itevilk» stan* f B t, •'■»w'-ij.i: S. «Uvfflm ilai-ibor, dne 31. jfanaarja tf18. List ljudstvu v pouk in zabavo. vsak četrtek ia velja s poštnino vred ta v Maribor« i poigjanjem na dom za celo leto 6 K, pol leta 3 K in za četrt leta '.V/ K. Updi sam po njega, plača na leto samo "i K — Naročnina se pošilja na: Upravni&tvo „Slovensko» Oospodaria* v Maribora. — ■*« ¿obivaj© Hit biree posebne naročnine. — Posamezni Meti stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — ■ Nemčijo 8 K, za Ltat sc dopoWta 4o odpovedi ! m vračata- — Upnvnfit*o< • K. štev. 5, Narod vzbuja. velikim zadoščenjem čitarao zlasti obmejni Slovenci, kako narašča navdušenje za jugoslovansko držav» pod varstvom našega ljubljenega cesarja v smislu deklaracije z dne 30. maja 1917. Občina za občino, kcrporacija za korporacijo, društvo za društvem vstaja, odpira oči, prej za prte, zadiha krepko in stopa s trdnim korakom k tromi tistih, ki nočejo biti več hlapci, sužnji, trpini, temveč svoje zemlje, svojega premoženja, svojih otrok lastni gospodarji. Res je, da je Bog nstvaril visoke in nizke stanove, ni pa res, da bi morali trajno nekateri narodi gospodovati a drugi hlapčevati. Sk vensko ljudstvo je prejelo od Boga toliko duševnih in telesnih vrlin, da bi bil greh, tako zmožno in sposobno lju dstvo vpre-gati v jarem vtrinega suženjstva Zato naj vedno bolj navdušuje naša srca misel na samostojno jugoslovansko državo v okvirju avstrijske monarhije Spali smo stoletja. Prišli so trenutki v zgo dovini, k® so se odprle oči našega naroda, pa tujec je našel uspavajoča sredstva in oči so se zopet zaprle, narod je zgineval ob meji, misleč, da se mu ne godi prehudo — slovenska meja je lezla in lezla vedno bolj proti jugu. — Gmotni npliv tujih mest ia tujih podjetij je okužil slovensko okolico, šnops in laž, podkupovanje goljufija in nasilstvo, vse to je žrlo na našem narodnem telesa — zlasti zadnja leta pred vojsko je po stajaie vedno huiše — Toda zavedna odločnost naš h prvcboriteijev je povzročila med našim ljubim narodom velikanski preobrat: vsa zavedna mladina je v nekaj letih stala na pozorišču : izobražena v pravem krščanskem duhu, ^neta ljubezni do prelepe domovine, sovražna ši opsu in tisti nemžki cunji, ki pod krinko lepih in pobožnih uvodnih člankov lovi nevedne kaline na svoje s šnopsom okajene limanice. Huda vojska nam je res v^ela mnrgo naj boljših mož in najbolj idealnih mladeniče*; le primerjajmo naše fante z ujetniki drugih narodov, ki delajo pri nas : veliko jih je, ki ne znajo sploh čitati, o kakšnih organizacije h, o kakšnem dopisovanju v take liste, kaker je bil Naš Dom — nimajo pojma — pa vojska nam je tudi pokazala, da je naS narod vsled svojih vsestranskih zmožnosti poslal v obrambo domovine najboljše vojake. Slovenski vojni kurati obvladujejo po štiri in Se več jezikov, slovenski častniki, uradniki itd. isto-tako, najnavadnejši vojak govori slovensko in nemško. Tega drugi narodi ne morejo o sebi dokazati. Iz vsega tega nam je takoj jasno, da se nam je delala stoletna krivica, ko so nas smatrali za manjvreden narod. Pred Bogom imamo iste pravice samoodločbe in lastne uprave kakor drugi narodi. To samoodločbo m lastno upravo najdemo izraženo v deklaraciji 30 maja 1917 Misel ujedinjene Jugoslavije mi ra b ti naš ponos ; združeni v eni celoti bomo lažje in lepše pokazali pred vsem svetom, kdo smo in kaj premoremo, ker dozdaj smo bdi uklenjeni v tuj jarem in smo mnogo svojih sil pustili v hlapčevaniu močnejših. Nova Jugoslavija bo tudi ponos našega miroliub nega cesarja, mu bo bolj zvesta in uddna ko tisti, katerim lahko zg< dovina dokaže celo vrsto zlobnih uporov in sovraštva proti habsburški vladarski hiši. Vemo, zakaj -edi JtJačič na bronastem konju s sabljo v roki obrnjen i roti severovzhodu tam doli v glavnem mestu hrvatske domovine. — Na delo iortj slovenske žene in mladenke, na delo vsi zavedni Slovenci: žena podpira tri vogle hiše podprite ra^no sedaj s svojo odločno izjavo tri vogle r.aše nove stavbe, Jugoslavije ! Agitir.->jte <>d hiše do hiše! Vspodbujajte se medsebojno! Ne reede : preganjali nas bodo ! Tisti, ki so nss preganjali, so začeli pob rat.! šila in kopita! Ne reede: kaj bo ženska govorila ali podpisovala, to nima nič v sebi: ali niso naši padii juneki vredni enega, podpisa? Ne recite: iz tega ne bo nič; kdor zaničuie se sam, podlsga je tujčevi peti! Onemoglo kričanje, pretenje in javkanje nam in veri nasprotnih časopisov nam je najboljši dokaz, da smo jih zadeli v pravem časa na najbolj občutljivo mesto. Verjamemo, da se jim zdi strašna misel: najlepši kosi zemlje, najboljši hlapci, ki so jo obdelovali, nočejo več robotati — hočejo postati lastni gospodarji ! Zdaj se odločite, k»j hočete biti: ali sužnji, ali prosti! Vsi ki ljubite prostost, svobodo, enakopravnost, podpišite se za narod, podpišite jugoslovansko bodočnost ! Vse k življenj ti se budi — mladina, vstani tudi ti! (Lz pisma slovenske kmetske mladenke) Glej, za goro se že svita, V novi zarji vstaja dan, V njem bo tebi, domovina, Cas usodnih dni končan . . . Da, k luči vstajaš, moj slovenski rod! Jasnejša bodočnost odpira se pred teboj, mila slovenska domovina. Misli, ki so jih rodda srca velikih mož, ki so že od nekdaj spoznavali in zrli vedno naraščajoče težnje trpečega naroda, zanetila so neu-gasjiv ogenj vroče domov nske ljubezni v srcu v-sakega zavedno slovenskega državljana v habsburški monarhiji. Ia ta ljubezen bo plamlela naprej, dokler je ne obvlada zavest srečna-blagodoneča: Prost si, zatiran rod — končano je gorje, ki si ga užival toliko časa! Spoznal te je, čul je tvoj glas pravični, ljudomili vladar na prestoiu Hab-burža-nov. Enako ljubeč vse i;arode, dal je prostost tudi tebi obmejna država na jugu, ki hočeš ostati v zvestobi in ljubezni na mejniku večno-lepe in mogoči, e Avstrije. Saj geslo naše je in os ane za vedno: Vse za vero, dom cesarja! In o tem gotovo dovolj prepričujejo dejanja neu trašenih, junaških sobratov na bojnih poljanah. Kako oblastno ravnajo in gospodujejo nad na-| mi rni, ki mislijo, da nismo zmožni iztrgati se jim f» yjjipiBiUlHIl LISTEK« Vojni spomini. fJanug Goleo.j (Dalje-) Vreme je bilo izvanredno mirno lepo; a me ni ni ugajal ves polet prav nič. Motor in propeler ata tako ropotala, da sem bit v strahu: odslej pa boš pač bolj po remšniško na debelo slišal. Kak medsebojni pogovor je izključen radi ropota in tudi ker se celo letalo vedno nemirno potresava Nadporočnik je nekaj vrtel na fotografičnem aparatu, pilot je sedel nepremično kot pribit; jaz sem pa pljuval iz višine 2000 metrov na ta pre grešni svet. Videl sem malo, skoro r.ič, ker me je preveč zazeblo okrog srca. če sem se ozrl navzd 1. Oči sem tiščal in presil Boga, da bi bil kmalu konec temu zibanja in ropotu. Nadooročnik me je dregnil pod rebra in pokazal na belo sivkaste oblačke, ki so se prikazovali za in pod aeroplanom Rusi so nas obstrelje vali s šrapneli. Pa v kakih razdaljah od cilja so se razpokavali naboji! Eksplozije sploh ni b,Io sli Sati \sled ropota. Po dveurni vožnji smo zaobrnili nazaj in se začeli spuščati na tla. Pri tem naglem p«dat>ju iz visočine v globo-č;no se mi je začelo pogugavati v želodcu pred očmi se mi je temn lo, držal sem se z obema rokama za srce, katero mi je hotelo vsled nepopis nih občutkov kar uiti in poleteti neznano kam. Kedaj smo se spustili na trda, zemeljska tla, ne vem. Z neko dišečo tekočino so rne škropili po Čelu, ko sem odprl oči in nisem več sedel v aeroolanu, ampak sem ležal na trdih deskah letalne lope. Sem se hitro zavedel, se zravnal, zapu stivši letišče epetekajočih se korakov, kakor kak pijanec. Zaklel sem se: Januš, teh ptičev se boš pa zanaprej ogibal! V Horodenki smo se mudili v mesecu marcu kakih 14 dni. Tedaj so pa že pripravljali Rusi ve liko ofenzivo, ki je izbruhnila potem meseca junija. Ti ./alt so z manjšimi oddelki po naši bojni črti, da bi iztaknili na.slabejše točke. Radi teh rus kih ofenzivnih poizkusov smo mo ali tudi mi iz Horodenke ob Strypo, kjer so se nadejali, da bo do Rusi najprej zagrabili. Naš polk so odposlali kot rezervo v selo So-kulec, ki leži na b egu ob izlivu Strype v iJnjestr. Vas je majhna, pa vsled visoke, daleč razgledne lege nudi nekaj prikupljivega in veselega. Sp oh so vsi kraji ob Strypi rajsko lepi radi okolice, ki je posejana v teh krajih z ljubkimi grički, ki ni pa jajo potnika korak za korakom s toliko spremem- bo, z vedno novimi utisi in v občudovanje segajo-čimi občutki Ssrypa ima globoko izdolbene bregove kakor Dnjestr, samo da je veliko manjša, teče bolj ravno in deroče hitro. Povsem je podobna naši ljubki Savinii. V Sokulecu smo se n udili ravno veliki teden vojnega leta 1916. Vas je ležala tedaj kake 4 km za fronto Vreme je bilo spomladansko krasno, in jaz sem lazil vsak dan v postojanke 66. p špolka, ki je tičal v zakopih tik za vasjo 2mibrody. To niso bili strelski jarki, ampak cele naselbine, opremljene z vsem potrebnim. Nekega opoldne sem se vračal iz 2mibrody proti domu. Stokajoč po 2 m globokem jari»u, ki je spajal vas in strelske jarke, sem zapazil, da se mi bliža korakoma neko živo bitje, kakoršnega še doslej nisem videl na bojnem polju. Hodilo je nekaj korakov pokoncu kot človek, pa zopet lezlo po vseh štirih po živalsko. Presneto mi silili lasje kvišku, ker se nisem mogol izognili ptšiisti, pa sem bil s;.*m in ne-oborožen. Razdalja med nama se je vedno bolj kračila, vsak trenutek sva si morala pogledati v oči. Sešla sva se; ca se nisem oprijel z obema rokama jarka, bi bil omahnil vtled presenečenja po tleh. (Dalje sledi.) '•'iffta 2L fflbOTSHSBI GOSPOHAH. 31. j&aiMinja, ifil*. iz rok suženjstva, da srno in moramo ostati otro ei zatiranega, zapostavljenega naroda! Pa ne, nikdar in nikoli ne! Varajo se v tem oziru nasprotniki naših stremljenj. Posl. J ar c je otvoril shod in izjavil, da je . te težkoče tako velike, da bi tvoril« res»® oviro kmetsko ljudstvo silno razburjeno, ker je vlada i za sklepanje miru in sad splošnega miru že dozo-ustregla socialistom in s tem takorekoč potrdila j reva kar potrjuje tudi mirovna ponudba predsed-njihovo očitanje, da se kmetu predobro godi in nika Združenih držav Severne Amerike, Wilsona, Mej« našega robstva ne morejo segati dalje, i da je oti kriv pomanjkanja Ce bo kmet tej svoji ki se je močno približal avstrijskem« »tališču. Trpljenje, pod katerim ječiš že toliko let, draga j nevolji dal izraza na odločen način, poslanci ne j Ker sta torej Avstrija na eni strani in Amerika slovenska domovina, je prikipelo do vrhunca. Kar j prevzamejo nikake odgovornosti, ker so vlado do- na drugi strani tisti velesili rne«l sovražnima sku-so si naši zaslužni predniki prizadevali, stopilo je i stikrat svarili — a zastonj Vlada se naj zaveda, pinama, katerih koristi si medsebojno mjmat^ sedaj z vso silo na plan. Da, in prav tako, kajti | da je nevarnost velikanska. Krščansko socialni nasprotujejo, je upravičeno upanje, da splošni sve le s silo in srčnostjo se more izvojevati prava z- [ poslanec Stockler je navajal razne pritožbe kmet | tovni mir ne more biti več daleč. Od načela sa-maga. Proč tedaj z malodušnostjo, proč z boječno- i skega stanu. Čeh C* alupka je zahteval pravično j moodločevanja narodov je pa naš zunanji minister stjo! Na delo, na delo! Z navdušenjem za njim, j preskrbo z mesom, zlasti še, da se konča zaprav j še vedno precej daleč, kajti ruskim narodom pri- ki je z vsem duhom delal in se trudil za dosego velikega namena, za dosego skupnosti v srečni Jugoslaviji. In ta plemenita duša je bil za narod živeči, za narod trpeči dr. Krek. A božja Previd Ijanje mesa po mestih, kršč. soc. poslanec List. je i znava pravico samoodločevanja, avstrijskim pa ne. zahteval, da se kmeta preskrbi s potrebnim, tako j Končno je še rekel grof Černin, da bi se naj s petrolejem, sladkorjem, čevlji in obleko ter da j avstrijske notranje zadeve rešile na ustavni način se dovoli kože od domačega zakola dati v stroj, i in s cer rešiti bi jih morai državni zbor. Nato je nost ga je odpoklicala v najpomenljivejšem času Posl. Bradač je izražal želje glede vojaških opro \ zahteval grof Černin od odseka zaupnico, katero iz sokne doline uživat plačilo v nadzvezdni dom lepšega življenja — prave sreče. V boli so zapla-kala Baša srca ob grobu ljubljenca slovenskega naroda Umrl je sicer on, a njegov doh še živi. Ni nam treba omahovati. tn ti, predraga mladina!? Ali ne hrepeni tudi naš8 srce se združiti z našimi narodnimi prvobo \ branil svoje stališče, ritelji, ki žele osrečiti in dvigniti k boljšim časom naš narod, naše domove? Ali ne hrepenimo tudi mi za dosego teh vzvišenih ciljev? O gotovo! In prepričana sem, da z zanimanjem slediš gibanju j prehrano. stitev. Min. predsednik je izjavil, da se hoče za i mu je odsek tudi izrekel s 14 glasovi proti 7 gla-vzeti za predložene zahteve in izrazil željo naj j sovom. se sestavi poseben odbor, ki bo v tesni zvezi z j Čisto drugačen je pa bil govcr »emškega vlado, da se vse stvari hitro izvedejo. Isto je ob- i državnega kancelarja grofa Hertlinga, ki je pred-ljubil kmetijski minister. Zastopnik ministra za j vsem naglašai nedotakljivost Nemč je in njeno mi-prehrano je moral poslušati krepke ugovore, ko je i roljubnost. O Wilsonovih mirovnih pogajanjih je | rekel, da še ne morejo tvoriti podlage za mirovna Sprejete so bile sledeče resolucije : \ pogajanja. Izjavil je, da Nemci Belgije i» zasede- 1. Zbrani kmetski poshnci obžalujejo, da se j nega francoskega ozemlja nikoli niso mislili pri-zadnje odredbe niso prej predložile odseku za \ klopiti Nemčiji Ne odstopi Nemčija ničesar. O in razvoju velepomembne majniske jugoslovanske deklaracije. Tse se združuje in pridružuje temu gi banju. Svesti si svoje globokovkoreninjene ljubezni do svoje domovine, do materinega jezika, hitimo tudi mi v bran in v pomoč zatiranemu narodu! Razjasnijo naj se temni zastori nad nami, nad našimi sobrati in sestrami z juga, da se njih trpka usoda t preme ni enkrat v srečnejše dneve v svo bodai, združeni, habsburško avstrijski Jugoslaviji! Čas kliče tudi nas____ Toraj na delo, pogumno, srčno! Okrajni zastopi, občinski odbori, izobraževalna društva, mladinske organizacije, slovenski možje, mladeniči in dekleta, na plan! Z vso vnemo na agitacijo za cilje naše! Na bojiščih se žrtvujejo naši bratje in očetje ! Tam i moški, ki vodi gospodarstvo, mora biti brezpogojno Poljski bi naj odločila Nemčija in Avstrija, glede 2. Protestiramo odločno proti nadaljnim rekvi- i usode ruskih baltiških pokrajin, katere je Nemčija zicijam in zahtevamo, da se pusti odprte vse | zasedla, bi pa naj ne bilo merodajno ljudsko gla-mline. j sovanje še le potem, ko je Nemčija umaknila svo- B Zahtevamo, naj se po mestih bolj štedi z j je čete iz teh ozemelj, ampak posamezne izjave mesom, da se ohrani naša živina. nekaterih stanov, asi z drugimi besedami poveda- 4. Pri razdelitvi umetnih gnojil naj se ne da- \ na: Nemčija bi rada spravila že sedaj pod svojo je prednosti veleposestnikom, ampak se naj raz- i oblast zasedene ruske baltiške pokrajine na pritisk deljuje vsem enako. < Vsenemcev, ki zahtevajo da bi se naj vojska na- 5. Ugovarjamo proti temu, da se zahteva od \ daljevala tako dolgo, dokler bi Nemčija in njeoi kmetov kmetijske pridelke, ako hočejo dobiti slad- j zavezniki sovražnikom ne narekovali miru. Groi kor ali petrolej. Kmeta se naj preskrbi z obhko . Hertling je očividno govoril na pritisk in vpliv in čevlji. Kože iz domačega zakola se naj dovoli Vsenemcev in nas ni spravil niti za las bližje do dati v stroj. \ splošnega miru. 6. Če se izvede nameravani vpoklic 18—24 letnih bo pomladansko deio nemogoče. Edini padajo in umirajo najboljši sinovi našega naroda. Niso Ji te žrtve dovolj za osvoboditev njih in oproščen. Shod, ki je bil. mestoma jako buren, je za- naše tlačene domovine? Naloga nas vseh, ki še ključil posl. Jarc z žeijo, naj bi bili v tako važnih nam življenske ure potekajo ob domačih ognjiščih, \ vprašanjih kmetski poslanci edini in odločni, po toraj bodi: Dvigniti te dragocene zaklade v svetle \ tem vspeh ne izostane. bisere v Jugoslaviji pod habsburškim žezlom. j Opozarjamo na važno izjavo vladnih zastop-Sirimo veliko jugoslovansko misel do zadnje slo- j nikov na tem shodu, da se naj opusti do-venske hiše ob jezikovni meji, do zadnje kočice I ve rekvizicije in preiskave in da se v gorovju, da bo iz drobnega semena vzrastlo I bo določilo po občinah, koliko žita VABILO na mogočno drevo — Jugoslavija! Obmejni bratje in sestre sledimo klicu domovine ! — Zastava jugoslovanske misli naj za-vihra nad našimi domovi! V delu združimo se vsi! — Složnost naj nam moč krepi! Živela Jugoslavija! Živeli nje prvoboritelji! klice v imenu slovenske štajerske mladine Pepca Muropoljska. še morajo oddati. To je važno, ker posamezna oblastva delajo na svojo roko. Kjer bi se zgodila krivica, se naj pošlje takoj podrobna pritožba (ime posestnika i. t d) na naslov »Jugoslovanski klub, Dunaj, Parlament.« m' Dva govora o mi rn. V preteklem tednu je zaznamovati dva važna politična dogodka: Govor našega zunanjega ministra grofa Černina v odseku za zunanje zadeve avstrijske delegacije dne 24. januarja in istočasno | govor nemškega državnega kancelarja grofa Hert- Zd rožen j e kmetskih poslancev v državnem zboru, i linga v glavnem odseku nemškega državnega zbo j ra. Govorila sta torej oba vodilna državnika Av-Ob zadnjem velikem delavskem štrajku je S strije in Nemčije, vlada pomirila delavce tudi s tem, da je obljubila < Tudi to pot je grof Černin naglašal zcpet ustreči njihovi stari zahtevi, da se naj kmetom ne 5 načelo, da Avstrija ne zahteva od Rusije niti ene-pusti uživati več kruha, kakor mestnim prebivalcem j ga kvadratnega metra ozemlja in niti enega vi-in da se naj zaprč domači in mali mlini sploh, j narja vojne odškodnine ali vojnih stroškov. Ako S tem bi se kmetom zgodila velika krivica, ker , se drži tega načela tudi Rusija napram Avstriji, kmetje uživajo veliko manj mesa kakor meščani i pač ni nobenega dvoma, da bi ne prišlo do miru, Slovenske Kmetske Zveze, ki se bo vršil v pondeljek, dne 4, februarja 1918 v dvorani hotela „Beli vol"1 * Celju. Začetek ob Va 2. uri popoldan. DNEVNI RED: 1. Poročilo o delovanju. 2. Naša politika. 3. Naše narodno gospodarstvo. 4. Slučajnosti. ODBOR. Iz gospodarskega sveta za mariboriki okraj. V sredo, dne 23. januarja se je na i»ari-borskem okrajnem glavarstvu vršila seja okraj-in morajo bolj trdo delati kakor vsak drug stan. j čeprav so zadela mirovna pogajanja na velike , nega gospodarskega sveta. Uradni vodja dr. Krarn-Če se pa mlini zaprč, bo pa kmet sploh brez > težkoče, kot da se moramo pogajati ne z enim j mer je otvoril sejo in je uvodoma povdarjal, da kruha. Ali naj mu vlada deli moko na karte, i ruskim zastopstvom, marveč z zastopstvi cele vr- j se je letina (1917) cenila previsoko, kakor je to zahteval socialni demokrat Renner, ? ste nanovo ustanovljenih ruskih držav, kot z U- . odtod sedaj toliko pomot pri rekvizicijah. Namest-žito pa pobere, da se skvari, kakor se kvarijo \ krajino, s Finsko, Kavkazijo in še z več drugimi, j nija zahteva od glavarstva, da mora z rekvizicijo drugi pridelki? I Nadaljna težkoča je spor med naziranjem Nemčije i spraviti vsak teden skupaj 6 vagonov žita, kar Ko se je zvedelo za vladin načrt, je sklical slovenski poslanec Jarc, ki je načelnik agrarnega delovnega odbora, velik sestanek kmetskih in petrograjske vlade, ker je Nemčija na stališču, . pa je nemogoče, ker je bila letina zelo slaba, da so številne izjave volje po samostojnosti zako- Vodja prehranjevalnega urada, okrajni komisar nodajnih činiteljev v zasedenih pokrajinah začasna dr. Lsjnšič, je poročal o oddaji sena. Namestnija, poslancev vseh strank in narodnosti. Zbralo se j podlaga za ljudsko mnenje, katero bi pozneje po- oziroma njej podrejena posredovalnica za krmila je krog 150 poslancev izvzemši nemško-narodne j trdilo ljudsko glasovanje na širši podlagi. Rusija v Eggenbergu je določila, da mora mariborski agrarce, ki so pa na shodu izjavili, da se s stvar- j pa ne soglaša temu naziranju in zahteva, da se politični okraj oddati 222 vagonov sena in 50 jo strinjajo, da pa gredo iz političnih razlogov j naj to glasovanje vrši potem, ko so vse nemške vagonov slame. Domači nakupovalci, ki jih je svojo pot. Navzoč je bil ministrski predsednik in i čete in vsi nemški uradniki izpraznili zasedeno o- , nastavilo glavarstvo, so spravili ne samo 222, kmetijski miniiter, zastopan pa minister za pre- | zemlje in ne bo nobenega pritiska na ljudsko vol- j ampak celo 287 vagonov sena, torej eelo 15 hrano. » jo. Po mnenja našega zunanjega ministra niso s vagonov več kot se je predpisalo, in 20 vagonov ÖJ< januarja 1918. SLOVENSKI GOSPODA«. Btrao & y »lame. Glavarstvo je poslalo nameslniji in omenjeni posredovalnici natančen seznam o oddanem senu. Kljub temu pa posredovalnica v Eggenbergu, oziroma njen vojaški zastopnik neprestano silijo, da mora ckraj oddeti še več sena in slame, ker nakupovalci baje niso zadostili svoji nalogi in niso spravili dovolj sena skupaj Posredovalnica grozi, da bo odstavi a dormčine nakupovalce in jih nadomestila s tujci (Klici: »Žide nam hoče ▼siliti« !) Okrajno glavarstvi je odločno ugovarjalo proti takemu po:-top,nju posredovalnice za krmo in je zahtevalo, naj pri tem uradu vendar upo Itevajo, da je okraj oddal več, kakor se mu je predpisalo, dočim drogi okraji niso oddali niti približno toliko, kakor se je cd njih zahtevalo. Urad naj vendar nspravi v svojem knjigovodstvu in v seznamih red. Kljub po asni-om vztraja na mestnija pri zahtevi posredovalnice in zahteva več sena in slame. (Ogorčenje med kmetskimi zastopniki Sum v sejni dvorani. Klici: Kmetje že moramo pasti živino, trgamo slamo raz streh, kosimo jesenske ostanke ca travnikih Sena ni. Naj pridejo Gradčani gledat, kako kmetska živina gladuie.) Župan Karel Černej iz Frama stavi predlog, da se naj okraj oprosti oddaje sena in slame in da se krma, ki bi se še dala spraviti skupaj, razdeli med živinorejce domačega okraja, ki nimajo krme Pi zprave so se udeležili prehranjevalni nadzorni pl. Baltz, župnik Strdki, župa* a Černej in Klemenčič, nadufitelj Robnik, učitelj Lichtfn wa lner in urednik Žebot. Razprava je bila tako živahna, da so govorniki morali mnogokrat kar prekiniti svoja izvajanja. Omenjamo samo najvažnejše. Nekod nimajo ljudje živini več pokla dati kakor za nekaj dni; živino so nagnali v g>zde in na solčne bregove; drugod sekajo hos-to in jo mečejo živini v jasli. Kmetje so iz golega domoljubja dali državi seno njih živ na pa sedaj gladuje. Vojaška uprava naj bolje skrbi za re-kvirirane kmetske pridelke, da ne bodo segnili ali zmrmili. Na vprašanje, ali je res, da je to zimo v Sinčivasi na Koroškem segnilo do 1000 vagonov in se je lansko leto blizo Celja tudi mnogo vagonov rekviiiranega sena pokvarilo, ker ni bilo dovo j zavarovano pred dežjem in snfgom e odgovoril pl. Baltz, da te vesti najbrž (!?) ne odgovarjajo resnici. K temu vprašanju se je oglasil še tudi zastopn k železničarjev in je naglašal. kako površno se postopa z živili in živino Nedavno je na koroškem kolodvoru v Mariboru stal velik v«g >n pitanih prašičev skoro pet dni brez vsake krme. Živali so bili nagnetene skupaj v ozek prostor v mrazu vsled česar je večje šbvilo svinj pogintlo. Še le na železničarjevo posredovanje se ;e dotične svinje spravilo naprej. Kak vzoren »red« lada, se je pokazalo s tem da nihče, ne vojaška in ne železniška uprava nista vedeli, čegave so svinje. Član gospodarskega sveta urednik Žebot je opozoril vodjo prehrm jevalnega urada, da naj oblast rekvirira seno in slamo tudi pri tist h meščanih, ki so si ga nakopičili v jeseni čez imro. Če mora kmet oddati seno, naj ga odda tudi meščan, ki redi mnogokrat svojo živino samo za »bnrko« in »š;>ort«. Predlog župana Čerrej» je bil nato sprejet. Končno e dr. Lajnšic poročal o presk-bi z mastjo m o raz oju c*ne za mast, špeh in meso. Oddaja mesti je p > namestniški odredbi urejena tako, da se mora oddati določeno količino masti od vsake zaklane svinje. Prehranjevalni urad je predlagal deželni vlad', n j se svinj", ki t-htajo samo do 60 kg, oprostijo oddaje. (O lohravanje) Masti se na kmetih letos odda zelo ma'o. ker na eni strani kmetje nimajo svinj s čim opitati, na drugi strani pa so pievzemne cene za zdravo knetjsko mast tako nizke, da res ni čuda, če se odda tako malo masti. Ogrska, mnogokrat skrajno slaba mast stane po 26 do 40 K in še več. Prehranjevalni urad je stavil na hstno roko pri vladi predlog, naj se nakupna cena domači masti zvišt na 20 K, a prodajna C' na -/a kupovalce m et se naj ne zvi«a Zastopnik nemških železničarjev se je protivil pre ilogu za zvišame cene špeMi, a je bil po članih gosp. sveta: Štraklu, Č«-- eju, Lichtenvvailrerju in Zu-panS1. Gospodarja« ali »Straže« ali »Glasnika.« Drugače nastanejo zmešnjave. — Vodstvo Cirilove tiskarne. Gospodarske novice. Naročevanje galice. Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu nam piše, da se naj vsi, ki še niso nar ročili galice, žvepla in drugih sredstev za uničenje trsnih in drevesnih škodljivcev, to takoj storijo potom občine ah okrajnega zastopa. Če so občine ali okrajni zastopi že tudi odposlali tozadevni seznam, morajo Se sprejeti tudi zakasnela naročila in jih poslati zvezi v Gradcu. Slama za vinogradno vez se ne sme rekvirirati. Cesarska namestnija je dovolila, da se vinogradnikom ržene slame, ki je namenjena za vinogradno vez, ne sme rekvirirati. Mesto za krmila v Eggen-bergu pri Gradcu mora rženo slamo, sposobno za vinogradno vez, oddati vinogradnikom, ki prosijo za njo. Slovenjegraško glavarstvo. Radi raznih pritožb je poslanec dr. Verstovšek interpeliral ministra za prehrano radi sladkorja. Minister je sedaj odgovoril poslancu in podal natančne podatke, koliko sladkorja so dobili vsi trije okraji v zadnjem času. Meseca oktobra (3.) je dobil trgovec Reiter v Slovenjem Gradcu 12.501 kg, dne 19. nov. 12 498 kg, dne 30 nov. 9148 kg. Trgovec Schober v Mahrenbergu je prejel dne 3. okt. 10004 kg, dne 19. nov. 10.000 kg, dne 30. nov. 7250 kg. Trgovec Ad. Orel v Šoštanju je prejel: dne 3. okt. 12.495 kg, dne 19. nov. 12.506 kg in dne 28. nov. 9652 kg. Šoštanjski okraj je bil prikrajšan za 2220 kg, ker so toliko sladkorja med vožnjo pokradli. Do dne 12. dec. bi morali dobiti vsi prebivalci teh okrajev popolno množino, ki jim gre po kartah za mesec oktober in november. Če pa ljudje tega niso prejeli, se naj pritož jo pri c. k. glavarstvu in poročajo poslancu. Popisovanje jabolk je odredil urad za ljudsko prehrano. Občinski uradi, ki so itak preobloženi z delom, bodo morali te dni še popisovati zaloge jabolk. Do 28. febr. je prepovedano pošiljati jabolka po pošti ali po železnici. Slovenska gospodinja vabi Claryja, naj gre kukat. Kmetica M. M. iz Cirkovc pri Pragerskem nam Somišljeniki Î Prihodnji pondeljek na občni zbor Slovenske Kmetske Zveze v Celje ! 31. Januarja 1918. SLOVENSKI GOSPODAH. Str&a iu piše: Ptujski glavar jo je pogruntal, da je cirkov-Ška občina res »obljubljena dežela«, zato pa da ta mogočni gospod rekvirirati, da je joj. Krom pirja so hoteli več rekvirirati, kakor se ga je pridelalo. Saj bojda g glavar za tiste gališke žide, ki so na Dornavi, tako po očetovsko skrbi. Te dni so dovršili tudi rekvizicijo žita. Skoraj 14 dni so tukaj vohunili Radi damo, kar nam je mogoče, a sila nova kola lomi. Ali bi moral kmet stradati in težko delati ? To ni pravica! Jaz bi kot gospodinja povabila goipoda graškega namestnika in pa našega ptujskega glavarje, naj bi prišla k meni v kuhinjo. Odkrito povem, da ju nebi z veslico napodila, pač pa bi jima dala kuhljo v roke, da bi poskusila, kako se kuha, če se je za osebo pustilo na dan samo 30 dek žita, to je blizu 20 dek moke ali 2( 0 gramov. Še kokoši to na dan ne zadostuje. Kaj pa kmet-delavec? (Po novejši odredbi so še to količino žita skrčili na približno 23 gramov žita na dan. Opomba uredništva.) Seveda mestni pospodje že morebiti imajo zadosti 200 gramov moke, pa pri tem se še mesa najejo kolikor hočejo ali morejo. Naj prideta ta dva gospoda, pa naj pomagata tedaj, ko na travnikih kosimo in seno spravljamo. Stavim polovico posestva, da bi mu še 2000 gramov moke ne bilo preveč. Seveda, kdor sam ne skuša, ta ne ve, kakšno je kmetsko delo, in ga tudi ni mogoče prepričati. In nam kmetom hočejo še celo meso in mast vzeti? Ta bo lepa! Na ta način kmet ne more več delati. V senci se že še leži tudi s praznim želodcem. Ali naj me gospodinje samo s kuhljami zabeljimo jed? Uradniki pravijo, da naj so dninarji »pri deri«, to je, naj delajo pri kmetu brez hrane. Kateri tepec bo pa šel delat, če ne dobi brane. Saj so tukaj taki, ki morajo moko na karte kupovati, pa kaj pomaga, če dobi v 3 mesecih samo 1V2 kile, beri eden in pol kile moke, drugega živeža pa tudi nima. Ali je ves svet brez pameti, ali samo omenjena gospoda? In pripomnila bi še, da če zopet pridejo pobirat, naj člani komisije vsaj slovensko govorijo, ne pa samo nemško. Me smo Slovenke, in se ne damo smešit od takih gospodekov. Tako so bile nekatere komisije sestavljene iz samih Nemcev. Nek tak vodja komisije je naznanjal uspeh rekvizicije, namreč koliko se mora oddati sledeče: »200 kilogram turšič, 120 kilogram hajdn, 10 kilogram pros, 250 kilogram šit.« Dopisi. Maribor. Krušne in vse 'diruge karte za življenjske potrebščine se dobijo jutri v petek, dne 1. lebruarja, v pisarni za izdajanje kart, Elizabetna •šesta. 1 • i M Hoče. Člani Mlekarne se še enkrat uljudno opozarjajo, naj takoj vplačajo dolžne zapadle deleže, da se poravna ves dolg. Deleži niso izgubljeni, ampak dobi vsak o vplačanem znesku hranilno knjižico. Načelstvo ponovno poziva člane, naj v bližnjem času zadostijo svoji dolžnosti. Dogoše. »Marburgerca« je nesramno napadla spoštovsnega moža Antona Maher, gostilničarja in posestnika pri brodu. Imenuje ga najdenčka. To je grda laž. G. Maher je edini sin in dedič veleposestnice Marije Maher in pastork g. Mihaela Maher v Pobrežju. G. Maher, ki je osivel kot mož poštenjak, je ostal vedno zvest Avstrijec in zaveden Slovenec, kar mu daje vso čast. To pa gotovim ljudem mrzi in zalo je izšel oni nesramni napad v protestantovski »Marburgerci«. St. Ilj v Slov. gor. *Slov. Gospodar" in ^Straža" se sedaj dobivata tudi pri trgovcu g. Plevniku. Št. Ilj t SI. gor. Se enkrat opozarjamo na zborovanje obmejnih slovenskih deklet na Sveč-nico ob 3. uri popoldne. Govori dr. Hohnjec. Vspored: občni zbor Bralnega društva, obnovitev dekliške zveze, petje, in igra »Najdena hči!« Slivnica pri Mariboru. Bralno društvo priredi na Svečnico, to je dne 2. svečana, gledališko igro s deklamacijo in petjem. Sv. Križ pri Ljutomeru. Dekliška Zveza vabi na proslavo svoje petletnice in dr. Krekovega spomina, ki jo priredi v Slomšekovi dvorani dne 2. in 3. febr. 1918 z izbranim sporedom. Čisti dobiček je namenjen za Krekov spomenik v Ljubljani in Tiskovni dom v Mariboru. • Sv. Križ na Murskem polju. So enkrat vabi-ffl« vs« zavedne Slovenke in Slovence, ljutomerskega In gornjeradgonskega okraja, da se udeležijo shoda, ki se vrši v nedeljo, dne 3. lebruarja, točno ob pol trek p»polclB9 v gostilni g. Jnreš« v Boreoih. Veržej. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos okrog praznika sv. Frančiška Šaleškega shod salezijanskih sotrudnikov in sotrudnic. To pot bo na Svečnico, dne 2. februarja ob 2. uri po poludne, v marijaniški kapeli. K obilni udeležbi uljudno vabi: Vodstvo. Središče. Dekliška zveza ima v nedeljo, dne 3. t. m. v društvenih prostorih svoj mesečni shod. Pridite v obilnem številu. Sv. Marjeta. Političnega shoda posl. Brenčiča pri Sv Marjeti niže Ptuja, po večernicah dne 27. t. m., se je udeležilo čez 800 zborovalcev. Shod se je prav lepo vršil in so zborovalci z velikim zanimanjem poslušali svojega poslanca, ki je obširno poročal o delovanju v državnem zboru in o političnem razvoju v zadnjem času. Tukaj vlada veliko zanimanje za jugoslovansko deklaracijo. Ptuj. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico vabi na svoj redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 10. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v gostilni g. Zupančičeve v Ptuju. Razun običajnih točk je na vsporedu psročilo načelnika podružnice g. poslanca Brenčič a o gospodarskih zadevah. Pobirala se bo tudi udnina in sprejemali novi člani. Hajdin. Poslanec Brenčič je imel v nedeljo 27. t. m. po rani sv. maši političen shod na Haj dini pri Ptuju. Poročal je o delovanju v državnem zboru, ožigoval postopanje ptujskega okr. zastopa nasproti našim županom, kateri so na tem shodu na Hajdinu tudi bili navzoči ter se bodo sedaj takoj izrekli za našo deklaracijo. Izreklo se je popolno in neomajno zaupanje posl. Brenčiču, kakor tudi celemu Jugoslovanskemu klubu, osobito g. načeloiku dr. Korošcu i Konjice. Dekliška zveza v Konjicah ima svoj redni letni občni zbor na Svečnico, 2. t. m. po poldne po večernicah. Pridite v obilnem številu! Sv. Peter na Medv. seln. Predstava velezani-mive igre »Egiptovski Jožef« se ponovi na Sveč nico ob 3. popoldne. Prva predstava v nedeljo, dne 20. januarja se je našim mladeničem izvrstno posrečila. Šoštanj. Tukajšnja dekl. zveza priredi v nedeljo, dne 3. februarja 1918 ob 3. uri popoldne gledališko predstavo »Najdena hči« s srečolovom in pevskimi točkami. Čisti dobiček je namenjen domoljubnim in kulturnim namenom. Bližnji in daljni sosedi pridite! ■--vr^VŠGji - Rajhenburg. Izobraževalno društvo ima svoj občni zbor na Svečnico popoldne po večernicah; obenem predavanje o dr. Jan. E. Kreku. Pridite! Žalec. Prireditev izobraževalnih društev Pe-trovče in Vrbje v Žalcu, dne 27. januarja je bila obiskana od ogromne množice ljudstva. Velika Hodnikova dvorana je bila veliko premajhna. Prof. dr. Hohnjec je govoril o perečih vprašanjih sedanjosti in o nalogah bodočnosti. Mladenke iz Petrovč in Vrbja so prav dobro uprizorile dve igri. Sloveča šentpeterska godba je med splošnim odobravanjem proizvajala celo vrsto komadov. Gledališki igri se bota na splošno željo ponovili v nedeljo, dne 10. februarja. m Ustnica uredniitva* O t i S n i Vrh: Letnik 1867 Še na bo odpuščan. — O b r e ž pri A r t i č a h: Ali je dokazano? Gornja Radlgona: Preobširno. Odstopili „Straži." Pozdrave! - K. J., Pula: Odstopili dr. Verstovšeku. — J. S., Središče: Pišite g. ravnatelju Ivanu Belle v St. Juriju ob južni žel. — S op o t a: Pišite okrajnemu glavarstvu- — Videm: Ženitnih ponudb ne sprejemamo. — Buče in V i r š t a j n: S takimi dopisi se polni uredniški koš. — Mnogim dopisnikom: Ker imamo o-mejeni prostor na razpolago, nam je tokrat bilo nemogoče, spraviti vse dopise in poročila v list. Popolnoma smo morali tokrat izpustiti „Žrtve za domovino." Onetovano prosimo dopisnike, naj opustijo obširne in dolge dopise in naj pišejo kratko in jedrnato Ce priobčimo dolge dopise, pa jih mora izostati vsled pomanjkanja prostora na desetine dlrugih. A prosimo tudi, naj piše vsakdo dopise in poročila !* Črnilom, ker stavec pri nočnem delu s svinčnikom pisanih rokopisov ne moro čitati ter se za točno obe-lodanjenje s svinčnikom pisanih rokopisov nikakor n» jamči. TIskarna sv. Cirila v Mariboru naznanja c. odjemalcem, da bo njena trgovina celi mesec januar vsak dan od 3. ure popoldne naprej zaprta radi ogromnega dela, ki so kopiči dan za dnaTOm znotraj in radi pomanjkanja ,0- sobja» . .. ...jt „ 1 »Vi. t- Najnovejša poročila. IftjnoTajia avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 30, januarja^ Italijansko bojišče. Hudi boji na gorski planoti Asiaga sa nadaljujejo. Južnozapadno od Asiaga in na ozemlju Monte Sisemola so se izjalovili vsi italijanski napadi, pri čemur je imel sovražnik velike in krvave izgube. Monte di Val delo in Col del Rosso smo morali po junaški brambi in žilavi borbi prepustiti sovražnim silam, ki so prihajale v vedno močnejšem številu. Velik štrajk v Nemčiji. V Nemčiji je dne 28. januarja izbruhnil velik štraik, katerega se je udeleževalo dne 29. januarja opoldne že nad 300.000 delavcev. Štrajkajo predvsem delavci tovarn za orožje, municijo in druge vojne potrebščine. Delo so ustavili tudi delavci v velikih nemških ladjedelnicah v Hamburgu. Zahteve štrajkujočih so: Takojšni sklep miru brez pridobitev in odškodnin na podlagi pravice samoodiočevanja narodov, k mirovnim pogajanjem se naj pritegnejo zastopniki delavstva vseh dežel, državne naprave se naj prikrojijo za ljudstvo, v Nemčiji se naj upelje splošna in enaka volilna pravica za moške in ženske nad 20 let. Delavsko gibanje vodi odbor v Berolinu, v katerem je 10 moških in 1 ženska. Število štrajkujočih je vedno večje. Tudi železničarji se pridružujejo štrajku. Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali p.t<:i Neimenovana, Maribor, 1 K; Kunot Matija, Salovci, 20 K; Neimenovani, Gornji Duplek, 10; Peršuh F., Pleterje, 20; Dolenc Anton, Župečja ves. 20; Kaucl Gera, Pleterje, 5; Kukovič Treza, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, 5; Klajnšek Marija, Župečja ves, 3; Predikaka Liza 3 in Bele Marija, Župečja ves 1; Pišek Marija 1; Mohorjani Sv. Lovrenc na Dravskem polju 73; Stumberger Marija,, Sv. Marko, 2; Majninger Anton, Sv. Martin, 4; Sekolec Ant., Maribor, 50; dr. Jančifc Janez, župnik, Sv. Peter v Savinjski dolini,, 110; Kolar Frančiška, Sv. Peter v Savinjski dolini, 6; duhovščina dekanije Slov. Bistrica 1450; Bratušek Frano, župnik, Svetinje, 50; Flis Janez, topničar, Jožefštadt, 6; Neimenovan, Sla-tinek, 5; Neimenovana Maribor 3; Ronjak J'anez v Rušah 10; Lešnik Blaž, župan, Brezule, 10; Poharo Anton Rače 10; Drozg Marija Spielfeld 2; Obitelj Senčarjeva Mala Nedelja 10; P. Potrč Rafael, kaplan, Sv. Trojica v Halozah, 20; Vračun Frane, župnik, SmiklavŽ, 100; Neimenovan Maribor 20; Gru-šovnik Adam, dekan, Hoče, 100; Polak Frane, kaplan, Hoče, 100; Leben Peter, mlinar, Ješenca, 10; Leben Rozina, učiteljica, Laporje, 5; Podgoršek M., Ponikva 10; Dekliška Marijina družba Sv. Peter p. Mariboru 40.52; Protßer Jožef, Vodole 6.50; Kunst Janez, Gornja Sušica, 3; ZoaljaBi Sv. Benedikta v Slov. gor. so darovali: Zimič Marija 10, Erdela Jožef 2, Divjak Katarina 4, Jaušovec Neža 1, dekliška Marijina družba 20, Fekonja Antonija 10, Ploj Ant. 2. Kavčič Frane 10, Weis Liza 2, Rajšp Antonija 2, Neimenovana 2, Zupe Alojz 12, SenekoviČ Liza 5, Krmek Janez 10, Erhatič Martin 20; Lah Jožeia v Mariboru 20; jLukman Franc, e. kr. poročnik v Smiklavžu pri Ormožu 10; Kališnik Marica Maribon 10; Maher Franc Dogoše 5; Povh Anton, Vešenik, Konjice, 8; Trošt Viktorija, učiteljica,, Sv. Anton v Slov. gor., 10; Vogrinec Anton, nadučitelj, Sv. Anton v Slov. gor., 20; Dolinšek Marija, Sv. Lovrenci nad Mariborom 2; Družba Šmartno na Pohorju 28; Eohak Marija., Studenice, 20; Fuhs Franc, Studeni-ce 20; Jurančič Janez, Studenice, 2; Kalič Andrej, Studenice, 2; Hojnik Ivana, PetrovČe, 20; Mohorjani v Lučah v Savinjski dolini 46; Braslovški Mohorjani 117.22 in sicer: Hribernik Marija 10, Marot Avg. 10, Cizej Ivan 5, Družina Kok 5, Mogel Ivan 5, Puncer Neža 5, BraČko Cecilija 5, Rojnik Treza 4, Brinovec Franc 4, Kronovšek Miha 3, Prislan Zdravko 3, CremoČnik Matevž 3, Plaskan Miha 3, Smajs Katarina 3, Riznal Ropali j a 3, Novak Anica 2.50; Neimenovana Hoče 2, Pri zabavi v gostilni g. Kovačeč v Volovleku pri Ptuju 65; Rodbina Rak v Prihovi 20; Rodbina Dobršek v Prihovi 20; Rodbina Vrbiševa v Prihovi 10; Marijina dlružba Prihova 163; Žene in dekleta starotrške župnije so pristopile kot dobrotnice in sicer so plačale: Virtič Marija 1, Poplas Frančiška 5, KoneČnik Antonija 10, Uov-L'ik Marija 2, Tomšič Frančiška 1, Krajn« Frančiška 1, Konečnik Antonija 2, Zabil Marija 2, Krevtt Marija 10, Kravi» Urška 5, Rečnita Marija 1, Roži« SLOVgK » • ac&POßAE 31. januarja IÖ18. Marija 1, Rožič Boza 1, Uakornik Marija 1, Zabel Marija I; Mladenke iz Trobelj $8, Srebot Franca ž, Breznik Marija 2, Raktelj Liza S, UrSiČ Mima 5, fiarmuš Genovela 2, Krajnc Marija, 2,'Perovič Helena 2, Uršič Marija 5, Pečoler 'Antonija Pečoler Marija 2, Kališnik Marija 3, Lampreht Martina 30, Lampreht Jos. 10, PeColar Marija 1, Sedovnik Mar. I, Repas Jožefa 1, Jesavnik Jera 1, Grilc Antonija I, Apačnik Antonija 2., Zaberl Frančiška 1, Ajtnik Nežka 1, Urano Marija 1, Ljudmila Urano 1, Potočnik Frančiška 1, Lamut Anica 2, Rudi Liza 5, Se-kančnik Ivanka 1, Grobelnik Marija 3, Zabel Helena 1, Vodovnik Marica 5, Vodounik Pavlina 5, Za-ponšek Terezija 1, Hudolist Ana 2, Kristina Sedovnik 1, Sedovnik Marija 1, Ribič Marija 2, Božič 1, Blodnik Marija 10, Spegelj Frančiška 1, Konečnik Valentina 1, Rogina Helena 1, Vaupotova dekleta 20, LUoel Antonija 2, Steharnik Antonija 3, Gams Antonija 4, Smrečnik Apolonija 1; Vidovič Martin, Ka roñica, 10; Kušar Martin, častniški sluga, 10; Hor-> vat Franc. Orešje, Ptuj, 10; Jančič Treza, Sladka gora, 5; Novak Jakob, organist, Sv. Lenart n. La-Ikim, 2; V Cadramu se je nabralo 130.20 K in sicer: Skarlovnik 20, Gričnik Marija 1, Perbil Helena 1, Potočnik Jožefa 1, Kolšek Anton 6, Zajo Martin 10, Leskovar Anton 2, Najpot Anton 1, Potočnik Henrik 0.30, Slanjšek M. 0.20, Lešnik Franc 0.20, Kumer Frančiška 0.30, Potočnik Antonija 1, Habit Bogomir 1, GolenaČ Jožefa, Brezje, 50 K; Oblonšek Anton 10, Oblonšek Jurij 6, Trdin Jožef 10; Jane-ftič Fortunat S, Kolar Uršula 5, Metul Matija 4, Ja-vernik Marija 4, Leskovar Katarina 8, Kangler M. 1, Tošt Marija 1, Gärtner Franc, župnik, Planina, 25; Romih Hedvika, posestnica, Selo, 10; Koželj J., zidar, Planina, 2; Rauter Franc, posestnik, Planina 5: Kolman Adolf, posestnik, Planina, 1; Tiselj 'Janez, posestnik, Manga, 1; Jagodič Rudolf, kovač, Planina 10; Žveglič Jožef, posestnik, 2; Robjč Jernej, kmet, Dvor, 10; Ignacij Seško, oskrbnik, Visoče 3; Pajk Ignacij, kmet, Visoče, 5; Žibret Jurij, kmet, Pristova, 3; Žibret Eva, kmetica, 1; Žibret Franc, kmet, Pristova, 20; Cesar Marija, kmetica, Selo, 5; Žibret Marko, kmet, Selo, 20; Romih Alb., posestnik, Visoče, 2; Pušnik Florijan, župan, Pristova, 5; Guček Ivanka, dekle, Praprotno, 3; Grač-ner Mimika, dekle, Dob, 2; Bauman Franc, kmet na Prihovi, 5; Neža Tomšič, zasebnica, Prihova, 4; Tomšič Franc, zasebnik, Prihova, 11; Centrih Fr., mlinar, Vejce, 2; Žibret Marija, kmetica, Prislova*, 10; Vrečko Marija, Mrzlo polje, 1; Koprive Jernej, posestnik, Brdo, 1; Gračner Micka, dekle, Brdo, 2; Gračner Jožef, kmet, Brdo, 10; Gračner Alojz, mladenič, Brdo, 5; Lončarič, najem'nica, Brdo, 3; Tovornik Matija, mizar, Brdo, 3; Julika Gračner, posestnica, Brdo, 2; Matija Belec, Biš, 20; Leskošek Lizika, šivilja, Tajhte, 2; Leskošek Ana, dekle, Tajhte, 2; Bobek Jožef, posestnik, Rožni dob, 1K; PavČnik Jožef, posestnik, Rožni, dob, 1; Pavčnik F., posestnik, Rožni dol, 2; Škof Antonija, Planina, 10; Karolina Boharč, posestnica, Planina, 4; Seguía F., kaplan, Sv. Magdalena, 50; Holcman Pavel, kaplan, Sv. Mngdalena, 20; Debelak Amalija, posestlnica, Prelasko, Podčetrtek, 100; Tomšič Krištof, vojni ku-rat, 50; Zakšek Jože, Stolovnik, Rajlienburg, 2; Vi' drajs Anton, Vrbovec, Mozirje, 4; Dekliška Mariji-n družba Sv. Martin na Pohorju 160; Pišek Fran, državni poslanec, Orehova vas, 200; Musi Alojzij, kaplan, Bizeljsko, 110; Deklijška Marijina družba v Galiciji 50; Jager Avguštin, župnik, Galicija, 50; Mohorjani v Ribnici na Pohorju 100; Strnad Miroslav, kaplan, Skale, 100; Dekliška zveza v Skalah 70; Jerič Ana, Skale, 12; Dekorti Josip, župnik v Ljubnem, 50; Kaspret Martin, tovarna za zrakoplove, Dunajsko Novomesto, 20; Brenčič Marija, Ptuj, 10; Erjavec Jera, Podlešje, Kalobje, 2; Medved F,. Zg. Pleterje, 20; Golob Jožef, Stojnci, 4; Plajnšek Jožef, Gornje Pleterje, 2; Kos Maks, dijnk, Maribor, 1; Baš Franc, Gotovlje, 5; Vreže Marija, Sv. Rok, 30; Pečnak Josip, kaplan, Brežice, 20; Matek Jož., organist, Prevalje, 4; Pevec Jurij, Zibika, 6; Horvat Katarina, Maribor, 10; Ratej Vinko, Sv. Jakob v Slov. gor., 10; g. Franc Miklavc, vojak r Trstu, Prelog Franc 10, Geč Jožef 1, Pavlič Stefan 10, Iv. je nabral med tovariši-vojaki 61; darovali so vojaki GoriČan 2, Kampuš Ivan 2, Frim Matija. 2, Furman Ivan 2, Skale Josip, Crešnar Ivan, Trdin Martin, Iršič Jožef, Neimenovani, v.sak po 1 K, Miklavc F. 10, Pečoler Franc 5, Bari Anton 2, Zagrajšek Miha 6, Cenin Franc 1, Stritih Anton 1, Vučina Martin 1, Podplatan Franc 1; Slava zavednim vojakom! Iz župnije Dobrna so darovali: Kukovič Fric, žnpnik, 100, Mohorjani 22, Rihtar Jožefa 6, Rihtar Marija 4, Rihtar Marija 4, Rošer Marija 2, Javornik Mar. 2, Ivane M. 2, Podvršan Ana 2, Jevnišek Fran 10, Rožni kova rodbina 17, Nanks Franca 3, Gradišnik Marjeta 2, skupaj 176 K; Gomzi Ana, Sv. Jurij ob Sčavnioi, 5; Sanperl Jos., Spuhlja pri Ptuiu, 10; Brenčič Mihael, državni poslanec, 200; Crček Micka, Obrež pri Središču, nabrala na gostiji Rnjh-Mo drinjak 22; Neimenovan, Lehen, 50; Pivec Jos., Zr-kovci, 10: Rebernik Alojz, Zrkovci, 10; Dekliška Marijina družba v Solčavi 70; Neimenovan, Solčava, 20; Krelj Micka, Rpmšnik, 10; Horvat Ann, Erjavci, Sv. Ardraž v Slov. gor., 5; Vrnčko Evald, župnik, Sv. Ilj v Slov. gor.. 200; Pavlič Vid, kaplan, Sv. Tli v Slov. por., 100. Hvala prisrčna vsem darovnlcom! — Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilov« tiskarne. ijotafijsk« številk* Trst, dno 23. jamura 1918 18 BI 90 39 84 Dni aj, dne 26 janoírja 1918. 64 fc'4 H 87 88 . re..-■».•m«--*—"»r.....—H". ALA Nß ZNA HILA. t, st s l-taed» slan« & vitarje», ifttimitt vin. Mrtvaäka os&aiuja .« ;*kv*Je viške petimsts 24 v, (rjavi: in Pesiar-o S(J vinarjev. Za v«<5-objavo tu»ten poiicst luierat' (f ipicjersskjc le pioti predplačil». Zadnji č»e s» «p*«.j»n>*nj* inaerato* 'mini, opoldee. HiJs s prodajalno v Mariboru se proda ia 45.000 K. Vpraša se pri Ani Golncr v Mariboru, Mozart-strasse 48. I. nadstr. 131 Išče se malo posostve z 1—3 oral zemlje v najem ali za kupiti, kjer bi bila lahko trgovina ali gostilna. Iran Lukman, Pobrežje pri Mariboru, Zwetendorferstr. 32. 118 Denar se je našel pri brodu. Iz-gubitelj se naj oglasi pismeno ali oseboo pri Franc Trojner, Ci-glence 49, p. Vurberk pri Ptuju. Jurij Pevec posestnik t Zibiki, p. Pristova sprejme takoj d-k co. zapuščeno, ki nima staršev, od 8 let naprej staro za svojo. Prednost imajo le take slovenske narodnosti in katere so na deželi rojene če mogoče od zakonskih staršev. 121 Alojz Sotošek Videm se želi izučiti ki uCarst a. 122 2 moderno zgrajeni najemninski hiši. s še 3 stavbenimi prostori in postranskim poslopjem ter šupo, ležeči 2 minuti od kolodvora, primerne tudi v špedicijske nam' ne, ležeči v nekem spodnje-štajerskem mestu. Hiši ste še 5 let davka prosti. Lastni vodovod in plinska razsvetljava v vsakem stanovanju. Hiši in stavbeni prostori se posamezno ali skupno prodajo. Resne ponudbe na lastnika pod „Najemninski hiši št. 13l" na upravo tega lista. S uu^na naložba ka.-itala 2 '/a nadstropna moderna zidana najemninska hiša, še pet let davka prosta, v nekem spodnje-štajerskem mestu, parketna tla, lastni vodovod, ki je vpeljan v vsako stanovanje, se dobro obrestuje. Mitnina so zamore še povišati. Ponudbe resnih kupcev pod „Naložba kapitala št. 135" na upravo Slov. Gospodarja. Išče se kuluria, zanesljiva in poštena, (samo z dolgoletnimi spričevali) k dvema osebama. Papirna trgovina Novak, Glavni trg, Maribor. 126 Iščemo Itišo z (j vo in vrtom v ptujski okolici. Cena 4—700;t K. Florjam ič Ivan, Maribor, Meljska cesta 43. Priden vini a' s 3—4 delavskimi močmi se sprejme s 5. februarjem. Vpraša se pri Ignacu Tischler, Maribor, Tegethof-ova ul. 19. 123 Podpisana obžalujem razžaljive besede in neresnične trditve proti družini Breucl in č. g. Martinu Bauman ter se zahvalitijem, da so odstopili od soduijskega postopanja. Sv. Lovrenc na Dravskem polju, dne 29. januarja 1918. Marija Drevenšek, starejša 129 v Pleterjah. Tri »ski uren« c ki ima primerno šolsko izobrazbo, vešč slovenskega in uemškjga jezika se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom A. P i n t e r, Slovenska Bistrica, Štaj. 130 Išče se takoj » i n t č a r. Sernec, Kamnica pri Mariboru. 128 Lepe mehke postelj*, mize, stole, omare ima ria prodaj A. Rojko, mizar v Mariboru, Kaserugasse št. 8. 1(19 Sprejme se čevljarski učenec pri Franc Rute i k Tegethof-ova cesta «1, Maribor. 93 Dobro izurjen mlin» r išče mlin v najem v dobrem stanu in tudi ua dobri vodi. Najemnine ua leto 800 lOOO K. Ponmlbe ua L. Novak, mliuar v Ormožu. 95 Vino belo in rdečo kupi vsako množino Ä, OS ET, p. Güstaej, Koroško. 88 R> šeta lastnega izdelka t veliki izberi, vsake vrste. Za poprodajalce dopust. Popravil» dobro in po ceni. Samo pri Jos. An ti o ga, trgovina z jerbasi, Maribor, Sofijin trg, Zraven mestne mostne tehtnice. 76 Vozavi na pr-daj Kočija lahka za dva, ena mala za enega konja. Prav dober močni in že bolj nov voz za vole ali konje in še različni drugi vozovi. Kakor tudi več sani. Vpraša se pri g. Šrilmpf, Burggasse 20, Maribor. ^ Vino In sad'I mošt, motno, po-i kvarjeno, zair«to kakor tudi duh ; j o gle*B b ee popravi. Prosi se ■ vtorec poslati na na»lov: Peter < Skeibec pri de einem odbora, l Gorica, Primorsko. 58 6o»tiloa se proda, dobro idoča, ob okrajni cesti Poljčane — Ma-kole ležeča, krasna lega, na ravnini, z lepo hišo, gosp. poslopjem, pri hiši ležeče okoli 4 rodovitne zemlje, vrta, njiv in travnika. Cena iz inventarjem vred 28.000,— K. Več pove lastnica gospa Woschi-tsehko v Mariboru, Parkstrasse 18. ali pa pekarna Geuer v Poljča-nah. 85 Kumpletae kurj ake v vsaki velikosti, stroje za vnljenje z& male in felike posestnike, mline za drob Ijenje kosti sa pripravo k> sti ia krmo (na ročno aU go~ ilno moS), «e knpi pri tvrdkt Nickerl & Co, dražba z o. z. p cij »I o podjetje za racionalno gojitev perutnine ia 'boge drobne douače živine, I(izersd< rt št 84. pri Dcrajn Zahtevajte velik cenik. Učna knjiga št. 84 za 1.— K v snam&ah. (Mosse 1) Stare, vendar za napolnitev po-pclnoma soosebse SODE iz trdfp* lern, o.jn*te ali firne-ine, knpi va^ko moižn». Ponudb« s n»v»di>o Tiebm*-, Str vil» in feakov sti sodov «e poi je jo ua ns»lov: Ik dot trie-a. Veraandwerk ! :.Urax° Gifdee, gtrsachefgasse št. 16. Ti-lefoa 23 . (Kiew. 6) Gospodje ki »o ¡ ooro upeljasl v induatr! »hiit. krogih, pri i{H:diterjili, is itirDf.riili, drogistik, rodsikik, ?>«I-j jedelakib ¿«drage!» tn n:kih, dobe koristeo in*top«tvi « kfjaii'ni t*a,štajerskeib (nairajše v Sav. dolini in prosim ponudi» > podrobnim opiaom. Naslov pove arravn štvo „Slov. Gospo darj»." »63 „Helios" perilna modra barva 1 zavoj 140 kosov 25 K proti povzetju pošilja Oton Zai-tsehek, Brno, Moravsko, Ja-kobspl. št. 3. Sprejmejo se spretni zastopniki. 64 ?9g8*tv« v uajvežji blitini muia, 7 iti it prostor za stranke (nsjem-u ke), oilekarstv«, tedUnioa če» aiioo, Up »»dni zelenjadsi vrt, ** ta i proda. Maslov pove nprav Bistvo pod „Btadesei pri MMik» ru." (anantka za odgoTor.) 27 Cunje vsek vrst, jata, odpatkt nn »«ga sakua, krojaški o.irsakl, t» trg*ne nogavice, raitrgaae moške in ž a»ke obleke, stara poaSeljns ot«je, koče, kosti, kojske repi, svinjike ščetine, lliii-j • ša tajžje keže, kopaje po uaipijjh censh M Thorinek & Co. Celje. Trjjovci in cakapoTslst od kiše do biiedobiir, boljie 18 KBlitiči K 8'2t 4 K 30 » ' sv' ii Wr * -.5 4® Nobsa« vresa» s» rplirs »e as-eradija. Lovilni?« »s ksh ajsk» i» ieik« .BsplS" pr.k-vi ioieik v eni aeii, K 5'70. UvU« taok .ižovs" K 2"8S kom. Povtf^ csjboliii M«ogp pobvalaii! pisia. iS® polili® vsot! »9«nitk, 80 rla. fisap»t'Ij»!»ie» Ttmt-asr, VI. Ti. NsaUif gnfc.i i». 3S (1 tli-r-ii - ki dobra a^ííjane ? iada«»i-íltsih kiOfik, pil Špediterjih, le-fcar«*ijik, dr-i^atih, radaikik, pol-lelstskih Siidrag.th in vsUposasi-aikik, dobe koristjo sastopstvo t k-s®i3ni tovarui Hugo» Pellék, Kri. Vinogradi, jungnanngv« iiilot it. 33, 746 Po»setve ¿e mogc.fe t lepim gos dom kapi Matija Obrau, Maribor, F 9. 8B8 KOŽE iiaie, tajccv, dihurjev, knnie, ura i. t. d. kupuje po uajboljših ceuab 1', Braun, liMitcr, Koroška al It. 18. 1058 Stare cape In cunje košnje vs?ko maoiiso pc uajvišjih cenah Janko Artmax, St Jatij ob jaini žel 101 i Poior! litobniä lasa! trgev«« i Lašjem tega kupi vsakv mnoela« bnkoiik drogo? (¡Svelarje?) b>t jl&ša ista pc T*60 koiaad. Kepi» j>a tudi sk70g6i bokov les. 79* 3ak* ¡sdilse gebe, kamna, vinski kamen, m^lišan moko; »ploh vb« deželne pridelke kupuj» v vsaki mseiini po naj»i£;ih cenah Jae-ko Artmaa, ät. Jurij ob jaial | žel. 1016 < m s ruda j süvs üäass «cc i» ; dvo nadstropne bišs v rneatn.. ; dafsa tn ^bžbiskih doklad prost« ' velikimi in bajkaLsti atesovaaj! 5 tsot! »olnoa obrojens, »s prodaje pod Lahki«! pe^aji ^prai» se Ji-lnta rJiScij v Basriber?! Msiswt-iKf^at žt. ¡19. 444 Tropinovec, slivovko. vinsko žganje, vinsfei kamen, čebelni vosek, strd, jakolka plača najbolje J o s. Šeree, bgcvec, M»ribor Tegethoff-or» ulic» 67, 1038 Želii» in prosim gospode in dame, da mi naar-enl-i;ijo imena gespodov trgo»sev, ki bi prodajali konsnmiii blago. De pis i ia tovarno Bog" Po Hit, V j&]j V-cchitsdy Jorigmanoi?. aL št. S3. Prsga, Nove drnhy a bo«. 1087 Lepa nadstropna Hiša na voglu z dobroidočo trgovino mešanega blaga z velikim zelenjadnim vrtom in stavbiščem v Mariboru, v Mag-dalenskem predmestju sft takoj proda. Vpraša se pod „Postojauke bodočnosti štev. 132, na upravo tega lista. 132 žssfeiji asa če«i|eM Patent gl&viee „Maas" s trikotno ostrino. Pošilja se vsako množim» p« pošti proti poftetja Velikost Si 2, 1 zavoj po 1000 kosaadov K 5 85 Velikost št. 3, 1 zavoj po 1000 komadov K 7 85. Od 16 novembra naprej se gornj» cene radi povišasja cea blago ciiajo z» 10% iTiastrie i Vemciverle „ORAI" Bralec, Straacnergasse II 15. (KUn*. 47.) il nisatlilraa Iz vina lastnega fHSej-ka. Pri oslabelosti od starosti is želodčnih težkočah ie i» í-í,í fV etilirs.n staj k injak že itolotj» ¡ snauo preistküSsnc okrepčilc, iS j let starega v i poliiuskih sti ki«-s nicah pošljem franko za 60 K, i mlajie/a I ietaega, Jndoritci boU-; éine tolaieSa vdrjavalao «reá-tvo s oper trganje v udih, 4 pcllitrske st%kieaic» 48 K. Vino od 56 h tro* uaprwj. Beli riaüug ic rdeči bar-gan^e« par liter R 4'60, Benedikt M« .-t'-* ?.tl?pcaestaik. grad ítJoiií pri S» ejioak, Dtajerak«. Raztrgane nogavice se z novim pletenjem (tudi za polčevlje) popolnoma dobro popravijo. Od para se plača samo 1 K 20 do 1 K 40 v S moške in 4 ženske nogavice dajo 1 par lepih novih nogavic. Poštne pošiljat e po povzetju. Svari se pred slabovrednim ponarejanjem. Obhstveno zavarovano. I. Mariborska mehanična delavnica za nogavice: V a 1 b u r g a Oman, Grajska ulica št. 15. Sprejemajo se mesta za prevzemanje takega blaga. 70 £i SSM • ■mmmmmtm ^wmmmmw- mm Va m sorodnikom, prijatelje;« ia znan cem, ki so !r<-mili k zodo ía,.u ka in dnh. svet >r*lcn, ki s > s« potro d li s Trutiti blapegfc pokoicika od hiíe í»-I sti na pi»k ipaliáíe, ter cerkvtnni pevkam ta g nljivo tal stinke doma in pri odpr mu gruba Bodi jim tem p torn iir čena še en krat pr¡8rén» h- al». Sv. Marjeta ob Pesnici, dne 25. jan. 1918. • Ma'lja Lah žena. L'idovlk, Roí l'ja ■ 0 N Marija, lulja"a 127 Marjeta, otroci. . iT iffr AT iTk na več želim vzeti POSCSIVO let, kjer se more rediti 5 — 6 glav goveje živine. Stelja in drva v domačem. Naslov: F. D. Fosterestante, Ruse. nakupujejo v vsaki množini A. ZANK L sinovi, Ljubljana Resi jeva cesta* št L 118 Prodam večje število krav in telie za pleme. J | i m Peter Maidlč, Celje. A IV 577/17 i7 Prost i iGljna soflna flražlia nepremičflin. Pri e. kr. okrajnem sodišču v Celju odd IV. je po pro«nji kuratorja zapuščine po dne 6. septembra 1917 umrlem Jožefu Korošec na prodaj po javni dražbi zemljišče vi. št 169 k. o. Škofja vas, obstoječe iz en« hiše št. 34 v Zadobrovi, in ene njive v imeri 12 a 08 m2 za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 2000 K. Vadij znaša 200 K. Dražba se bo vršila nedeljo dne 24. februarja 1918 popoldne ob 2, uri j | na licu mesta v Zadobrovi št. 34. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti na sodnijo. Po prodaji zemljišča se bodo tam se nahajajoče premičnine tudi prodale dražbenim potom. Družbene pogoje je mogoče vpogledati pri tej sodniji v sobi št. 11. C. kr. okrajno sodišče v Celju odd. IV., dn« 21. januarja 1918. Domače žganie kupuje po najboljših cenah vsako množino gostilna = Harocini Dom = 98 s trgovino, pripravna tudi za gostilno, z majhnim posestvom v lepem kraju, blizu železnice, se zaradi odhoda k vojakom po ugodni ceni proda. Natančnejša pojasnila pri g. Loršeku, restavracija, Slovenska Bistrica. 63 Ročni mlin za zdrob in moko! 7-6 50, 660. Cena 155.— kron. Poljedeljski stroji in orodie 1 Teža približno 15.— kg. " Poljedeljski • stroji in orodje! Mlin se razpošilja opremljen z zamahnim kolesom in iakiranim vsipalnikom. Cena mlinn je v tovarn; 155— kron, plačljivo v naprej brez odbitka; zavi janje in poštnina se računi za lastno ceno - sena ratno. Mlin melje troje vrst izdelka in sicer: debeli zdrob, fini zdrob in fino moko. Za kvaliteto, da na roč&ik prejme dober in nepokvarjen mlin se jamči! Mlin se naroča pri ivrdki: „». SfTMTCMXt nuna j XVIII. okraj, H6fmegas.se št. 4." ( D'j is je ee slovensko), P.R Prava dobrota za človeštvo je ffetaje? patent-poflplat,Ideal'. Se vpogne kót usnje,2 Brei šomft kot nsnje, Nepremoéljiv kot usnje, Trpežen kot usnje. Pri številnih vojaških poveljstvih, obrtih, konzum-nih, društvih i. t. d. v Avstro-Ogrski v rabi. Cena 2R imbijaisje pbdpl&toy: Moški in ženski čevlji 1 par K čevlji za dekleta in fante „ „ „ otročji čevlji „ „ „ Obnovljenje peté: iz trdega usnja za ženske in moške čevlje „ „ „ „ fante in dekleta ., .,, „ „ otročje čevlje Droga popravila! po kakovosti čevljev 1, 2 in 3 K od para. Edina delavnfca: CR^DEC, Sac^fr. Prevzi-muo mesto v Gradcu, Sscistr PríVEenino inest® na deželi: Ernes; Sark, Ljubljana; E. Hauck, Opatija 166. Ustanovila se še bodo druga prevzemna mesta v Gradcu, k&kor tuoi v provinci ns. Štajerskem, Občinstvo se vabi, da si ogleda našo obrt, Gradec, Sskstr. 3. Tam se dobijo tudi Še dragi pogoji. f*8 Kienr.) „Panorama-Intornational" i$*rlbor, Orajairf trg Itev. S. gostil?.» „k Sraeia« orla" sa priporoča z» obilno obiik Odprto «e) dan. V*t»pnina 80 t., otroci 20 t. ¡'reditatrsji» 25 niisat. Vojoi dogodki le 'n«jk bojlwf, ¡»krajine vseh deiel celega s?et» * nsrapnš TeiiSsosti, plikovitt lu ss-r«iéne. Z» malo deaarja i» malo isgabo ¿ana se ridl ¡»n«gs «asisei-vos'.í eelega «vete. Kdor ni «ahrat ogled* „Paa.nfaiae", pri-ie u>¡,ñi, Ve. »i» o o v? pred»*»»« K 4-K 5-K 2 3, 3. SS KG! k» i, t.-.i. Vaem sorod",ikom, prijntbljem i a znance«, ki so sa udeležili pogreba naše blage, predobri mamias marije rampre, pG®ebej še preč. g ža: nika I Šireen za ve^i <»ud, ?,a krsece in ganlj ve best da ki se jih govorili cb odprt* m grobn, sosedom sa ve* r»d, tolažbo in pomoč v bolezni in cerkve n m pevksm, v^em tem izrekam« še pcstbej i-kreoo z%h?alo. Naša ljnbo msmico priporočamo v mo ltev it blag sptmin! Stoprc», dne 20 jantarja 1918. 110 Žalnjoči ofr»«i Vsam sorodnikom, prijateljem in zn?n cdm, ki o se nielevli pjgreb» mlade vdove, aa italijanskem bojii(5a pfdtags, p š ia 47 p p. Karla HaupimaDn, poprej c. kr fiaančne ga nadpain ka, Al lEjilii, roj. Bezat, posebej še prt č. dnhom koms od Vel. Nedelje gcspem in gospodičnam iz Vel. Naiielj', Or mož* iu Maribora izrekamo tem potom še po«i;hej ijfcreno zahvalo. Trgoviičf, dne 16 januarja 1918. Terezija Bezjak, Matilda, Andrej Korpar, insti. hžm»a. srsk Marija, ¿cralija Bezjak, Rozalija Korpar, «e.itre. 117 1 'i | rnrnmm i-mrnm lahv i® Rrdbitli Rapoc-8trelec izrekava iskreno zahvalo vsem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba našega iskreno ljubljenega soproga, očeta in tasta gospoda ARO velepraestnika v Mariboru« Posebej se zahvaljujemo vsem sorodn;kcm, zastopnikom Posojilnic», čitalnice in vseh drugih narodnih društev ter pevcem. Maribor, dne 22. prosinca 1918. J IV v m N CatoltK^s timtidom Odgovorni ureduik: Franlo Zebot. TlsJf tífifcatnB m* Gjfrila v Majihorn.