Oljčina Ivgnina Gorita j okolsta 3 ivančnu Gorita T Ol 7S1Z100 — Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXVIII januar-februar 2022 št. 1 Am brus A Sob race Dot» pri Šentvidu tirna Aktualno dogajanje v u bei ni. |m] Vabljeni ra internetie strani: i,v vi vi. i va nC iV> ■ gO r i ca. Si k Temenica OTetnai M ViirtjA Coi.i D MnJlaVii ZAGRADEC Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica Pod olimpijskimi krogi Začele so se zimske olimpijske igre v Pekingu. Svet bi moral v naslednjih nekaj tednih doživljati posebno vzdušje, takšno, ki je edinstveno in, ki ga prinašata samo olimpijski duh in olimpizen. Zdi se, da to navdušenje ni seglo do nas, tako kot je običajno. Koronavirus, podnebne spremembe, spoštovanje človekovih pravic, nestrpnost in marsikje rožljanje z orožjem ... Vse to »visi« nad tokratnimi olimpijskimi igrami. A olimpijske igre le prinašajo junake, športne junake, ki svoje sodržavljane z uspehi razveseljujejo in navdihujejo za pozitivno in ustvarjalno življenje. Želimo si, da bi tudi naši športniki uspešno zastopali našo državo in nas s svojimi uspehi osrečevali. Naj bo čas iger, vendarle tisti čas, ko bomo vsaj za trenutek pozabili na vsakdanje skrbi. Z naslednjim Klasjem, bo v našo deželico že trkala pomlad. Ostanite zdravi in krepki, - takšni kot bi stali pod olimpijskimi krogi. str. 4 Nagrada »Zlata čebela« iz Višnje Gore poletela Matej Šteh, urednik V Argentino Velik dan za Ivančno Gorico: začela se je gradnja zahodne obvoznice LamaS računalniški inženiring d.o.o. 2 Občina januar-februar 2022 Leto 2022 prinaša nekatere pomembne razvojne projekte številka 1 Ambrus A rtpriSemrtiy rv-AKČ^Ij f KRKA aHemaj Mi7iaia Čeprav virus in z njim povezana bolezen ostajata stalnica naših življenj, pa je novo leto v naši občini prineslo nekaj razveseljivih novic. Tik pred novim letom smo prejeli gradbeno dovoljenje za nov vrtec v Šentvidu pri Stični, po podpisu pogodbe z izvajalcem del pa je tudi že stekla gradnja zahodne obvoznice v Ivančni Gorici. Obe investiciji sta povezani z obsežnim, večletnim načrtovanjem in visokimi finančnimi sredstvi, skupno pa jima je tudi to, da imata pomemben razvojni pomen. Rast prebivalstva, številne novogradnje in priseljevanje v našo občino se odražajo tudi v potrebah prebivalstva na področju vzgoje in izobraževanja. Novi 8-oddelčni vrtec, ki bo imel možnost dograditve dodatnih štirih oddelkov, bo zelo pripomogel k bistveni omilitvi problematike odklonjenih otrok. Prav tako bo izgradnja zahodne obvoznice z nadvozom čez železniško progo pri naselju Malo Hudo močno izboljšala prometno situacijo občinskega središča in okoliških krajev. Boljše prometne povezave pa nudijo tudi boljše pogoje za gospodarski razvoj in razvoj drugih dejavnosti. Leto 2022 bo investicijsko intenzivno, saj prinaša še veliko drugih projektov. Veliko sredstev bo vloženih v gradnjo in obnovo cest, pa tudi v kanalizacijske in vodovodne sisteme. Velika pridobitev bodo gotovo tudi nov osrednji športno rekreacijski center v šolskem centru Ivančna Gorica pa tudi prenovljene ambulante v ivanškem zdravstvenem domu. Z Direkcijo RS za investicije smo v dogovorih glede prenove regionalnih cest od Zagradca proti Ambrusu ter od Zagradca proti Pajčni in glede tega kar dobro kaže. Na prihajajoči seji Občinskega sveta bodo občinski svetniki obravnavali Predlog rebalansa proračuna za leto 2022. Ta je v veliki meri usklajen tudi s predsedniki Svetov KS. Zato se nadejam podpore občinskih svetnic in svetnikov, ki bo tudi omogočila izvedbo načrtovanih projektov. Prav dobro sodelovanje občinskega sveta in preseganje naših medsebojnih razlik, nam omogoča, da marsikateri cilj lažje dosežemo. Seveda pa je veliko odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev, teh pa nikoli ni dovolj za vse želje in potrebe. Še posebej sedaj ne, ko so se gradbena dela in materiali zelo podražili. Ob tem bi rad ponovno poudaril velik posluh aktualne vlade, ki je občinam namenila bistveno več sredstev, tako za programe kot za investicije, računamo pa tudi na dodatna sredstva iz državnih in evropskih razpisov. Tako smo s strani ministrstva za šolstvo in šport že dobili sklep o sofinanciranju gradnje vrtca v Šentvidu, na ministrstvo za okolje pa smo oddali tudi vlogi za sofinanciranje izgradnje kanalizacije v Spodnji Dragi ter vodovoda v Ravnem Dolu. Tega smo pripravili skupaj z Občino Grosuplje. Skupaj z zdravstvenim domom pa pripravljamo tudi prijavo na razpis ministrstva za zdravje za obnovo prostorov zdravstvenega doma. Naša občina se zadnjih nekaj let uvršča med najbolj razvite slovenske občine. To potrjujejo tudi kazalniki ministrstva za finance, ki nas je pred kratkim uvrstilo na 15. mesto od 212 slovenskih občin po koeficientu razvitosti. Seveda je tak dosežek rezultat dolgoletnega dela celotne skupnosti. Zato na tem mestu zahvala slehernemu, ki ima posluh za skupno dobro in tako po svojih močeh pripomore, da v občini živimo kvalitetno. Seveda pa se zavedam, da je prostora za napredek vedno še dovolj, to nam tudi daje izzive in vizijo za prihodnost. V spopadanju z virusom pa smo, kot pravijo strokovnjaki, na vrhuncu petega vala. Bolezen spreminja svoj obraz in tako se je vedno znova potrebno prilagajati novim razmeram. Konec decembra in v januarju smo tudi v naši občini organizirali dneve cepljenja, predvsem v želji, da bi se čim več občank in občanov zaščitilo pred okužbo oziroma težjim potekom bolezni. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem zdravstvenim delavcem, ki tudi v naši občini vlagajo veliko naporov v obvladovanje epidemije. Zahtevne pa so tudi razmere v naših šolah in vrtcih, ki so morali svoje delo povsem prilagoditi omejevanju okužb med otroci in zaposlenimi. Tudi ravnateljem in zaposlenim velja velika zahvala za trud, ki ga vlagajo, staršem pa za razumevanje in spoštovanje ukrepov. Porast okužb in bolezni vplivajo tudi na odsotnost med zaposlenimi v občinski upravi, zato občanke in občane pri reševanju posameznih zadev prosimo za razumevanje. Pred nami je 8. februar, slovenski kulturni praznik. Zaradi epidemioloških razmer ga bomo v naši občini spet morali obeležiti na daljavo. Kultura ima posebno moč, tudi če je ne moremo skupaj ustvarjati in doživljati, jo lahko užijemo v vsej njeni moči in sporočilnosti tudi na drugačen, prilagojen način. Za pripravo programa se zahvaljujem Zvezi kulturnih društev, Javnemu skladu za kulturne dejavnosti, kulturnim društvom in kulturnim ustvarjalcem. Vsem občankam in občanom pa izrekam čestitke ob kulturnem prazniku. Ni veliko narodov, ki bi praznovali praznik kulture kot državni praznik. Bodimo ponosni na svojo kulturo in na svojo domovino Slovenijo. Dušan Strnad, župan Ivančna Gorica v vrhu po razvitosti občin v Sloveniji Ministrstvo za finance je na podlagi več kazalnikov, ki se nanašajo na razvitost in ogroženost občine, ter kazalnikov razvojnih možnosti, določilo koeficiente razvitosti občin za leti 2022 in 2023. Koeficient pove, koliko je posamezna občina pod oziroma nad povprečno razvitostjo občin v državi. Koeficient razvitosti posamezne občine je v skladu s temi kazalniki določen glede na koeficient povprečne razvitosti občin v državi, ki je 1,00. Občina Ivančna Gorica v tokratni analizi med 212 slovenskimi občinami zaseda visoko 15. mesto s koeficientom 1,19, kar je več kot odličen rezultat in podobna uvrstitev glede na prejšnje leto. Občina Ivančna Gorica si je pred časom prizadevala za uvrstitev med 30 in nato med 20 najbolj razvitih občin v Sloveniji. V zadnjih letih smo se redno uvrščali okoli 20. mesta, zadnji dve leti pa nas različni kazalniki uvrščajo med petnajst najbolj razvitih občin. Dobri uvrstitvi zasedata tudi sosednji večji občini Grosuplje (10. mesto) in Trebnje (13. mesto), kar nakazuje, da je medsebojno sodelovanje na področju Skupne občinske uprave 5G in Lokalne akcijske skupine STIK dalo rezultate. Podlaga za izračun koeficientov je Uredba o metodologiji za določitev razvitosti občin za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 208/2021 z dne 30. 12. 2021). Vlada Republike Slovenije namreč z uredbo na vsake dve leti določi način izračunavanja Koeficienta razvitosti slovenskih občin. Koeficienti so potem podlaga za določanje Obseg sofinanciranja investicij iz državnega proračuna (24.a člen ZFO-1). Izračunan koeficient razvitosti služi tudi kot merilo za sofinanciranje občinskih investicij iz državnega proračuna. Koeficient razvitosti tako ni namenjen samo vrednotenju položaja razvitosti občin, ampak določanju deleža sredstev, ki jih lahko prejmejo od države. Na podlagi razvitosti so stopnje državnega sofinanciranja od 50 do 100 odstotkov. Občini Ivančna Gorica je namenjen 70 % delež sofinanciranja. Gašper Stopar Uvntitsv občine Občina □ Koeficient ramtosli občine B H Obseg sciinantifanjA IrvesUd] iz državnega proračuna, v % 1 Komenda 1,35 50 2 Trzin 1,34 50 3 Hovo mcito 1,29 60 it Domžale 1,26 60 Cerklje na Gorenjskem 1,25 60 G Horjul 1,25 60 7 MengeS 1,24 60 8 Šenčur 1,23 60 9 Žiri 1,23 60 10 Grosuplje 1,22 60 11 Ljubljana 1,21 60 12 Lukovica 1,21 60 13 Trebnje 1,21 60 14 škafja Laka 1,20 60 15 Ivančna Gorita 1,19 70 16 Mežica 1,19 70 17 Mirna Peč 119 70 ¡S Celje 1AS 70 19 Prebold 1,18 70 ZO Železniki 1,18 70 Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 27. februarja. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Simon Bregar, Magdalena Butko-vič, Irena Goršič, Leon Mirtič, Franc Fritz Murgelj, Dušan Štepec; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarsko središče d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.500 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2022 številka 1 Krajevne skupnosti 3 Leto 2022 prinaša nov vrtec v Šentvidu pri Stični Med najpomembnejšimi projekti Občine Ivančna Gorica v letu 2022 je po besedah župana Dušana Strnada izgradnja novega vrtca v Šentvidu pri Stični, ki bo rešil problematiko odklonjenih otrok za sprejem v vrtec v naši občini. Občina Ivančna Gorica bo letos zgradila nov 8 oddelčni vrtec v Šentvidu pri Stični, vrtec pa je projektiran tako, da bo v prihodnjih letih omogočal enostavno dograditev še štirih oddelkov. Lokacija novega vrtca se nahaja neposredno ob gasilskem domu v Šentvidu pri Stični, v okviru zemljišč, ki jih ureja Občinski podrobni prostorski načrt Grb-čev Dovc. Občina je ob zaključku leta 2021 pridobila gradbeno dovoljenje, trenutno pa poteka javno naročilo za izbiro izvajalca gradnje. Če ne bo prišlo do morebitnih zakasnitev v času gradnje, se zaključek izgradnje predvideva v letošnji jeseni oziro- Območju prostorskega načrta Grbčev Dovc, neposredno ob gasilskem domu v Šentvidu pri Stični, kjer bo letos zgrajen nov vrtec Projektna simulacija bodočega vrtca v Šentvidu pri Stični ma pred začetkom novega šolskega leta. Sredstva za gradnjo bo zagotovila Občina Ivančna Gorica, investicija pa bo delno sofinancirana tudi iz Razpisa za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu, Mini- strstva za izobraževanje, znanost in šport. Gašper Stopar Velik dan za Ivančno Gorico: začela se je gradnja zahodne obvoznice Občina Ivančna Gorica je konec januarja začela z gradnjo t. i. zahodne obvoznice na območju Malega Hudega pri podjetju Akrapovič. Gre za enega izmed prioritetnih občinskih infrastrukturnih projektov, ki se je pripravljal več let in je ključnega pomena za nadaljnji razvoj občine Ivančna Gorica. Gradnja 1,3 milijona evrov vrednega projekta zajema izgradnjo lokalne ceste od obstoječega krožišča pri podjetju Akrapovič na Malem Hudem, do sedanjega križišča na Marofu, ki povezuje ceste proti Stični in Ivančni Gorici ter proti Vzgojno - izobraževalnemu centru Ivančna Gorica. Poleg obvozne ceste v dolžini 950 metrov projekt vključuje tudi izgradnjo novega krožišča na lokaciji sedanjega trikrakega križišča pri Marofu. Domače podjetje ELTIM d. o. o., ki je bilo najugodnejši ponudnik na javnem razpisu, je z deli že začelo, na območju trase gradnje pa bo predvidoma do junija letos vzpostavljena popolna zapora kategorizirane občinske ceste. V sklopu izgradnje bo izvedena tudi regulacija Stiškega potoka in ureditev inundacijskega odtoka v dolžini 240 metrov. Dostopi do vseh objektov in kmetijskih zemljišč pa bodo na novo urejeni z nove ceste. Prav tako pa bo v kratkem začela z gradnjo Direkcija RS za infrastrukturo, ki bo zgradila nadvoz nad že- lezniško progo pri krožišču Malo Hudo. Izvajalec del je CGP d. d. Nadvoz se bo povezal z že zgrajeno cesto v obrtni coni, na ta način pa bo sklenjena celotna trasa zahodne obvoznice. To bo pripomoglo k razbremenitvi prometne gneče v središču Ivančne Gorice, kar bo zlasti dobrodošlo v prometnih konicah za prebivalce in podjetja iz območja Ivančne Gorice, KS Stična in KS Me-tnaj, ter tudi za vse, ki vsakodnevno obiskujejo Vzgojno-izobraževalni center. Upajmo, da bodo dela potekala uspešno in se bomo jeseni že lahko peljali po novi obvozni cesti. Gašper Stopar Subvencioniranje dela stroškov izgradnje male komunalne čistilne naprave v letu 2022 Občina Ivančna Gorica je na spletni strani www.ivanc-na-gorica.si objavila Javni razpis za subvencioniranje dela stroškov izgradnje male komunalne čistilne naprave za čiščenje komunalne odpadne vode iz eno-stanovanjskih ali večstanovanjskih stavb na območju občine Ivančna Gorica za leto 2022. Občina Ivančna Gorica, kot lokalna skupnost, za namen subvencioniranja dela stroškov izgradnje male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju: MKČN) zagotavlja proračunska sredstva v letu 2022 v višini 20.000,00 EUR. Višina subvencije za vsako MKČN je 800,00 EUR za posamezno stanovanjsko oziroma večstanovanjsko stavbo. Na javni razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v Občini Ivančna Gorica in so lastnice stanovanjske ali večstanovanjske stavbe na območju občine Ivančna Gorica, ki se nahaja izven območja aglomeracij, ali znotraj območja aglomeracij in ustreza pogoju iz 4. odstavka 3. člena Pravilnika o subvencioniranju izgradnje malih čistilnih naprav na območju občine Ivančna Gorica (uradno prečiščeno besedilo - UPB1) (Uradni list RS št. 13/2017). Razpisna dokumentacija je do izteka prijavnih rokov, dosegljiva na spletni strani Občine Ivančna Gorica www.ivancna-gorica.si. Zainteresirani prosilci lahko dvignejo razpisno dokumentacijo tudi vsak delovni dan v času uradnih ur tudi v vložišču Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Dodatne informacije v zvezi s tem javnim razpisom lahko zainteresirani prosilci pridobijo na Občini Ivančna Gorica, na telefonski številki 01 781 21 00 ali pa posredujejo vprašanje na elektronski naslov: obc. ivancna.gorica@siol.net. Rok za oddajo vloge je odprt do porabe sredstev, ki so zagotovljena za izvedbo tega razpisa, oziroma najdlje do 2. 12. 2022. Občina Ivančna Gorica OBJAVLJEN JE HAZPisza subvi NOČNIH AN:l dela stroškov (zcpadnje male komuna.ne ČISTILNE NAPRAVE ZA LETO ZOZ2 VI il NA SUBVENCIJE OmiiNE IV Ani NA C0*ltA £00.00 ELTR 4 Občina januar-februar 2022 številka 1 IlitttMi Nagrada »Zlata čebela« iz Višnje Gore poletela v Argentino V predprazničnih dneh, 20. decembra 2021, je bila v Središču inovativnih tehnologij Apilab - Hiša kranjske čebele v Višnji Gori prvič podeljena mednarodna nagrada »Zlata čebela«. Nagrado je prejel prof. dr. Lucas Alejandro Garibaldi iz Argentine. Prejemnika nagrade je razglasil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predsednik Odbora za podelitev nagrade »Zlata čebela« dr. Jože Podgoršek, podelil pa predsednik republike Borut Pahor. V imenu nagrajenca je nagrado prevzel predstavnik Veleposlaništva Argentine. Na svečanem dogodku je zbrane v uvodu nagovoril gostitelj župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je povedal, da v naši občini skrbimo biti prijazni čebelam in okolju. Izpostavil je tudi zadovoljstvo, da je prav Hiša kranjske čebele v Višnji Gori izbrana za mesto, kjer se prvič podeli mednarodna nagrada »Zlata čebela«. Nagovor je zaključil s čestitko prejemniku nagrade in vsem čebelarjem, saj je bila ravno ta dan četrta obletnica razglasitve Svetovnega dne čebel. Minister dr. Jože Podgoršek je predstavil zmagovalca in ob tem poudaril: »Podelitev najvišjega državnega priznanja, nagrade Zlata čebela, dr. prof. Lucasu Alejandru Garibaldiju je zahvala Republike Slovenije za njegove izjemne in pionirske dosežke na področju promocije o pomenu čebel in drugih opraševalcev. S svojo predanostjo in požrtvovalnostjo za izboljšanje varstva vseh opraševalcev je pomemben zgled drugim raziskovalcem in strokovnjakom ter motivator za konkretne varstvene aktivnosti na globalni, nacionalni in lokalni ravni. Nagrada Zlata čebela ponovno dokazuje, da nas čebele in drugi opraševalci povezujejo in združujejo na pozitiven način.« V obrazložitvi projekta na- grajenca je navedeno, da je projekt »znanstveno raziskovalni prispevek pri krepitvi zavedanja o pomenu in vlogi opraševanja za delovanje ekosistemov ter vpliva na človeško dobrobit. Mednarodno priznan znanstvenik in raziskovalec, ki s svojimi dosežki pomembno prispeva h krepitvi zavedanja o pomenu ter ohranitvi čebel in drugih opraševalcev na svetovni ravni. Hkrati pri svojem delu spodbuja biotsko raznovrstnost, zdrav način proizvodnje hrane in izboljšanje kakovosti življenja ljudi.« Predsednik republike Borut Pahor pomembno prispevajo k zaščiti in krepitvi zavedanja o pomenu čebel in drugih opraševalcev na svetovni ravni, hkrati pa tudi spodbujati krepitev aktivnosti, povezanih z delom in izjemnimi dosežki posameznika ali pravnih oseb na prej navedenih področjih. Podelitev nagrade bo vsakoletna in Občina Ivančna Gorica si prizadeva, da bi podelitev tradicionalno potekala v Višnji Gori. Gašper Stopar je izrazil čestitke prejemniku nagrade, ki je dogodek spremljal preko video povezave iz Argentine. Ob tem je dejal, da verjame, da bo nagrada »Zlata čebela« postalo vsako leto pomembnejša v svetovnem merilu in bo kot »Nobelova nagrada« na področju čebelarstva. Odbor za podelitev Zlate čebele 2021 je med 17-imi kandidati, ki prihajajo iz Argentine, Avstrije, Filipinov, Gruzije, Hrvaške, Irana, Nemčije, Slovaške, Srbije, Toga in Slovenije izbral poleg današnjega prejemnika nagrade Zlata čebela še tri nominirance, ki po merilih odbora najbolje promovirajo čebele in ostale opraševalce, in sicer: Nadine Schuller iz Avstrije, Čebelarsko zvezo Slovenije ter podjetje A1, Slovenija, d. d. »Zlata čebela« je najvišja državna nagrada na področju zaščite čebel ter prepoznavanja vloge čebel in drugih opraševalcev pri zagotavljanju prehranske varnosti, traj-nostnega kmetijstva, ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine. S podeljevanjem nagrade Zlata čebela želi Slovenija spodbujati in podpirati inovativnost, vrhunskost posameznikov ali pravnih oseb, ki posebej Okrogla miza na temo: Obletnica razglasitve svetovnega dneva čebel Ob obletnici razglasitve svetovnega dneva čebel, ki je bil razglašen na predlog Slovenije a zasedanju Organizacije Združenih narodov 20. decembra 2017, so Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu in Občina Ivančna Gorica pripravili okroglo mizo na temo: Obletnica razglasitve Svetovnega dneva čebel - rezultati in izzivi. Pogovor je potekal v prostorih Središča inovativnih tehnologij Apilab - hiša kranjske čebele v Višnji Gori, javnost pa ga je lahko spremljala preko spletnega prenosa. Na okrogli mizi so sodelovali vodilni predstavniki z različnih področij tako z namenom evalvacije kot tudi prepoznavanja priložnosti: dr. Jože Podgoršek, minister MKGP, mag. Dejan Židan, poslanec DZ in nekdanji minister MKGP, Franc Breznik, poslanec DZ, Dušan Strnad, župan občine Ivančna Gorica, Leopold Pogačar, župan občine Žirovnica, mag. Snežana Popovič, vodja službe za EU koordinacijo in mednarodne zadeve pri MKGP, dr. Peter Kozmus, podpredsednik Apimondia in Boštjan Noč, predsednik ČZS. Video je shranjen v spletnem arhivu www.ivancna-gorica.si. V Višnji Gori potekala seja Sveta RRA Ljubljanske urbane regije V Središču inovativnih tehnologij APILAB - Hiša kranjske čebele je v sredo, 15. decembra 2021, potekala 8. redna seja Sveta Regionalne razvojen agencije LUR, na kateri so občine članice odločale tudi o nekaterih ključnih razvojnih temah. Uvodna beseda je pripadla gostitelju županu Občine Ivančna Gorica Dušanu Strnadu. V nagovoru se je med drugim prisotnim članom Sveta RRA LUR tudi zahvalil, da so pred meseci sprejeli sklep do pridobitve sofinancerskih sredstev za projekt Apilab - Hiša kranjske čebele v Višnji Gori in prav tako za projekt izgradnje kolesarske povezave od Stične do Jurčičeve Muljave. Seji je predsedoval župan Občine Brezovice Metod Ropret, sicer namestnik predsednika Sveta, ljubljanskega župana Jankoviča. Osrednja vsebina na seji je bila namenjena aktualnim informacijam o programiranju finančne perspektive 2021-2027. Prisotni so potrdili program predstavitve LUR na svetovni razstavi EXPO Dubaj 2020 ter obravnavali vsebine de- lovanja RRA LUR in RDO Osrednja Slovenija za leto 2022. Prisotni so se seznanili še z aktualnim dogajanjem glede aktivnosti na področju regionalnega prostorskega planiranja v LUR ter promocije investicij v LUR, ki poteka v okviru regionalnega skrbništva SPOT IP. Sprejeta je bil odločitev o pristopu občin k pripravi Strategije kulture LUR. Vsebine na seji sta predstavili direktorica RRA LUR mag. Lilijana Madjar ter direktorica Zavoda Turizem Ljubljana mag. Petra Stušek. Seja se je zaključila z ogledom Hiše kranjske čebele - ApiLab, nad katero so bili župani in ostali predstavniki občin LUR navdušeni. Gašper Stopar A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2022 številka 1 Gospodarstvo 5 Svečano obeležili dan samostojnosti in enotnosti s podelitvijo priznanj najboljšim športnikom leta 2021 Tudi ob koncu minulega leta sta Občina Ivančna Gorica in Zveza športnih organizacij (ZŠO) Ivančna Gorica, v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev (ZKD) občine Ivančna Gorica, pripravili tradicionalno svečanost ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, s podelitvijo priznanj športnikom občine Ivančna Gorica za leto 2021. V skladu z veljavnimi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb, je bila prireditev predhodno posneta in za širšo javnost predvajana preko spleta 26. decembra. Svečanost je bila posneta v pre- gradbeno dovoljenje za novi vrtec prenovljeni dvorani kulturnega doma Šentvid pri Stični in za širšo javnost predvajana preko spleta 26. decembra, torej na praznični dan. Navzoči so bili le prejemniki pri-znanjin predstavniki športnih društev in klubov, seveda ob doslednem spoštovanju pogoja PCT in ostalih priporočil za omejevanje širjenja okužb. Slavnostni govornik župan Dušan Strnad, se je v svojem nagovoru najprej dotaknil državnega praznika, dneva samostojnosti in enotnosti, ki smo ga praznovali v času, ko je Slovenija zaključevala uspešno polletno predsedovanje Svetu EU. Kot je povedal župan, je tudi to pokazatelj, kako uspešno in hitro napreduje mlada država Slovenija. Tudi sam se z radostjo spomina dogodkov ob plebiscitu leta 1990, poudarja pa, da se danes na te svetle čase slovenske zgodovine ne gleda s pravim spoštovanjem in hvaležnostjo. Letos smo tridesetletnico samostojne Republike Slovenije praznovali tudi v naši občini s tradicionalno slovesnostjo ob dnevu državnosti na Polževem. 4. julija pa je v Ivančni Gorici potekalo odkritje spominskega obeležja v spomin na prvo sveto mašo med slovenskimi vojaki, ki je na bojnih položajih potekala v času osamosvojitvene vojne 1991, v gozdu med Zgornjo Drago in Malim Hudim. Župan je poudaril simbolno primerjavo med samostojnostjo Slovenije in samostojnostjo občine Ivančna Gorica, ki se tudi uspešno razvija in se danes že uvršča med najuspešnejše slovenske občine. Med zadnjimi velikimi pridobitvami je izpostavil tudi odprtje Hiše kranjske čebele - Apilab središče ino-vativnih tehnologij, novozgrajeno kolesarsko povezavo Stična-Ivančna Gorica-Muljava, ter druge prav tako pomembne projekte kot je prenovljena cesta Šentvid-Mandrga, obnova kulturnega doma na Muljavi, zazidalni načrt Dečja vas, zaključek gradnje 5. faze kanalizacije v Stični in novi športni park pri šoli na Muljavi. Župan je izpostavil tudi izjemno uspešen zasebni projekt, Adrenalinski park Cukarca. V nagovoru se je župan Strnad z optimizmom ozrl tudi v leto 2022 in napovedal nekatere nove velike pridobitve. Že je pridobljeno gradbeno dovoljenje za novi vrtec v Šentvidu pri Stični, pridobiva se tudi gradbeno dovoljenje za izgradnjo občinskega športnega parka v Ivančni Gorici, med pomembnejšimi projekti leta 2022 pa je tudi izgradnja t. i. zahodne obvoznice v Ivančni Gorici. Župan je izrazil tudi zadovoljstvo nad številnimi športnimi uspehi in dosežki naših športnikov. »Včasih se sprašujem od kod športniki jemljete energijo in voljo za številne ure treningov in odrekanj, da lahko dosegate vrhunske rezultate in se enakovredno merite s kolegi na državni, evropski in svetovni ravni. Gotovo je poleg volje in energije pomembna tudi vloga staršev in klubov, ki omogočate mladim uspešno športno udejstvovanje. Prav tako se je treba vprašati, kaj žene številne prostovoljce, kot ste trenerji, vaditelji in organizatorji, ki ustvarjate pogoje, da se mladina lahko ukvarja s športom. Pohvala tudi vsem tistim, ki se s športom ukvarjate zgolj ljubiteljsko in rekreativno.« Nagrajenim športnikom in športnicam je čestital z naslednjimi besedami: »Čestitke vsem prejemnikom priznanj, naj vam ne bo to samo priznanje in nagrada za dosedanje uspehe, ampak tudi spodbuda za prihodnost,« ter dodal, da bo občina ivančna Gorica še naprej skrbela za ustrezne pogoje za vadbo in tekmovanja. Športnik leta 2021 je postal motokrosist Jan Pancar Športnike in športnice ter športne delavce je nagovoril tudi predsednik Zveze športnih organizacij občine Ivančna Gorica Tomaž Za-krajšek, ki je vodenje zveze prevzel ravno v lanskem letu, sicer pa je danes uspešen trener v taekwon-doju. Ob tej priložnosti se je zahvalil dosedanjemu vodstvu zveze in poudaril uspešno izvedbo obiska slovenske olimpijske bakle v občini Ivančna Gorica lani v mesecu maju. Zveza je tudi ob koncu leta pripravila razpis za najboljše športnike leta občine Ivančna Gorica, na katerega so svoje uspešne člane in ekipe prijavili športni klubi in društva. Za priznanja se v skladu s pravilnikom lahko potegujejo naši občani oz. tudi drugi občani, ki so člani klubov oz. društev iz občine Ivančna Gorica. Laskavi naslov Športnika občine Ivančna Gorica za leto 2021 je v članski kategoriji prejel motokro-sist Jan Pancar, član AMD Šentvid pri Stični. Pancar je v sezoni 2021 nastopal v svetovnem prvenstvu kategorije MX2 in dosegel v skupni razvrstitvi 20. mesto, njegov najboljši posamezni rezultat sezone pa je bilo 10. mesto na Veliki nagradi Rusije. Kot član slovenske reprezentance je zastopal slovenske barve tudi na svetovnem Pokalu narodov, Jan pa je trenutno edini slovenski motokrosist, ki poleg večkratnega svetovnega prvaka Tima Gajserja zastopa slovenske barve na tako visoki ravni. Športniki leta v ostalih kategorijah so postali ... Športniki občine Ivančna Gorica za leto 2021 so v preostalih kategorijah postali naslednji športniki in športnice: med mlajšimi deklicami je slavila Tajda Bašar (TKD klub Kang), med mlajšimi dečki Kris Hrovat (TKD klub Redpower), med starejšimi deklicami Isabela Stro-janšek (OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, Plavalni klub Olimpija), med starejšimi dečki Gal Bregar (Smučarski klub Ilirija), med mladinkami Lorena Zabukovec (TKD Kang), med mladinci Simon Vidmar (RK SVIŠ Ivančna Gorica), v kate- goriji veteranov pa Vida Ceglar (KK BAM.BI). Športna ekipa leta občine Ivanč-na Gorica je postala članska ekipa Rokometnega kluba SVIŠ Ivančna Gorica, ki je v sezoni 2020/2021 postala prvak 1. B državne lige in se je s tem uvrstila v 1. A državno rokometno ligo. SVIŠ-eva ekipa je v končnici lige suvereno opravila z vso konkurenco, ki se je potegovala za napredovanje v najmočnejšo slovensko rokometno ligo. Pod vodstvom trenerja Aleksandra Polaka so v zmagovalni ekipi ivanške barve zastopali Matic Košir, Denis Za-vodnik, Simon Vidmar, Nik Pirnat, Robert Tekavec, Timi Knez, Marko Marojevic, Amadej Jerlah, Klemen Sašek, Jernej Mlakar, Luka Komar, David Podržaj, Aljaž Kutnar, Matevž Tekavčič, Domen Košir, Denis Struna, Ambrož Bregar, Klemen Lesjak, Jan Jaklič in Rok Zaletelj. Letošnja prejemnika priznanja za zaslužne športne delavce pa sta postala Tomaž Zeljko iz RK SVIŠ Ivančna Gorica in Anton Jevnikar iz Planinskega društva Polž. Priznanja za odlične športne dosežke v sezoni 2021 so prejeli: Nik Hrovat Vidmar (TKD Kang), Nejc Kralj (AMD Šentvid pri Stični), Mojca Maršič (TKG Kang), Tibor Jože Rozina (TKG Kang), Žan Oven (AMD Šentvid pri Stični), Žan Zupančič (TKG Kang), Benjamin Kutnar (KK Ivančna Gorica), Gal Hauptman (AMD Šentvid pri Stični). Denis Za-vodnik (RK SVIŠ Ivančna Gorica), Andrej Rus (MK Fire Group), Rokometna ekipa Srednje šole Josipa Jurčiča in ekipa AMD Šentvid pri Stični. Prireditev so s kulturnim programom obogatili člani Moškega pevskega zbora Vidovo in mlada šentviška glasbenica na citrah Julija Koritnik, učenka Glasbene šole Grosuplje. Kot svojevrstna zanimivost je bil na ogled postavljen tudi podpisan kolesarski dres Tadeja Pogačarja, zmagovalca kolesarske Dirke po Sloveniji, ki je lani obiskala tudi Ivančno Gorico. Matej Šteh Pobratenje mest pomemben del dvostranskih odnosov med Nemčijo in Slovenijo 15. januarja je minilo 30 let od priznanja samostojne Republike Slovenije s strani večine držav Evropske unije, med njimi tudi s strani Nemčije. Omenjeni datum pomeni tudi začetek diplomatskih odnosov med obema državama. Krepitvi medsebojnih odnosov sta se ob obletnici pridružili tudi pobrateni občini Ivančna Gorica in Hirschaid. Občini sta se pridružili skupni pobudi slovenskega veleposlaništva v Berlinu in nemškega veleposlaništva v Ljubljani in v znak krepitvi odnosov med obema državama ob obletnici izobesili obe državni zastavi. Občina Ivančna Gorica je pobratena z nemško občino Hirschaid že od leta 1999 dalje. Obe občini uspešno gojita medsebojno sodelovanje na različnih področjih. Matej Šteh 6 Občina januar-februar 2022 številka 1 OTttlMj Iz zadnje seje Občinskega sveta v letu 2021 Občinski svet Občine Ivančna Gorica se je sešel na zadnji seji v lanskem letu 22. decembra, to je bila že 26. redna seja v mandatu, ki pa se je sedaj že prevesil v zadnje leto. Seja je kljub trenutnim razmeram, ki jih pogojuje bolezen covid-19 minila v dokaj prazničnem vzdušju. Za praznično vzdušje so zlasti poskrbeli skavti, ki so prinesli Luč miru iz Betlehema, razglašene pa so bile tudi najizvirnejše praznične voščilnice, ki so prispele na natečaj Sveta župana za starosti prijazno občino. Na začetku uradnega dela seje je uvodoma župan Dušan Strnad poročal o aktualnih razmerah v občini, v tistih dneh so bili namreč v občini ravno organizirani dnevi cepljenja po posameznih krajevnih skupnostih. Številke so pokazale soliden odziv občank in občanov, prevlado- V sklopu priprave Rebalansa proračuna za leto 2022 je imel v januarju župan Dušan Strnad s sodelavci delovni sestanek s predsedniki Svetov krajevnih skupnosti. Sestanek je zaradi epidemiološke situacije potekal preko videokonferenčne povezave, na njem so bile usklajene posamezne investicije, načrtovane za leto 2022. vali so zlasti tisti, ki so prejeli že tretji odmerek cepiva. Bolj razveseljive pa so bile novice, da je občina v tistih dneh prejela gradbeno dovoljenje za novi vrtec v Šentvidu pri Stični in za gradnjo Kulturno-upravnega centra v Ivančni Gorici. Izbran pa je bil tudi izvajalec del za gradnjo t.i. zahodne obvoznice v Ivančni Gorici. Potrdili nove cene komunalnih storitev Kot je navada na decembrski seji, je Občinski svet tudi tokrat obravnaval elaborate cen komunalnih storitev za prihodnje leto. Izračune so predstavile strokovne službe in direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, Stane Stopar. Letna priprava elaboratov in sprejem na Občinskem svetu je zakonska obveza za izvajalce javnih gospodarskih služb. Z elaborati se letno usklajujejo cene komunalnih storitev glede na gibanje količin, prihodkov in stroškov ter morebitne investicije. V letošnjih elaboratih so upoštevani planski podatki za leto 2022, torej JKP skuša oceniti kakšen obseg storitev bo podjetje opravilo pri izvajanju javne gospodarske službe in kakšni bodo s tem povezani stroški in prihodki. Pri izračunu cene se vedno upošteva tudi poračun cene iz predhodnega leta, torej pri tokratni cenah, poračun iz leta 2020. Za izračun cen se kot osnova upošteva storitev za povprečno gospodinjstvo s porabo 16 kubikov vode in priključkom DN 20. V letu 2022 so predvidene naslednje spremembe cen: - Na področju oskrbe s pitno vodo se mesečni stroški znižajo za 0,36 EUR. To je posledica poračunov iz leta 2020. - Na področju odvajanja odpadne vode je kljub investicijam v širjenje kanalizacijskega omrežja, ki ponavadi dvigne stroške Zupan sprejel Luč miru iz Betlehema Pred začetkom 26. redne seje je župan Dušan Strnad skupaj s člani Občinskega sveta sprejel grosupeljske skavte, ki so prinesli Luč miru iz Betlehema. Letošnja poslanica z geslom »ČLOVEK, NE JEZI SE« nas opominja, da je sočlovek naše največje bogastvo. Akcija Luč miru iz Betlehema v Evropi poteka že od leta 1986. Namen akcije je širiti sporočilo miru, ki je univerzalen dar ter si ga zasluži prejeti in imeti vsak, ne glede na rasno, versko, nacionalno ali katerokoli drugo pripadnost. Skavti plamen Luči miru v Slovenijo prinašajo že 31 let, več let tudi v našo občino. vzdrževanja, tokrat cena zaradi poračunov iz 2020 nižja za 1,06 EUR. - Na področju čiščenja odpadnih voda iz poračunov iz leta 2020 izhaja, da je potrebno v novo ceno vključiti ca. 48.000 EUR primanjkljaja, zvišali so se tudi stroški dehidracije blata na čistilnih napravah, zato se bo mesečni strošek pri gospodinjstvih povečal za 5,24 EUR (čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih voda). - Na področju čiščenja greznic in MKČN se stroški zaradi povišanih stroškov dehidracije oddanega blata in glede na poračun iz 2020, zato se cena poveča za 0,92 EUR. - Področje ravnanja z odpadki: cena odvoza mešanih komunalni odpadkov (120 l črni zabojnik) se zaradi poračuna iz 2020 zniža za 0,50 EUR, biološki odpadki (120 l zeleni zabojnik) pa se zaradi poračuna 2020 in zvišanja stroškov na kompostarni podražijo za 0,95 EUR. Letos je moralo komunalno podjetje prvič pripraviti tudi elaborat za ceno ravnanja z odpadnimi svečami. Čeprav imamo občanke in občani tudi z nagrobnimi svečami veliko opravka, pa ta elaborat občanov ne zadeva, gre namreč za cene, ki jih JKP Grosuplje zaračuna uradnim prevzemnikom odpadnih sveč. Sprejeta cena je bila 255,44 EUR/ tona odpadnih sveč. Izračun je narejen na podlagi dejanskih stroškov zbiranja odpadnih sveč. V nadaljevanju seje so občinski svetniki in svetnice sprejeli še nekaj dokumentov, ki so jih obravnavali že na predhodni seji. Tako so sprejeli dopolnjen predlog Strategije za mlade v občini Ivančna Gorica 2022 - 2030, dopolnjen Predlog Odloka o oddaji v najem, uporabi in obremenjevanju stvarnega premoženja v lasti Občine Ivančna Gorica in dopolnjen Predlog Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ivančna Gorica. Občinski svet je na predlog omisi-ja za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja dal pozitivno mnenje kandidatki za ravnateljico Osnovne šole Zagradec, dosedanji v.d. ravnateljici Barbari Maver. Naslednja seja Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica bo 9. februarja 2022, na njej pa bo osrednja točka dnevnega reda Predlog Rebalansa proračuna za leto 2022. Matej Šteh Izbrali najizvirnejše praznične voščilnice Na 26. redni seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, ki je potekala pred božično - novoletnimi prazniki so bile razglašene najizvirnejše praznične voščilnice natečaja, ki ga je pripravil Svet župana za starosti prijazno občino. Na natečaj je prispelo 253 voščilnic. Po besedah predsednice Sveta Milene Vrenčur je strokovna komisija pregledala vse prejete voščilnice in bila tudi tokrat nad izdelki navdušena. Tako je bila izbira najlepših oz. najizvirnejših voščilnic zelo težka. Po izboru ocenjevalne komisije, ki so jo sestavljali Majda Verbič, Slavko Blatnik, Milan Goršič in Milena Vrenčur, so najlepše voščilnice po posameznih kategorijah izdelali: • Stela Groznik, Vrtec Ivančna Gorica, enota Miška; • Ema Pajk, OŠ Zagradec, 1. triada; • Primož Vidmar, Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični, 2. triada; • OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični - tehnični krožek, 3. triada; • Zala Žerovnik, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica; 1. letnik • V kategoriji odraslih ustvarjalcev so bile nagrajene še: o Joži Klemenčič, Višnja Gora o Milena Potokar, Višnja Gora o Ema Grumbacher, Ivančna Gorica Vse izdelane voščilnice so marsikateremu starejšemu občanu polepšale trenutek v božično - novoletnem času. Gašper Stopar A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2022 številka 1 Krajevne skupnosti 7 Tudi Občina Ivancna Gorica se je predstavila s Hišo kranjske čebele na EXPO v Dubaju V času od 13. do 16. januarja se je v Dubaju na svetovni razstavi EXPO mudila tudi ekipa Občine Ivančna Gorica, ki je v okviru obiska delegacije osrednjeslovenske regije predstavila Hišo kranjske čebele. Ekipo so sestavljali Petra Peunik Okorn in Matic Strmole iz Zavoda Prijetno domače in podžupan Tomaž Smole, ki je zastopal občino. Na pot smo se odpravili v sredo, 12. januarja, z letališča Jože Pučnik in ponoči prispeli v Dubaj, kjer smo ob enih zjutraj opravili še en PCR test zaradi poslovnega dogodka. Noč je bila kratka in zjutraj smo se napotili na EXPO. Slovenski paviljon je dobro umeščen takoj ob vhodu v del, ki je posvečen trajnosti. Lepo je oblikovan in tudi marsikoga pritegne s svojo naravno zeleno podobo, zato je tudi dobro obiskan. Glavna atrakcija pa je brez dvoma kranjska sivka, ki je magnet za obiskovalce vseh narodnosti in vseh let. S seboj smo prinesli več sto izvodov prospektov, namenjenih promociji turizma v destinaciji Prijetno domače in prav toliko medenjakov, ki so bili prava vaba za obiskovalce in tudi za osebje. Vsi so jih pohvalili in tudi po zaslugi slastnih medenjakov smo pritegnili več pozornosti. Prospekte in kataloge smo umestili v posebej pripravljeno stojnico v bližini makete kranjske sivke. Četrtkov dopoldan smo namenili vodenemu obisku drugih paviljonov in imeli smo kaj videti. Raziskovanje svetovne razstave smo zaključili s kosilom v našem paviljonu in se začeli pripravljati na večerni dogodek. Številne goste so v uvodu nagovorile ljubljanska podžupanja Tjaša Ficko, direktorica RRA LUR Liljana Madjar in direktorica Turizma Ljubljana Petra Stušek. Slovensko čebelarstvo je v prizadevanju za trajnostni in sonaravni razvoj predstavil dr. Peter Kozmus s Čebelarske zveze Slovenije in velik del predstavitve namenil Hiši kranjske čebele. V nadaljevanju smo skupnimi močmi Petra, Matic in jaz zainteresiranim gostom, ki so bili večinoma predstavniki potovalnih agencij, predstavili destinacijo Prijetno domače s poudarkom na Hiši kranjske čebele in jih opremili s katalogi in prospekti. Po zaključku dogodka smo se vrnili v hotel in kasneje na večerni potep po Dubaju. Naslednji dan je bil namenjen ogledu svetovne razstave po lastni presoji in prav zavzeto smo raziskovali paviljon za paviljonom. Več smo jih videli, bolj smo bili prepričani, da je slovenski paviljon eden lepših in zanimivejših. Dober koncept spodaj odprt, z multimedijskimi predstavitvami v nadstropju in na vrhu prostorom za poseben predstavitve in druženje. Kljub temu velja pohvaliti Ruski paviljon in Singapurski ter seveda paviljon Združenih arabskih emiratov. Zelo atraktivno multi-medijsko predstavitev ima Izrael, ZDA pa je pripeljala raketni modul za izstrelitev v vesolje. Kljub temu, da smo vsak dan prepešačili okoli 11 do 15 km, si vsega nismo uspeli ogledati, saj je EXPO v Dubaju eden največjih. Popoldan smo se vrnili in smo imeli nekaj časa zase, tako da smo se sprehodili do plaže in do ene izmed znamenitosti Dubaja - Eye Dubai in zaključili z večerjo v hotelu. Sobota je bila namenjena ogledu Dubaja, mesta presežkov, v nedeljo pa je sledila vrnitev v domovino. Vrnili smo se polni vtisov in s številnimi novimi poznanstvi tako v poslovnem kot v prijateljskem smislu. Lahko zaključimo, da je Slovenija na svetovni razstavi Expo dobro predstavljena in prav tako čebelarstvo in znotraj tega destinacija Prijetno domače s Hišo kranjske čebele. Tomaž Smole Obvestila Zdravstveni doma Ivančna Gorica URNIK TESTIRANJA NOVE DIREKTNE ŠTEVILKE Množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi se v ZD Ivančna Gorica izvaja v steklenem delu med zdravstvenem domom in Lekarno. Termini testiranja: PONEDELJEK: 7.00-10.00 PETEK: 7.00-10.00 Hitro testiranje je možno opraviti tudi na Kliniki Križaj na Muljavi. URNIK CEPLJENJA Cepljenje poteka s cepivom Pfizer! TOREK: 7.00-13.00 COVID NENAROČENI SREDA: 13.00-15.00 COVID NAROČENI 15.00-18.00 COVID NENAROČENI 18.00-19.00 GRIPA NENAROČENI ČETRTEK: 7.00-13.00 COVID NENAROČENI SPLOSNA AMBULANTA Od 4. 1. 2022 dalje imamo v splošnih ambulantah aktivirane direktne telefonske linije, ki so odprte v dopoldanskem času od 7.00-13.00 in v popoldanskem času od 13.00-19.00 vašega osebnega zdravnika. Za vse dodatne informacije lahko pokličete informacije na tel. 01/7819-000. AMBULANTA Janez Zupančič, dr. med. Pivk Lana, dr. med. Nagode Primož, dr. med Žirovnik Kuster Katarina, dr. med. Plut Švigelj Mateja, dr. med. Rokvič Vlatka, dr. med. Bratož Vidmar Katarina, dr. med. ŠTEVILKA 01/7819-062 (za naročanje zdravil in ostalo) 01/7819-063 (za naročanje na pregled) 01/7819-011 01/620-47-75 01/7819-015 01/7819-065 01/7819-067 01/7819-068 OTROŠKI DISPANZER Zaradi boljše dostopnosti do zdravnikov v otroškem in šolskem dispanzerju so zdaj na voljo direktne telefonske številke, in sicer: CEPLJENJE PROTI GRIPI FEBRUAR 2022 VSAKO SREDO MED 18.00-19.00 Cepljenje poteka v veliki predavalnici, v novem delu Zdravstvenega doma, stranski vhod s parkirišča. KAKO UKREPATI OB POZITIVNEM HITREM BRISU ZA COVID-19? - Ostanite v izolaciji; - potrditvenega PCR vam ni treba opraviti; - če zaradi izolacije potrebujete bolniški stalež ali nego otroka, vas prosimo, da informacijo o pozitivnem hitrem testu sporočite preko elektronske pošte, osebje iz ambulante pa vas bo kontaktiralo v roku treh delovnih dni. Telefonsko sporočanje naj bo za starejše osebe, ki niso vešče uporabe elektronske pošte; - zgolj zaradi sporočanja izvida pozitivnega hitrega brisa ob odsotnosti težjih zdravstvenih težav, ne obremenjujte telefonskih linij ambulant; - na ta način boste omogočili osebam, ki potrebujejo zdravstveno obravnavo, da bodo lahko prišle v kontakt z osebnim zdravnikom; - na PCR testiranje vas lahko po posvetu v določenih primerih naroči samo osebni zdravnik ali pediater (kronični bolniki, nosečnice, otroci z oslabljenim imunskim sistemom). KSENIJA PERŠIN ZUPET, dr. med., specialist pediater 01 / 620 47 89 asist. dr. SIMONA RAJTAR OSREDKAR , dr. med., specialist pediater 01/ 620 47 88 MARUŠA KUNAVER TAŠIČ, dr. med., specialist pediater 01 / 620 47 87 DAŠA POVŠE, dr. med., specialist pediater 01 / 620 47 86 Pediatra lahko pokličete v času ordinacijskega časa (od ponedeljka do petka ter v soboto po razporedu). Izven ordinacijskega časa zdravnika se vam bodo oglasili na informacijah zdravstvenega doma. DISPANZER ZA ŽENE Od 4. 1. 2022 dalje je aktivirana direktna linija tudi v dispanzerju za ženske. Klice sprejemamo v ordinacijskem času vašega izbranega ginekologa. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na informacije 01/7819-000. Direktna telefonska številka dispanzerja za žene: 01/620-47-79. Pripravila: Mateja Kocjan, pomočnica direktorja za ZN 8 Občina januar-februar 2022 številka 1 IlitttMi Pogovor s predsednikom Vlade Republike Slovenije Janezom Janšo Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je 20. januarja obiskal Ivančno Gorico. Z njim smo se ob tej priložnosti pogovorili o aktualnih zadevah. V letu 2021 je večkrat obiskal našo občino, letos pa kaže, da bo prav tako. Razloge za to je predsednik povedal ob koncu pogovora. Spoštovani predsednik vlade gospod Janez Janša, dobrodošli v občini Ivančna Gorica, radi bi vam zastavili nekaj vprašanj ob tej priložnosti. Začnimo s širšo perspektivo. Za vami je naporno leto, ki ste ga kronali s predsedovanjem EU, tokrat že drugič. Kako ste zadovoljni s predsedovanjem in z doseženimi rezultati? Žal je tokratno predsedovanje zaznamovala epidemija. Epidemiološkim razmeram navkljub je Slovenija uspešno izvedla vse načrtovane dogodke, dosegla pomembne rezultate ter ustvarila mnogo priložnosti za sodelovanje in povezovanje. Poleg epidemije so naše predsedovanje zaznamovali tudi drugi dogodki, kot so razmere na meji med Poljsko in Belorusijo, umik iz Afganistana in preteča mi-grantska kriza, rast cen energije in nekaterih drugih izdelkov, zadnje napetosti med Rusijo in Ukrajino. Vseeno smo dosegli pomemben napredek pri odpornosti EU in oblikovanju evropske zdravstvene unije, krepitvi kibernetske odpornosti EU. Potrjenih je bilo 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, pri digitalni zeleni preobrazbi je bil dosežen sporazum držav članic glede akta o digitalnih storitvah in digitalnih trgih, uskladili smo tudi skupno stališče EU za podnebno konferenco COP26 v Glasgowu ... V času slovenskega predsedovanja Svetu EU je potekala tudi konferenca o prihodnosti Evrope. Pomembno se mi zdi poudariti, da smo v strateške razprave vključili tudi predstavnike vodstev držav, ki so v Evropi, niso pa v Evropski uniji - gre za države Zahodnega Balkana in Vzhodnega partnerstva, ki so sodelovale na Blejskem strateškem forumu. Veliko stvari je bilo tudi začetih in predanih francoskemu predsedstvu, ki nadaljujejo s predsedovanjem. Hvala tudi kolegom iz Nemčije in Portugalske, ki smo jih nasledili, za opravljeno delo. Žal smo bili priča tudi nekaterim poskusom izvažanja namišljenih problemov iz Slovenije, ki so odraz notranjih političnih razmer, ki pa v EU niso bili deležni posebne pozornosti. Predsedovanje smo zaključili s pohvalami in zahvalami vodilnih akterjev v EU, kar pomeni, da smo svoje delo opravili dobro. Zahvala gre sodelavcem in vsem, ki so pomagali pri predsedovanju. Časa za počitek ni, v ospredje priha- jajo domače teme. Kako je to burno obdobje prestala Slovenija? Ne glede na vse, je Slovenija vedno na prvem mestu. Sočasno smo se lotili izzivov predsedovanja EU in vodenja države. Kljub težavam zaradi epidemije smo na dobri poti, kar nam priznavajo tudi drugi in nedolgo nazaj je ugledni tuji časopis The Economist na osnovi doseženih rezultatov uvrstil Slovenijo na visoko 2. mesto med 23 izbranimi članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Pred nas so pri Economistu, po petih uporabljenih merilih, uvrstili le Dansko, kar priča o tem, da smo se uspešno soočili z gospodarskimi vidiki pandemije. Imamo dobro gospodarsko rast, nezaposlenost je rekordno nizka in zaposlenost najvišja v vsej naši zgodovini. Očitno smo nekatere ukrepe pravočasno in ustrezno pripravili ter naslovili. Izpogajali smo tudi več kot 10 milijard evrov evropskih sredstev in bistveno popravili črpanje le-teh v primerjavi s prejšnjimi leti. Pozornost pa smo namenili tudi najšibkejšim, predvsem mladim in starejšim. Dvignili smo urno postavko za študentsko in dijaško delo, poskrbeli za davčno olajšavo mlajših od 29 let in vračilo prispevkov za redno zaposlitev mlajših od 26 let, prav tako za mamice študentke in mlade družine staršev študentov, nismo pa pozabili tudi na študente, ki študirajo v tujini. Zagotovili smo tudi višje število vpisnih mest na fakultetah, ki zagotavljajo poklice, ki jih bomo v prihodnosti potrebovali. V zadnjem obdobju smo tudi priča usklajevanjem pokojnin, s katerim nadaljujemo tudi v letu 2022, z namenom izboljševanja položaja starejših. Sprejeli smo Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je čakal dolga leta in za katerega so bile narejene številne študije, prave volje za sprejem pa prej ni bilo, kljub obljubam socialno čutečih strank na oblasti. Skupaj s številnimi investicijami v domove za starejše in zdravstvene domove znotraj Programa za odpornost in okrevanje bo bolje poskrbljeno tudi za naše starejše, ki smo jim lahko hvaležni za to, kar imamo. Prisluhnili pa smo tudi potrebam lokalnih skupnosti in pomembno dvignili povprečnino ter pristopili k odpravi administrativnih in birokratskih ovir. To je omogočilo nov zagon občinam po celi Sloveniji in v letu 2021 smo priča največjemu številu izdanih gradbenih dovoljenj doslej. Odlična iztočnica gospod predsednik za naslednje vprašanje. Kako vi vidite občino Ivančna Gorica? Z občino Ivančna Gorica me veže mnogo lepih spominov in vezi, zato z veseljem spremljam njen razvoj. Od ustanovitve naprej jo zaznamuje silovit razvoj v več pogledih. Gospodarstvo se lepo razvija in vedno več je podjetij in delovnih mest. Za tradicijo skrbi Livar, vzpon pa poleg številnih manjših podjetij najboljponazarjata podjetje Elvez in pa seveda podjetje Akrapovič, na katerega smo ponosni tudi na nacionalnem nivoju. Leta 2019 sem bil povabljen na otvoritev gospodarske cone Škrjanče, ki je bila hitro razprodana in takrat sem se srečal z lokalnimi podjetniki ter dobil precej informacij o gospodarskem razcvetu občine. Še dodatno ugodna lega in lepa pokrajina brez dvoma pripomoreta k priseljevanju mladih družin, kolikor vem pa je tudi naravni prirast precej nad državnim povprečjem. Če se ne motim, je časopis Moje finance dve leti nazaj, ob analizi kakovosti življenja v slovenskih občinah, ravno Ivančno Gorico postavil na sam vrh po kriteriju življenjske moči, kar pomeni, da je število mlajših od 15 let višje od tistih nad 65 let. To je lep obet za prihodnost, vem pa, da prinaša tudi velik pritisk na izgradnji infrastrukture, zato sem vesel, da bo država lahko pomagala pri gradnji novega vrtca v Šentvidu pri Stični. Vem, da lepo skrbite za kulturno dediščino z muzejem na Jurčičevi domačiji na Muljavi in vsakoletnim pohodom ter taborom pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, nedavno pa sem se udeležil otvoritve Hiše kranjske čebele v Višnji Gori, ki je lep pomnik tradicije čebelarjenja na Slovenskem in ljudem, ki so zaznamovali eno izmed najmanjših mest v Sloveniji. Skratka, občina Ivančna Gorica se lepo razvija v vseh pogledih in to me zelo veseli. Čestitke županu Dušanu Strnadu in celotni njegovi ekipi. Ob približno podobnih pogojih za vse občine v Sloveniji je ravno učinkovito vodenje tisto, ki dela razliko v dobro. Omenili ste, da vas na občino Ivančna Gorica veže več vezi, nam lahko poveste več o tem? Seveda. Obiskoval sem gimnazijo Stična, takrat še v prostorih samostana Stična. Spomini na mladost so vedno lepi in tako sem tudi jaz ohranil v lepem spominu te kraje in ljudi, ki tu živijo. Žal mi je, da je pandemija preprečila slovesnost ob 70. letnici, ki bi se je z veseljem udeležil. Igral sem tudi nogomet za mladinsko ekipo nogometnega kluba Ivančna Gorica, da imam poleg sošolcev tu tudi nekdanje soigralce in vrsto lepih spominov. Na Pristavi nad Stično smo se 7. 9. Občina Ivančna Gorica pri svojemu razvoju dobro sodeluje z državo, kateri so projekti, ki so že realizirani in kaj lahko še pričakujemo občani v bližnji prihodnosti? Najboljši primer dobrega sodelovanja med državo in občino Ivančna Gorica se ravno dobro začenja. Gre za sočasno gradnjo zahodne obvoznice, ki povezuje naselje Ivančna Gorica z zaledjem in gradnjo nadvoza nad železniško progo, ter povezavo s priključkom na avtocesto (3.166.568,00 EUR). Prišel je čas za realizacijo enega pomembnejših projektov za nadaljnji razvoj občine Ivančna Gorica. V preteklemu letu je bil zaključen projekt kolesarskih povezav od Stične do Muljave (1.320.000,00 EUR) in že prej omenjena otvoritev APILAB -Hiše kranjske čebele (3.480.577,00 EUR). Trenutno poteka novogradnja Bolnišnice za otroke v Šentvidu pri Stični (6.373.902,00 EUR). V pripravi je gradnja vrtca v Šentvidu pri Stični (4.718.125,00EUR) in še malo kasneje nova Policijska po- 1990 sešli akterji Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ). Z menoj so bili Igor Bavčar, Tone Krkovič, Jože Kolenc in Vinko Beznik. Analizirali smo položajin dotakratne ukrepe ter dorekli nacionalni načrt delovanja MSNZ. To je bila ena najpomembnejših odločitev v času osamosvajanja Slovenije oziroma njenega zavarovanja. Tako se, če mi le obveznosti dovolijo, udeležim spominskih slovesnosti na Pristavi. S Pristave je tudi čudovit razgled na občino Ivančna Gorica in širom naokoli. Prijazni domačini pa vedno lepo poskrbijo za nas in člane VSO. Seveda pa se tudi srečujem s kolegi iz Slovenske demokratske stranke, ki so veliko pripomogli k razvoju občine Ivančna Gorica z delovanjem v občinskih svetih od ustanovitve občine naprej. Tudi oba dosedanja župana sta člana naše stranke. Na vse sem ponosen in, kot že rečeno, jim lahko samo čestitam za dobro opravljeno delo. Dušan Strnad je bil naš generalni sekretar v času postavljanja sedanjih trdnih temeljev SDS, ima bogate izkušnje z državno politiko in je zato danes uspešen vodja naših svetnikov v Državnem svetu RS. staja v Ivančni Gorici (2.500.000,00 EUR), zelo pomemben pa je tudi projekt nadgradnja železniške proge Ivančna Gorica-Grosuplje-Lju-bljana -1.etapa (550 MIO EUR), ki bo omogočal boljšo železniško povezavo Ivančne Gorice z Ljubljano. Znatna sredstva tu Slovenija namenja v protipoplavne ukrepe (1.750.000,00 EUR). Sredstva smo namenili tudi manjšim projektom kot npr. zamenjava oken v Cister-cijanski opatiji Stična in ureditev ogrevanja za objekt na Jurčičevi domačiji ter nakup medicinske opreme za bolnico v Šentvidu in Zdravstveni dom. Na današnjemu sestanku sem izvedel, da občina v bližnji prihodnosti pristopa tudi k izgradnji Kulturno upravnega centra in Športnega parka v Ivančni Gorici, kjer pa so možnosti sofinanciranja še odprte. Toplo pa so mi položili na srce, da preverim, kako napreduje projekt rekonstrukcije povezovalne ceste Zagradec - Ambrus. Preteklo leto je bilo leto Josipa Jurčiča, razglašeno prav s strani vaše vlade. Ker ste tudi sam vešči pisanja, kakšen je za vas pomen A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2022 številka 1 Krajevne skupnosti 9 našega rojaka za slovensko književnost? Josip Jurčič je avtor prvega slovenskega romana. Ni le eden izmed mnogih, ampak je prvi romanopisec. V marsičem je bil inovativen in je oral ledino tistim, ki so prihajali za njim. Uspel je prvine ljudske pripovedi prenesti v roman in še danes vznemirja duhove sodobnih ustvarjalcev. Josip Jurčič je bil velikan svojega časa in kljub njegovi prerani smrti je njegova zapuščina ogromna in veliko pomeni Slovencem, zato je prav , da smo se mu poklonili tudi na takšen način. Žal mi je samo, da je ta nesrečna epidemija preprečila in ovirala, da bi bili dogodki boljobiskani. Kljub temu pa je bilo dogodkov kar nekaj. Vem, da so tudi uspeli digitalizirati film, posnet po njegovem delu Deseti brat in da je letos izšlo več knjižnih del, posvečenih Jurčiču. Knjigo lokalnega avtorja sem tudi prejel v dar na današnjemu sestanku. Gospod predsednik, kaj pa je bil povod vašega današnjega sestanka v Ivančni Gorici? Med drugim sem sodeloval na delovnem srečanju okrajnega volilnega štaba SDS Ivančna Gorica, ki ga vodi predsednik Tomaž Smole. Z županom in prijateljem Dušanom Strnadom smo razpravljali o prej naštetih projektih. Na aprilskih volitvah bo občina Ivančna Gorica samostojen volilni okraj, doslej pa je bila del volilnega okraja Grosuplje. Prvič se bo tukajšnji volilni rezultat samostojno in vidno odražal v nacionalni konkurenci. Predlagan sem kot kandidat za poslanca v Državni zbor, kar jemljem kot veliko čast in odgovornost, ker bo to prvi samostojni volilni rezultat novega okraja. Z županom in sodelavci pa smo ob tem obisku govorili tudi o odprtih zadevah in možnostih sodelovanja med občino in državo pri novih projektih. Naslednjič se vidimo že v kratkem, saj bo celotna vlada kmalu obiskala osrednjeslovensko regijo. Ivančna Gorica pa je ena od najbolj dinamičnih razvojnih točk v sicer nadpovprečno razviti regiji. Najlepša hvala gospod predsednik Janez Janša za vaše odgovore in čas, ki ste nam ga namenili. Želimo vam še veliko uspeha pri vodenju države in da bi še naprej imeli posluh za občino Ivančna Gorica. Srečno! Gašper Stopar Trajnostna energija- razvoj naložbenih konceptov Skupna občinska uprava občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Škofljica in Ig (SOU 5G) je v sodelovanju z občinama Kamnik in Log - Dragomer ter Slovenskim gospodarskim in raziskovalnim združenjem iz Bruslja (SBRA) pripravila naložbeni koncept, ki ga je prijavila na t. i. "European city facility (EUCF)" razpis, ki v obliki nepovratnih sredstev financira storitve in dejavnosti v podporo razvoju naložbenih konceptov kot so študije izvedljivosti, tržne analize, analize deležnikov, pravne, ekonomske in finančne analize, analize tveganj in nadaljnje podporne naloge. Občine ter lokalni javni subjekti, ki združujejo občine, imajo ogromen potencial za izgradnjo celovitih naložbenih programov v trajnostno energijo in lahko igrajo ključno vlogo pri združevanju manjših projektov v večje naložbene portfelje in pri mobilizaciji znatnih finančnih virov za spodbujanje energetskega prehoda v Evropi. S pomočjo nepovratnih sredstev EUCF lahko investicijski koncept obravnava rešitve in spodbuja sodelovanje, ki bi sicer bilo manj verjetno, saj je v Sloveniji občinskih partnerstev še vedno premalo, zlasti v sektorju trajno-stne energije. Načrtovani ukrepi in aktivnosti bodo namenjeni predvsem zmanjševanju porabe energije in pa emisij to-plogrednih plinov, zagotavljanju požarne varnosti, v primeru optimizacije javne razsvetljave pa tudi za izboljšanje prometne varnosti. Predvidena so tudi nova delovna mesta, ki bodo ustvarjena predvsem v regionalnem gradbenem sektorju in pa znotraj podjetij, ki so ponudniki energetskih storitev. S tem projektom (investicijskim konceptom) se želi uporabnikom javnih stavb zagotoviti večje udobje in pa izboljšane delovne pogoje, za lastnike stavb (občine) doseči nižje obratovalne in vzdrževalne stroške, ponudniki energetskih storitev bodo lahko izvajali alternativne finančne in izvedbene storitve, komunalna podjetja pa bodo delovala z optimizirano opremo. Investicijski ukrepi v trajnostno energijo ne bodo imeli predvidenega učinka, če se hkrati ne bodo obravnavale tudi vedenjske spremembe, ki bi motivirale uporabnike za učinkovitejšo rabo toplotne energije. Zato je v procesu razvoja naložbenega koncepta sodelovanje deležnikov in državljanov izjemnega pomena. Skupna občinska uprava 5G bo zato v celotnem projektu dosegla vključevanje ustreznih deležnikov z nizom delavnic, ki bodo zagotavljale bazo znanja, priložnost za povratne informacije ter možnost za razširjanje rezultatov in drugih uporabnih informacij. Pričujoči projekt spodbuja eno redkih več občinskih partnerskih sodelovanj v Sloveniji, predvsem na podro- Sončna elektrarna na strehi Osnovne šole Stična čju trajnostne energije. Z uspešnim sodelovanjem in aktivnim razširjanjem ter promoviranjem uporabljenih metod, rezultatov in učinkov lahko ta projekt služi kot odlična praksa ter kot koncept oziroma vodilo za vsa prihodnja občinska partnerska sodelovanja v regiji. Tisto, kar bo v osnovi podprlo ponovljivost in nadgradnjo projekta je, da bodo vsi rezultati javno dostopni na spletu. S tem bo lahko vsak zainteresirani dostopal do gradiva, ga prilagodil svojemu kontekstu in ga uporabil za nove projekte. Rešitve tega investicijskega koncepta so primerljive s trajnostnimi energetskimi rešitvami drugje v Evropi. Potencial za prenos na druge regije obstaja, saj bi tehnične rešitve in inovativno financiranje, ki se izvaja tukaj, lahko enostavno ponovili (tudi prek drugih programov EU) v bližnjih regijah. Skupna občinska uprava 5G S P o i StOVENSK4 T POSLOVNA : iuOKA V» REPUBLIK4 5LCKJENI|4 »Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni rak j ^ ■ ■■ * a.- ^ ¿'i; zvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Sloveni- ja, javna agencija.« Točka SPOT Svetovanje - brezplačno izobraževanje »ABC podjetništva« za vse nove in bodoče Pomoč SPOT Svetovanja pri podjetniškem začetku je vsekakor znanje in iskanje odgovorov na vprašanje »Kako?« Podjetniški začetki so zagotovo najtežji. Prav temu v namen smo na točki SPOT Svetovanje pripravili brezplačno izobraževanje ABC Podjetništva. Izobraževanje, ki pokriva vse najbolj ključne tematike - od trženja do financ, osnov računovodstva in vsekakor tudi izoblikovanje poslovne ideje ter napotkov za domiselni razvoj poslovnega modela. Vse v sklopu 50-urnega izobraževanje. Prvi termin bo stekel že v februarju, naslednjega pa pričakujte v oktobru. Izobraževanja bodo večinoma potekala preko spletnih orodij. Točka SPOT Svetovanje - vse povezano s podjetništvom -brezplačno in na enem mestu Točke delujejo v okvirih razpisa Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo in Evropske unije, ter tako brezplačne za vsakršne vrste uporabnikov. Torej četudi zbirate informacije za podjetniško priložnost v prihodnosti ali potrebujete odgovor na neko osnovno podjetniško vprašanje - za Vas je lahko prvi kontakt prav točka SPOT Svetovanje. SPOT Svetovanje skuša omogočiti razvoj podjetništva in dvigniti nivo poslovanja v državi. Hkrati točka SPOT Svetovanje deluje tudi kot vstopna točka za koriščenje državnih nepovratnih sredstev iz javnih pozivov oz. državnih vavčerjev Slovenskega podjetniškega sklada. Točke SPOT Svetovanje so izoblikovane po vseh regijah širom Slovenije. Vstop v sveto podjetništva prek brezplačnega tečaja - ABC podjetništvo v februarju! Na točki SPOT Svetovanje za Osrednjeslovensko regijo bomo v mesecu februarju izvedli daljše 50-urno usposabljanje za tiste, ki bi o temi radi izvedeli več. Več iz marketinga in financ, napotki za razvoj poslovnega modela in nekaj o osnovah računovodskega poslovanja. Vse bo potekalo v desetih ločenih modulih - torej deset dni brezplačnih izobraževanj. Več o vsebini predavanjlahko najdete na spletni strani https://www.podjetniski-portal.si/programi/spot-poslovna--tocka/on-line-brezplacna-usposabljanja-abc-podjetnistva. Usposabljanje bo predvidoma v večjem delu potekalo preko spletnih video orodij. Predvideni termini in kontaktne osebe - SPOT Svetovanje Osrednjeslovenska regija Osrednja tema - modul Predvideni termin Začetek podjetniške poti 10. in 11. 2. 2022 Preverjanje poslovne ideje 15. in 17. 2. 2022 Pravno formalni vidiki delovanja podjetja 1. in 3. 3. 2022 Osnove trženja 8. in 10. 3. 2022 Digitalizacija poslovanja 15. in 17. 3. 2022 Kontaktna oseba: Tanja Jamnik, tel: (01) 5898 105, e-naslov: tanja.jamnik@gzs.si. ABC podjetništvo in dodatna nagrada za udeleženke- bodoče ženske podjetnice! Za ženske podjetnice pa se načrtuje celo finančno-nagradni natečaj. Izbor zmagovalk bo potekal v okviru predstavitve svoje podjetniške ideje. Za kandidiranje pri nagradnem natečaju je zahtevano imeti opravljenih vseh desetih modulov ABC izobraževanja. Stojimo ob strani podjetnikom tudi v zadnjih letih epidemije - seveda tudi preko spleta! Naša točka SPOT Svetovanje deluje že skorajda 4 leta -tudi zadnji dve leti, ko je cel svet prežemal val epidemije in zapiranja države. Naše storitve smo seveda prilagodili - on-line izobraževanja, spletna video svetovanja strankam in pomoč pri registraciji podjetja. Tako smo približali SPOT Svetovanja skorajda v vaš dom! Pohitite s prijavami na brezplačno izobraževanje ABC podjetništva- mesta so omejena! Prijave na usposabljanje je mogoče prek elektronske pošte na spot@gzs.si. Ne pozabite vključiti vseh vaših kontaktih podatkov - tako tudi telefon ni odveč! Kontaktna oseba: Tanja Jamnik, tel: (01) 5898 105, e-naslov: tanja.jamnik@gzs.si Občina januar-februar 2022 številka 1 2842 IlitttMi rtpriSemrtiy rv-AKČ^Ij 10 Zaključeni projekti v letu 2021 skozi fotografski objektiv KRKA atanaj nmjm Prenova objekta nekdanje šole v Središče inovativnih tehnologij Izgradnja kolesarske poti Stična - Ivančna Gorica - Muljava Obnova večnamenskega športnega igrišča na Muljavi ApiLab - Hiša kranjske čebele v Višnji Gori Prometna ureditev in posodobljeno avtobusno postajališče pri Izgradnja kanalizacije 5. faze v Stični šolskem centru v Ivančni Gorici Ureditev stanovanjskega območja v Dečji vasi Obnova zunanjosti objekta Kulturnega doma in Kmetijske za- Nova kulturna dvorana na Korinju druge na Muljavi ^^mm ^^m h Nova streha na Družbenem centru Krka Ureditev območja med podružnično šolo in gasilskim domom v Nov park z zasaditvijo v Višnji Gori Višnji Gori Spominsko obeležje pri cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici Številne rekonstrukcije odsekov lokalnih cest po vaseh krajevnih skupnosti Rekontrukcija cesta Šentvid-Goli vrh-Velike Češnjice Zbral Gašper Stopar A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2022 številka 1 Krajevne skupnosti 11 Davek od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Ker se mnoge občanke in občani obračajo na Občino Ivančna Gorica z vprašanji o davku od premoženja, posredujemo nekajpojasnil, ki so objavljena na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije (FURS). Davek od premoženja Zakon o davkih občanov določa, da davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo: stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže (v nadaljnjem besedilu: stavbe) ali prostore za počitek oziroma rekreacijo. Zavezanec za davek od stavb in prostorov za počitek oziroma rekreacijo j'e lastnik oziroma uživalec. Davek se plačuje ne glede na to, ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem. Osnova za davek od premoženja za stavbe in prostore za počitek oziroma rekreacijo, vrednost stavbe oziroma prostora za počitek ali rekreacijo je ugotovljena po merilih republiškega upravnega organa, pristojnega za stanovanjske zadeve in na način, ki ga določi občinska skupščina. Osnova za davek od premoženja za stavbe se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 160 m2 stanovanjske površine, pod pogojem, da je lastnik ali njegovi ožji družinski člani oziroma uživalec v letu pred letom, za katero se davek odmerja, stalno bival v stanovanjskih prostorih. Za ožje družinske člane se štejejo zakonec, otroci in posvojenci lastnika. Iz navedenega izhaja, da so plačila davka oproščeni zavezanci, ki bodo v pridobljeni nepremičnini stalno bivali (sami oziroma njihovi ožji družinski člani). Vsi ostali davčni zavezanci morajo po pridobitvi nepremičnine vložiti napoved za odmero davka od premoženja v 15 dneh pri finančnem uradu, kjer nepremični- na leži. Zakon predvideva tudi, da so plačila davka začasno, za dobo deset let oproščeni prvi lastniki novih stavb. Za prvega lastnika se šteje tudi tisti, ki je stavbo podedoval, vendar le v obsegu pravic, ki jih je imel lastnik. Oprostitev se prizna tudi za popravljene stavbe, če se je zaradi obnove vrednost povečala za več kot 50 %. Oprostitev se lahko uveljavlja z vlogo, ki se jo vloži pri davčnem organu, kjer nepremičnina leži (obrazec ni predpisan). Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - NUSZ Za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje nadomestilo. Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v roku treh mesecev po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina. Davčni organ sicer občini na podlagi 23. člena ZDavP-2, ki določa, da sme davčni organ organom samoupravne lokalne skupnosti za izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti razkriti podatke o posameznem davčnem zavezancu, posreduje podatke iz odmere davka na promet nepremičnin, vendar Zakon o stavbnih zemljiščih določa, da je zavezanec za plačilo NUSZ neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe: imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice, torej ne nujno kupec oziroma obdarjenec, ki pridobi nepremičnino. Zato je potrebno v vsakem primeru občino seznaniti o spremembi lastništva nepremičnine in v primeru, če dedič, obdarjenec ali kupec ni hkrati tudi uporabnik nepremičnine, je potrebno sporočiti občini podatke o neposrednem uporabniku nepremičnine. Na tej podlagi bo občina lahko davčnemu organu posredovala prave podatke za odmero NUSZ. Vir: spletna stran FURS: https:// www.fu.gov.si/davki_in_druge_da-jatve/podrocja/nadomestilo_za_ uporabo_stavbnega_zemljisca_ nusz/#c4627 Občina Ivančna Gorica Nacionalni akciji »VARNO BREZ TELEFONA« smo se pridružili tudi v Občini Ivančna Gorica Združenje šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ivančna Gorica, smo na območju občine Ivančna Gorica, izvedli preventivno akcijo »VARNO BREZ TELEFONA«. Ključno sporočilo, ki ga želimo posredovati vsem udeležencem v cestnem prometu je, naj med vožnjo ne uporabljajo mobilnega telefona, ampak naj se varno ustavijo na primernem mestu in opravijo telefonski klic ali pošljejo SMS sporočilo. Vse lahko počaka, le življenje, vaše ali od koga drugega, ne bo. Mobilni telefoni so že vrsto let eden izmed večjih motilcev pozornosti v prometu. Vse bolj razširjen problem tudi v Sloveniji, je vedno pogostejši dejavnik, ki dokazano povečuje tveganje za nastanek prometnih nesreč. Po izteku lanskoletne 14-dnevne nacionalne preventivne akcije (NPA) za ozaveščanje o tveganjih uporabe mobilnega telefona v prometu, je bilo ugotovljeno, da se stanje ne izboljšuje kljub vrsti aktivnosti, ki se izvajajo zadnja leta. Tako je v dvotedenski akciji »Varno brez telefona«, policija ustavila 3.590 voznikov, ki so med vožnjo uporabljali mobilni telefon. Z uporabo mobilnega telefona med vožnjo se pomembno zmanjšuje zbranost voznika in zmožnost za pozornost na dogajanje na cesti in njeni okolici. Voznik lahko spregleda ključne informacije iz okolja, zato se poveča tveganje za nastanek prometne nesreče. Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo vpliva na slabši reakcijski čas, uporabnikova pozornost je zmanjšana v kar treh vidikih zaznavanja in upravljanja: - vidnem (namesto na cesto in okolje, je pogled usmerjen v zaslon telefona), - telesnem (roke niso na volanu ali krmilu vozila, temveč na napravi), - miselnem (miselni procesi so usmerjeni v dogajanje, ki ga sporoča naprava). Tudi med kolesarjenjem ne uporabljajmo mobilnega telefona ali slušalk za poslušanje glasbe, saj to pomembno vpliva na zaznavanje prometa in dogajanja v okolici ter pravočasno reagiranje. Agencija za varnost prometa opozarja, da nemalokrat vidimo zamišljene pešce, ki s pogledom v mobilni telefon stopijo na prehod za pešce ali na kolesarsko stezo, ne da bi prej preverili, ali so to storili dovolj varno. Pravočasnost in ustreznost reakcij pešca je zaradi uporabe mobilnih telefonov in pregledovanja družbenih omrežij zmanjšana do 60 %. PREBERITE IN UPOŠTEVAJTE: ugasnite ali utišajte mobilni telefon pred vožnjo tudi prostoročno telefoniranje vam odsvetujemo, saj vsak telefonski pogovor pomembno vpliva na pozornost voznika na promet če se morate javiti na klic, se javite na kratko s sporočilom, da vozite in boste poklicali kasneje v nujnem primeru ustavite na varnem in primernem mestu in varno uporabite mobilni telefon ne kličite drugih med njihovo vožnjo kakršnokoli brskanje po spletu, aplikacijah ter pisanje sporočil po spletnih omrežjih je še dodatno tvegano, ker zahteva poleg naših kognitivnih funkcij še roke, ter za daljši čas odvzame našo pozornost. Z uporabo mobilnega telefona v prometu se zmanjšuje zbranost in pozornost voznika, kolesarja ali pešca na ključne informacije iz okolja, povečuje se tveganje za nastanek prometne nesreče. Zato: Med vožnjo ne uporabljaj telefona in s tem prispevaj k večji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu! Agencija za varnost prometa in Policija s partnerji pozivata: »Klic, sporočilo, všeček ali objava na družbenih omrežjih lahko počakajo. Za volanom ne bodite za ekranom, v prometu ne bodite na spletu!« Markovič Alojz SPV Občine Ivančna Gorica in ZŠAM Ivančna Gorica JAVNA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST PROMETA Preklopite na znižane mobilne pakete MIO! miniMIO j-iee-e 959 € ■ ^É na mesec M^ midiMIO \ 4 13 59 € na mesec 20 % popusta maksiMIO 22999TŠ 18 39 € A1 Grosuplje Brvace 1a, Grosuplje M 040 979 788 Ponudba 20 % popusta na mesečno naročnino, za obdobje 12 mesecev, velja za vse nove naročnike paketov MIO. Po izteku 12 mesecev se prične zaračunavati redna cena na paketih. Ponudba velja do 15. 3. 2022. Za pridobitev popusta vezava ni pogoj. Popusti se izključujejo. Popust ni prenosljiv in ga ni možno zamenjati za gotovino. Vse cene vključujejo DDV. Za pakete MIO veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za potrošnike oziroma Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za pravne osebe in podjetnike, Posebni pogoji za izvajanje mobilnih storitev ter Opis paketov MIO, ki so skupaj s cenami ostalih storitev in pogoji ponovne vezave za obstoječe naročnike na voljo na 040 40 40 40, A1.si in na prodajnih mestih A1. A1 Slovenija, d. d., Ameriška ulica 4, SI-1000. A1 12 Stranke januar-februar 2022 številka 1 Hïcmoi NC® i GRADIMO GRADIMO SLOVENIJO IVAN Č NO #ZATE GORICO oooo Gradimo Slovenijo, gradimo Ivančno Gorico! Svetniška skupina SDS v Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica v sestavi Janez Mežan, Magdalena Butkovič, Uroš Dežman, Silvo Praznik, Martina Hrovat, Alojz Šinkovec, Anja Lekan, Robert Kohek, Franc Koželj, Irma Lekan, Irena Brodnjak in Tomaž Smole začenjamo zadnje leto mandata. Začetek leta je namenjen pripravi rebalansa proračuna za leto 2022 in nadaljevanju priprave strategije razvoja občine Ivančna Gorica za obdobje 2022-2030. V teh dneh bo tudi seja Občinskega sveta, na katerem bomo obravnavali rebalans, ki je kot vedno razvojno naravnan s številnimi investicijami, med katerimi sta najbolj pomembna Vrtec v Šentvidu pri Stični in Športni park v Ivančni Gorici. Dela za zahodno obvoznico pa so že stekla sočasno z izgradnjo nadvoza nad železniško progo s strani države. Tako bo uresničen eden ključnih razvojnih projektov za prihodnost. V januarju nas je obiskal tudi predsednik SDS in predsednik vlade Janez Janša in se seznanil s pripravami okrajnega volilnega štaba na bližajoče volitve v Državni zbor, na katerih bo kandidat tudi v okraju Ivančna Gorica. Tako država kot občina sta na dobri poti in dosegata lepe rezultate, kar nam je v ponos in zadovoljstvo. Vsem občankam in občanom v imenu svetniške skupine in občinskega odbora SDS želim: VESELO IN PONOSNO PRAZNOVANJE SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA! Tomaž Smole, predsednik OO SDS Socialni demokrati imamo načrt in ekipo Dragi člani, članice, simpatizerji socialne demokracije, spoštovane občanke ter občani Ivančne Gorice. Zaradi aktualne epidemiološke situacije spremljajočih ukrepov se nekaj časa nismo družili, kar ne pomeni, da nismo aktivni. Socialni demokrati smo bili v zadnjem letu zelo operativni, saj smo organizirali številne vir-tualne dogodke z obravnavo različnih problematik. V letošnje leto smo zakorakali s predstavitvijo kandidatov SD na državnozborskih volitvah. Tudi v Ivančni Gorici smo organizirali dogodek, na katerem smo predstavili kandidatko SD Ivančna Gorica mag. Mojco Cvetek. Dogodek je povezoval dr. Milan Brglez, slovenski politolog, politik, ki od leta 2019 deluje kot poslanec v Evropskem parlamentu. Mag. Mojca Cvetek je dejala, da kandidira, ker si želi pozitivne spremembe na področju socialne varnosti, učinkovitejšega javnega zdravstvenega sistema in bolj spodbudno okolje za gospodarsko rast in samooskrbno kmetijstvo. V ospredje je postavila razvoj Ivančne Gorice na področju gospodarstva in turizma, varne prometne infrastrukture ter skrbi za starejše. Ob tem dogodku bi se želeli zahvaliti vsem navzočim, da ste se odzvali v takšnem številu in da ste se aktivno vključevali ter postavili kar nekaj konkretnih vprašanj in pobud evropskemu poslancu dr. Brglezu. Za vas, vaše pobude, vprašanja, mnenja, diskusije in za vse obstoječe ter nove podpornike ali člane smo dosegljivi na e-naslovu SD.ivancnagorica04@gmail.com. V naslednjih mesecih bomo organizirali zanimive okrogle mize in srečanja, na katerih bomo z veseljem slišali tudi vaše mnenje in predloge. Spremljajte nas in prihajajoče dogodke na naši FB strani SD Ivančna Gorica. Alenka Bajrami, predsednica OO SD Ivančna Gorica Kako uspešni smo bili pri zbiranju komunalnih odpadkov v letu 2021? V letu 2021 smo na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica zbrali skupaj 13.006 ton odpadkov, od tega 8.642 ton ločenih frakcij ter 4.364 ton mešanih komunalnih odpadkov (črni zabojnik) in kosovnih odpadkov, ki jih ni mogoče ločiti in sodijo na obdelavo. Skupaj smo tako zbrali 66,45 % ločenih frakcij, kar je razvidno na spodnjem grafu. Razmerje I oceno zbran i /ostanek odpadkov in kosovni odpadki 90.00 0.00 2005 2007 2009 2011 2013 2015 2017 2019 2021 Leto Graf 1: Prikazuje v odstotkih razmerje med količino ločeno zbranih frakcij - modra barva in količino ostankov odpadkov v črnem zabojniku in kosovnimi odpadki, ki jih ni mogoče ločiti -rdeča barva Vse mešane komunalne odpadke, ki jih zberemo v črnem zabojniku, odpeljemo v RCERO Ljubljana na mehansko biološko obdelavo. V grafu 2 je prikazana količina odpeljanih odpadkov od leta 2016 do vključno 2021. V letu 2021 smo povečali količino odpeljanih odpadkov za 10,6 % glede na leto poprej. Graf 2: Letni prikaz zbranih ostankov komunalnih odpadkov od leta 2016 do vključno 2021, ki jih odpeljemo v RCERO Ljubljana na mehansko biološko obdelavo Primerjava ktiJiiln ločem) 2 branih frakcij Graf 3: Prikaz količine zbranih ločenih frakcij od leta 2005, ko smo postavili nove ekološke otoke do vključno leta 2021. V preteklem letu smo povečali količine zbranega odpadnega lesa, mešane embalaže in nevarnih odpadkov. Zmanjšale so se količine zbranega papirja in kartona, kar pripisujemo povečanemu deležu zbranega kartona, ki je precej lažji od papirja. Zmanjšala se je količina zbranega stekla, odpadne električne in elektronske opreme, kar pripisujemo slabši obiskanosti zbirnih akcij na terenu zaradi epidemije koronavirusa. Prav tako je bilo zbranih manj kovin, kar pripisujemo izrednemu dvigu odkupnih cen kovin in sklepamo, da je bil večji delež kovin prodanih direktnemu zbiralcu. Za 19 % se je zmanjšala količina zbranih odpadnih sveč, kar pomeni, da spreminjamo svoje navade pri obeleževanju spomina na naše rajne. Hvala, ker s tem skrbite za okolje. Podatek, da smo zbrali za 8,42 % manjšo količino bioloških odpadkov, je posledica spomladanske pozebe in suhega poletja. Posledično se je zmanjšala količina sadja, vrtnin, pokošene trave ipd. V letu 2021 se odpadkov na odlagališču ni odlagalo, zato se celotna količina preostanka odpadkov po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov skladišči v RCERO Ljubljana. S pridobitvijo okoljevarstvenega dovoljena za odlaganje v II. fazi se bo celotna skladiščena količina odložila na odlagališču v CERO Špaja dolina. Cilj Javno komunalnega podjetja Grosuplje v letu 2022 je količino ločeno zbranih frakcij glede na zbrane odpadke povečati na način, da bomo nadaljevali z osveščanjem uporabnikov o pravilnem ločevanju odpadkov in pogosteje tudi izvajali kontrolo pravilnega ločevanja odpadkov v zabojnikih. Uporabnike bomo sprva opozorili na nepravilno ločevanje, v primeru ponavljajočega se neupoštevanja opozoril in nasvetov, pa bomo v reševanje tovrstnih zadev vključili tudi Medobčinski inšpektorat. V letu 2022 načrtujemo izvedbo zbirnih akcij in sicer dve zbirni akciji nevarnih odpadkov, zbirno akcijo za odpadno električno in elektronsko opremo ter akcije zbiranja starega, odpadnega papirja, v sodelovanju z osnovnimi šolami iz območja vseh treh občin. Želimo si, da bi vse načrtovane akcije glede na situacijo lahko izvedli. Vse informacije o ločevanju odpadkov lahko najdete tudi na naši spletni strani odpadki.jkpg.si. Javno komunalno podjetje Grosuplje A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2022 številka 1 Gospodarstvo 13 Družbo Elvez d. o. o. je obiskal minister Zdravko Pocivalsek Družba Elvez d. o. o. iz Višnj ska dolenjske regije obiskal Direktorica Simona Petrič in njena ožja ekipa, so v uvodu poskrbeli za predstavitev družbe in njenih izzivov na raznih področjih delovanja v trenutnih gospodarskih razmerah, minister Počivalšek pa se je seznanil tudi s procesom proizvodnje in izdelki podjetja. Sledil je pogovor o aktualnih tematikah podjetja v relaciji do resornega ministrstva, vezanih predvsem na specifične razmere na področju delovanja družbe in trgu dela. Kot je povedal minister Počivalšek, bo ministrstvo podjetja z jasno razvojno vizijo in vložki v razvoj podprlo na prihajajočih razpisih v skupni višini 427 milijonov evrov, ki bodo namenjeni za digitalizacijo, raziskave in razvoj ter investicije podjetij. Ministra je ob tem zanimalo, kako se podjetje prilagaja na izzive v avtomobilski industriji in katere pogoje mora zagotoviti država, da se bodo potenciali na tem področju ohranili in še razvijali. Ob tem je poudaril, da je »Slovenija je močna toliko, kolikor je močno njeno gospodarstvo.« Podjetje Elvez v 30 letih svojega obstoja uspešno raste in se razvi- e Gore je v lanskem letu obeleževala 30 let uspešnega poslovanja. Podjetje je 12. januarja v sklopu delovnega obi-minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. ja, zagotavlja svojo konkurenčnost, uresničuje strateške cilje in sledi svojemu poslanstvu in viziji. Družinsko podjetje, ki ga je ustanovil domačin Marjan Petrič, danes zaposluje že 160 sodelavcev, poslovna pot podjetja pa je odraz ambiciozne podjetniške miselnosti ter dolgoletne zavzetosti lastnikov in zaposlenih sodelavcev. V podjetju se ukvar- jajo s proizvodnjo specializiranih izdelkov za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo ter industrijo bele tehnike. Ti specializirani izdelki so namenjeni za proizvodnjo in izdelavo kabelske konfekcije in specialnih kabelskih vezij, snopov in oži-čenj, kabelskih snopov s senzorno tehniko, metaliziranih produktov, optičnih produktov, brizganih teh- ničnih izdelkov iz plastičnih mas in montažo raznih sklopov in vezij za industrijo. Kot poudarjajo pri El-vezu, izpolnjujejo zahteve kupcev, ki danes narekujejo najvišjo raven kakovosti izdelkov in storitev. Tako družba s celovitim sistemom poslovanja izpolnjuje pogoje certifikatov ISO 14001:2015, IATF 16949 in ISO 9001:20152002. Tekoče skrbi za neprestano modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnega procesa kar zahteva stalno vlaganje v sodobno računalniško vodeno tehnologijo in kadre. Poudariti velja, da je družba Elvez trajnostno ozaveščeno podjetje, ki deluje v sožitju z lokalnim in naravnim okoljem, direktorica Simona Petrič pa je v letu 2015 prejela tudi naziv ambasadorke občine Ivančna Gorica. Matej Šteh Preglova nagrada za PodjetniSki kotiček z Območno obrtno izjemno doktorsko delo - podjetniSko zbornico Grosuplje Decembra 2021 so na Kemijskem inštitutu podelili tri Preglove nagrade za izjemno doktorsko delo na področju kemije in sorodnih ved. Eno od nagrad je prejela tudi naša občanka, dr. Brigita Hočevar iz Ambrusa. Brigita Hočevar je po zaključeni gimnaziji na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici svoje izobraževanje nadaljevala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL), kjer je uspešno zaključila prvo in drugo bolonjsko stopnjo Kemijskega inženirstva. Tudi doktorski študij je nato nadaljevala na področju Kemijskega inženir-stva na FKKT UL. Raziskave je opravljala na Kemijskem inštitutu, na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo. Njeno raziskovalno delo je pomembno zlasti, ker prinaša nove in okolju bolj prijazne postopke v kemični industriji. V okviru doktorskega dela je raziskovala možnosti za pridobitev bioosnovane adipinske kisline, ki je ena izmed najpomembnejših kemikalij polimerne industrije in se jo največ uporablja za sintezo najlona. Trenutni proces pridobivanja adipinske kisline je okolju neprijazen, kot surovino se namreč uporablja kemikalije iz fosilnih virov, poleg tega pa v procesu kot stranski produkt nastajajo dušikovi oksidi, ki močno škodujejo okolju. Proces, ki ga je Hočevarjeva razvila tekom študija, pa je inovativen in predvsem trajnosten, saj se kot vhodna surovina uporablja aldarna kislina, ki jo je moč pridobiti iz trajnostne surovine - (odpadne) lignocelulozne biomase. Pretvorba aldarne kisline v adipinsko kislino poteka katalitsko preko renijevega katalizatorja. Gre za zelo selektivno reakcijo, kjer ne nastajajo škodljivi stranski produkti. Kot topilo se uporablja metanol, ki ga je mogoče, prav tako kot katalizator, reciklirati in ponovno uporabiti, kar pozitivno vpliva tudi na ekonomiko procesa in poveča možnosti prenosa razvitega procesa na industrijski nivo. Kot že rečeno je proces, ki ga je razvila Hočevarjeva uporaben zlasti v polimerni industriji. Za razviti postopek za trajnostno pridobivanje adipinske kisline in njenih estrov je dr. Brigita Hočevar skupaj s sodelavci s Kemijskega inštituta vložila tudi mednarodno patentno prijavo. Rezultate svojih raziskav je objavila v več uglednih znanstvenih revijah. Sicer pa dr. Brigita Hočevar trenutno poklicno pot nadaljuje v industriji, in sicer v biofarmacevtskem delu podjetja Lek (Novartis). Matej Šteh Prejemnica Preglove nagrade, dr. Brigita Hočevar ODPRT JE RAZPIS ZA VPIS NA MOJSTRSKE IZPITE: V okviru 24. razpisa sta določena dva pristopna roka. Prvi pristopni rok je 8. marec 2022, rok za oddajo popolnih vlog pa je do 11. februarja 2022. Drugi pristopni rok je jeseni 2022. Če se ukvarjate z dejavnostjo gradbeništva, čim prej preverite, če potrebujete zaradi spremembe Gradbenega zakona za vpis v Imenik vodij del opraviti mojstrski izpit! SPREJET NOVI GRADBENI ZAKON (GZ-1. UREDITE VPIS V IMENIK VODIJ DEL DO 31. 5. 2022. Državni zbor RS je decembra sprejel Gradbeni zakon (GZ-1) in Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3). Zakona, ki naj bi prinašala enostavnejše, hitrejše, cenejše in digitalizirane rešitve, sta stopila veljavo 31. decembra 2021, v praksi pa se bosta začela izvajati 1. junija 2022. Kaj novi Gradbeni zakon prinaša neposredno izvajalcem del na gradbenih objektih? Namesto dosedanjega »vodje del«, novi zakon uvaja naziv »vodja gradnje«. Pogoji za izvajalca del pravzaprav ostajajo enaki kot do sedaj, kot gospodarski subjekt mora imeti v poslovni register vpisano dejavnost gradbeništva, imeti mora zavarovano odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti ter mora imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z najmanj enim posameznikom, ki zanj vodi gradnjo (t. i. vodja gradnje). Novi gradbeni zakon pa prinaša spremembo pri vpisovanju v imenik vodij gradenj, v katerega se bodo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, od 1. 6. 2022 dalje, lahko vpisovali samo še mojstri s področja gradbeništva. Nosilci obrtne dejavnosti oz. nosilci obrtnega dovoljenja s področja gradbeništva pa se bodo lahko vpisali v imenik na OZS samo še v času uporabe dosedanjega Gradbenega zakona (GZ), to je do 31. 5. 2021! Prav zato vsem, ki se ukvarjate z gradbeništvom v najširšem pomenu te besede, predlagamo, da se na OOZ Grosuplje čim prej pozanimate, ali za opravljanje vaše dejavnosti za vpis v Imenik vodij del zadostuje, da se vpišete kot nosilec obrtnega dovoljenja! To je daleč najbolj enostavna rešitev, še enkrat pa poudarjamo, da lahko to možnost izkoristite samo do konca maja 2022, po tem datumu vpis ne bo več možen! Vpis v Imenik vodij del je obvezno za vse SKD dejavnosti gradbeništva (npr. gradnja stavb, zemeljska pripravljalna dela, vsa inštalacijska dela, fasaderska dela, krovska dela, tudi vgrajevanje oken in vhodnih vrat ipd.), razen tistih, ki nimajo pomembnega vpliva na izpolnjevanje bistvenih zahtev (npr.: oblaganje tal in sten, steklarska in pleskarska dela in druga razna zaključna gradbena dela). Kljub temu, da bodo ostali v veljavi vsi pravočasni vpisi v imenik vodij del tudi za nosilce obrtnih dovoljenj, vsem, ki ne izpolnjujejo pogojev za vodenje gradnje po 18. členu novega gradbenega zakona (vsaj mojstrski ali delovodski izpit), toplo priporočamo, da čimprej pristopijo k opravljanju teh izpitov, saj je jasno, da se bo zakonodaja v prihodnjih letih na tem področju še zaostrovala, ocenjuje se, da bo v prihodnjih letih ustrezen mojstrski izpit ali izpit za gradbenega delovodjo minimalni pogoj za nadaljnje opravljanje gradbene dejavnosti, predvsem na novogradnjah, pa tudi pri izvajanju vzdrževalnih del. Opravljanje mojstrskega izpita je tudi pridobitev stopnje uradno priznane srednje strokovne izobrazbe, tako da se priporoča vsem ki so usmerjeni na izvajanje posamezne dejavnosti (zidarski mojster, tesarski mojster, mojster krovec, slikopleskarski mojster, mojster inštalater strojni/ elektro,...), za vse ostale, ki so širše usmerjeni na izvajanje več različnih vrst gradbenih in zaključnih del, pa je zelo primerno opravljanje izpita za gradbenega delovodjo. Mojstrski izpiti se opravljajo na OZS (naslednji vpisi bodo v mesecu februarju), de-lovodski izpiti pa se opravljajo na GZS - CPU, kjer se delovodje tudi vpišejo v imenik. Usposabljanje za gradbene delovodje se prične že v začetku januarja, zato je potreben takojšen vpis. Gradbeni delovodja lahko vodi vsa posamezna gradbena in zaključna gradbena dela, ni pa ustrezna izobrazba za vodenje dejavnosti »postavljanje ostrešij in krovska dela«, prav tako je treba upoštevati, da delovodski izpiti ne obstajajo za strojne in ne za elektro inštalacije. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse naše člane in stranke obveščamo, da je obisk pisarne OOZ Grosuplje zaradi preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa COVID-19 možen ob izpolnjevanju PCT pogoja in ob predhodnem dogovoru. Vsa komunikacija poteka preko elektronske pošte ooz.grosuplje@ ozs.si in preko telefona 01 786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves čas epidemije spremljamo aktualne razmere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs.si, pod zavihkom KORONAVIRUS. Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje 14 Krajevne skupnosti januar-februar 2022 številka 1 Ambrn* sbpi, SsiMdu , OTttlMj Družini Coz priznanje za dolgoletno in uspešno izvajanje rejniške dejavnosti Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pred iztekom minulega leta podelilo nagrade in priznanja za delo na področju socialnega varstva in izvajanja rejniške dejavnosti za leti 2020 in 2021. Slavnostna podelitev je potekala 10. decembra 2021 na Brdu, priznanja pa je podelil minister Janez Cigler Kralj. Med nagrajenci sta priznanje za dolgoletno in uspešno izvajanje rejniške dejavnosti v letu 2021 prejela rejnika Jože in Ana Čož iz Leskovca nad Višnjo Goro. S predanostjo in velikim srcem sta v 28 letih pod domače okrilje sprejela že 30 rejen-cev in jim nudila nadomestni dom. Tako sta poskrbela za številne otroke, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti s svojimi biološkimi starši in jih opremila za samostojno življenje in delo. O dolgoletni rejniški dejavnosti sta Jože in Ana Čož spregovorila tudi v nedavni oddaji Tednik na TV Slovenija, na FB strani Centra za socialno delo Ljubljana pa je tudi objavljen zanimiv video prispevek. Gašper Stopar Jože Čož in minister Janez Cigler Kralj Tudi letos so bile na ogled jaslice na prostem v Kriški vasi Na Kriško - polževski planoti so tudi nedavni bo-žično-novoletni čas krasile vaške jaslice na prostem. Ideja za postavitev se je porodila leta 2019 na pobudo družine Strnad, ki je priskrbela figurice sv. družine in odstopila prostor v neposredni bližini gasilskega doma. Jaslice vaščani Kriške vasi iz leta v leto bolj dodelajo. Seveda je osrednje prizorišče jaslic hlevček s sveto družino, zanimivo pa je tudi dogajanje v okolici hlevčka. Poleg delujoče žage so lani na novo postavili kovačnico na paro, mlin na vodo in maketo podružnične cerkve sv. Magdalene, ki je zavetnica krajanov Kriške vasi. Ogled jaslic so spremljali tudi zvoki božičnih pesmi in zanimive lesene figurice, obiskovalci so se v večernem času lahko ogreli ob ognju. Sicer pa je lepo vreme ponujalo ob obisku Kriške vasi čudovite razglede vse do Triglava in ostalega slovenskega visokogorja. Gašper Stopar Lanskoletne jaslice v župnijski cerkvi v Šentvidu pri Stični so predstavljale podružnico sv. Miklavža na Gradišču Kot je v šentviški župniji navada, se pri postavitvi župnijskih jaslic izmenjujejo vasi posameznih podružnic. Za postavitev župnijskih jaslic v lanskem letu je bila na vrsti podružnica sv. Miklavža iz Gradišča nad Šentvidom. Navkljub omejitvam, ki jih je prinesel čas koronavirusa, so se vaščani podružnice sv. Miklavža odločili, da bodo ob upoštevanju vseh ukrepov za preprečevanje širjenja okužb, v župnijski cerkvi postavili jaslice v polnem obsegu, tako kot je bila tradicija v času pred epidemijo. Dokaj hitro se je izoblikovala skupina mož in fantov, ki so poskrbeli za vso tehnično podporo in postavitev nosilnih odrov, manjše skupine vaščanov so bile zadolžene za nabiranje mahu in drugega primernega materiala, poskrbeti je bilo potrebno tudi za pripravo in postavitev božičnih drevesc. Našle so se tudi pridne roke za peko kruha in pripravo malice, za sejanje pšenice, ustvarjalno postavitev jaslic in pospravljanje. Postavljavci župnijskih jaslic običajno pri postavitvi predstavijo tudi utrinke iz domačih krajev. Tudi tokrat je bilo tako. Zagnani umetniki, kiparji z motornimi žagami, so na Gradišču iz hrastovega lesa izrezali maketo podružnične cerkve in tri hiške, ki predstavljajo tri vasi, ki se stiskajo ob vznožju Gradišča: Petrušnjo vas, Pristavljo vas in Griže. Ustvarjalci jaslic so na ta način želeli faranom in obiskovalcem podariti košček njihovega sveta pod Gradiščem, s skrivnostno kraško jamo pod njim in tremi vasmi ob njegovem vznožju. Kot so zapisali je bil njihov namen tudi podariti blagost in mir njihove pokrajine, skupaj z njenimi gozdovi, travniki in polji, kamor mnogi radi zahajamo v želji po sprostitvi in umiritvi. Gašper Stopar Blagoslov konj v Šentvidu pri Stični Marsikdo med nami ve, da je 26. decembra Štefanovo in da na ta dan poteka blagoslov konj, le malokdo pa ve, da je bil sveti Štefan prvi krščanski mučenik. Po legendi pa naj bi ukrotil divjega konja, zaradi česar je med ljudstvom postal zavetnik konj. A ni le zavetnik konj, temveč tudi konjarjev in kočijažev. Prav zato smo v nedeljo, 26. decembra, v Šentvidu pri Stični člani Konjerejskega društva Radohova vas organizirali tradicionalni blagoslov konj, ki je potekal z upoštevanjem navodil NIJZ in ukrepov vlade. Kljub slabemu vremenu in neugodni epidemiološki situaciji se je zbralo zavidljivo število sodelujočih in gledalcev, ki so si lahko napasli oči na plemenitih živalih in urejenih kočijah in vozovih: tradicionalnega blagoslova se je udeležilo sedem vpreg in štirje jahači. Blagoslov konj je ob kaplanovi pomoči opravil žu- pnik Izidor Grošelj pred cerkvijo sv. Vida v Šentvidu pri Stični. Davorin Tomažin A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2022 številka 1 Krajevne skupnosti 15 Na vrhu Polževega maša TD Krka je povabilo tudi v zimskem času dedka Mraza na Krko Druga sobota v januarju je bila kot v zimski pravljici. Po sveže zapadlem snegu in nizkih temperaturah je sijalo sonce in nemalo občank in občanov, se je podalo v naravo in uživalo zimsko veselje. Posebej živahno je bilo tudi pri hotelu na Polževem, kjer so na snegu uživali zlasti najmanjši, kar nekaj občank in občanov pa je obiskalo vrh Polževega, kjer je v obnovljeni cerkvici svetega Duha potekala maša. Kot je povedal župnik Dejan Pavlin, ne pomnijo kdaj je bila v tej cerkvi nazadnje maša v zimskem času. Seveda je to sedaj lažje izvedljivo, saj se je lani poleg obnove cerkve uredila tudi okolica cerkve in dostop z avtomobilom. Pri maši je župnik Pavlin slovesno blagoslovil jaslice, ki sta jih postavila cerkovnika Marinka in Feliks Kralj, figure iz mavca pa je obnovila in izdelala Jožica Pevec. Tako bo postavitev božičnih jaslic in maša ob začetku leta, lahko postala tradicija v podružnični cerkvi na Vrheh. Matej Šteh Jy V F POLŽEVO * Nemoteno delovanje defibrilatorja Leta 2014 je TD Polževo s pomočjo donatorjev in prostovoljnih prispevkov zbralo dovolj sredstev za nakup defibrilatorja. V gasilskem domu Kriška vas je na razpolago vsem prebivalcem in obiskovalcem kriško-polževske planote. Do sedaj smo v gasilskem domu PGD Kriška vas imeli že več predavanj s prikazom postopka oživljanja z defibrilatorjem, ki so ga na razumljiv način prikazali profesionalni strokovnjaki. Ker je znanje potrebno utrjevati, bomo nadaljevali s predavanji. Želimo si prisotnost mladih, ki imajo že izkušnje na temo oživljanja in tistih, ki se z defibrilatorjem še niso srečali. Od nabave je minilo že sedem let in izpis na ekranu defibrilatorja nas je opozoril na menjavo baterije. Uspešno smo jo zamenjali in sedaj piše OK. Želimo vam varne in lepe zimske dni. Martin Flamaceta, TD Polževo Testiranje s hitrimi antigenskimi testi za COVID-19 ZD IVANČNA GORICA: PONEDELJEK in PETEK: 7.00-11.00 Lokacija: v steklenem prehodu med ZD Ivančna Gorica in Lekarno AMBULANTA KOŠIR d.o.o. Lokacija: Ljubljanska cesta 67, 1295 Ivančna Gorica PONEDELJEK, SREDA: 15.40-18.00 TOREK, ČETRTEK, PETEK: 15.00-18.00 SOBOTA, NEDELJA: 8.00-10.00 in 18.00-19.30 AMBULANTA KOŠIR d.o.o. Lokacija: Parkirišče pred Trgovskim centrom MERCATOR Ivančna Gorica PONEDELJEK-SOBOTA: 7.00-19.00 NEDELJA: 9.00-14.00 BOLNIŠNICA ZA OTROKE ŠENTVID PRI STIČNI (nekdanji CZBO): TOREK -PETEK: 6.45-8.30 Naročanje po e-pošti: ambulanta@bos-sentvid.si; tel. št.: 01 788 74 67 Samoplačniško testiranje PCR: cena 65,00 EUR. KLINIKA KRIŽAJ d.o.o. PON-PET: 6.45-11.00 in 15.00-19.00 Lokacija: v objektu »Jurček« pred poslovno stavbo BOMAX Muljava Bilo je hladno jutro, ki je nakazovalo, da je pred nami lep, a mrzel sončen zimski dan. Bilo je nekaj pred deveto uro zjutraj. Bili smo pred Čukovino in čakali. Končno se je pripeljal. Seveda ni bil sam. Z njim so bili njegovi zvesti pomočniki, palčki. Dedku Mrazu so pomagali izstopiti in ga posadili na udoben stol, sami pa so se hitro poslovili, saj so imeli še veliko drugega dela. Dedek Mraz pa je sedel in čakal, kdaj ga pridejo obiskat prvi otroci. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Ni minilo niti pet minut od njegovega prihoda, ko se mu je sramežljivo približala skupina otrok. Dedek Mraz jih je ogovoril in kaj hitro so prebili led. Vedno več otrok je prihajalo. Otroci so mu pripovedovali o svojih željah; nekatere so bile zelo skromne in tem otrokom je dedek Mraz obljubil, da jih bo uresničil zdaj, če pa mu ne bo uspelo, pa pri naslednjem obisku. Nekateri so se pohvalili, kako pridni so bili v tem letu. Otroci so se slikali z njim, tako, da jim bo ta spominu. K dedku Mrazu obisk ostal v lepem so prišli tudi naj- mlajši otroci. Kako so jim sijale oči od veselja! Enostavno se ne da povedati, kako so otroška lička žarela. Seveda je bilo med njimi tudi nekaj takih, ki so se dedka Mraza bali, nekateri pa so se tudi opogumili in mu zapeli kakšno pesmico o zimi, o dedku Mrazu in o jelenčku Rudolfu. Dedek Mraz je razdelil okrog sto daril. Prav vsi starši pa so pohvalili Turistično društvo Krka, da je organiziralo prihod dedka Mraza. Preteklo leto dedka Mraza ni bilo na Krko zaradi koronavirus, ki je danes postal naš vsakdanji spremljevalec. Zato smo se v društvu letos odločili, da ga spet povabimo. Njegov obisk je bil drugačen, kot smo se ga že navadili v preteklih desetih letih. Vendar, prišel je, razveselil in obdaril je otroke, starši so se malce podružili med seboj, vsi pa smo upoštevali vse ukrepe NIJZ. Prav vsi, Turistično društvo Krka, starši, dedek Mraz in njegovo spremstvo pa upamo, da se bomo drugo leto spet lahko srečali v dvorani Družbenega centra na Krki in se vrnili v našo "normalnost". Zapisala Danica Petrič Foto: Slavko Pajntar-Pinki Brez silvestrovanja na prostem Od starega leta smo se tudi lani poslovili brez silvestrovanja na prostem, kajti vaščani Velikih in Malih Les se že od leta 2003 na silvestrovo snidemo ob cerkvi sv. Jakoba. Sedaj pa se zaradi epidemije koronavirusa že drugo leto zapored ne družimo. Vseeno, naj bo leto 2022 v srečo odeto, uspešno, očarljivo, iskrivo, igrivo ... z malo bridkosti, veliko sladkosti in največ modrosti. Naj bo mirno kot nebo, večerno, minljivo in večno preprosto SREČNO. Želimo si obilo zdravja. Mirijam Blatnik 16 Krajevne skupnosti januar-februar 2022 številka 1 Ambrus OTCetnaj Skalaši na Sv. Petru V soboto, 22. januarja, je bil lep sončen zimski dan. Kar vabil nas je navzgor. Kot del vseslovenskega Gorniškega kluba Skala je naš Gorniški klub Limberk iz Ivančne Gorice ta dan za vse skalaše organiziral pohod na Sv. Peter nad Dvorom pri Žužemberku, ki je najvišji vrh Suhe krajine. To je prvi vrh v pogorju Kočevskega Roga. Na njem je stala cerkev sv. Petra, ki je bila verjetno najstarejša cerkev na tem območju. Spadala je pod župnijo Žužemberk, na žalost pa je bila tik pred koncem druge svetovne vojne porušena. no privablja številne pohodnike in planince. Začelo se je v 80-ih letih prejšnjega stoletja, ko smo kot domača mladina pod vodstvom takratnega župnika Jožeta Nemaniča začeli s pohodi na »Petra«, kot se skrajšano reče. Kasneje se je začel ob poti postavljati križev pot, kar danes z vsemi 14-timi postajami pomeni tudi romarsko pot. Omenjeno soboto se je na Podgozdu zbralo lepo število skalašev, ki so prišli skoraj z vseh koncev Slovenije. Steza je bila pomrznjena, ponekod zasnežena in tudi poledenela. Vendar za gornike, vajene tudi bistveno zahtevnejših vzponov, lažji zalogaj. Ko smo se zbrali na vrhu, je najprej sledila sv. maša, ki jo je za varno in srečno gorniško leto daroval g. Dejan Pavlin, župnik na Krki, ki se je zelo prijazno odzval prošnji in daroval mašo na prostem v zelo zimskih razmerah. Tudi na tem mestu se mu iskreno zahvaljujemo. Po maši se je prilegel topel golaž, ki ga je pripravil Martin, član dvorske podružnice Planinskega društva Krka iz Novega mesta. V oskrbi imajo kočo, ki stoji na samem vrhu in nudi, predvsem ob koncih tednov, zavetje in okrepčilo. Če boste, spoštovani bralci, kdaj brez ideje kam, pa bi želeli malo višje in s tem utrditi svojo kondi-cijo, vam predlagamo »Petra«. Po spustu nazaj v dolino so se skalaši odpravili proti domu, s sabo pa ponesli lep vtis o naši Dolenjski in o tem, da so tudi vzponi na naše »griče« lahko prijetni in vsaj delno zahtevni. Verjamem, da so se v naši družbi počutili »prijetno domače«. Jože Pečjak Vrh Sv. Peter je na nadmorski višini 888 metrov. S pomočjo stolpa, ki je na vrhu, se lahko povzpnemo do 900 metrov. Štart pohoda je blizu vasi Podgozd. Sam vzpon predstavlja 680 višinskih metrov, kar je unikum daleč naokoli. Danes je ta pot zelo priljubljena in vsakodnev- Jože Pečjak, član Gorniškega kluba Limberk, je organiziral nepozabno turo na vrh Sveti Peter. Jože, ki sicer izhaja iz Stavče vasi, torej iz neposredne bližine Svetega Petra, je s svojo organizatorsko žilico prekosil samega sebe in pripravil izjemen pohod, ki se je zaključil s sveto mašo za srečne gorniške korake. Pogostil pa nas je tudi z Martinovim vrhunskim golažem in dobrodošlico v obliki kuhančka ter ostalih dobrot na vrhu Svetega Petra. Preživeli smo res prijeten dan. Samo Butkovič, Gorniški klub Limberk Okrepitev delovanja Krajevne organizacije Rdečega križa Dob V Krajevni skupnosti Dob je bila že vrsto let prisotna samo ena prostovoljka Rdečega križa, ki je razdeljevala hrano in oblačila najbolj pomoči potrebnim in v marcu obiskala ter skromno obdarila nekaj starejših žena. V novembru je bila ustanovljena nova skupina prostovoljk, ki je okrepila Krajevno organizacijo Rdečega križa (KORK) Dob pri Šentvidu. Imele smo tudi prvi sestanek, na katerem smo seznanile predsednika Krajevne skupnosti Dob Andreja Pušlarja z našimi nalogami in cilji. Osvežile smo program dela, ki obsega: - razdeljevanje pomoči v hrani in v skladu z možnostmi tudi druge oblike pomoči socialno ogroženim; pomoč ob naravnih in drugih nesrečah; - skrb za starejše z obiskovanjem, telefonskimi pogovori in letnim srečanjem; - ustanovitev in tedenska srečanja medgeneracijske skupine za kakovostno starost; - zdravstveno svetovanje ter preventivne meritve krvnega tlaka in sladkorja v sodelovanju s patronažo ali na raznih prireditvah v KS Dob; - prikaz nujnih ukrepov prve pomoči; - spodbujanje krvodajalstva; - zbiranje sredstev: članarine, humanitarnih prispevkov in donacij; - krepitev mreže prostovoljcev. V sklopu Rdečega križa se dve prostovoljki usposabljava za vodenje skupin za medgeneracijsko sožitje, ki ga izvaja Inštitut Antona Trstenjaka. Prostovoljke KORK Dob smo: Valerija Ostanek, Marija Rus, Lidija Štrus, Lidija Vehovar in predsednica Renata Če-bular. Če opazite v svoji bližini družino ali posameznike, ki potrebujejo pomoč, ali ste osamljeni in v stiski, nam to prosimo sporočite osebno ali na tel. številko 031 607 675. Tekst: Renata Čebular Foto: Andrej Pušlar Aktivnosti vrhovskih gasilcev v letu 2021 Kljub še enemu letu, zaznamovanim predvsem z epidemijo, v PGD Vrh pri Višnji Gori delo in aktivnosti niso zastale in so potekale v skladu z veljavnimi odloki za preprečevanje širjenja epidemije. V letu 2021 smo posredovali na štirih intervencijah. Eno izmed obsežnejših je bilo posredovanje pri požaru večstanovanjskega objekta v starem mestnem jedru Višnje Gore. Po pogašenem požaru smo nudili pomoč pri čiščenju in odstranjevanju odpadkov. Posredovali smo še pri dveh manjših požarih in nudili pomoč pri oživljanju. V mesecu požarne varnosti smo uspešno izvedli vajo na temo »Po požaru lahko tudi zagori«. Enoti PGD Stična smo omogočili prostor za izvedbo tehničnega reševanja iz avtomobila. Ker vemo, da so otroci v gasilskih vrstah naša prihodnost, smo vrtcu Polžek v Višnji Gori posodili nekaj opreme. Z njo so se otroci skozi igro spoznali z osnovami gašenja požara in delom gasilcev. Sodelovali smo pri nekaterih prireditvah kot so otvoritev Hiše kranjske čebele v Višnji Gori in kulturnem dogodku Za srce Višnje Gore, ki je imelo dobrodelno noto. Z Društvom prijateljev konj Višnja Gora že več let uspešno sodelujemo. Lani smo bili prisotni na njihovem pohodu, kjer smo poskrbeli za dostavo vode za konje. Organizirali smo Florjanovo mašo v Leskovcu, kjer je g. Slavko Judež blagoslovil naši dve vozili, GVC 16/64 in GVM1, ter tandemsko prikolico za prevoz opreme in motorne črpalke. Za učinkovito delovanje moramo gasilci vzdrževati dobro kondicijo tako naših članov kot tudi opreme. Naj omenimo, da smo pri tem zelo uspešni, saj je naša ekipa članov A na občinskem tekmovanju v Kriški vasi zasedla 1. mesto. Naš nabor opreme smo nadgradili z nakupom tandemske prikolice za prevoz opreme in motorne črpalke, poskrbeli smo za nadgradnjo prikolice in investirali v nakup nove trodelne lestve, s katero intenzivno treniramo. Ne manjka nam niti izobraževanj in sprostitve. Za gasilca pripravnika se je usposobilo pet naših članov. Uspelo nam je organizirati vsakoletno strokovno ekskurzijo. Tokrat smo odšli na Dolenjsko, kjer smo obiskali Slakov muzej, Gasilsko- reševalni center Novo mesto in Grajsko klet Špolar. Na skupno življenjsko pot smo pospremili našega člana Boruta in njegovo izbranko Urško. V letošnjem letu si želimo ustvariti več dogodkov za najmlajše. Lani nam je odlično uspel dogodek za noč čarovnic, kjer smo izrezovali buče, barvali, risali, poslikali obraze. Organizirali smo tudi pohod k polnočnici. Hvala vsem, ki ste se udeležili. Upamo, da nam v letošnjem letu uspe še kakšen dogodek več. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli prispevali ali pomagali našemu društvu. Ob tem bi vas radi pozvali, da del dohodnine namenite našemu društvu (PGD VRH PRI VIŠNJI GORI, DŠ: 53640381). Za vse informacije smo vedno na voljo na pgd.vrh2@gmail.com ali na naši Facebook strani. Zapisala Polona Erjavec Prizor iz gasilske vaje operativne enote PGD Vrh nad Višnjo Goro a T P) fi m januar-februar 2022 številka 1 Krajevne skupnosti Obrače 8|p Temenica HfGn ZAGRADEC ----1 -—m —O Nepozabno sodelovanje upokojencev iz Ivančne Gorice in Šmarje-Sapa Večina se nas zaveda, da je hoja v naravo, posebno še v dobri družbi, za naše počutje res nekaj zelo koristnega. Rada ponavljam stavek svoje sestre: »Hoja je najboljša tabletka ...« Pa naj bo to hoja po ravnem ali navkreber. Kdor pa enkrat začne zahajati tudi na višje vrhove, okusi še čar lepih razgledov. Se ti zdi, kot da imaš ves svet pod seboj. Želiš se vzpenjati znova in znova. Tudi v poznih letih. Leta 2009 smo izvedeli, da imate ivanški upokojenci tudi planinsko skupino. Beseda je dala besedo in dobili smo povabilo, da se vam priključimo. Za prevoz na izhodišča vedno trideset sedežni avtobus, za okrog 20 vaših in 10 naših udeležencev. Kaj je lahko boljšega. In res smo začeli hoditi v hribe. Vi vse leto, mi pa bolj od pomladi do jeseni in to po programu, ki ste ga skrbno pripravili. Večina izbranih ciljev je bilo novih, kjer nas večina še ni bila. Prijavljali smo se po telefonu, število pa usklajevali do zadnjega dne pred odhodom. Všeč nam je bilo, da ste katerega od pohodov zaradi slabega vremena tudi prestavili. Na veliko vrhov smo se skupaj povzpeli. In to na starost, ko misliš, da nisi več za nikamor. Visoke gore so bile to, od Pohorja, preko Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank in Julijskih Alp pa tja do morja. Obiskali smo tudi dosti drugih gora po Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Koliko je bilo nepozabnih razgledov, koliko prijetne utrujenosti in občutkov zmagoslavja, ko si se povzpel na želeni vrh! Tako številne in za gore navdušene skupine bi bili veseli v vsakem planinskem društvu. Desetletna možnost odhajanja v gore je bilo za nas, šmarske upokojence, eno najlepših obdobij v življenju. Za toliko prijetnih doživetij se iskreno zahvaljujemo Ljubi Štrubelj, Olgi Šeme in vsem poho-dnikom. Lep spomin bomo ohranili tudi na pokojno Vero Skubic. Še posebej pa smo hvaležni šoferju Danetu. Vedno nas je srečno pripeljal na cilj in nazaj domov, vmes pa je celotno turo tudi sam prehodil. Bilo je res nepozabno. Sedaj smo se tudi Šmarčani malo postarali in počasi odnehali. V manjših skupinah in tudi posamezno hodimo v okolico Šmarja. Imamo srečo, da je ob lepem vremenu z dosti naših vzpetin čudovit razgled na oddaljene vrhove. Vidiš lahko Snežnik, Krim, bohinjske hribe, Triglav, pa Karavanke in Kamni-ško-Savinjske Alpe. Celo Smrekovec na Koroškem. Zato zaključna misel: Hribi so sedaj za nas lepi tudi od daleč. Anka Fabjan Prazniki in zdravje Društvo invalidov Grosuplje vilo zanimivo predavanje o in zdravje. Sredi popoldneva smo se zbrali pred zdravstvenim domom na Vidmu. Udeleženci predavanja, ki so se pripeljali iz Ivančne Gorice in Gro-suplja, so se po gosti megli, ki jih je spremljala čez dan, razveselili sončnih žarkov nad Dobrepoljsko dolino. Sprejel nas je gospod Ladislav Golouh, dr. med., specialist družinske medicine in nam najprej razkazal lepo urejen zdravstveni dom in njegove nove pridobitve. Župan gospod Igor Ahačevčič nas je pospremil čez trg do Jakličevega doma, kjer je potekalo predavanje. Na trgu nam je predstavil nekaj zgodovinskih zanimivosti in kulturnih znamenitosti, ki ga krasijo - še zlasti umetnine bratov Kralj in nov kip, ki sta ga pred kratkim dobila ta zaslužna umetnika. Ob slovesu je udeležencem podaril lepa knjižna darila. Dr. Golouh se je v svojem predavanju osredotočil na pomen praznikov ter naše doživljanje in aktivnosti v prazničnem času. Pravi, je v petek, 17. decembra 2021, na Vidmu za člane pripra-pomenu praznovanj in njihovem vplivu na naše počutje da je praznik preživljanje dneva, ko nimaš vnaprejšnjih skrbi in zadolžitev. To je priložnost, da z občutkom hvaležnosti razmišljamo o tem, kar imamo, o sebi, svojih sposobnostih, željah. Pomagajo nam osvoboditi čustva, zato je takrat pomemben poudarek na dobrem počutju. Naša pozitivna naravnanost vpliva tudi na ljudi okrog nas, na dobro razpoloženje in boljše počutje vseh. To nam daje občutek vzajemne spre-jetosti in naklonjenosti. Prijateljsko občutje je ključno za praznovanje. Prazniki nam okrepijo in povečajo zdravje, ko imamo zagotovljene osnovne življenjske potrebe in si po vsakodnevnem delu lahko obnovimo moči, si privoščimo izlet, sprehod, se udeležimo slavja ali naredimo to, za kar čez teden nismo imeli časa. Včasih pa smo zaradi praznikov še bolj na tleh kot običajno, zlasti v decembru. Takrat je pomembno, da gremo med ljudi, pravi dr. Golouh, da nismo sami. To je le nekaj misli iz zanimivega predavanja. Ob koncu se je gospa Anica Perme, predsednica Društva invalidov Grosuplje zahvalila predavatelju, vsem zbranim voščila kar najlepše praznike in nas pogostila s sendviči in vodo. Srečanje smo zaključili v prijetnem razpoloženju. Praznično vzdušje so nam ob odhodu pričarale še raznobarvne lučke v centru Vidma in različne jaslice, ki so jih izdelali otroci iz vrtca in šole, družine in Turistično društvo Do-brepolje. Andreja Vreg Mali oglasi Iščemo žensko za 24-urno pomoč starejši gospe. Pomoč poteka na način, da ste pri nas 7 dni, 24 ur dnevno. Nato ste 21 dni prosti. Pomoč zajema pospravljanje, kuhanje in pomoč pri vsakodnevnih opravilih, pomoč pri osebni higieni. Pomoč se izvaja v okolici Trebnjega. Za vse dodatne informacije prosim pokličite na tel. štev. 051 241 701. Kupim starine, mizarski ponk, skrinje, vozove, slike in drugo. Informacije: 051 258 936 Pozdravljene krajanke in krajani Krajevne skupnosti Muljava Trenutno živimo v neobičajnih in nenavadnih razmerah. V razmerah, ki so nam vsem onemogočile marsikatero priložnost ali doživetje, pa naj bo to na osebni ravni ali na družbeno večjem/širšem dogodku. Tudi marsikateri družbeni dogodek ni bil izveden v imenu in namenu Krajevne organizacije Rdečega križa Muljava, zato bi se vam rada zahvalila za vaše razumevanje in uvidevnost. Krajevna organizacija Rdečega križa Muljava še vedno deluje ter izvaja koristna in dobronamerna dela, četudi v zmanjšanem obsegu! Organizacija ne pomaga samo socialno šibkim ter materialno ogroženim družinam in osebam. Nudi pomoč, oporo in podporo vsem, ki jo rabijo, tako da vam prisluhnemo, vam pomagamo najti in obuditi zaupanje in vero - v dobro, boljše in lepše! Predstavljajte si svoje življenje kot ogenj - žerjavica tli in ko zaveje/zapi-ha, se ogenj razplamti! Ne potrebujemo velikega kresa, rabimo žerjavico, ki bo vedno znova zanetila ogenj; NAŠ ogenj - NAŠ kres! Če verjamemo, zaupamo in dopustimo - se dogajajo čudeži! Sreča, veselje in zadovoljstvo obstajajo; najdemo jih v majhnih stvareh, v ostankih in celo v smeteh! In kar iščemo, to najdemo! In ne iščimo le slabega! Iščimo dobro v slabem! Iščimo DOBRO ter LEPO in našli/dobili bomo dobro in lepo! Mnogokrat se izkaže, da je trenutno slabo naposled in kljub vsemu - dobro, ko zajamemo celotno sliko! Leto je novo, trenutno še vedno omejujoče, a naj nas kljub vsemu ne zapustita vera in zaupanje v boljši jutri! Tu sem/smo, Krajevna organizacija Rdečega križa Muljava, da vam pomagamo, kolikor je to v naših močeh in zmožnostih; da vam olajšamo morebitne zagate; vam polepšamo dan s srčnim pozdravom in nasmehom, pogovorom ... Vse ostane zaupno! Vsem krajankam in krajanom KS Muljava iz srca želim vse dobro, lepo in še več! Ostanite zdravi in nasmejani! Marjetka Škrjanec, predsednica KORK Muljava (040 324 426) Krjavljeva drušna Vam je naslov vzbudil radovednost - to je tudi namen?! Ne odnehajte brati, kajti ne veste, koliko dobrega vam lahko ta članek prinese. V okviru projekta »Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in med-generacijsko sožitje« vas vabimo, da se pridružite »Krjavljevi drušni«. Razlogi, zakaj bi se pridružili - veliko jih je, a jih ne bom naštevala, raje vas povabim in rečem: »Pustite se presenetiti!« Saj veste: »Kdor ne re-skira, ne profitira!« Nekaj pa vam vseeno izdam: naša srečanja bodo temeljila na krepitvi zdravja telesa, uma in duha. Prebrano vas je pritegnilo, a hkrati ste dobili preblisk »Koliko denarja?« NIČ! Edini strošek je dobra volja in pozitivna naravnanost; no, pa nekaj vaše energije ali goriva (hi hi hi)! Zdaj pa še »uradnosti«: - Prvo srečanje bo 19. aprila 2022 ob 18. uri (srečanja bi potekala enkrat tedensko). - Srečanja se bodo odvijala v prostorih Gasilskega doma Muljava. Mentorice »Krjavljeve drušne« so: Stanka Šinkovec - 031 352 109 Monika Podržaj Marjeta Škrjanec - 040 324 426 Zgoraj navedeni kontakti so namenjeni vam, če vas še kaj zanima, in da nam sporočite svojo udeležbo na srečanju vesele in dobrovoljne »Krjavljeve drušne«. Hvala za vašo pozornost! V želji, da se vam godi dobro in lepo, vas prisrčno pozdravlja »Krjavljeva drušna«! 18 Krajevne skupnosti januar-februar 2022 številka 1 ub.IlSsiMdu* IlitttMi Ivankine Spominčice UPRAVLJANJE S PREMOŽENJEM OSEBE Z DEMENCO PREMOŽENJE IN SKRBNIŠTVO Pri skrbi za osebo z demenco se boste zagotovo srečali tudi z upravljanjem njenega premoženja. Govorimo o lastniškem stanovanju, hiši, avtu, bančnih računih ... Upravljanje s premoženjem osebe z demenco v njeno korist je zelo pomembna točka skrbništva. Da bi lahko upravljali s premoženjem osebe z demenco, ko je to potrebno in v njeno korist, bo potrebno na pristojnem centru za socialno delo oddati vlogo. Takšni postopki niso kratkotrajni in hitri, saj vključujejo ugotovitvene postopke ter vpogled v stanje osebe (fizično in materialno). Po opravljenih poizvedbah bo center za socialno delo poslal predlog za skrbništvo sodišču, ki bo odločal o postavitvi skrbnika in izdal odločbo. Razen v primeru, da se odločite za skrbništvo za posebni primer urejate vse zadeve na centru za socialno delo. Odločba NI potrdilo, je upravni akt s katerim pristojni organ odloči o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. ZDRAVNIŠKO POTRDILO Naročite se na prost termin pri uradni osebi na centru za socialno delo, s seboj pa imejte zdravniško potrdilo (ki ni starejše od enega meseca). Na potrdilu naj bo jasno razvidno, da oseba potrebuje skrbnika na področju upravljanja z njenim premoženjem (navedeno naj bo tudi za kakšen kognitivni upad gre oz. kakšna je diagnoza). SOGLASJE Če je to vaš oče ali mama in niste edini otrok, imejte s seboj še pisno soglasje ostalih družinskih članov, o tem, da boste skrbnik vi. UGOTOVITVENI POSTOPEK Center za socialno delo bo, preden svoj predlog pošlje sodišču, naredil poizvedbo o materialnem stanju osebe (denarna sredstva in premoženje). ODLOČBA - PRAVNOMOČNI ŽIG Po pridobitvi vseh informacij in ugotovitvi, kakšno zaščito potrebuje vaš svojec, boste prejeli s strani sodišča odločbo, kjer bo točno navedeno, kakšna pooblastila ste prejeli in kaj lahko upravljate v njegovem imenu z izdano odločbo. Zoper odločbo je dovoljena pritožba v roku 15-ih dni po prejemu pisne odločbe na vaš dom. Odločba pa postane pravnomočna 16. dan od dneva, ko ste jo prejeli. Po preteku pritožbenega roka se morate ponovno zglasiti s svojim izvodom odločbe na centru za socialno delo (skrbništvo za posebni primer) oz. sodišču (skrbništvo). V svojih evidencah bodo preverili, če obstaja pritožbeni zahtevek in če ga ni, bodo na prvo stran odločbe odtisnili pravnomočni žig. Tako postane odločba pravnomočna in pravno veljavna, lahko jo začnete uporabljati. Vir: https://edemenca.si/upravljanje-s-premozenjem-dementne-ose- be/ ZA OSEBE Z DEMENCO JE ZELO POMEMBNA STRUKTURA DNEVA (predlog za soboto) »SOOČANJE Z DEMENCO« DOKUMENTARNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA iz serije IZZIVI SREBRNE GENERACIJE Vabljeni k ogledu dokumentarno-izobraževalne oddaje, kjer so sodelovali tudi občani Ivančne. Oddajo si ogledate na povezavi Soočanje z demenco, dokumentarno-izobraževalna oddaja (rtvslo.si). Demenca je med boleznimi sodobnega časa še vedno zelo tabuizirana in tudi stigmatizirana. V velike stiske ne potiska le oseb z demenco, temveč tudi in predvsem njihove svojce. Kako ti sprejemajo dejstvo, da npr. njihovi starši doma potrebujejo čedalje več pomoči pri vsakdanjih opravilih in največkrat tudi nadzor, ob tem da so sami večji del dneva zaposleni? Kdo jim daje potrebne informacije, znanje, kako sprejemati osebo z demenco takšno, kakršna je, komunicirati z njo in jo razumeti? Kako se spopadajo z boleznijo, bodo pripovedovali Tomaž Gržinič, ki je demenco spoznal že v svoji družini, zdaj pa je tudi sam zbolel, zakonca Jamnik, ki vso težo demence čutita zadnja leta, ko so se znaki bolezni pokazali pri možu Tonetu, Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica, ki je bolezen spoznala, ko je pri 50-ih letih zbolel njen mož Jaša Zlobec Lukič, in zdaj vso energijo v združenju namenja ozaveščanju o tej bolezni, obolelim in njihovim svojcem pa pomaga z nasveti, delavnicami, posvetovalnicami ... Izhodišče, kako ravnati z osebami z demenco, v oddaji postavi mag. Jože Škrlj, ki se ukvarja prav z izobraževanjem svojcev in osebja v domovih za starejše. Nikoli, niti v najtežjih trenutkih svojci ne smejo pozabiti, da se za mnogokrat napornim vedenjem človeka z demenco še vedno skriva ista draga oseba, z vsemi čustvi in občutenji - in ko smo z njo, se ji moramo pridružiti v njenem svetu, ker se nam ona v našem ne zmore več. »STAREJŠI IN SODOBNE TEHNOLOGIJE« DOKUMENTARNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA iz serije IZZIVI SREBRNE GENERACIJE Vabljeni k ogledu dokumentarno-izobraževalne oddaje, kjer so sodelovali tudi občani Ivančne. Oddajo si ogledate na povezavi Starejši in sodobne tehnologije, dokumentarno-izobraževalna oddaja (rtvslo.si). Veliko vitalnih starejših prehoda v vse bolj digitalizirano družbo ne vidi kot nepremostljivo težavo, saj je na voljo več tečajev računalništva, ki jih organizirajo univerze za tretje življenjsko obdobje, društva upokojencev, knjižnice, kjer se usposobijo za delo z računalnikom, uporabo svetovnega spleta, družbenih omrežij, za plačevanje položnic, izobraževanje na daljavo, udeležbo bralnih klubov na daljavo itd. Naši sogovorniki, računalniški tečajniki iz Murske Sobote in Ivančne Gorice, poudarjajo, da so ta znanja danes nujna tudi za starejše, sploh v teh težkih časih, ko je zaradi zaprtja javnega življenja na številnih področjih računalnik edini način urejanja zadev, druženja in predvsem komuniciranja, odganjanja osamljenosti. Toda za številne, sploh za starejše, stare od 75 do 85 let, ki nikoli v življenju niso imeli opravka z računalnikom, je vključevanje hud problem, saj lahko brez pomoči mlajših generacij na marsikaterem področju ostanejo prikrajšani za nekatere socialne, družbene in celo zdravstvene storitve. Specialistki družinske medicine dr. Darinki Klančar se zdi nemogoče in kar nehumano, da bi kot družba od vseh starejših zahtevali, da se morajo brez pomoči mlajše generacije aktivno vključiti v ta digitalizirani svet - že v elektronsko naročanje k zdravnikom in specialistom - saj tega mnogi ne morejo početi že zaradi številnih zdravstvenih težav, ki jih imajo v teh letih. Zato jim moramo kot posamezniki in družba priti naproti. Pripravila: Anja Žitnik, Ivankine Spominčice (031 670 337) Vir: FB Spominčica - Alzheimer Slovenija Vir: FB Spominčica - Alzheimer Slovenija SREDNJA SOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA /abi na informativni dan. Smo šola prijaznih ljudi s tradicionalnimi vrednotami in 72-letno zgodovino. Naši dijaki leto za letom dosegajo odlične rezultate na splošni in poklicni maturi. Pridi in se prepričaj! ' šolskem letu 2022/2023 razpisujemo Brograma SPLOŠNA GIMNAZIJA in Informativni dan bo v PETEK, 11. 2., OB 9. IN 15. URI in v SOBOTO, 12. 2., OB 9. URI. Pridružite se nam na Zoomu https://arnes-si.zoom.us/my/milanjevnikar 2 oddelka programa EKONOMSKI TEHNIK. SREDNJA SOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2022 številka 1 Krajevne skupnosti 19 Osnovna šola Ferda Vesela in Osnovna šola Stična obeležili mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta 27. januar je dan, ko so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz blizu Krakova na južnem Poljskem. Med aprilom 1940 in decembrom 1944 je na tem kraju tragično preminilo okoli 1,5 milijona Judov ter tudi več tisoč Sintov, Romov, Poljakov idr. V to koncentracijsko taborišče smrti je bilo pripeljanih tudi več kot dva tisoč zapornikov iz Slovenije. Ko so 27. januarja 1945 zavezniški vojaki osvobodili taborišče, so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov, med katerimi je bilo tudi 21 Slovenk. V 9. razredu pri pouku zgodovine spoznavamo dogodke 20. stoletja. Žal pa je ta zgodovina povezana predvsem z vojnami. Tam, kjer so vojne, so tudi žrtve. Velik delež teh žrtev v drugi svetovni vojni predstavljajo Judi. Ti so bili odpeljani v koncentracijska taborišča, razsejana po celi Evropi. Z Judi so podobno usodo delili tudi drugi nearijski prebivalci Evrope. Zato je naša dolžnost, da delujemo v spomin in hkrati v opomin, da se kaj takega nikoli več ne ponovi. Zavedati se moramo, da je ta svet pester ravno zaradi razlik. V ta namen smo se na OŠ Ferda Vesela vključili v projekt, imenovan Krokus. Ta poteka v sklopu Sinagoge Maribor, ki izobražuje mlade o preteklosti. Prvi del projekta je sejanje čebulic krokusa (žafrana), ki na simbolni ravni ponazarja Jude. Poleg tega so učenci devetih razredov posvetili nekaj svojega časa branju. V ospredju je bilo delo z naslovom Dnevnik Ane Frank, judovske deklice, ki je v vseh možnih odtenkih prikazala življenje in trpljenje Judov med drugo svetovno vojno. Nekateri učenci so si ogledali filme na isto tematiko ali pa zapisali zgodbo nekoga, ki je okusil svet taborišča ali vojne vihre. Polona Kastelic V jeseni 2021 smo se tudi na OŠ Stična pridružili mednarodnemu projektu Krokus, s katerim mladim na primeren način predstavimo ho- *> Učenci 8. c razreda OS Stična ob razstavi na šolskem hodniku. lokavst in jih ozaveščamo o nevarnostih rasizma in nestrpnosti. Pri projektu Krokus v spomin na otroke, ki so umrli med holokavstom, sadimo čebulice rumenega žafrana. Te čudovite cvetlice cvetijo ravno ob koncu januarja in ponazarjajo upanje na boljšo prihodnost. So opomnik tega, da tudi po najhujših dogodkih vzcveti novo življenje in s tem upanje, da bo življenje lepše, kot je bilo. Učenci 8. c razreda Osnovne šole Stična so oktobra na šolskem vrtu posadili čebulice rumenega žafrana. Tedensko so preverjali dogajanje na šolskem vrtu. Čas je mineval, v razredu pa smo se pogovarjali o holokavstu, rasizmu in nestrpnosti, ki se je žal ob trenutni situaciji, povezani s covidom, spet pritihotapila v našo družbo. Zadnji dan pred mednarodnim dnem spomina na holokavst smo z učenci na šolskem hodniku pripravili razstavo z naslovom »V spomin in opomin«. S pomočjo primerne literature smo zapisali številna dejstva o holokavstu, narisali skice, povezane s taborišči, rumene žafrane in judovske zvezde. Učencev so se pri vsem tem najbolj dotaknila presunljiva pričevanja odraslih, ki so kot otroci preživeli strahote holokavsta. S pogovorom v razredu in razstavo na šolskem hodniku smo na primeren način spoznali in izpostavili te- mačno obdobje zgodovine, za katerega vsi skupaj upamo, da se nikoli več ne bo ponovilo. Tina Finc Mentorici projekta, Polona Kastelic na OŠ Ferda Vesela in Tina Finc na OŠ Stična, sva se v duhu medsebojnega spoštovanja, sprejemanja drugačnosti in slogana »Prijetno domače« odločili, da delo učencev obeh šol poveževa v skupni prispevek. S sodelovanjem želiva k temu spodbuditi tudi druge. Vtisi ob branju Dnevnika Anne Frank Prebrala sem knjigo Dnevnik Anne Frank. Knjiga govori o deklici, ki se je s svojo družino in štirimi drugimi Judi skrivala pred nacisti. V skrivališču je pisala dnevnik, zaradi katerega zdaj vemo, kaj se je tam dogajalo. V skrivališču so veljala stroga pravila. Morali so biti čisto tiho, niso smeli ven. Povrh vsega pa jim je primanjkovalo še hrane. Dve leti so se tako skrivali, nekega dne pa so jih nacisti vseeno zajeli in jih poslali v taborišče. Tam so umrli vsi, razen Anninega očeta. Menim, da so imeli srečo, saj se jim je uspelo skriti, ko so drugi Judi doživeli tragičen konec. Po drugi strani pa so imeli smolo, saj se v dnevniku tik preden jih ujamejo, zazna njihovo veselje ob napredovanju zaveznikov. Ana je imela svoje sanje, želela je postati novinarka in pisateljica. Žalostno je, da ji ni uspelo uresničiti svojih sanj, kajti bila je res nadarjena. Toda njen dnevnik in nekaj zgodb je bilo vseeno izdanih, tako pa je bila njena želja vsaj na nek način uresničena. Zelo ganljivo je, ko na koncu knjige prebereš še, kaj se je zgodilo z drugimi po koncu Anninega pisanja. Nepopisno krivično so se nacisti vedli do Judov. Nihče namreč nima pravice grdo ravnati z drugimi narodi. Prav zaradi razlik je naš svet lepši in pestrejši. Hana Koleša, 9. b OŠ Ferda Vesela ■¿Zl-rr-.■'V«*-' ■ 1 ' " '''MM■ '. Sajenje čebulic rumenega žafrana na OŠ Ferda Vesela. Učenci OŠ Stična so čebulice rumenega žafrana posadili v okvirih Davidove zvezde. Novoletna prireditev 2021/22 na OS Zagradec Zadnji dan pouka v letu 2021 smo na OŠ Zagradec preživeli v prazničnem vzdušju. Na šoli je namreč potekala novoletna prireditev, ki je bila zaradi ohranjanja varnih mehurčkov tokrat izvedena kar v dveh delih. Učenci razredne stopnje so se že pred malico preselili v šolsko telovadnico, kjer so lahko uživali v odličnih nastopih naših učencev, po malici pa so si prireditev ogledali še učenci predmetne stopnje. Nastopajoči učenci in učenke so z bogatim kulturnim programom popestrili predpraznični čas. Predstavili so se s plesom, deklamacijami in recitacijami pesmi ter zabavno igro o Božičku, ki je v tem letu pojedel čisto preveč sladkarij in je zato moral na dieto. Prisluhnili smo tudi nastopom učencev iz Glasbene šole Grosuplje, otroškemu in mladinskemu pevskemu zboru OŠ Zagradec ter obeležili dan samostojnosti in enotnosti. Na koncu nas je nagovorila Barbara Maver, v. d. ravnateljice, ki je vsem prisotnim zaželela lepe praznike. Sodelujočim iskrene čestitke za odličen nastop in SREČNO 2022! Še nekaj utrinkov učenk in učencev o prireditvi: »Najbolj všeč mi je bil ples Ona lubi pomarancze.« Nika Perko, Špela Novak, Ema Ferlin, Ana Teme, 2. razred »Zelo sem se nasmejal, ker Božiček ni mogel vstati.« Ožbej Kohek, 2. razred »Všeč mi je bil Božičkov ples.« Neli Štravs, Neža Perko, 1. razred »Všeč so mi bilijelenčki.« Vid Mezek, Zala Zaletelj, 1. razred »Najbolj so mi bili všeč Božičkovijelenčki.« Jošt Pajk, 7. a razred »Zelo so mi bile všeč plesne točke.« Taja Travnik, 7. a razred Bojana Miklič in Nataša Rebec Lukšič 20 Šolstvo januar-februar 2022 številka 1 IlitttMi Zahvala donatorjem S 1. septembrom 2021 je na samostojno pot stopila Osnovna šola Za-gradec. Na šoli je pričel delovati šolski sklad, ki pridobiva sredstva iz donacij, prispevkov staršev in drugih virov. Zbrana sredstva bodo pripomogla k temu, da bomo svoje poslanstvo v dobrobit učencev izvedli kar najboljše. V decembru smo se obrnili na lokalne podjetnike in obrtnike s prošnjo za donatorstvo. Vsem donatorjem, ki ste se odzvali s svojim prispevkom, se iskreno zahvaljujemo. V kolikor bi želeli tudi vi pomagati šolskemu skladu pri njegovem poslanstvu, lahko svoj prispevek nakažete na račun OŠ Zagradec. Številka računa: SI56 0110 0600 8350 171 Hvala, Mojca Pustovrh, predsednica Šolskega sklada OŠ Zagradec Obvestilo o vpisu v 1. razred na OŠ Stična Osnovna šola vpisuje otroke v 1. razred v mesecu februarju za naslednje šolsko leto. Starši vpišete otroka v osnovno šolo v svojem primarnem šolskem okolišu v skladu z obvestilom, ki ste ga prejeli na dom. Po Zakonu o osnovni šoli (v nadaljevanju ZOŠ) morajo starši v 1. razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili šest let (roj. od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016; 45. člen ZOŠ). Vpis bo potekal po predhodnem telefonskem dogovoru po naslednjem razporedu: • na matični šoli v torek, 15. 2. 2022, v času med 7.00-18.00 za šolski okoliš: > matična šola > Stična > Muljava • v Višnji Gori v torek, 15. 2. 2022, v času med 7.30-18.00. Morebitni naknadni vpis bo mogoč po dogovoru. Starše naprošamo, da k vpisu prinesete tudi izpolnjeno prijavnico za vpis v podaljšano bivanje in jutranje varstvo, ki ste jo prejeli po pošti skupaj z vabilom na vpis. Vodstvo šole Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični Šentvid pri Stični 46 1296 Šentvid pri Stični Tel.: 01 78 87 802 E-pošta: info@osferclavesela.si Obvestilo o vpisu v 1. razred V skladu s 45. členom Zakona o osnovni šoli (Ur. list RS št. 81/2006 in 63/2013) so v šolskem letu 2022/2023 šoloobvezni vsi otroci, ki so rojeni v koledarskem letu 2016. Starši vpišete otroka v osnovno šolo v svojem primarnem šolskem okolišu. Vpis v prvi razred osnovne šole za šolsko leto 2022/2023 bo za šolske obveznike iz šolskega okoliša Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični potekal od ponedeljka, 14. 2., do petka, 18. 2. 2022, v OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Spoštovani starši, otroka lahko pripeljete na vpis le v primeru, da nimate zdravstvenih zadržkov. Pri izvedbi vpisa je šola dolžna upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanje širjenja covida-19, in sicer izpolnjevanje pogoja PCT, uporabo zaščitnih mask v zaprtih prostorih, razkuževanje rok, zračenje in čiščenje prostorov ter varnostno razdaljo. Vpis bo potekal v OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, točen kraj bo označen na vratih šole. Morebitno zadržanost oz. vprašanja v zvezi z vpisom sporočite svetovalni delavki Ireni Novak na tel. št. 01 7887 804 ali na e-naslov irena.novak@osferdavesela.si Starši otrok s stalnim in začasnim bivališčem v našem šolskem okolišu boste dobili vabilo na vpis tudi po pošti. Irena Novak, Angelca Mohorič, šolska svetovalna služba ravnateljica & Osnovna šola ZAGRADEC Zagradec 33, 1303 Zagradec T: 01 620 74 15 E: tajnistvo@sola-zagradec.si S: www.os-zagradec.si Obvestilo o vpisu v 1. razred Osnovna šola Zagradec obvešča, da bo VPIS V 1. RAZRED za šolsko leto 2022/23 potekal v mesecu februarju 2022. Vpisovali bomo otroke, ki bodo v koledarskem letu (1. 1. 2022-31. 12. 2022) dopolnili starost 6 let in tiste, ki jim je bilo v preteklem šolskem letu šolanje odloženo. Starši bodočih novincev bodo vabilo na vpis s podrobnejšimi informacijami prejeli na dom. Obvestilo za starše predšolskih otrok Vrtec Ivančna Gorica obvešča vse starše predšolskih otrok, da zbira prijave za vpis otrok v vrtec, do najkasneje 30. aprila 2022. Starši lahko oddate izpolnjeno prijavo na obrazcu Vloga za vpis otroka v vrtec, ki ga dobite na upravi vrtca, na spletni strani Občine Ivančna Gorica ali v katerikoli enoti vrtca. To so enote v Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični, Stični, Višnji Gori, Krki, Zagradcu in na Muljavi. Vsi vlagatelji bodo o sprejemu ali odklonu otroka v vrtec obveščeni pisno v zakonitem roku. Sprejeti otroci bodo v vrtec vpisani s 1. septembrom 2022. Vrtec Ivančna Gorica Zimsko v ŠK GROS Bolj umirjena epidemiološka slika je omogočila zaključek leta z Groševimi (skoraj) vsakoletnimi projekti. Preden smo začeli nizati naše tradicionalne dogodke, so najmlajši Gro-ševci december 2021 otvorili s svojim projektom. Dijaki so tako popoldne četrtkovega dne, 16. 12. 2021, preživeli v WOOP Areni, kjer so se družili ob igri bowlinga. Že v soboto, 18. 12. 2021, je bil na sporedu prednovole-tni izlet v eno izmed sosednjih mest. Tistega dne smo se že zgodaj zjutraj napotili proti Madžarski, kjer smo dan preživeli ob raziskovanju božično okrašenih ulic Budimpešte, ogledu lokalnih znamenitosti in poskuša-nju njihovega kuhančka. Seveda pa december ni mogel miniti brez nočnega pohoda na Magdalensko goro. Na slovenski državni praznik Dan samostojnosti in enotnosti, 26. 12. 2021, smo se z Adamičeve ploščadi v Grosuplju povzpeli na Magdalensko goro, kjer smo dan zaokrožili s krajšim kulturnim programom. Za nami je tudi že prvo preizkušanje pancarjev in smuči. V začetku leta, 8. januarja, smo tako vijugali po snežnih strminah na Sv. Višarjih. Je bilo to zgolj prvo od treh organiziranih enodnevnih smučanj, saj se mr ■ iLras. i it* ; že 5. februarja odpravljamo na Mariborsko Pohorje. Sklop smučanj pa bomo zaključili 5. marca na avstrijskem smučišču Katschberg. V sklopu enodnevnih smučanj poteka tudi dobrodelna akcija: Groševi dobrodelni zavoji. Študentski klub GROŠ tako od vsakega presmučanega kilometra na naših organiziranih smučanjih daruje 0,5 € v dober namen. Zbran znesek je namenjen projektu Botrstvo v športu, katerega namen je zagotavljanje pomoči mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij, starim od 14 do 23 let pri razvoju in uresničevanju športnih potencialov. Tudi v letu 2022 veljajo številne ugodnosti za naše člane. Vsi, katerih novoletna zaobljuba je bila aktiven slog, lahko subvencionirano mesečno karto koristite v fitnesih Apolon 24/7 Gym, Studio V.I.P., Energy Fitness in Grossgym. Subvencionirana je tudi letna članarina v vseh enotah Mestne knjižnice Grosuplje, katera za naše člane znaša 50 % redne cene. Med ugodnostmi lahko najdete tudi subvencijo za park Cukarca. Doživljajski park Cukarca, ki si nahaja v Šentvidu pri Stični, vključuje kolesarski park, umetno plezalno steno in adrenalinski park, člani ŠK GROŠ pa imate možnost do kupona v vrednosti 10 €, ki velja ob nakupu sezonske karte. Vsem članom pa nudimo tudi brezplačen tisk in vezavo študijskega gradiva. Vse ugodnosti lahko Grošev-ci prevzamete v času naših uradnih ur, ki se še vedno odvijajo v ustaljenih terminih: v Grosuplju ob ponedeljkih, sredah in petkih, med 18. in 20. uro, v Ivančni Gorici ob torkih, med 18. in 20. uro, v Dobrepolju pa po predhodnem dogovoru. ŠK GROŠ je v leto 2022 vstopil s polnim zagonom, svežimi cilji in načrti za projekte, ki jih želimo letos izpeljati. Eden od teh je prav gotovo koncert ob 23-letnici delovanja kluba, ki jo praznujemo spomladi. Vse informacije o tem in ostalih projektih vam bomo podajali sproti preko naših so- ^GfiOS sM I cialnih omrežij, lepo vabljeni k spremljanju le-teh. I Facebook: GROŠ študentski klub I Instagram: @sk.gros I spletna stran: www.klub-gros.si Groševcu ni nikoli dolgčas! Tjaša Bregar, ŠK GROŠ A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2022 številka 1 Šolstvo Sodobni spomini na deda II. del Na OŠ Stična smo v šolskem letu 2020/2021 so učenci šestih razredov brali za domače branje Spomini na deda pisatelja Josipa Jurčiča. Branju so sledile dejavnosti, in sicer zbiranje ljudskega gradiva. Tako kot je Jurčičev ded pripovedoval malemu Jurčiču zgodbe, tako učenci zbirajo zgodbe svojih staršev, starih staršev, sosedov in drugih starejših ljudi. Spomine na deda so zbirali: Hana Grabrijan, Maks Moretti, Nika Lampret, Lejla Smajlovic, Timon Glavan, Nika Orel, Neja Grabnar, Lija Pečjak Kavšek, Marko Rak, Hana Horvat Miklič, Ana Miklavčič, Špela Kastelic in Luka Ratajec, Anja Volkar, Nastja Vodušek Lavrič, Nejc Gomišček, Nick Kos, Zoja Smodič Grilj, Gaja Gregoršanec in Vid Ma-golič Smolej). Nekaj kratkih zgodb smo v Klasju že objavili, sedaj pa še preostale. (Andreja Robek Perpar) Pojoče narečje Ko je dedku umrl oče, so sklenili, da bo nadaljeval šolanje na nižji gimnaziji v Celju. Živel je pri svojem stricu, ki je bil pismonoša. Prišel je teden dni po začetku pouka, vsi njegovi prijatelji so bili že v razredu. Učiteljica jim je povedala, da prihaja z Muljave in da imamo tam malo čudno dolenjsko narečje in naj se mu ne smejejo. V razredu se je pojavil majhen fant s prevelikimi čevlji. Moral se je predstaviti in povedati, od kod prihaja. Povedal je seveda v naši lepi pojoči dolenjščini. Nekaj časa je bila v razredu tišina, nato pa je izbruhnil vesel smeh. Vseeno so bili kmalu prijatelji. Taborni ogenj Seveda, ko so otroci majhni, počnejo veliko neumnosti. Tako je tudi moj oči ušpičil eno tako: s prijateljico Mojco in njeno sestro Vesno so bili med počitnicami veliko skupaj. Všeč jim je bilo, kako so si starši pekli če-vapčiče na žaru. Tako so tudi sami želeli poskusiti. Pripravili so si žar, ampak niso imeli ničesar za speči. Potem so se spomnili na bonbone. Vzeli so jih in jih začeli peči. K sreči starši niso opazili, saj so žar odnesli h gozdu, da so imeli mir. Ugotovili so, da to z bonboni ni dobra ideja, saj so se vsi bonboni stopili. Gozd je bil zelo blizu, zato so se odločili, da bodo raje imeli taborni ogenj v gozdu. Bili so še majhni, zato niso dobro vedeli, kako se zakuri ogenj. Na srečo so ogenj zakurili tako, da so bile okrog skale, ampak še vedno je bila nevarnost, da bi ogenj ušel izpod nadzora in bi zakuril cel gozd. Takrat pa pride eden od staršev, kije opazil njihov ogenj. Hitro je stekel tja in ga pogasil. Ko so to ugotovili še ostali starši, so bili vsi otroci kaznovani in se niso smeli družiti. Pikica in Tonček Babica je ob koncu 2. razreda dobila za odličen uspeh nagrado, knjigo Pikica in Tonček. Kako lepo darilo! Otroci z vesi so radi prihajali na njihov vrt in med počitnicami so jo morali pogosto poslušati. Ko so se igrali šolo, je vedno hotela biti učiteljica. Zelo rada jim je brala prav knjigo Pikica in Tonček tako, da so se je drugi otroci že rahlo naveličali. Nekega dne pa knjige ni bilo. Vprašala je vsakega posebej, če jo je kdo kam skril. Knjiga je poniknila in babica se nekaj časa sploh ni hotela družiti z nikomer. Prvi šolski dan tretjega razreda je učiteljici povedala, da knjige ni več. Učiteljica jo je potolažila, naj se pridno uči in ob koncu leta bo dobila še lepšo. Res jo je dobila, a ni je bila tako vesela kot Pikice in Tončka. Tisto leto se je z družino preselila na Muljavo in Pikica je počasi odšla v pozabo, morda jo je kdo prav tako rad bral. Ko je babica hodila v drugi letnik gimnazije, je Pikica našla Tončka. Ta Tonček je danes z babico, saj je to njen mož. Nesreča Babi mi je povedala, kaj so otroci v njenem otroštvu delali med počitnicami. Na počitnice sta prišla bratranec in sestrična. Nekega dne so vsi trije otroci s stricem odšli v Veliki boršt. Tam je bil gozd in velika jasa. Stric jim je pomagal, da so naredili zavetje iz vej, zakurili in pripravili krompir za peko. Ko so nabrali suhe veje in jih sekali, se je bratranec hudo usekal v nogo. Stric je slekel majico, jo raztrgal in povil nogo. Hitro je pogasil ogenj, vzel fanta v naročje in ga nesel domov kilometer daleč. Doma so mu noge umili, jo zavili s povojem, potem pa ga je moj pradedek s kolesom odpeljal v Šentvid k zdravniku. Takšna je bila včasih pot do zdravnika. Vse se je dobro končalo, na nogi je ostala bela črta. Bonton pozdravljanja Ko je bila mamica stara 12 let, so morali pozdraviti vsakega, ki je prišel mimo. Mami in njena prijateljica sta šli mimo nekega gospoda in nista niti rekli živjo, samo hihitali sta se in šli mimo. To je videl oče. Ko je mami prišla domov, je bil oče zelo jezen. Kregal jo je, da je nikoli več ne vidi, da se ne pozdravi, pa četudi gospoda ali gospe ne pozna. Knjižne police Fantje so radi posedali v knjižnici in se pogovarjali. Naenkrat pa opazijo prazne knjižne police. V glavo jim je šinila nagajiva misel. Sneli so nekaj polic in jih dali na najvišjo polico. Knjižničarka jih je obtožila, da kradejo knjižne police. To je nagajive fante podžgalo in so začeli police odnašati iz knjižnice. Postavili so jih takoj za vrata ali prvi vogal. Razjarjena knjižničarka pa je vpila, grozila, pa police nazaj nosila. Pri tem dogodki je bilo za fante precej zabave, za knjižničarko pa veliko jeze in besa. Petelin te vzame na piko Zgodilo se je neko sončno soboto, ko ni bilo treba iti v šolo. Bil je lep sončen dan, zato smo vsi bili zunaj. Pri hiši smo imeli kokoši in napadalnega petelina. Zato smo imeli s seboj vedno palico. Tisto soboto pa sem pozabil nanjo. Prišlo je do bližnjega srečanja s petelinom. Ker je petelin tekel proti meni, sem plezal v late. Petelin je na tleh vreščal in se šopiril. Ne vem po kakšnem naključju se je tam pojavila mlajša sestrica. Petelin je pozornost preusmeril nanjo. Začela je vpiti in bežati. V bližini sta oče in ata nekaj delala. Zaslišalo sta vreščanje in šla sta pogledat, kaj se dogaja. Videla sta, kako sestra beži pred napadalnim petelinom. Ata ga je hitro prijel za vrat, ker se je bal, da bo opraskal tudi njega, ga je hitro vrgel proč. Petelin je precej daleč letel po zraku. Pristal je na konju v posušeni strugi Višnjice in tam obležal dlje časa. Vsi so mislil, da se ne bo več pobral. Petelin se je pobral in šel spat kot vsak večer. Čokolade zanimivih oblik Imeli smo zaključno ekskurzijo v Olimje. Tam smo si ogledovali v samostanu najstarejšo knjižnico. Posebnost Olimja je tudi čokoladni-ca. Tam izdelujejo čokolado ročno, po starih receptih. Ogledovali smo si čokoladnico in poslušali o njeni zgodovini. Nakar je nekdo opazil v izložbi čokolado v obliki dojk. Ta pokaže tudi sošolcem. Med seboj se sprašujejo, koliko stane taka čo-koladica. Nato se nekdo opogumi in glasno vpraša: »Koliko stanejo joški?« Razrednik, ki je pridno poslušal razlago, je zgrožen nad takim vprašanjem. Gospa, ki je razlagala o zgodovini čokoladnice, ni bila presenečena nad vprašanjem in je razredniku povedala, da so v izložbi res čokoladice v obliki dojk. Kljub temu pa razredniku to ni bilo všeč. Zaključili smo ogled čokoladnice in se odpravili na Jelenov greben, kjer smo imeli še kosilo, potem pa smo odšli proti domu. S tem je bila ekskurzija končana. Sušenje čevljev Zgodilo se je pozimi. Moja prababica je moji babici in njenim bratom in sestram govorila, naj ostanejo na peči. Zunaj pri sosedih so bile trte in tam so se pasle krave. Zraven je bila globoka luža, iz katere so pile krave. Vsi otroci so odšli in naenkrat skočili na lužo. Led je bil tanek in se je predrl. Babi je imela mokre škornje. Ni želela, da bi mama izvedela, zato jih je dala v peč, da bi se posušili. Nato je odšla nazaj na peč. Čez nekaj časa je odšla pogledat, če so se posušili. Ko je pogledala, je videla, da so se čevlji skrčili v kepo in jih ni mogla več obuti. Mami tega ni povedala. Nekega dne so z družino odšli v hlev in takrat je morala mami povedati, kaj se je zgodilo s čevlji. Nedeljski pohod Z družino smo se na prelepo nedeljsko jutro odpravili po daljši poti proti Izirku. Po 8 km prelepi poti skozi gozd smo končno prispeli do cilja. Pri gospodu Maticu smo naredili krajši postanek. Pogovor je nanesel na šolo in Matic nam je povedal zgodbo, kako je bilo v njegovih šolskih letih. Vsako jutro in v vsakem vremenu se je peš odpravil proti Višnji Gori, uro in pol hoje v eno smer. Najhuje je bilo pozimi, ker je bilo mrzlo in veliko snega. Ko je odšel v šolo, je bila še tema, prav tako, ko se je vračal iz nje. V snegu se mu je pot še podaljšala. Pozimi je v šolo prišel tako moker, da mu učiteljica pobrala oblačila in jih do konca pouka poskušala posušiti na radiatorju. Življenje se mu je spremenilo, ko je pri 15-ih letih dobil motor. Potem je bilo vse lažje in pot enostavnejša. SREDNJESOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA Odbojkarice SŠ Josipa Jurčiča druge na 21 Dolenjskem, Nejc Batis pa tretji v badmintonu Dijakinje Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice so konec decembra tekmovale na dolenjskem področnem tekmovanju srednjih šol v odbojki, ki je bilo v Brežicah. Dosegle so izjemen uspeh - 2. mesto, s katerim so se prvič po letu 1999 uvrstile na državno tekmovanje. Dolenjsko območje zajema srednje šole iz krajev: Litija, Ivančna Gorica, Kočevje, Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Krško, Brežice in Sevnica. V krajih, kjer je več srednjih šol najprej izpeljejo občinska prvenstva in najboljši gredo nato naprej na področno. Iz Novega mesta, kjer je seveda daleč največ srednjih šol na Dolenjskem, gredo na področno tekmovanje tri ekipe. Tokratnega tekmovanja v Brežicah so se udeležile ekipe: Gimnazija Brežice, Gimnazija Novo mesto, Ekonomska šola Novo mesto, Srednja zdravstvena in kemijska šola Novo mesto in Srednja šola Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice. Nekatere šole, ki bi sicer lahko prišle na tekmovanje, se tekmovanja zaradi »nekonkurenčnosti« ali drugih razlogov niso udeležile. Tekmovanja se udeležijo le občasno. Naše dijakinje so se na tekmovanju zelo izkazale. V ekipi so nastopale le 3 dijakinje, ki trenutno trenirajo odbojko. Nekaj je bilo takih, ki so odbojko nekoč trenirale, a je ne več, ena pa je nikoli ni trenirala. Rezultati naše ekipe: SŠ Josipa Jurčiča : Ekonomska šola NM 2 : 0 SŠ Josipa Jurčiča : Srednja zdravstvena in kemijska šola NM 2 : 0 SŠ Josipa Jurčiča : Gimnazija Brežice 0 : 2 SŠ Josipa Jurčiča : Gimnazija NM 2 : 1 Končni vrstni red tekmovanja: 1. Gimnazija Brežice 2. SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica 3. Gimnazija Novo mesto (pred tekmovanjem so veljale za prve favoritinje) 4. Srednja zdravstvena in kemijska šola Novo mesto 5. Ekonomska šola Novo mesto Našo šolo so zastopale: Zala Čižmek (podajalka- 4. letnik), Anja Jarc (libero- 4. letnik), Pia Juršič (korektorica- 4. letnik), Nina Bregar (sprejemalka--napadalka - 3. letnik - neformalno naj igralka turnirja), Eva Starič (bloker-ka- 3. letnik), Maja Marolt (sprejemalka-napadalka - 3. letnik), Jana Kramar (sprejemalka-napadalka - 3. letnik) in Tonja Smole (blokerka - 1. letnik). Pri igralski sestavi smo imeli kar nekaj težav. Večinoma zaradi zdravstvenih težav so manjkale Nika Sekirnik, Hana Jeršin in Lara Žgajnar. Z njimi bi bila ekipa še močnejša. S tem dosežkom so se dekleta uvrstila na državno četrtfinalno tekmovanje, kamor se uvrsti 16 najboljših srednješolskih ekip v Sloveniji. Sredi januarja pa sta na področnem dolenjskem prvenstvu v badmintonu našo šolo zastopala Nejc Batis in Luka Šket. Predvsem Nejc Batis, dijak 4. letnika gimnazije, se je zelo izkazal, za las izgubil uvrstitev v finale, na koncu pa osvojil odlično 3. mesto, ki ga prav tako vodi na državno raven tekmovanja. Čestitke! Tudi to je po dolgih letih prva uvrstitev kakega našega dijaka na državno tekmovanje v badmintonu. Aktivni pa so bili tudi naši dijaki košarkarji. Tudi oni so decembra nastopili na področnem tekmovanju v košarki. Kljub trudu in solidni igri ena zmaga in poraz v predtekmovanju žal nista zadoščala za uvrstitev v finalni del tekmovanja. A kljub temu čestitke tudi njim. Zelo sta se izkazala predvsem Nejc Nidorfer in Benjamin Kutnar. Simon Bregar 22 Kultura januar-februar 2022 številka 1 A3p Ambrus Dîetnaf Digitalizacija ohranja našo kulturno dediščino V petek, 10. decembra 2021, je bilo v Središču inovativnih tehnologij ApiLab - Hiša kranjske čebele slovesno in prijetno, saj sta Občina Ivančna Gorica in Slovenski filmski center pripravila premierno predvajanje digitalno restavriranega filma Deseti brat. Filmska premiera restavrirane inačice filma je potekala v Višnji Gori, v pred kratkim odprtem Središču inovativnih tehnologijApiLab -Hiša kranjske čebele. Prvi skupni imenovalec dveh partnerjev, Občine Ivančna Gorica in Slovenskega filmskega centra (SFC) je zagotovo pisatelj Josip Jurčič. SFC je uspešno izvedel digitalno restavracijo filma Deseti brat režiserja Vojka Duletica, ki je bil posnet 1982 po pisateljevi literarni predlogi. V filmu, ki se ga mnogi zagotovo še spominjate iz malih zaslonov, je igralo vrsto znanih slovenskih igralcev, vlogo Desetega brata je odigral Radko Polič, Krjavlja pa Bert Sotlar. To je štirinajsti digitalno restavrirani slovenski celovečerni igrani film, ki bo tako dostopen tudi v digitalni obliki. Tako kot je uspelo Slovenskemu filmske- mu centru digitalizirati film s pomočjo sodobne tehnike, pa je v okviru evropskega projekta Emoundergra-unds uspelo Občini Ivančna Gorica digitalizirati grad Podsmreka. Tako se bosta ohranila pomembna segmenta kulturne dediščine, film in grad, ki bosta na voljo zanamcem. Ko bodo razmere bolj primerne za večja druženja, bo v naši občini film predvajan tudi za širšo javnost. Zbrane sta ob tej priložnosti nagovorila župan Dušan Strnad in državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo, dr. Ignacija Fridl Jarc. Gašper Stopar m Radko Polič v vlogi Desetega brata (1982). Koncert božičnih pesmi na Krki Božične melodije so večne. Prinašajo radost, svetlobo, v poslušamo se počutimo praznično, pa naj bo praznik ali V sredo, 29. 12. 2021, so božične melodije odmevale v cerkvi sv. Koz-me in Damijana na Krki, kjer nam je župnik Dejan Pavlin na široko odprl cerkvena vrata, za kar se mu zahvaljujemo. Koncert božičnih pesmi smo pripravili pevke in pevci ŽePZ Harmonija iz Ivančne Gorice in MePZ Grosuplje. Oba zbora vodi zborovodkinja Gabrijela Cedilnik, ki je pripravila scenarij in izbrala pesmi, korepetitor in instrumentalist na klaviaturah je bil Primož Cedilnik. Besedila tujih pesmi je poslovenila Gabrijela Cedilnik. Poleg solistov obeh zborov je kot solistka nastopila tudi Polona Sirnik. Za nastop smo združili svoje pevske moči, ker smo verjeli, da skupaj zmoremo več in bolje. Med pripravami na koncert je bilo mnogo težav in negotovosti. Zaradi epidemioloških razmer in neprestano spreminjajočih se omejitev večkrat nismo vedeli, kako naprej. A nismo odnehali. V polni cerkvi na Krki smo zapeli 18 znanih in manj znanih božičnih pesmi, ki jih je v praznično božično zgodbo poveza- srca prinašajo mir, kadar jih navaden delavni dan. lo vezno besedilo, ki ga je napisala Marija Samec, brala pa Urška Petek. V zatemnjeni cerkvi je uvodna pesem Sveta Lucija, ki jo je z venčkom lučk na glavi zapela solistka Polona Sirnik skupaj z zborom, dvignila napeto pričakovanje prazničnega dogodka. Napolitanska pesem Sveta Lucija slavi luč, ki razsvetljuje temo dol- JANA ZUPANC (mami in očetu v zahvalo) VIŠNJA GORA, MOJ DRAGI KRAJ DOMAČI Gledam te, Višnja Gora, moj dragi kraj domači, mestece malo, Dom kranjske čebele, vidim Valvasorj'ev vodnjak, priklenjenega polža in Stari grad. Kot v nevidnih okovih nad gradom Podsmreka stojim, proti Jurčičevi poti ter Polževem strmim in po svobodi hrepenim, lepote zelene in neba modrino sanjam, se veličini vsega videnega priklanjam. Potok Višnjica, tolmunčki deroči in slap Kosca visoki, slišim, diham, čutim vas bogastvo vaše iščem za vse nas, željno pijem ga, saj vem, da je poslano z neba. Ko po Poti dveh slapov veselo načrtu tvojemu sledim, se skozi Dedni Dol do slapov in izvira Višnjice pri Brezovem napotim, zavedam se, da preteklost in sedanjost živim. Na vrhu Gradišča okrog in okrog prelepe poglede proti Kuclju lovim, se skozi vasico Vrh do izvira, slapa Kosce spustim, in s ponosom pravo slovensko pravljico v verzih zbudim. Igre brezskrbnih dni z Dobrave domače, smehljate se ljubeznivo mi, draga mama, dragi oče, družina cela, prijatelji iskreni in vsi dobri ljudje, nosim vas v sebi vsepovsod, kamor me zanese pot. Piskam vas, trobentice, vonjam vas, vse rožice, poslušam vas, drobne ptičice, sled otroštva, ki pošiljam te sedaj v širni svet. Ko žalost grenka solze ukrade mi, in ko otrpnem v bolečini za določen čas, takrat narišem mavrico si tvojih barv, saj v mislih vrnem se nazaj, kjer je srce, kjer si ti - moj dragi domači kraj. Ko znova odpirajo se priložnosti in velike sanje postajajo možnosti, ko svetovi novi v Ivančni Gorici se gradijo, v očeh pa sedaj tudi druge ljubezni gorijo, vedi eno, da -ne pozabim te nikdar, Višnja Gora, moj dragi domači kraj. gih zimskih večerov in obeta, da bo sonce kmalu posijalo in prineslo nov dan, novo upanje, novo življenje. Tudi nam vsem ostaja upanje, da se med nas vrne zdravje, veselje do dela in ustvarjanja, ter zaupanje in spoštovanje. Jožica Lampret, KD Harmonija A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2022 številka 1 Kultura 23 Kratke iz knjižnice Ivančna Gorica Knjižnica Ivančna Gorica Ul. II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica 01/78 78 121, 01/78 69 802, 051 236 436 izposojaivg@knjiznicagro.si, www. gro.sik.si FB Knjižnica Ivančna Gorica https://www.instagram.com/kn- jiznicaivancnagorica/ 031 707 978 Biblos NAŠ IZZIV ZA VAS OB KULTURNEM PRAZNIKU JE POGOVARJANJE O KNJIGAH. Branje je vaja v empatiji, pozornosti in čuva možgane pred plitvim delovanjem, ki nastane zaradi modre svetlobe zaslonov, ko surfamo po internetu. Branje zahteva poglobitev in trud, gotovo prav zato pa bi DRŽAVA BRALCEV po obširnih razi- skavah bila bolj strpna, miroljubna, celo bogatejša in bolj zdrava. Še posebej bi vas radi opozorili na dejavnost »Pogovor o knjigi«, ki nas prisili v izmenjavo mnenj in šele potem postane vznemirljivo ... Privoščite si to izkušnjo kjerkoli. Zato imamo za vas tri izzive, in sicer: Izziv 1: Odloži mobitel, raje se »prisili« brati knjigo. Izziv 2: »Ustvari« vsajenega so/ bralca, ki bo bral isto knjigo. Izziv 3: S sobralcem se pogovarjajta o njej. Lahko nam sporočita, kako je šlo :). Knjigi vam lahko priporočimo in si ju lahko izposodite (031 707 978). Dodatni izziv: Ustanovita svoj bralni klub. Pomagamo vama lahko z nasveti in usmeritvami na izobraževanja o vodenju bralnega kluba. POGOVOR O KNJIGI »DA CAPO« S PREVAJALKO TA- S*EČ>V/ V K^Jti^C' Literarni večer s prevajalko Tatjano Jamnik Knjižnica Ivančna Gorica skupaj z Občino Ivančna Gorica tudi v tem letu nadaljuje z izvajanjem projekta Srečava se v knjižnici. V začetku februarja je potekal literarni večer, na katerem smo se s prevajalko Tatjano Jamnik pogovarjali o knjigi poljskega pisatelja Jerzyja Franczaka Da capo, kar nekaj besed pa je bilo namenjenih tudi prevajanju, saj je gostja avtorica slovenskega prevoda. Dogodek so zasnovali mladi pod mentorstvom izkušenih moderatorjev iz KUD Police Dobove in tako se je razvila živahna razprava o knjigi, branju nasploh in tem, kako nastane dober prevod. TJANO JAMNIK je prav tako potekal v počastitev kulturnega praznika. S Sovretovo nagrajenko so se pogovarjali študenti oz. mladina, s katero smo ustanovili tudi nov študentski bralni klub. POGOVOR O KNJIGI »BELE MIŠI SO VEDNO GLUHE« bomo v času pred šolskimi počitnicami izvajali z dijaki oz. razrednim bralnim klubom v sodelovanju s profesorico Lejo Kastelic. Torej, gotovo vam je sedaj že postalo jasno, kako močno spodbujamo pogovore o knjigah, kratkih zgodbah, odlomkih. Pogovarjajmo se in svet bo drugačen. PROJEKT ZELENI BRALEC je v januarju obiskal vse drugošol-ce v občini in zašilil šolsko leto z učenjem branja. Učenci drugega razreda ob koncu šolskega leta od župana prejmejo majice z napisom »Že berem sam« in so sprejeti med bralce. Ob prvem obisku za njih pripravimo uro knjižne in knjižnične vzgoje, jih ob tem vpišemo v knjižnico in si lkahko tudi že izposodijo-knjige. Starše vabimo, da tudi sami vztrajajo v vlogi vzgoje v bralca. Vodja projekta je bibliotekarka Petra Volkar. IVANČNA GORICA OD LETA 1920 DO 1945: V FOTOGRAFSKI ZAPUŠČINI RAFAELA SIMČIČA je naslov fotografske razstave, ki poteka v času kulturnega praznika, V knjižnici je na ogled razstava V fotografski zapuščini Rafaela Simčiča. vse do konca marca. Zapuščino oziroma fotografije na steklih je iz kleti domačije rešil, prav tako fotograf, Rafaelov sorodnik, AndrejPerko. Vabimo vas na ogled stavb in ljudi v Ivančni Gorici, ko je bila to še Zatiči-na (Stična). Vabimo vas tudi, da ob ogledu zapolnite vsebinske vrzeli iz opisov slik. Še posebej ste vabljeni ivanški staroselci. DVE »JURČIČEVI« KNJIGI IZ NAŠIH ZBIRK LAHKO KUPITE V KNJIŽNICI PRI PULTU in sicer slikovno biografijo Mihaela Glavana z naslovom »Naš Jurčič« ter slikanico »Pripovedka o beli kači«, ki jo je ilustrirala naša bibli-otekarka in kamišibajkarka Maruša Pušnik. Prav tako lahko pri pultu poprosite za knjige s seznama »Beremo domače«, ki je predstavljen v tej številki Klasja. NAJ VAS MESEC KULTURE NAVDIHUJE s širokim obzorjem možnosti. Že vaša postelja naj bo prizorišče. Prizorišče, kjer otroku preberemo pravljico, kjer nekajstrani knjige preberemo pred spanjem, namesto da surfamo po internetu. Naredimo to načrtno. Bodimo ustvarjalni (ne apatični) pri tem, kako se odzivati na svet in zamenjajmo stavek: »«To se mene ne tiče.« z vsaj malo posluha in malimi dejanji za izboljšanje sveta. Ksenija Medved, vodja knjižnice 'Beremo domače' že tretjo sezono V knjižnici v Ivančni Gorici z 8. februarjem, Prešernovim praznikom, otvarjamo novo sezono Jurčičeve domoznanske bralne značke z nazivom Beremo domače. Letos bomo že tretje leto zapored brali knjige o naših krajih in dela naših avtorjev, v prvi vrsti Jurčiča pa seveda tudi druge. Kot je že v navadi, sta na voljo domoznanska bralna značka za odrasle (prebrati je potrebno 4 knjige: 3 leposlovne, od teh eno Jurčičevo, in 1 poučno) in otroke (preberejo najmanj 3 knjige, ena je Jurčičeva). Sodelujoči na koncu dobijo priznanje in knjižno nagrado, pri čemer bo še dodatno nagrajena opravljena družinska domoznanska bralna značka, pri kateri sodeluje vsaj eden od staršev oz. starih staršev in vsaj eden od otrok. Družinsko branje namreč v knjižnici še posebej spodbujamo, seveda tudi družinsko spoznavanje naše pisne in druge kulturne dediščine. Bralna značka poteka do konca oktobra 2022, zaključna prireditev (upamo, da letos res v živo) pa bo predvidoma okrog 20. novembra, ko je dan slovenskih splošnih knjižnic. Lepo vabljeni k sodelovanju!© Roman Rozina, Knjižnica Ivančna Gorica Gostja večera Tatjana Jamnik je med drugim povedala, da je v Krakovu, kjer je živela nekaj let, najprej spoznala avtorja Franczaka. Ko ji je povedal, da piše, je kupila nekaj njegovih knjig, te pa so jo tako navdušile, da je dve tudi prevedla, poleg knjige Da capo še Nečloveško komedijo. Pojasnila je, da je za prevod slabo, če se ga prevajalec loti na hitro, brez razmisleka, saj je zelo pomembno, da z avtorjem pride na »isto valovno dolžino«, poleg tega se ne sme oddaljiti od izvirnika, ohraniti mora njegove značilnosti, tako stilske kot strukturne. Tatjana Jamnik ni samo prevajalka, je tudi pesnica, pisateljica, učiteljica tako slovenščine kot tujega jezika, lektorica, urednica, založnica leposlovja in humanistike ter organizatorka literarnih dogodkov v Sloveniji in drugih državah. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 2009 je prejela priznanje za najboljšo mlado prevajalko, leta 2019 pa Sovretovo nagrado. Literarni večer, ki smo ga izvedli v skladu s strogimi predpisi NIJZ, sta glasbeno obarvala Matevž Kavšek in Dominik Kastelic iz zasedbe Foksnerji. Knjižnica Ivančna Gorica Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. www.eu-skladi.si ta m IlifUfeliVS JfiiHI.* hi HKTCC1 ¡JO M i: rp^iCiGA KKi ruzvq IH THHRCGia Božični koncert malo drugače Lanski božični prazniki so zopet minili v znamenju omejitev, ki jih je prinesla epidemija novega koronavirusa. Kljub vsemu, pa so bili minuli prazniki vseeno nekoliko prijetnejši od tistih konec leta 2020. Epidemiološki ukrepi tokrat niso bili tako strogi in bilo je celo mogoče začutiti nekaj pristnega prazničnega vzdušja. Po skoraj dvoletnem premoru zaradi epidemije, smo tudi v Vokalni skupini Šentviški slavčki znova pripravili tradicionalni božični koncert. Domača župnijska cerkev se je zaradi razmer izkazala še bolj primerna za izvedbo koncerta, kot je tudi sicer. V gosteh se nam je tokrat pridružila operna solistka Rebeka Radovan. Za možnost izvedbe koncerta se zahvaljujemo zlasti gospodu župniku Izidorju Grošlju in vsem ostalim podpornikom. Obiskovalcem pa hvala za razumevanje, da so pri udeležbi upoštevali pogoj PCT in spoštovali vse ostale ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Vsi si želimo, da bomo čez leto dni, zopet lahko prepevali in da se bo naše srečanje lahko ponovno nadaljevalo z druženjem. Matej Šteh Šport januar-februar 2022 številka 1 24 Predstavljamo športnike leta in zaslužne športne delavce 2021 tekmovanj in tudi tekem v tujini. V letu 2021 se je na vseh tekmah državnega in pokalnega prvenstva uvrščal v kategoriji skakalcev in kombinatorcev do 16 let od 2. do 8. mesta. Z ekipo je osvojil 1. mesto na tekmi v Mislinji. Na FIS tekmi Youth cup Nordic combined v Oberhofu, Nemčija, je lani avgusta osvojil 10. mesto med 35 tekmovalci iz osmih držav. Sicer pa je lani dosegel tudi svoj najdaljši skok na smučeh, ki je v avstrijskem Bischofshofnu meril 140 metrov. TAJDA BAŠAR (Taekwando kluba KANG ) - športnica leta v kategoriji mlajše deklice Tajda ima zeleni pas in trenira taekwando od leta 2018. V sezoni 2021 je začela tekmovati v tehniki. Na državnem prvenstvu v tehniki je osvojila dve srebrni medalji, posamezno in v paru. Na virtualnem tekmovanju Lents, ki je eno najmočnejših tekmovanj na svetu, je med osmimi tekmovalkami iz sedmih držav osvojila zlato medaljo. Prvo mesto je osvojila tudi na mednarodnem tekmovanju v Zagrebu. Je zelo nadarjena športnica, ki jo brez dvoma čaka svetla in uspešna športna prihodnost. KRIS HORVAT (Taekwondo klub Red Power) -športnik leta v kategoriji mlajši dečki Kris Horvat je tekmovalec v prikaznih tehnikah z navideznim nasprotnikom. Ob veliki podpori staršev, ki sta hkrati tudi njegova trenerja, se Kris redno udeležuje seminarjev in treningov z velikimi mojstri. Zaradi pandemije tekmovanja v prikaznih tehnikah potekajo večinoma na daljavo, »virtualno«. V sezoni 2021 se je udeležil kar 36-ih tekmovanj in se pomeril s tekmovalci celega sveta. Osvojil je 33 zlatih, 3 srebrne in 2 bronasti medalji. Je večkratni prvak Amerike, Tajske, Indonezije, Indije, pa tudi Irske, Mehike, Venezuele, Filipinov, Škotske, Argentine, Avstralije. Že drugo leto zapored postal prvak Južne Koreje, kjer je tudi dom taekwondoja. Na to je še posebej ponosen in vesel. Kris si je odličja priboril tudi na mednarodnih tekmovanjih v živo v Srbiji in na Hrvaškem. Na zadnjem tekmovanju pa je z najvišjo oceno postal tudi najboljši moški tekmovalec turnirja. ISABELA STROJANŠEK (OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični) športnica leta v kategoriji starejše deklice Isabela Strojanšek je učenka 8.b razreda OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Plavanje trenira že od 6. leta. Je članica Plavalnega kluba Olimpija. Treninge ima vsak dan popoldan in dopoldan ter ob sobotah, kadar ni tekme. Nastopa na državnih in mednarodnih tekmah v Sloveniji in občasno na Hrvaškem. V letu 2021 je zastopala šolo na državnem tekmovanju v plavanju in postala državna podprvakinja med učenkami OŠ na 50 m prosto. Na moštvenem in posamičnem prvenstvu za dečke in deklice v 50 m bazenih pa je osvojila šest naslovov državne prvakinje v različnih disciplinah. GAL BREGAR (SKK Ilirija) - športnik leta v kategoriji starejši dečki Gal Bregar trenira smučarske skoke in nordijsko kombinacijo. Trenirati je začel oktobra 2013 in je član Smučarsko skakalnega kluba Ilirija Ljubljana. Udeležuje se regijskih in državnih je zadostovalo za skupno 4. mesto. Jan je imel prav tako zagotovljeno mesto v slovenski reprezentanci na dirki za svetovni pokal narodov, ki je letos potekala v italijanski Mantovi. Ob odsotnosti Tima Gajserja je bil na čelu reprezentance ravno Jan, slovenska reprezentanca pa je končala na 24. mestu. LORENA ZABUKOVEC (Taekwando kluba KANG) - športnica leta v kategoriji mladinke Lorena Zabukovec že pet let trenira taekwondo in je nosilka črnega pasu 1. dan. Posvetila se je tehniki in je prava mojstrica na tem področju. Na začetku sezone 2021 je sodelovala na dveh najvišjih virtualnih tekmah na svetu, s slovensko reprezentanco se je udeležila štirih tekem v živo, kjer je osvojila trikrat tretje mesto in sicer na mednarodnem prvenstvu v Zagrebu, na svetovnem pokalu v Sofiji in na odprtem prvenstvu v Parizu. Udeležila se je evropskega prvenstva na Portugalskem ker je osvojila 14. mesto med 21 tekmovalkami, kar je najboljši slovenski rezultat v tehniki. Lorena tekmuje v mladinski konkurenci drugo leto. Ker ima pred sabo še eno leto v tej kategoriji, si v novi sezoni obeta še boljše rezultate. SIMON VIDMAR (RK SVIŠ Ivančna Gorica) - športnik leta v kategoriji mladinci Simon Vidmar je bil v tekmovalni sezoni 2020/21 med glavnimi nosilci igre tako ekipe mladincev kot članske ekipe. V tekmovalni sezoni je odigral 13 tekem za mladince in dosegel 102 zadetka. Z mladinsko ekipo je osvojil 4. mesto v državnem prvenstvu. Za člansko ekipo, ki je postala prvak 1.B državne lige in se uvrstila v 1.A državno rokometno ligo, je odigral 14 tekem in dosegel 58 zadetkov. Simon je med nosilci igre reprezentance Slovenije med mlajšimi mladinci (do 19 let), s katero je v mesecu avgustu 2021 nastopil na Evropskem rokometnem prvenstvu na Hrvaškem in z njo osvojil 4. mesto. Verjamemo, da lahko Simon ob tako marljivem delu v prihodnosti obleče tudi dres članske reprezentance Slovenije. JAN PANCAR (AMD Šentvid pri Stični) - športnik leta v kategoriji člani Jan Pancar je sezono 2021 začel že zgodaj spomladi s pripravljalnimi dirkami na Sardiniji in Italiji, zaradi pandemije novega koronavirusa, pa se je preložil začetek svetovnega prvenstva, zato je Jan uspešno pilil letošnjo formo tudi na dirkah italijanskega prvenstva. V močni mednarodni konkurenci je prvenstvo zaključil na 4. mestu. Sezona svetovnega prvenstva MX2 se je začela junija z dirko v Rusiji, in začetek za Jana je bil vrhunski, saj je dirko končal na 10. mestu. Sezono svetovnega prvenstva, ki se je zaključila pozno novembra je končal na končnem 20. mestu. Eden izmed osnovnih Janovih ciljev sezone je bilo tudi nastopanje v domačem državnem prvenstvu, kjer se zaradi prekrivanja terminov s svetovnim prvenstvom ni mogel udeležiti vseh dirk. Na treh dirkah je vknjižil tri prepričljive zmage, kar VIDA CEGLAR (Kolesarski klub BAM.BI) - športnica leta v kategoriji veteran-veteranka Vida Ceglar je v letu 2021 nanizala vrsto odličnih rezultatov na državnem nivoju pod okriljem Kolesarske zveze Slovenije. Tekmuje se v kronometru, vzponih in cestnem kolesarjenju. Vida je tekmovala v C skupini - ženske nad 50 let. Njeni najboljši dosežki so bili: 1. mesto na državnem prvenstvu v kro-nometru, 2. mesto na državnem prvenstvu v cestni vožnji in 4. mesto v vzponih. TOMAŽ ZELKO (RK SVIŠ Ivančna Gorica) - priznanje za dolgoletno zaslužno delo v športu Tomaž Zelko se je z rokometom pričel ukvarjati v sezoni 1992/1993, kot član ekipe mlajših dečkov Rokometnega kluba SVIŠ. Igralsko je prešel vse starostne kategorije kluba. Aktivno igralsko pot pa je kot članski igralec zaključil v sezoni 2002/2003. Že takrat pa se je priključil veteranski ekipi katere je član še danes. Že zgodaj se je odločil za pomoč pri organizaciji domačih tekem. Tako že od sezone 2002/03 sodeluje pri varovanju domačih članskih tekem. Zaradi vse bolj zahtevne organizacije domačih tekem je bila v sezoni 2006/2007 oblikovana delovna skupina, ki je bila na občnem zboru kluba tudi potrjena kot tehnični odbor. Član tega novega organa v klubu je postal tudi Tomaž Zelko, vse do konca sezone 2015/2016. Takrat je postal član Upravnega odbora RK SVIŠ. Tomaž Zelko z izjemno predanostjo sodeluje pri vseh aktivnostih kluba, njegova prisotnost na domačih tekmah je tako rekoč nepogrešljiva. ANTON JEVNIKAR (PD Polž Višnja Gora) - priznanje za dolgoletno zaslužno delo v športu Anton Jevnikar je v hribe zahajal že v mladih letih. Pred 15. leti se je vključil v Planinsko društvo Polž Višnja Gora. Kot aktiven član se je udeleževal vseh prireditev in tudi pomagal pri različnih aktivnostih planinskega društva. Njegovo pridno delo se pozna na vseh občinskih pohodnih poteh. Veliko truda, znanja in časa pa so zahtevale tri najpomembnejše poti: Jurčičeva pot, Pot dveh slapov in Krožna pot Prijetno domače. Že 10 let je član upravnega odbora PD Polž in eden vodilnih članov pri organizaciji Jurčičevega pohoda. ČLANSKA EKIPA RK SVIŠ IVANČNA GORICA -športna ekipa leta Članska ekipa RK SVIŠ Ivančna Gorica je v tekmovalni sezoni 2020/21 nastopala v 1.B državni rokometni ligi. Pred sezono A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2022 številka 1 Kultura 25 si je zadala najvišje cilje - to je uvrstitev v najmočnejšo 1.A državno rokometno ligo. Da fantje mislijo resno, so pokazali že v jesenskem delu prvenstva, ko so odigrali 11 tekem, 10-krat zmagali ter samo 1-krat izgubili ter tako po prvem delu prvenstva zasedli 2. mesto za Šmartnim. V končnici pa je bila ekipa nepremagljiva in zmagala vseh pet tekem. V zadnji tekmi prvenstva so pred domačim občinstvo premagali neposrednega tekmeca iz Šmartnega pri Litiji in tako osvojili naslov prvaka 1.B državne rokometne lige in se uvrstili stopničko višje, v 1.A državno ligo. Pod vodstvom trenerja Aleksandra Polaka so naslov osvojili: Matic Košir, Denis Za-vodnik, Simon Vidmar, Nik Pirnat, Robert Tekavec, Timi Knez, Marko Marojevic, Amadej Jerlah, Klemen Sašek, Jernej Mlakar, Luka Komar, David Podržaj, Aljaž Kutnar, Matevž Tekavčič, Domen Košir, Denis Struna, Ambrož Bregar, Klemen Lesjak, Jan Jaklič in Rok Zaletelj. Zbral Matej Šteh Bolečino se da skriti, pa tudi solz ni težko zatajiti, le ljube skrbne mame nihče ne more nam vrniti. V SPOMIN MARIJA ZUPANČIČ, Kavčkova Minka 21. 11. 1928-28. 2. 2019 Kaj je eno leto? Splošno gledano, ne veliko. Mimogrede je mimo. Mine. Postane preteklost. Kaj je eno leto, ko nekoga ni več in ga neizmerno pogrešaš? 365 dolgih, žalostnih, samotnih dni. Za nami je trikrat toliko dni. Tri dolga leta, ko ne vidimo več tvojega ljubeznivega nasmeha, ko ne čutimo več tvojega toplega objema, ne slišimo tvoje spodbudne besede. S tvojo brezpogojno ljubeznijo v srcih sami nadaljujemo pot med vsemi spomini. Po vsem tem času ni nič lažje, le navadili smo se na to breme bolečine, ki trmasto vztraja v naših prsih. Hvaležni smo za dragoceni čas, preživet s tabo, za vso tvojo ljubezen, ki si nam jo dajala. Za vse življenjske nauke, ki jih sedaj skušamo prenašati na naše potomce. Dobroti, ljubezni, opori, trdemu delu, vztrajanju in prijaznosti si dala razsežnosti, ki marsikomu niso poznane. Srečni smo, saj smo mi lahko živeli s tem. Veseli smo za spomine, z njimi si z nami sleherni dan. Si sonce, ki nas greje. Zrak, ki ga dihamo. Kri, ki se nam pretaka po žilah. Mama Minka, manjkaš. Se vidimo med angeli ... Hvala vsem, ki se spominjate naše mame. Smrt pusti bolečino, ki je nihče ne odvzame. Pusti bolečo praznino, a ostanejo le spomini nate in tvojo ljubezen, ki je nihče ne vzame. V SPOMIN V naših srcih živiš dragi mož, oče in dedek ALOJZ BAHORIČ 9. 4. 1937-20. 1. 2021 Minilo je žalostno leto bolečine, odkar si odšel od nas. Pustil si za seboj praznino, ki nas boli. Ostali so nam le lepi spomini nate, ki nam jih nihče ne more vzeti. V naših srcih boš vedno živel. Hvala, ker smo bili del tvojega življenja. Hvala vsem, ki obiskujete njegov zadnji dom. Vsi njegovi Mar prav zares odšel je tja, neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. (Svetlana Makarovič) V SPOMIN STANISLAV HRIBAR (10. 9. 1933-23. 1. 2014) Na vprašanje, kdaj si odšel nad oblake, bi vsi nekako začeli: »To je bilo lani ...«. Ko pa začnemo šteti, nas spreleti hlad. Ja, polnih osem let je mimo. Zdi se, da smo še včeraj skupaj lupili pomaranče in jabolka, poslušali »na polno navito« televizijo - običajno poročila, se pogovarjali o vsem mogočem. Občudovali smo tvojo ljubezen do tovornjakov, trte, harmonike, lovcev in kapljice »tadobrega« za dobro voljo. Kljub temu, da to ni bilo včeraj, ne dopustimo, da bi tonil v pozabo. Živiš z nami med spomini, med besedami in med pesmimi. Tolaži nas vera v to, da nad mavrico nimaš več bolečin, si razigran in nasmejan. Tudi dolgčas ti verjetno ni, saj se ti je pridružilo že kar nekaj tvojih prijateljev, s katerimi, verjamemo, da ti je lepo. Še naprej se bomo trudili, da boš prisoten v naši družbi. Z našim delom in odnosom do življenja ti skušamo biti v ponos. Dedo, se vidimo v sanjah ... Hvala vsem, ki dedija ohranjate v spominih. Ni res, da si odšla -nikoli ne boš! Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, Spremljaš vsak naš korak v tišini. V SPOMIN Minilo je eno leto, odkar nas je zapustila draga mama, babica in tašča MARIJA KAVŠEK 28. 10. 1928-21. 01. 2021 Draga mama, živiš v naših srcih. Hvala vsem, si ste jo imeli radi, jo spoštovali in cenili njeno dobro srce, ki zanjo molite in ji prižigate svečke. Vsi njeni Trenerja nadgrajujeta svoje znanje Trenerja Taekwonodo kluba Kang Tomaž Zakrajšek in Renata Mavrič nadgrajujeta svoje znanje in ga z veseljem širita na mlajše generacije Tomaž Zakrajšek, rojen v Berlinu, se je leta 1992 začel ukvarjati s plemenito veščino Taekwondo. Je glavni trener in ustanovitelj kluba Kang, profesor športne vzgoje in ima II. stopnjo usposobljenosti strokovnega delavca v športu smer Taekwondo. Tomaž je velemojster Taekwondoja in nosilec črnega pasu 6. dan. Tomaž je od leta 2015 dalje, ko je opravil izpit za III. stopnjo pri Kukkiwonu, tudi certificiran za izvajanje izpitov za črni pas. Ima bogate tekmovalne izkušnje. Med leti 2001 in 2007 je bil član slovenske reprezentance v borbah. Največji Tomažev uspeh je bronasta kolajna na evropskem prvenstvu leta 2006 v Nemčiji. S trenerstvom se je začel ukvarjati že leta 2002. Leta 2004, se je preselil v Slovenijo in ustanovil Ta-ekwondo klub Kang Ivančna Gorica. Leta 2011 pa je ustanovil še klub Kang Škofljica, kjer je tudi predsednik kluba. Med leti 2009 in 2012 je bil pomočnik selektorja kadetske reprezentance in z njo osvojil dve bronasti kolajni na kadetskem prvenstvu leta 2009 v Zagrebu in eno bronasto kolajno na kadetskem prvenstvu leta 2011 v Tbi-lisiju v Gruziji. Med leti 2012 in 2018 je napredoval v selektorja kadetske reprezentance, ki je odlične rezultate nizala še naprej. Letos je bil izvoljen za predsednika Zveze športnih organizacij v Ivančni Gorici. Ponovno pa je bil izbran za trenerja kadetske reprezentance za obdobje 2021-2024. Renata Mavrič se je s taekwondojem začela ukvarjati leta 1991. Kmalu za tem je začela tekmovati v borbah in dosegala lepe rezultate na tekmovanjih doma in v tujini. Na vseh državnih prvenstvih od leta 1994 do leta 1999 je bila nepremagljiva in je vedno osvojila naslov državne prvakinje v borbah. Ves čas, ko je aktivno tekmovala, je bila tudi članica slovenske reprezentance. Leta 2011 je začela s tekmovanji v tehniki in od takrat dalje je bila na državnih prvenstvih nepremagljiva, saj je vsako leto osvojila naslov državne prvakinje. Renata je za Slovenijo osvojila prvo medaljo na tekmah svetovnega pokala v tehniki, saj je bila leta 2019 tretja na Svetovnem pokalu v Franciji, tretja na svetovnem pokalu v Avstriji in druga na svetovnem pokalu na Hrvaškem. Leta 2020 pa je kot prva Slovenka tekmovala tudi na svetovnem prvenstvu v tehniki in si z uspešnimi nastopi priborila nastop v polfinalu svetovnega prvenstva. Črni pas 1. dan je pridobila leta 1997, zdaj je nosilka črnega pasu 5. dan in hkrati prva ženska v Sloveniji. Nekaj časa je bila tudi sodnica v borbah in tehniki, zdaj pa se je predvsem posvetila trenerskemu delu, saj je glavna trenerka v Klubu Kang na Škofljici. Renata je bila ponovno izvoljena tudi kot reprezentančna trenerka za tehniko, kjer svoje znanje in tekmovalne izkušnje z veseljem prenaša na mlajše generacije. Kot reprezentančna trenerka je v lanskem letu tudi v mladinski kategoriji popeljala tekmovalko do bronaste medalje na svetovnem pokalu v Franciji, ter članico, da se je kot prva Slovenka uvrstila na svetovno taekwondo lestvico v tehniki. V lanskem letu je tudi nadgradila svojo strokovno usposobljenost in tako pridobila naziv strokovni delavec 2. stopnje s specializacijo Športno treniranje, trener taekwondoja. Oba klubska trenerja z veseljem delita znanje z mlajšimi generacijami, zato se nam lahko pridružite na treningih, ki jih nudimo na različnih lokacijah. Več informacij in urnike pa najdete na naši spletni strani www.kang.si Darja Podpečnik Foto: Jože Rozina v 26 Zahvale januar-februar 2022 številka 1 OTttlMj Ni res da si odšel, nikoli ne boš! Z najlepšimi spomini spremljaš vsak naš korak v tišini. ZAHVALA V 64. letu starosti, po težki bolezni, se je od nas poslovil naš dragi mož, oči, dedi, brat, stric in svak RAFAEL JAKLIČ iz Muljave 28a (22. 10. 1958-15. 12. 2021) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno so-žalje, tolažilne besede, sveče, cvetje, denarno pomoč, za darovane svete maše in dar v dober namen. Hvala gospodu župniku Sašu Kovaču iz Zagradca za zakrament bolniškega maziljenja in gospodu župniku Dejanu Pavli-nu za molitev v vežici in lepo opravljen obred slovesa ter Krškim pevcem in Pogrebni službi Novak iz Žužemberka. Hvala Gasilskemu društvu Muljava, Društvu upokojencev Ivančna Gorica in sosedu Maksu za govore ob grobu zadnjega slovesa. Posebna zahvala onkološkemu osebju Ljubljana in patronažni sesti Mateji Kralj, ki ga je zadnje mesece obiskovala na domu. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. ZAHVALA V 48. letu starosti nas je zapustil naš brat, stric, bratranec, svak in prijatelj JERNEJ HOČEVAR - NEJKO Hvala vsem, ki ste se od njega še zadnjič poslovili, zanj darovali za svete maše, za darovane sveče in izrečeno sožalje. Hvala dolgoletnemu delodajalcu Tesarstvu Mehlin. Zahvala Športnemu društvu Ambrus za venec. Hvala moškemu pevskemu zboru Ambrus in Žigu Jer-nejčiču za lepo petje ob slovesu. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Urošu Švarcu za sočutno sveto mašo in pogreb. Hvala pogrebnemu zavodu Novak za njihovo profesionalnost in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je za vedno zapustil mož, oče, brat ter stari ata ANTON TOMŠIČ (11. 12. 1932-25. 11. 2021) Brezovi Dol Ob izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, ker ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Najlepša hvala pogrebnemu zavodu Novak, župniku Urošu Švarcu za mašo in lep obred, Moškemu pevskemu zboru Ambrus, ter vsem za darovane maše ter sveče. Naj vam ostane v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, ko te več med nami ni. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil dragi brat in stric LADISLAV HOČEVAR po domače Kovačev Slavc iz Primče vasi pri Ambrusu Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste zaznamovali njegovo pot. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše in cerkev. Hvala župniku Urošu Švarcu za opravljen obred in pogrebno sveto mašo. Moškemu pevskemu zboru Ambrus za lepo in ganljivo petje. Najlepša hvala vsem negovalkam DSO Grosuplje, za vso pomoč in nego. Lepa hvala PGD Ambrus, Društvu upokojencev Ivančna Gorica za lep poslovilni govor in Pogrebnemu zavodu Novak za opravljen poslovilni obred. Hvala vsem, ki se ga imeli radi in ste se od njega poslovili ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 81. letu starosti zapustila naša draga mama ANA HROVAT iz Češnjic pri Zagradcu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in ganljive besede ob slovesu naše drage mame. Zahvala gre tudi pogrebni službi in pevcem. Hvaležni smo tudi vsem, ki ste našo drago mamo spoštovali in jo imeli radi. Spominjali se je bomo predvsem po njeni skromnosti, dobroti, radodarnosti, skrbi za druge in po tem, kako nas je vedno lepo sprejela in nas imela brezpogojno rada. Upamo, da bomo imeli priložnost se še srečati, se objeti in ji povedati, kako zelo jo imamo radi. Žalujoči: vsi njeni Nekoč nekje se ponovno srečamo. Tam za mavrico, kjer pravijo, da ni trpljenja in ne slovesa. ZAHVALA ANTON FAJDIGA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in nesebično pomoč, za podarjene sveče in cvetje in darovane svete maše. Zahvala Pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba, gospodu župniku Izidorju Grošlju za lep obred in gasilcem za lepo opravljen pogreb. Govornikoma za izrečene besede ob slovesu in pevskemu zboru Prijatelji. Zahvala zdravstvenemu osebju Ivančna Gorica, dr. Gomzijevi ter skrbnikom iz doma starejših občanov Trebnje. Zahvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA ob izgubi sorodnika MILANA KASTELICA 1952-2021 iz Ljubljanske 30a, Ivančna Gorica Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli posloviti od njega. Posebna zahvala sostanovalcem iz bloka za vso pomoč in razumevanje. Hvala ZD Ivančna Gorica za dolgoletno oskrbo, pevskemu zboru Prijatelji, gospodu župniku Juriju Zadniku za lep, čustven obred, hvala pogrebnemu zavodu Perpar in cvetličarni Cvetmarket. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, tast STANE STROJAN iz Muljave 36, Golobčev (1938-2022) Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Dejanu Pavlinu za opravljen poslovilni obred, gasilskim društvom Krka, Ivančna Gorica ter Muljava za lepo opravljen obred. Govorcema Milanu Bregarju ter gospodu Matjažu Marinčku za ganljive poslovilne besede. Posebna zahvala negovalki Mimi ter vsem, ki ste nam pomagali na njegovi zadnji poti. Naj ostane med nami živ spomin še na mnoge dni. Stane, hvala ti za vse! Vsi njegovi Vprašam kamne -vsi molčijo. Vprašam travni val, molči. Vprašam svit neba, molči, vprašam ptice glas, vprašam cvetja dah, vse molči. Mihaela Zajc-Jarc ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil naš dragi dedi STANISLAV POTOKAR po domače Pajžbarjev Stane iz Višnja Gore (26. 10. 1935-13. 12. 2021) Ob boleči izgubi so besede zahvale preskromne, da bi se oddolžili vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izkazano podporo in spoštovanje do našega dragega dedi-ja. Vsem, ki ste mu v teh težkih trenutkih nudili oporo in vsem, ki ste z nami delili žalost. Še posebno se zahvaljujemo sosedi Mileni Jelenc in Janezu Zupančiču, dr. med., za vsa dobra dejanja. Zahvaljujemo se za darovane sveče in prostovoljne prispevke, ki ste jih namesto cvetja zbirali v namen Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, PGD Višnja Gora, govorniku Mihi Sla-pničarju, pogrebni službi Perpar za organizacijo pogreba in Vokalni skupini Prijatelji za čutno odpete pesmi. Ni se polegla žalost, praznina in bolečina ob odhodu naše babi, sedaj si odšel še ti. Ostajajo nam spomini na ljubezen in lepoto naših skupaj preživetih dni. Žalujoči vsi njegovi A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2022 številka 1 Kultura 27 Poslovil se je Stane Peček (1937-2022), dolgoletni scenarist Tabora slovenskih pevskih zborov 24. januarja se je v 85. letu starosti poslovil zborovodja, glasbenik, pisatelj, režiser, scenarist in vsestranski kulturnik ter dolgoletni programski vodja Tabora slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, Stane Peček. Stane Peček se je rodil 29. oktobra 1937 v Rovtah pri Logatcu. Po vojni se je njegova družina preselila v Mokronog, kjer je Stane živel preostanek svojega življenja, ki ga je zaznamovala zlasti uspešna ustvarjalna pot Po šolanju na Vojaški glasbeni šoli, je med leti 1956-1964 služboval v vojaškem orkestru v makedonski Strumici. Po vrnitvi v Slovenijo se je zaposlil kot učitelj harmonike, klavirja in glasbene teorije na glasbeni šoli Trebnjem. Leta 1974 je bil imenovan za tajnika Občinske kulturne skupnosti Trebnje in tu deloval vse do upokojitve leta 1992. Tako v času svoje poklicne poti, kot tudi po upokojitvi je bil predan ljubiteljski kulturi. Kot zborovodja številnih pevskih zborov na Mirni, Mokronogu, Šentlovrencu ..., kot režiser in scenarist kulturnih prireditev, gledaliških predstav za mladino in odrasle in kot avtor številnih literarnih besedil in glasbenih del. Bil je ustanoviteljmednarodnega festivala »(ah) Te orglice« in prizadeven organizator številnih kulturnih in drugih prireditev v lokalnem in širšem okolju. V občini Ivančna Gorica se ga bomo zlasti spominjali po njegovem tvornem in požrtvovalnem delu pri organizaciji vsakoletnega Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Vse kar mu je narava radodarno podarila ob rojstvu, in se je nato skozi burna otroška leta in odraščanje klesalo in klesalo, dokler se dokončno ni izoblikovalo, je Stane nosil v sebi večino svoje ustvarjalne in poklicne poti. Posebej ljuba mu je bila pesem - slovenska pesem in ljudska glasba, za katero je bil trdno prepričan, da je lahko človekova življenjska sopotnica, saj vsakemu ponuja tisto, kar v danem trenutku čuti in potrebuje. Ker je z nami od zibelke do groba, ker se z njo veselimo in žalujemo. In ker ne pozna meja! Človek s tako zavestjo in prepričanjem, je bil natanko tisto kar je potreboval tudi Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Zato ni čudno, da se je Stane Taboru in slovenskim pevskim zborom, tako izrazito in dolgo predajal. Stane je bil del te naše veličastne prireditve skoraj vseh 50 let obstoja Tabora. Šentvid in taborsko vzdušje je začutil že na četrtem Taboru, na katerem je sodeloval še kot udeleženec oz. zborovodja. V Šentvid se je s svojimi zbori nato vračal leto za letom. Njegova strokovnost in druge značajske odlike so ga kmalu zaznamovale do te mere, da je bil po desetem taboru leta 1979, že povabljen v organizacijski odbor prireditve. Takrat je vez med Stanetom in Šentvidom postala dokončna in nerazdružljiva. Šentviški Tabor pa je rasel in rasel. Iz nekdaj vaške prireditve je nastala množična zborovska manifestacija, na kateri je sodelovalo več tisoč pevcev iz domovine in zamejstva. Stane je med organizatorji spretno vihtel programske niti, si nabiral izkušnje in zaupanje in tako je leta 1988 dokončno prevzel tudi vodenje programske komisije. Na mestu programskega vodje je bil kar 33 let - tudi v zadnjih dveh letih, ki jih je krojila pandemija novega koronavirusa in so načrti in program zaradi višje sile ostali samo na papirju. Tako je usoda želela, da je bil prav jubilejni 50. tabor, zadnji - pod scenarij katerega se je podpisal. Njegovo zadnje srečanje s pevci iz vseh koncev Slovenije in tujine, ob navzočnosti predsednika države in drugih uglednih gostov - je bilo res veličastno. Tako veličastno kot si je Stane brez dvoma zaslužil. V vseh teh letih Stanetovega dela pri Taboru v Šentvidu se je nabrala vrsta zgodb, iskrenih prijateljstev in nepozabnih spominov. Taborska desetletja so bila tudi obdobje, v katerem se je spreminja družba in z njo tudi kultura. Vsem tem spremembam in izzivom je Stane vrsto let uspešno sledil s svojimi programskimi pristopi. Vedno znova je iz bogate zakladnice slovenske zborovske in ljudske glasbe črpal tiste pesmi, ki sta jih slovenski pevec in poslušalec v tistem konkretnem trenutku potrebovala. Taborska pesem je vedno odmevala v pozdrav in krepitev narodne zavednosti. Imel je ključno vlogo, ko je pesem na šentviškem taboru krepila duha slovenske pomladi in ni utihnila tudi v prelomnih trenutkih ko se je rojevala slovenska država. Nepozaben je bil programski cikel »Hodil po zemlji sem naši«, s katerim je Stane vsako leto pevce vodil po slovenskih pokrajinah in pred širno slovensko publiko dokazoval bogastvo naše kulturne in zgodovinske izpričanosti. Pripravljal je tudi druge vsebinske sklope pesmi, v program pa vključeval dramske, glasbene in folklorne vložke. S svojo povezovalno vlogo je znal v program vključiti recitatorje, folklornike in glasbenike iz vrst domačih kulturnih društev in OŠ Ferda Vesela, hkrati pa je k programu pritegnil tudi profesionalne in priznane kulturne ustvarjalce. In tako je Tabor skozi vsa leta ostajal zanimiv in všečen za poslušalce in zbore na eni strani, ter stroko in družbo - ali politiko, na drugi strani. Ves čas pa je sledil glavnemu cilju, to je pov-zdignjenju slovenske zborovske glasbe in ljudske pesmi. Čeprav kot scenarist ni nikoli stopal v ospredje prireditve in pred objektive televizijskih kamer, pa si je zaradi svoje strokovnosti in hkrati skromnosti spletel številne profesionalne in prisrčne prijateljske odnose. Vtisnil se je v srca vseh nas - domačinov iz Šentvida in okolice, v srca zaposlenih in učencev šentviške osnovne šole, predstavnikov občine, raznih kulturnih in javnih ustanov na lokalni in državni ravni, predvsem pa v srca slovenskih pevk in pevcev. Vsi bomo pogrešali njegovo predanost, dobro voljo in neomajno željo, da ljudem približa pesem, kulturo in lepoto življenja. Ob slovesu njegovi sodelavci izražamo globoko hvaležnost za vse kar je storil, za ohranjanje in razvoj slovenske zborovske glasbe in ljudske pesmi, ter za prepoznavnost Šentvida pri Stični in Občine Ivančna Gorica. Mogočno in trdno stoji tudi naša obljuba, da bomo ob prvi možni priliki spet dvignili na noge zbore in zborovodje, kulturne ustvarjalce, številne pevce iz domovine in zamejstva ter skupaj zapeli - Sloveniji v čast in takšnim kulturnim svetilnikom, kot je bil spoštovani Stane - v ponos. Matej Šteh, predsednik Tabora slovenskih pevskih zborov Ambasadorka naše občine Dragica Šteh, napisala pesem leta Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je v sodelovanju z rtvslo.si že šesto leto zapored pripravil t. i. izbor besede leta. To je za leto 2021 postala beseda PCT. Predlogi za besedo leta so se zbirali vse leto, skupaj je prispelo približno 250 predlogov, komisija pa je izbrala 11 besed finalistk, izmed katerih je v spletnem glasovanju največ glasov dobila beseda oz. kratica PCT, ki je močno zaznamovala leto 2021. Med besede finalistke so se uvrstile še besede dolgi kovid, komunikacija, kronometer, poživitven, proticepilec, samotestiranje, sledilnik, stroka, voda. Deseterici kandidatk so dodali še Delovo besedo leta odlok. Besede leta so besede, ki ujamejo duh časa, v katerem živimo, je ob razglasitvi dejala predsednica komisije in vodja akcije Beseda leta Simona Klemenčič, ki upa, da večino tokratnih finalistk kmalu ne bomo več potrebovali. Poleg besede in kretnje leta, za katero je bila prav tako izbrana kratica PCT, pa je potekal še izbor za pesem leta. Ta je morala vsebovati vse besede, ki so bile kandidatke za besedo leta. Med 40 prejetimi pesmimi je bila za zmagovalno razglašena pesem naše občanke in ambasadorke občine Ivančna Gorica Dragice Šteh z naslovom Čas. Čestitamo! Gašper Stopar Čas (Dragica Šteh) Čas se kot voda pretaka čez nas, vedno enako... ne glede na spremembe in nove odloke, ne glede na proteste in stare preroke, brez javnega mnenja in žuganja stroke; čas teče mirno, do novih spoznanj, na kronometru starih iskanj, čez poživitvene vzpone obstoja -sledilnik vesti in poštenega boja, vodi vse, ki so za, in vse, ki so proti cepilski in proticepilski zaroti, čas teče stalno nikdar ne pavzira, pod masko usode plameni nemira, ko v samotestiranju lastnega jaza, drvimo od zmage nazaj do poraza... od dolgega kovida se ne ustavlja z novim odmerkom življenju nazdravlja -z odmerkom veselja, bližine, svežine s komunikacijo pristne topline, z besedo, ki srečo z obljubo primerja -na čas, ko se PCT več ne preverja. REŠITEV PRAZNIČNE NAGRADNE KRIŽANKE V zadnji decembrski križanki smo iskali pravilno geslo nagradne križanke, ki se glasi MAJHEN KLUB Z VELIKIM SRCEM. Tako se namreč glasi geslo Letalskega kluba Šentvid, ki podarja nagrado: PANORAMSKI POLET NAD OBČINO ZA DVE OSEBI. Srečni izžrebanec je: STANKO PODRŽAJ, Gradiček pri Krki Čestitamo! januar-februar 2022 - številka 1 Ambrus ^aj-t Metnaj A Sobrače Temenica Stoji ucilna zidana..., o stari soli v Višnji Gori Šolstvo v Višnji Gori ima dolgo zgodovino. Zapise in posamezne dokumente o tem hranita Šolski muzej v Ljubljani in Zgodovinski arhiv Ljubljana. Žal med njimi ni več ohranjene izvirne šolske kronike, ki je po vsej verjetnosti zgorela med drugo svetovno vojno. Kljub vsemu pa so najstarejši podatki bili iz nje prepisanih v več povzetkih zgodovine šolstva v Višnji Gori, ki so nastali leta 1929, 1939 in 1946. Omenjeni dokumenti, poleg šolskega zbornika, ki ga je Osnovna šola Stična izdala leta 2006, ob 100-letnici stare višnjanske šole, predstavljajo tudi poglavitni vir za našo predstavitev stare šole v Višnji Gori, ki je bila pred kratkim celovito prenovljena. Šola prvič omenjena 1554 Prvi podatki o šoli v Višnji Gori segajo v 16. stoletje. Kmalu potem, ko je cesar Friderik III. povzdignil Višnjo Goro v mesto, se v njej leta 1554 omenja tudi šola. Domači učitelj naj bi takrat zbral 10-15 učencev in jih poučeval v mestni hiši. Za svoje delo je prejemal dajatve. Ljudska šola od konca 18. stoletja dalje Kaj več kot to kar smo zapisali zgoraj o najzgodnejšem obdobju šolstva v Višnji Gori ni ohranjenega. Pač pa nekaj drobcev več izvemo iz poznejšega časa, in sicer iz članka Najstarejša oporoka učitelja v slovenščini. Kulturnozgodovinski oris dokumenta in njegovega avtorja, ki ga je leta 2016 objavil dr. Boris Golec v reviji Šolska kronika (štev. 25). V njem govori o »šolmoštru« Fortunatu Skubicu (r.1736-u.1891), ki je izviral iz družine organista in mežnarja v Višnji Gori. Skubic sicer ni bil učitelj v pravem pomenu besede, v osnovi je bil predvsem organist in mežnar, ki pa je po potrebi lahko tudi koga poučeval. Golčev članek je za nas zanimiv predvsem zato, ker razkriva, da je bila trivialna (ljudska) šola v Višnji Gori ustanovljena kmalu po terezijanski šolski reformi (1774), in sicer že v 80-tih letih 18. stoletja in ne šele leta 1815, kot smo mislili doslej. Golec ta podatek potrjuje z navedbo višnjegorske šole v davčnem popisu (1787-1789). Za tisti čas Golec še navaja, da so višnje-gorski učitelji stanovali v »učiteljski« (mežnarski) hiši pri župniji pri cerkvi sv. Tilna. V tistem času je šola delovala kot enorazrednica. Do leta 1826 so učitelji otroke poučevali v pritličju mežnarske hiše pri cerkvi sv. Tilna, kasneje pa v mestni hiši. Nadučitelj Janko Škerbinc in gradnja šole leta 1906 Leta 1876 je bila višnjegorska šola iz enorazrednice razširjena v trirazre-dnico in leta 1906 v štirirazrednico. Tega leta so v Višnji Gori začeli graditi tudi stavbo šole, za kar si je še posebejprizadeval takratni nadučitelj Janko Škerbinc, ki je v Višnji Gori služboval 35 let (1876-1911). Škerbinc je bil poznan kot skladatelj in vnet društveni delavec. Kot organist je vodil cerkveno petje in Šola v Višnji Gori na stari razglednici Višnje Gore, ki jo hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Razglednica je bila odposlana ob odprtju šole leta 1907. skladal. Bil je med ustanovitelji gasilskega društva (1885) in mestne godbe (1894) v Višnji Gori. Šola v Višnji Gori je bila leta 1907 blagoslovljena in predana v uporabo. Na čas gradnje spominja letnica nad vhodnimi vrati. Izgradnjo šole je financiral krajevni šolski svet. Skrb za njeno vzdrževanje in nakup učnih pripomočkov pa je prevzel krajevni šolski odbor. Načrt za gradnjo šole ni ohranjen Načrt za gradnjo šole se na žalost ni ohranil. Po vsej verjetnosti je zgorel med drugo svetovno vojno, z njim pa tudi podatki o avtorju avtorju načrta in zidarju, ki je šolo sezidal. Njena prvotna notranjost se verjetno ni dosti razlikovala od podobe, ki jo je imela šola na začetku druge svetovne vojne: V pritličju šole so bili trije razredi in zbornica. V prvem nadstropju je bila ena soba za samskega učitelja in stanovanje za upravitelja šole (predsoba, kuhinja, shramba in tri sobe). Klet v šoli pa je bila razdeljena na drvarnico, klet in prostor za kotel za kuhanje perila. Šola je bila zgrajena po stavbnih predpisih, ki so bili takrat v veljavi. Graditelji so morali upoštevati določila Stavbnega reda za Kranjsko iz leta 1875. Po velikosti in razporeditvi prostorov se ni dosti razlikovala od sočasnih šolskih stavb, ki so jih takrat gradili po mestih in trgih na Kranjskem. Pri oblikovanju njenih stavbnih detajlov so se zgledovali po takrat modnem secesijskem stilu. Njena fasada je bila bogato členjena. Še posebejpa je izstopalo secesijsko okrasje na glavnih šolskih vratih in imenitne vitičasto zavite konzole, ki so na strešnih vogalih držale zbiralnike, preko ka- terih se je z žlebov voda odvajala s strehe. Ob šoli je bil kmalu urejen tudi šolski vrt z drevesnico in zelenjavnim vrtom. Med obema svetovnima vojnama se je šola v Višnji Gori iz štirirazrednice hitro razširila v sedemrazrednico. Leta 1921 najprej v petrazrednico, leta 1930 pa v sedemrazrednico. Poškodovana šola med drugo svetovno vojno Med drugo svetovno vojno je bila šola močno poškodovana. Najprej je bila poškodovana med nemškim bombnim napadom 22. septembra 1943, kasneje 1. decembra istega leta, pa je bila še požgana s strani partizanov. Med vojno v šoli pouk ni potekal ves čas, poleg bombardiranja in požiga ga je prekinjalo tudi ostalo vojno dogajanje, povezano s prevzemanjem mesta, njegovim branjenjem in zavzemanjem s strani Italijanov, Nemcev, domobrancev in partizanov. Učitelji in učenci so tako pogosto gostovali po višnje-gorskih hišah in v njih improvizirali šolski pouk. Med 1944 in 1945 pa je bilo šolanje tudi povsem prekinjeno. Po končani vojni odpre šola svoja vrata 20. marca 1945. Povojna obnova šole in njeno delovanje do preselitve učencev v nov šolski kompleks leta 1999 Po požigu leta 1943 je šola ostala brez strehe, oken in vrat. Za silo je bila obnovljena že naslednjega leta, v celoti pa šele leta 1952. V šolskem letu 1963/64 je v šoli zaživela popolna osemletka. V naslednjem šolskem letu pa je bila šola v Višnji Gori kot podružnica priključena osnovni šoli Stična. V šolskem letu 1971/72 je bil pri šoli zgrajeno špor- tno igrišče, leta 1974 pa tudi telovadnica. Leta 1978 je bila obnovljena njena fasada. Leta 1987 so bili v šoli urejeni učilnici za naravoslovje in tehnično vzgojo, knjižnica, zbornica in pisarna. Konec devetdesetih let 20. stoletja se v Višnji Gori začne gradnja nove šole, ki je bila odprta leta 1999. S preselitvijo pouka v novo šolo se preneha izvajanje osnovnošolskega pouka v stari šoli. Celovita prenova - v šoli je zaživela Hiša kranjske čebele Stara šola, ki je po preselitvi pouka v nov šolski kompleks, ostala brez prave vsebine in je dolgo samevala, je bila v obdobju 2019-2021 celovita prenovljena. Občina Ivanč-na Gorica je s pomočjo evropskih sredstev v njej uredila Središče ino-vativnih tehnologij (ApiLab) - Hišo kranjske čebele. Z novo vsebino ji je uspelo vzpostaviti pogoj za njeno dolgoročno ohranitev, hkrati pa bo z njo poskušala prispevati k revitalizaciji višnjegorskega mestnega jedra. Prenova šole je bila izvedena pod strokovnim nadzorom konservator-ke Marije Ane Kranjc z ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Med samo prenovo ni bilo odkritih posebnosti, ki bi jih bilo potrebno posebej izpostaviti in obnoviti, saj je bila šola deležna več posegov, ki so že v preteklosti zakrili avtentičnost njene notranjščine. Poudarek pri obnovi je bil zato bolj na izdelavi njene osnovne dokumentacije in na obnovo njene bogato členjene fasade ter stavbnega pohištva. Doprsni kip Eda Turnherja Med prenovo je bil izpred šole umaknjen bronasti doprsni kip Eda Turnherja - Primoža (r.1896-u.1969), kulturnega delavca in partizana. Kip je delo akademskega kiparja Zdenka Kalina iz leta 1978. Po Thurneju je bila poimenovana tudi šola po drugi svetovni vojni. Edo Turnher je bil znan slovenski šahist in dolgoletni ravnatelj Zavoda za spomeniško varstvo. Doprsni kip bo po novem prestavljen pred višnjegorsko mestno hišo. Šola po drugi svetovni vojni (ok. 1960). Fotografijo hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani. ¡1.1 ii m i\ > um U. d Šola med obema vojnama (ok. 1935). Fotografijo hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Celo malo zadišalo po zimi Letošnja zima spet kaže svoj muhast obraz. V naši občini je prvič sneg pobelil tudi nižje ležeče predele v decembru, a za božič in novo leto ni bilo ne duha ne sluha o zimi. Ravno nasprotno, v času praznikov so vladale nenavadno visoke temperature. Naslednjo snežno pošiljko smo dočakali na začetku januarja in če sprva ni kazalo nič kaj obetavno, da bi se zima zares vrnila, pa se je izkazalo, da je nekaj-centimetrska plast snega v nižinah le zadoščala, da smo imeli ves januar že kar pravo zimsko vzdušje. Seveda so k temu pripomogle predvsem nizke temperature pod lediščem in sneg se je predvsem v senčnih in osojnih legah ohranil vse do danes, ko so dnevne temperature spet (pre)visoke za ta čas leta. V višje ležečih krajih naše občine je situacija vendarle bolj zimska, zlasti so bile januarske snežne padavine obilnejše. Spodnji posnetek je nastal sredi januarja na Polževem, kjer nekdanje smučišče sicer ne obratuje, a sneg je pritegnil otroke in starše, ki so uživali v zimskih radostih. Zares, celo malo je zadišalo po zimi. Matej Šteh