovna podlaga pravega živega krščanstva, eno tudi v duhu, čeprav Tvoje telo trohni med mnogimi trupli naših borcev pri Sv. Križu.	S.	Ž.
Naše zadružništvo
VABILO
na redni letni občni zbor »Delavske založbe, r. c. z o. z. v Ljubljani«, ki bo v četrtek, dne 22. okt. 1936, ob pol osmih zvečer v prostorih JSZ aa Miklošičevi cesti 22, I. nadstr., s tem dnevnim redom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora: tajnika, blagajnika in predsednika. 9. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1935. 5. Volitev novega odbora in nadzorstva. — Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, bo pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. — Predsednik.
a in po svetu
DOMAČ[ DOGODKI
Zadružna zveza je imela 12 t. m. svoj letni občni zbor. Poleg obravnavanja tekočih poslovnih zadev so odposlanci zadrug živahno razpravljali o novi uredbi o razdolžitvi kmetov. Ugotovili so, da uredba ne predstavlja uresničenja napovedane likvidnosti kreditnih zadrug. Sprejeta je bila resolucija z zahtevo, da vlada izda ukrepe in pripravi sredstva za dosego likvidnosti našega denarnega zadružništva.
Razvrednotenja dinarja ne bo, tako je izjavil finančni minister Letica. Jugoslaviji ni treba danes iti za drugimi državami, ker je ona to storila že z uredbo od 15. jan. 1935 in tako prva v Evropi storila to, kar se danes dela drugod. Naš izvoz ne bo trpel, ker vse države obenem z razvrednotenjem denarja znižujejo v znatni meri carine zlasti na uvoz življenjskih potrebščin. Cene kmetskih pridelkov .so v porastu in se dosedanja velika razlika napram cenam industrijskih proizvodov vse bolj zmanjšuje. >Dolžnost vlade pa je, da ukrene vse potrebno, da se znižajo na čim manjšo mero težkoče, ki bi inogle nastati zaradi spremembe mednarodnega valutnega položaja. Morajo se preprečiti vsi poizkusi, da se spremembe izkoristijo na škodo ljudskih slojev.«
Izvozniki so sklenili zaprositi vlado, da jim pomaga kriti izgube, ki jih bodo utrpeli pri starih terjatvah napram državam, ki so znižale vrednost denarja.
Občinske volitve v vrbaski banovini v nedeljo
11.	t. m. so izpadle takole: JRZ 102 občini, JNS 2, Hodera 6, Združena opozicija 28, neopredeljeni 6.
—	Loški potok: od 715 volivcev JRZ 366. opozicija 182; udeležba 75 odstotkov. — Rogaška Slatina: volivcev 1271, volilo 724 (57%); JRZ 429, opozicija 295.
0 programu Hrvatov je govoril v Sarajevu dr. Šutej: »Misel politične svobode in socialne pravičnosti je prodrla povsod, kjer žive Hrvati. Tako je učil Hrvate Štefan Radič, katerega neumrli duh tudi danes vodi hrvatski pokret. Hrvati so danes
v	svoji nacionalni zavesti tako napredovali, da vsakdo podreja svoje osebne koristi splošnosti. To je največja pridobitev politike HSS. Število malo-dušnih in strahopetcev je majhno, a še ti so le v mestih, dočim je množica kmetov močna in tako organizirana, da je ne bo nihče zlomil. V zavesti moči našega pokreta zahtevamo priznanje naše narodne individualnosti. Od tega ne odstopimo. To mora vedeti vsakdo, kdor vodi to državo in kdor govori v njenem imenu. A kdor ve to, za tega je vprašanje, »kaj hočejo Hrvati« — odveč. Spornih vprašanj ni rešila niti vidovdanska ustava, niti 6. januar, niti ustava iz leta 1931. Za narodno edinstvo ne zadostuje skupnost jezika, če ljudska duša ne čuti tega edinstva. Najboljši dokaz so Angleži in Amerikanci, ki imajo isti jezik, a sta dva naroda. — Mi občine ne maramo brez vpliva pri vodstvu države, ker nočemo, da bi bile naše občine sluge izvršilnih oblasti današnjih političnih eksponentov. Za nas je danes najvišja oblast organizacija HSS. V dolgi vrsti let borbe smo se zjeklenili. Naša moč je narodna zavednost in prepričanje. Mi ne paktiramo z nikomer, marveč krepimo moč hrvaškega naroda. Tudi nasprotna stran je prišla do prepričanja, da se ne damo zlomiti. Hrvaški narod bo zmagali«
Tramvajski in avtobusni uslužbenci v Zagrebu zahtevajo zvišanje plač in ureditev delovnega razmerja.
PO SVETU
Baski, en in pol milijonski narod, bivajoč na severu Španije, so dosegli avtonomijo. Sestavili so svojo narodno vlado s sedežem v Bilbau, katerega oblegajo uporniki.
Rusija je sporočila evropskim vladam, da ne bo več nevtralna napram dogodkom v Španiji, če bodo Italija, Nemčija in Portugalska še naprej podpirale upornike in jim pošiljale orožje.
60.000 ton živeža so' pripeljale ruske ladje v Španijo za delavske žene in otroke.
»Tudi brez Lenina in Mussolinija bi prišlo do današnje tragedije v Španiji,« je izjavil slavni španski učenjak in diplomat Salvador Madariaga. »Levičarji imajo prav, če zahtevajo spremembo dosedanjih socialnih in gospodarskih razmer, a med njimi ni enotnosti v mišljenju. Če zmagajo desničarji, bo to le kratka epizoda revolucije, ki
bo trajala naprej in ki bo prej ali slej dovedla do preporoda Španije. General Franco bi uspel samo, če bo drugačen kot so reakcionarji, ki se zbirajo okoli njega. Če pa bo hotel biti le jez proti levičarskemu hudourniku, bo ta hudournik odnesel tudi njega samega. Rešitev Španije in Evrope bi bila v tem, da se ta hudournik pravočasno in pravilno uredi.«
Angleška-delavska stranka je sklenila na svojem kongresu pozvati vlado, da ukine prepoved izvoza orožja v Španijo. Dokazano je namreč, da so fašistične države prelomile svojo obljubo nevtralnosti in podpirajo še naprej upornike. Pričakuje se, da bodo tudi francoski socialisti in komunisti ponovno zahtevali od svoje vlade »letala in topove za Španijo«.
Novo notranje posojilo in sicer prisilno je razpisala italijanska vlada v zvezi z razvrednotenjem lire za 40%. Vsak Italijan, ki ima hišo ali zemljo* bo moraj »posoditi« državi 5% od vrednosti svoje nepremičnine. Za »izplačevanje« tega posojila pa se bo pobiral nov 3% davek na nepremičnine.
Tak način pridobivanja se običajno nazivi je __________
razlastitev. Državna blagajna bo dobila nova ogromna denarna sredstva — za pospešeno oboroževanje. Gradijo se mrzlično nove orjaške bojne ladje in cele desetine manjših, podmornice, no-
vi	težki bombniki in ogromna letališča na obalah Jadranskega in Tirenskega morja, na Siciliji in Sardiniji ter na severu Italije.
Avstrijska vlada je razpustila živega mrliča
—	Heimwehr. Neomejeni gospodar Avstrije je tako tudi formalno postal kancler Schuschnigg, ki se zadnje čase bolj nagiba k Nemčiji — malo stran od Italije.
Delavski koledarček
»Delavska založba« je izdala in založila »Delavski koledarček za 1. 1937«. Uredil ga je Joško Rozman. Velja 6 din.
Potrebo takih delavskih koledarčkov ne bomo posebej utemeljevali. Zelo so potrebni. Gre samo za to, kako so urejeni in kakšno vsebino imajo. Omenjeni delavski koledarček je res zelo posrečen. Na zunaj je ličen, vsebinsko pa tako mnogostranski in tako aktualen, da ni le potreben delavcu, ampak vsakomur, kdor ima le količkaj opravka z delavci.
Delavski koledarček ima, kar ime pove, naj-prvo koledar in sicer od oktobra 1936 dalje do 31. decembra 1987. Velike važnosti je dnevnik za celo leto 1937 in za vsak dan posebej. Tak dnevnik je važen zlasti za to, da more vsak delavec posebej vsak dan zapisovati dogodke v obratu ter beležiti tudi nadure. Tudi ostali material je nadvse pester, neobhodno potreben in delavski. Iz koledarčka bo mogel vsak posneti rast in gibanje krščanskih socialističnih sindikatov v Jugoslaviji. Mogel bo dobiti navodila, kako se organiziraš v JSZ. V nadaljnjem obravnava »Delav-
Novi osnttieh o
minimalnih mezdah
(Srut S»t*1 .. I	Ul	■	' ' ■	:	•	r.v	r	J
'Nekateri listi poročajo, da je novi osnutek o minimalnih mezdah že izdelan. Kakor trdijo ti listi, je predvidena minimalna mezda Din 13.50 na dan. Zvišati bi se smela ta minimalna mezda največ za 75%. Torej bi znašala najvišja mezda za delavca na dan Din 23.60. Najbolje kvalificirani in najbolj sposobni delavci bi smeli dobivati na dan največ Din 40.—.
Če bi se uresničil ta načrt, bi se položaj delavstva silno poslabšal. Zato kratkomalo ne moremo verjeti, da eksistira načrt v tej obliki, še manj pa moremo verjeti, da bi bil tak načrt uzakonjen.
Komisar v Delavski zbornici
Delavska zbornica v Ljubljani je dobila komisarja v osebi banskega nadsvetnika g. dr. Bogataja. Novi komisar ima nalogo, da pregleda po-sldVanje Delavske zbornice za leta 1933, 1934 in 19Q5, da prisostvuje sejam upravnega odbora zbornice in da nadzira, da vrši zbornica svoje posle natančno po predpisih zakona.
Tudi za zagrebško Delavsko zbornico je imenovan komisar.
Mladinska zveza
Radomlje. V nedeljo, dne 18. oktobra, ob 9.30 dopoldne, bo prvi redni občni zbor skupine Mladinske zveze v Radomlju v dvorani g. Sršena. — Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in gospodarja. 4. Volitve novega odbora. 5- Slučajnosti. Tovariši! Tovarišice! Vsi na občni zbor, da pokažemo, da smo in da hočemo, da naše društvo ostane naše, to je delavsko. In sedaj, ko stopamo v novo leto našega društvenega delovanja, pozivam vse tiste člane, ki so do sedaj stali ob strani in samo opazovali, naj se tudi malo bolj zanimajo za naše delo. Predsednik. < o	/c
Inserirajte v „Del. Pravici44!
ski koledarček« članke: Krščanska delavska mladina. Delavska založba. Pomen Delavske zbornice za delavstvo. Okrožni urad in rudarsko zavarovanje. Kako brani delavec pravice, ki mu jih daje socialno zavarovanje. Pokojninsko zavarovanje nameščencev.
Posebej našteva še: delavske ustanove, ljubljanske bolnišnice, državne urade, vojaške urade in vojašnice, konzulate v Ljubljani in Zagrebu, poštne pristojbine, naslove, kamor naj se zatekajo francoski izseljenci po zaščito. Koledarček vsebuje tudi tabelo o uslužbenskem davku in tabelo mejnih vrednosti za Whitworth-vitje. Na koncu ima še več praznega papirja za morebitne beležke.
Cena 6 din je tako nizka, da je skoraj dražji navaden koledarček brez tako dragocene vsebine.
Opozarjamo, da je naklada delavskega koledarčka prav nizka, more se pa še natisniti, če bo potrebno. Toda odločiti se mora v najkrajšem času. Zaveden delavec ne bo brez delavskega koledarčka.
To in ono
Obletnica smrti. V torek, dne 20. oktobra, se bo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani brala sv. maša, in sicer ob 9 dop., za pok. tov. Jožetom Ru-. tarjeni. Ljubljanske tovariše naprošamo, da se sy. maše po možnosti udeleže. Ostale pa prosimo, da se ga ta dan spomnijo v molitvi!
Poroka. V četrtek, dne 15. oktobra, se je poročil na Brezjah tov. Tone Fajfar iz Ljubljane t gdč. Maro Sodja iz Vrbe na Gorenjskem. Poročil je mladi par naš prijatelj č. g. Jože Žabkar iz Ljubljane. Za priči sta bila dr. Aleš Stanovnik z Jesenic in Jože Tomažičiiz Kranja. Obilo sreče in božjega blagoslova!.	/	.	y.-.y	,,
Vir. Zopet stopa v zakonsko življenje ena. izmed naših tovarišic, Genca Zajc, z Antonom Su§-nikom, čevljarskim mojstrom iz Doba. Želimo vso srečo in jima iskreno čestitamo.
Ali si že naročnik
Krekove knjižnice 7
Zelo ugodno kupile
v trgovini z železnino
VENCESLAV BREZNIK
Mublfana, Strllarlevo ulico si. 1
vse potrebno blago, kar spada v to stroko.
Ne zamudite ugodne prilike!
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. - Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čeč. - Izdaja za konzoircij »Dela-vake Pravice«: S. Žumer.