N ačin, s katerim ljudje napajamo družbo in ekonomijo, vodi naravne sisteme, ki pod- pirajo življenje na planetu, na rob propada, razkriva nedavno objavljeno poročilo Svetovnega sklada za naravo (WWF). Živimo v obdobju hitrih in nepredstavljivih globalnih sprememb. Mnogi znanstveniki se strinjajo, da naraščajoča poraba in posledično povečane zahteve po energiji, zemlji in vodi vodijo v novo geološko dobo – antropocen. Prvič v zgodovini Zemlje ima ena vrsta, človek (Homo sapiens), tako močan vpliv na ves planet! OBDOBJE VELIKEGA POSPEŠKA Hitre planetarne spremembe, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih, so ljudem prinesle mnoge ugodnosti. Danes poznamo številne povezave med izboljšano kvaliteto življenja, bogastvom, obiljem hrane, varnostjo na eni ter njihovo neenakomerno razporeditvijo ter vse slabšim stanjem naravnih ekosistemov na drugi strani. Narava, podprta z biotsko raznovrstnostjo, zagotavlja bogastvo vseh storitev, ki so gradniki sodobne družbe, vendar tako narava kot biotska raznovrstnost vse hitreje izgi- BIOTSKA RAZNOVRSTNOST V STRMEM UPADU / / Tilen Basle Bo DIVJA GRLICA (Streptopelia turtur) v Sloveniji kmalu prava redkost? foto: Jure Novak Grafi prikazujejo izrazite spremembe v človeški aktivnosti od pričetka industrijske revolucije do danes. Svet ptic 01, april 2019 40 njata. Človekov razvoj in dobro počutje sta odvisna od zdravja naravnih ekosistemov in ne moremo si privoščiti prvega ob nespoštovanju drugega! KAZALEC ŽIVOSTI PLANETA Strokovna publikacija Poročilo o stanju planeta, ki spremlja stanje globalne biotske raznovrstnosti, je prvič izšla leta 1998. Letošnja izdaja ob 20. oble- tnici prvega izida ponuja najboljše znanstvene in raziskovalne argumente z različnih področij, ki nazorno prikazujejo vpliv človeka na planet. Pri pripravi poročila je sodelovalo več kot 50 strokov- njakov iz izobraževalnih, raziskovalnih, razvojnih in naravovarstvenih organizacij. Kazalec živosti planeta (Living Planet Index – LPI) spremlja po vsem svetu populacijsko velikost tisoče sesalcev, ptic, rib, plazilcev in dvoživk. Letos so pri sestavi in izračunu kazalca uporabili podatke več kot 16.700 populacij vretenčarjev! Kazalec, izraču- nan iz prej omenjenih podatkov, prikazuje 60-od- stotni povprečni upad populacij vretenčarjev med letoma 1970 in 2014. Povedano z drugimi beseda- mi: v manj kot 50 letih so se populacije vretenčarjev zmanjšale za več kot polovico! V mnogih državah otroci nimajo dostopa do formalne izobrazbe. Izobrazba in ozaveščenost o pomenu biotske pestrosti in njeni koristi za človeka je ključna pri načrtovanju razvoja in prihodnjo kakovost življenja ljudi na planetu. foto: Tilen Basle V manj kot 50 letih so se populacije vretenčarjev zmanjšale za več kot polovico! SESTAVLJENI INDEKSI PTIC KMETIJSKE KRAJINE V SLOVENIJI v obdobju 2008–2017 29 indikatorskih vrst travniške vrste generalisti vrste mejic 2008 Sestavljeni indeks 80 100 60 40 2011 2014 2009 2012 2015 2010 2013 2016 2017 POVPREČNA ŠTEVILČNOST 16.704 POPULACIJ, ki vključujejo 4005 vrst s celega sveta, zajetih v raziskavo; bela črta ponazarja vrednost kazalca živosti planeta, zelene osenčene površine pa njegovo statistično verjetnost (-50 % do 67 %). 1970 Vrednost kazalca (1970=1) 2 1 0 1980 2000 1990 2010 KAJ VODI V TAKŠEN UPAD RAZNOVRSTNOSTI? Raziskovalci so v nedavno objavljenem prispevku v ugledni reviji Nature ugotovili, da sta glavna vzroka upada biotske raznovrstnosti prekomerno izkoriščanje naravnih virov in kmetijstvo. Slednja vzroka sta najbolj prizadela tudi 75 % vseh vrst rastlin, dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev, ki so izumrli v obdobju od leta 1500 do danes. Poleg prej omenjenih vzrokov k izginjanju raznovrstnosti veliko pripomorejo še invazivne vrste (mednarodni transport) ter onesnaževanje in motnje (kmetij- stvo, jezovi, požari, rudarstvo …), v zadnjih letih pa je zaskrbljujoč vse večji negativni vpliv klimatskih sprememb. SLOVENIJA NI NIKAKRŠNA IZJEMA Čeprav si Slovenijo pogosto predstavljamo kot zeleno oazo, podatki kažejo drugače. Stanje na splošno morda še ni tako zaskrbljujoče kot na primer na južnoameriški celini (kjer se je kazalec živosti planeta ustavil pri 89 %), vendar se moramo krepko zamisliti nad našimi dejanji in ukrepi za v prihodnje. Stanje populacij ptic v Sloveniji najbolje opiše Slo- venski indeks ptic kulturne krajine, ki ga na društvu spremljamo že od leta 2008. Z indeksom želimo prikazati stanje populacij 29 indikatorskih vrst ptic, ki prebivajo v kulturni krajini na območju Slo- venije. V zadnjih 10 letih so populacije vseh indika- torskih vrst ptic povprečno padle za 24 %. Posebej zaskrbljujoče je stanje populacij travniških vrst ptic, kjer beležimo kar 35-odstotni padec. Največji upad v Sloveniji so doživeli divja grlica (Streptopelia turtur; 71 %), repnik (Carduelis cannabina; 68 %), repaljščica (Saxicola rubetra; 59 %), poljski škrjanec (Alauda arvensis; 53 %) in priba (Vanellus vanellus; 52 %). Gre za vrste, na katere izrazito negativno vpliva sodoben način kmetovanja in posledično izguba primernega življenjskega prostora ali nepos- redno uničenje gnezd. Svet ptic 01, april 2019 41