Poročilo z včerajšnje seje občinskega sveta občine Kamnik
Prašnikarija ni dobila statusa kulturnega spomenika lokalnega pomena
Kot smo napovedali že v prejšnji številki Kamniškega občana, so naši občinski svetniki maja opravili kar dve redni seji. Na tokratni 33. niso imeli pretirano težkega dnevnega reda, zato so sejo opravili v dobrih treh urah. Največ pozornosti so namenili prvi obravnavi predloga programa razvoja športa v naši občini do leta 2015 ter drugi obravnavi predloga odloka, s katerim bi Praš-nikarijo razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Tega odloka svetniki na glasovanju niso podprli, saj so menili, da bi omejitve, ki bi jih s tem odlokom uvedli, negativno vplivale na nadaljnji razvoj velikega dela Mekinj. Svetniki LDS so želeli na tokratno sejo uvrstiti tudi obravnavo težav, ki jih je povzročila okvara gondolskega sistema na Veliki planini, vendar so se v nadaljevanju dogovorili, da bodo o tem razpravljali na izredni seji, ki jo mora občinska uprava sklicati v dveh tednih.
Več na 3. strani.
Maj - mesec ljubezni in porok
Mesec maj je že dolgo opevan kot mesec ljubezni in zato tudi najbolj priljubljen mesec za poroke. Da je lahko poročni dan nepozaben in lep tudi brez pretiranega razkošja, množice svatov in rompompoma sta minuli petek potrdila mladoporočenca Brigita Urankar, poročena Mikeli, in Emil Mikeli iz Kamnika. Po šestnajstih letih skupnega življenja sta se odločila, da na povsem običajen dan - v petek, 19. maja, še uradno potrdita dolgoletno zvezo in to v veliko veselje njunih otrok 13-ietne hčerke Urše in 6-let-nega sina Žiga, prijateljev ter poročnih prič Mojce Obolnar in Simona Vesa.
V prostorih kamniške občinske hiše, kjer sta uradno sklenila zakonsko zvezo, se lahko pari poročijo ob sobotah dopoldan, med tednom pa ob sredah in petkih v času uradnih ur. Vsi, ki se želijo poročiti v romantičnem okolju izven uradnih prostorov, pa to lahko storijo na sobotno popoldne na primer v Arboretumu in na Golfu v Volčjem Potoku, Galeriji Repanšek v Rudniku, na gradu Zaprice, Starem gradu in še kje.	VERA MEJAČ
v Kamniku, na Duplici, neposredno ob Ljubljanski cesti, sta zgrajena dva poslovno-sta-Hovanjska objekta. Povezuje ju skupna klet, v kateri so parkirna mesta in shrambe. V obeh objektih je skupaj 32 stanovanj, ki so zgrajena kvalitetno, okolje je urejeno, prvi kupci že ?vijo v stanovanjih. Naprodaj sta še dve stanovanji velikosti 82 m2 zgrajeni »na ključ« jjjnekaj lokalov velikosti 45 in 59 m2, ki so zgrajeni do 3 gradbene faze.
POSLOVNO STANOVANJSKA OBJEKTA V DUPLICI FBI KAMNIKU
II1ZI
XSJr
Informacije In prodaja:
LIZ INŽENIRING d.d„ Vurnikova 2, Ljubljana, tel.: 01 23440 62, www.llz-lnzenlrlng.si
Investitor UZ INŽENIRING d.d., Vurnikova 2, Ljubljana
mintrlng
/ ELECTA Inženiring d.o.o„ Mestni trg 8, Ljubljana
V knjigah je znanje, v naravi je moč
Ni okolje tisto, ki naredi človeka lepega, ampak je človek tisti, ki naredi okolje lepo, je bil slogan nedavne zanimive razstave oziroma ekološkega sejma v vrtcu Cepetavček v Nevljah, ki so ga prizadevne vzgojiteljice, otroci in njihovi starši uresničili v vsakdanjem življenju. Z ekološkim sejmom so 9. maja zaokrožili celoletni projekt varovanja narave in okolja in obeležili Dan Evrope. Malčki so si na glave nadeli klobučke, izdelane iz časopisa in zelenja, stojnice pa obložili s sadikami, ki so jih pomagali vzgojiti, in izdelki, ki so jih naredili iz odpadnih materialov, ter jih ponudili v prodajo. Več na 12 strani.
Na fotografiji mladi ekologi in prizadevne vzgojiteljice (z leve) Irena Goro-pečnik, Olga Prešeren, Majda Šorn, Zalka Volovšek in vodja neveljskega vrtca Cepetavček Joži Mihelič.
VERA MEJAČ
V
y
Zamik najhitreje na Osolnik
Tek na Osolnik kot uvodna tek- medsebojni razdalji, ga je utrudi-ma slovenskega pokala v gorskih la, a je v zadnjih metrih še zbral tekih je prinesel zmago Kamniča- dovolj moči za zmago s časom nu Sebastjanu Zarniku iz Kluba 24:26. Rekorda proge Igorja Šala-gorskih tekačev Papež, ki je tako muna izpred šestih let (24:11) pa znova postal številka 1 v gorskih ni uspel izboljšati, tekih v Sloveniji. Proga, ki sta jo z	Zarnik bo nastopil še na med-
Mitjem Kosoveljem tekla v me- narodnih tekmovanjih in v teku njajočem se vodstvu in kratki na Grintovec konec julija.
ODBOJKARICE BROLINE KAMNIK V PRVI LIGI!
Kamniške odbojkarice so po skoraj dveh mesecih dočakale tisto, kar se je napovedovalo že od zaključka lige. Po odlični sezoni in osvojitvi tretjega mesta v drugi ligi so bile Kamničanke prva ekipa v »rezervi« za nastop v prvi ligi. Zaradi prenehanja igranja nekaterih igralk se ekipa Ptuja ni odločila za napredovanje in to možnost so ponudili Kam-ničankam. Ponujeno so v OK Kamnik sprejeli z obema rokama in tako bomo lahko tudi v prihodnji sezoni spremljali v Kamniku odbojkarske dvoboje na prvoligaškem nivoju.
Po prvi uvrstitvi zlate generacije leta 2003 v prvo ligo je to že druga uvrstitev Kamničank v prvo ligo. Uspeh je še toliko večji, če vemo, da je to povsem nova generacija deklet, ki je bila še pred letom dni z eno nogo v tretji ligi.	Več na 11. strani.
čimmmGfl m m&mnm.
V mesecu JUNIJU: 25% POPUST NA ČIŠČENJE MEKINO POSTELJNINE
www.cistilnica-labod.si, E-pošta: labod.dstilnica@siol.net PE MERCATOR CENTER KAMNIK, tel. 01/8311741
KOLEDAR PRIREDITEV	stran 2
NAŠI POGOVORI	stran 4
Z dr. Milekovo o stanju v kamniškem zobozdravstvu: Več prebivalcev, a manj zobozdravnikov, pa še te odrasli zelo neredno obiskujejo
Z dr. Slavkom Novakom o otroškem zdravstvu: V Kamniku primanjkuje pediatrov, število malih pacientov pa je v porastu
O DELU DRUŠTEV, STRANK_____________stran	10
ŠPORT IN PLANINSTVO________________stran	11
EKOLOGIJA	stran	12
Ljubitelji starodobnih vozil so se ponovno srečali v Kamniku
Zgodba o mednarodnem festivalu predvojnih starodobnih vozil, ki jo je Društvo starodobnih vozil Kamnik uspešno začelo v lanskem letu, se je letos prav tako uspešno nadaljevala. V soboto, 13. maja, se je v dopoldanskih urah na Glavnem trgu in Šutni zbralo petdeset lastnikov staro-
dobnih, predvsem predvojnih motorjev, avtomobilov, tovornjakov in celo avtobusa iz vseh koncev Slovenije. Pričakalo jih je lepo število ljubiteljev jeklenih lepotcev. Lep sončen dan in ambi-ent starega dela Kamnika sta dodala svoje k zanimivemu dogodku.	Več na 9. strani.
Med starodobnimi vozili s častitljivimi letnicami sta pozornost pritegnila tudi rdeč BMW DIXIDA2 cabrio 750 letnik 1928, s katerim seje lastnik Mirko Rems z družino pripeljal iz Celja, ter DESOTO CHRVSLER 3600 letnik 1925 (na desni) lastnika Petra Kunca iz Ljutomera.	SASA MEJAČ
Naslednja številka Kamniškega občana bo spet med vami v petek, 9. junija.
Članke oddajte do petka, 2. junija, do 12. ure; oglase in zahvale pa do srede, 7. junija, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91311, 041/662-450, faks: 01/83 19-860, e.naslov:
sasa. meiac@siol. net
Uradne ure uredništva so ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13• do 17. ure.
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Obnoviti nadstreške na avtobusnih postajališčih v KS Šmartno
Nadstreške na avtobusnih postajah v krajevni skupnosti Šmartno v Tuhinju, ki so bili postavljeni pred leti, je načel zob časa, nastale so poškodbe na kritini in leseni oblogi. Tone Rajsar opozarja, da sta popravila še posebej potrebna nadstreška na avtobusni postaji v Šmartnem in Buču pri Krpaku. Na njegovo vprašanje, kdo je dolžan skrbeti za vzdrževanje in odpravo poškodb na nadstreških omenjenih avtobusnih postaj, so na Občini Kamnik pojasnil, da bo za sanacijo na omenjenih postajališčih poskrbela Občina Kamnik.
Z označenimi prehodi za pešce do večje varnosti
Svetnik Tone Rajsar zavzeto spremlja razmere v svoji KS in še bolj zavzeto opozarja na probleme in težave. Med drugim je tako občinski upravi predlagal, da bi bilo potrebno na cesti Kamnik-Ločica, v vasi Loke pri zavodu Sožitje, narediti prehod za pešce. V neposredni bližini zavoda sta na obeh straneh avtobusni postaji, katerih najpogostejši uporabniki so šolarji. Ti so primorani prečkati cesto na neoznačenih mestih, zato so še posebej v nevarnosti. Prav tako so izpostavljeni otroci, pa seveda tudi odrasli v Šmartnem, kjer med OŠ Šmartno in vrtcem ni označenega prehoda. Zraven vrtca pa sta tudi avtobusni
Vsem članom
Društva izgnancev Kamnik sporočamo, da je srečanje v Mostecu 7. junija 2006 ob 11. uri.
DIS KAMNIK
Na podlagi 7. člena Pravilnika o merilih za oblikovanje cen za najem športnih objektov (Ur. list RS, št. 34/2003) objavlja Občina Kamnik, Glavni trg 24 - Kamnik
JAVNI RAZPIS
ZA NAJEM IN KORIŠČENJE PROSTIH TERMINOV
V ŠPORTNIH OBJEKTIH,
KI SO OBČINSKEGA POMENA
1. Predmet javnega razpisa so prosti termini za najem in koriščenje športnih objektov v šolskem letu 2006/07, ki so občinskega pomena:
Upravljalec športnih objektov:	prosti termini v času:
OŠ Frana Albrehta Šolska 1 -1240 Kamnik	
(tel.: 8315 - 317) *športna dvorana	od ponedeljka do petka: od 17. do 23. ure
OŠ Marije Vera Ljubljanska 16 a -1241 Kamnik (tel.: 8303 -140) *veiika telovadnica	od ponedeljka do petka: od 18.30 do 23. ure
*mala telovadnica	od ponedeljka do petka: od 18.30 do 23. ure
OŠ Stranje Zg. Stranje 22 -1242 Stahovica (tel.: 8325 -433) *teiovadnica	od ponedeljka do petka: od 19. do 22. ure
OŠ Šmartno v Tuhinju Šmartno 27/a -1219 Laze v Tuhinju (tel.: 8347 - 200) ♦telovadnica	od ponedeljka do petka: od 19. do 22. ure
Športna zveza občine Kamnik Kajuhova pot 12 - 1240 Kamnik (tel.: 8392 - 483, gsm: 041 697 978) ♦telovadnica na Kajuhovi poti 12 (ZD) od ponedeljka do petka: od 15.30 do 23. ure ♦telovadnica OŠ Toma Brejca	od ponedeljka do petka: od 18.45 do 23.15	
Opomba:
1. Najem in koriščenje športnih objektov v času izven tega razpisa (med tednom, ob sobotah in nedeljah) po dogovoru z upravljalcem športnih objektov.
3.	Rok prijave: 20. junij 2006.
4.	Prijavo za najem in koriščenje športnega objekta pošljite
na naslov upravljalca športnih objektov z navedbo željenega termina in števila ur tedensko.
Anton Tone Smolnikar Zupan
Kamniški (JBČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.800 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 25. 5. 2006.
postaji. Z označenimi prehodi za pešce bi se po Rajsarjevem mnenju povečala varnost za pešce in voznike.
Ivan Kenda pojasnjuje, da je potrebno v proračunu zagotoviti posebno postavko za izdelavo projektne dokumentacije za zaris omenjenih prehodov. Predpisi, ki jih omenja DRSC v odgovorih na pobude, določajo izdelavoprojektno tehnične dokumentacije za izdelavo vertikalnih in horizontalnih oznak, izgradnje hodnika za pešce ter ureditev javne razsvetljave. Izdelava enega takega projekta stane skoraj več kot izdelava projekta za 1000 m hodnika za pešce, brez projektov pa ni soglasja DRSC-ja.
Ravnanje z odpadki je v kamniški občini na visokem nivoju
»Kako je z ločenim zbiranjem odpadkov v kamniški občini? Ali se smeti na prekladalni postaji sortirajo? Ali se ločeno zbrane smeti tudi odlagajo na odlagališče Barje?« sprašuje Marjeta Humar.
V odgovoru koncesionarja - podjetja Publicus d.o.o. ja zapisano, da se ločeno zbiranje odpadkov na območju občine Kamnik izvaja v skladu z veljavnimi predpisi s področja ravnanja z odpadki (Pravilnik o ravnanju z odpadki, Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakci-
jami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki ter Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Kamnik). Standard ravnanja z odpadki, ki ga imajo povzročitelji odpadkov na voljo, ocenjujejo z visokim .nivojem in ga primerjajo z najbolj razvitimi sistemi v slovenskem prostoru.
Sistem ločenega zbiranja odpadkov na območju občine Kamnik omogoča naslednje načine:
1.	zbiranje odpadnega papirja, drobne lepenke, drobne odpadne embalaže iz papirja ali lepenke, drobne odpadne embalaže iz stekla, plastike ali sestavljenih materialov in iz kovine ter odlaganje na EKO otokih;
2.	ločeno zbiranje kosovnih odpadkov; odvoz se na celotnem območju občine izvaja 2x letno (spomladi in jeseni) po sistemu od vrat do vrat;
3.	ločeno zbiranje posebnih-nevarnih odpadkov; podjetje Kemis d.o.o., ki je specializirano za zbiranje in končno oskrbo nevarnih odpadkov, enkrat letno (jeseni) izvede akcijo zbiranja po posameznih krajevnih skupnostih;
4.	ločeno zbiranje BIO odpadkov; v strnjenih blokovskih
EVIDENCO NEPREMIČNIN JE TREBA UREDITI
Za vsako urejeno podjetje je potrebno, da ima gospodar pregled nad stanjem nepremeičnin. Tudi država mora imeti pregled o stanju nepremičnin, tako kot vse urejene evropske države, zato je prevladalo mnenje, da je sprejem zakona o evidentiranju nepremičnin še kako potreben. Predvsem zaradi vrste neurejenih zadev, ki jih stari zakon ni opredeljeval ali pa jih je opredeljeval na način, ki ne ustreza več sodobnim razmeram na tem področju.
Novi zakon o evidentiranju nepremičnin uvaja poenostavitve, dopolnitve in spremembe, ki vzpostavljajo pogoje za bolj učinkovito in kakovostno zbiranje ter vodenje podatkov o nepremičninah ter seveda večjo možnost povezovanja javnih evidenc. Enostavno in hitro dostopni podatki omogočajo boljše odločanje pri načrtovanju in projektiranju ter predvsem posameznikom zagotavljajo stopnjo varnosti v prometu z nepremičninami kot tudi pri varovanju lastninskih pravic.
Zaradi uvajanja sistema množičnega vrednotenja nepremičnin ter zagotavljanja podatkov za statistične namene bodo za vse stavbe in dele stavb zbrani še dodatni podatki, ki so v zakonu tekstativ-no navedeni. Ti podatki ne bodo samo enkratnega pomena, temveč se bo celotni sistem na njihovi podlagi tudi nadgrajeval, zato se s predlaganim zakonom o evidentiranju uvaja tudi nova javna evidenca imenovana Register nepremičnin. V njem bo omogočeno enostavnejše evidentiranje podatkov o dejanskem stanju nepremičnin. S predlaganimi spremembami se poenostavljajo tudi postopki vpisa urejenih in spremenjenih mej parcel v zemljiškem katastru predvsem v primerih, ko se doseže sporazumna rešitev že na
terenu samem, kjer postopek vodi geodetsko podjetje. S poenostavitvijo postopkov se po-.veča možnost za odpravo obstoječih zaostankov predvsem na področju postopkov zemljiškega katastra. V predlogu zakona je dan poseben poudarek zagotavljanju pogojev za pridobitev nepremičninskih podatkov v danes še nepopolnih evidencah ter izboljšanje kakovosti obstoječih podatkov.
Prepričan sem, da bo novi zakon o evidentiranju nepremičnin pomenil prvi korak pri oblikovanju enotnega nepremičninskega sistema, ki bo v evidentiranje zaokroževal stvarnopravne pravice na nepremičninah, vrednost nepremičnin in rabo nepremičnin tako v institucionalnem kot v evidenčnem smislu, saj je v skladu s sodobnimi mednarodnimi trendi in nenazadnje tudi usmeritvami. Zagotovitev večnamenskih podatkov o nepremičninah in oblikovanje nepremičninskega sistema zagotavlja podlago za široko uporabo podatkov za različne namene na ravni države, lokalne skupnosti, posameznih lastnikov, investitorjev in tudi drugih uporabnikov.
Za konec želim posebej poudariti, da evidentiranje nepremičnin ne pomeni tudi obdavčitve. Pogovor o obdavčitvi bo sledil šele konec leta, bo pa zamenjal obstoječi davek na zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki ga v naši občini že plačujemo. Prepričan sem, da se lahko vsi strinjamo, da je točna evidenca edina, ki bo zagotovila, da se bo davčno breme pravično porazdelilo.
Rudi Veršnik, poslanec DZ
Lovska družina Kamnik
obvešča vse lastnike kmetijskih zemljišč, da škodo od divjadi v letu 2006 javijo na naslov:
LD Kamnik, Maijan Schnabl,
Koroška cesta 6, 1241 Kamnik.
naseljih se bio odpadki zbirajo v posebnih posodah, zaradi nepravilnega ločevanja in odlaganja odpadkov pa vsebina teh posod ni primerne »kvalitete« za kompostiranje, zato se odlaga na odlagališču komunalnih odpadkov. Izvajalec povzročitelje opozarja na nepravilnosti z raznimi opozorili in letaki, v letošnjem letu pa opaža, da se sestava bio odpadkov izboljšuje;
5. oddajanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov v Zbirnem centru Suhadole, kjer povzročitelji lahko oddajo naslednje odpadke:
-	papir in lepenke vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
-	steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
-	plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
-	odpadke iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
-	les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
-	oblačila,
-	tekstil,
-	jedilno olje in maščobe,
-	barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
-	detergente, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
-	baterije in akumulatorje, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v pravilniku o ravnanju z odpadki,
-	električno in elektronsko opremo, ki ne vsebuje nevarnih snovi,
-	kosovne odpadke,
-	inertne (gradbene) odpadke in
-	odpadne avtomobilske gume.
Center za ravnanje z odpadki Suhadole ni sortirnica za mešane komunalne odpadke, ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov pa izvajalec v GROS razvršča ter transportira v predelavo preko sistema Slopak oz. preko pooblaščenih posrednikov (Surovina, Dinos, Papirservis, Kemis).
Ločeno zbranih odpadkov, ki so primerne kvalitete za posredovanje v predelavo, pa ne odlagajo na Barju.
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net htto://tu rižem, kamnik. si
KOLEDAR PRIREDITEV
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3, 1241 Kamnik Tel.: 8317 647,8317 662
info@muzei-kamnik-on.net. www.muzei-kamnik-on.net
Četrtek. 1. iuniia. ob 18. uri - dvorišče gradu Zaprice predstavitev knjige Mije Majcenovič ODSEVI MINULEGA ČASA NAPOVEDUJEMO:
Sobota. 17. iuniia. od 10. - 24. ure MUZEJSKA POLETNA NOČ
Celodnevno dogajanje za vse generacije bo zaokrožil koncert kvarteta Milka Lazarja.
DOM KULTURE KAMNIK
Fužine 10, Kamnik
www.domkulture.org info@domkulture.org 041/360-399, 01/839-76-06 (uradne ure med 9. in 14. uro)
Sreda. 31. mala, ob 18. uri Glasbena šola Kamnik
ZAKLJUČNI KONCERT GLASBENE ŠOLE KAMNIK za izven, vstopnine ni!
Petek. 2. iuniia. ob 20. uri Leo klub Kamnik
Teater 55 - ELIZABETA JE ZAGRETA gledališka predstava
Dobrodelna predstava za Anžeta Rozmana za izven
vstopnina: 2900 SIT (12,1 EUR)
Ponedeljek. 5. iuniia. ob 17. uri Občina Kamnik
PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJŠIM UČENCEM zaključena prireditev Torek. 6. iuniia. ob 17. uri
Vrtec Jelka, enota Palčki za Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije - SONČEK PELJE NAS ŽELEZNA CESTA plesno gledališka predstava za otroke in odrasle dobrodelna predstava za otroke in odrasle vstopnine ni! Četrtek in petek. 8. in 9. iuniia. od 7. do 13. ure Rdeči križ Slovenije KRVODAJALSKA AKCIJA
Sobota. 11. iuniia. ob 20. uri
KUOD Bayani
ORIENTALSKI VEČER
plesni dogodek, za izven
vstopnina: 1000/1500 SIT (4,17/6,26 EUR)
TURISTIČNO DRUŠTVO KAMN‘K Oševek 10, 1241 KAMNIK Informacije: 031 226 763 (Matjaž Jug)
Sreda. 31. maia. ob 18. uri Turistično informativni center Kamnik GREMO SE TURISTE Okrogla miza o Kamniškem turizmu
1.	) Predstavitev novosti v turizmu
Za predstavitev se lahko prijavite na zgoraj navedeno tel. številko
2.	) Sobodajalstvo
Gospodarska zbornica Slovenije (Snežana Škerbinc)
3.	) Predstavitev dopolnjene strategije Kamnika Oikos (Jure Kobal in Simona Kneževič)
V satrifs pim
Z včerajšnje 33. redne seje občinskega sveta občine Kamnik (1. del)
Prašnikarija ni dobila statusa kulturnega spomenika lokalnega pomena
Kot smo napovedali že v prejšnji številki Kamniškega občana, so naši občinski svetniki maja opravili kar dve redni seji. Na tokratni 33. niso imeli pretirano težkega dnevnega reda, zato so sejo opravili v dobrih treh urah. Največ pozornosti so namenili prvi obravnavi predloga programa razvoja športa v naši občini do leta 2015 ter drugi obravnavi predloga odloka, s katerim bi Prašni-karijo razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena. Tega odloka svetniki na glasovanju niso podprli, saj so menili, da bi omejitve, ki bi jih s tem odlokom uvedli, negativno vplivale na nadaljnji razvoj velikega dela Mekinj. Svetniki LDS so želeli na tokratno sejo uvrstiti tudi obravnavo težav, ki jih je povzročila okvara gondolskega sistema na Veliki planini, vendar so se v nadaljevanju dogovorili, da bodo o tem razpravljali na izredni seji, ki jo mora občinska uprava sklicati v dveh tednih.
Pred pričetkom razprave ob drugi obravnavi predloga odloka o razglasitvi Prašnikarije za kulturni spomenik lokalnega pomena, je Dobran Juričan, svetovalec za kulturo, poudaril, da ta odlok lastnikom sosednjih zemljišč ne bi vzel nobenih že pridobljenih pravic. V razpravi pa je Marjeto Humar, svetnico NSi, ter Janeza Re-panška, svetnika SDS, zanimalo, kaj bi sprejem tega odloka pomenil za vrtnarsko dejavnost Fleretovih. Tudi Robert Prosen, svetnik Aktivne Slovenije (AS), ni bil zadovoljen z odgovori, ki jih je po prvi obravnavi pripravila občinska uprava, menil pa je tudi, da je varovano območje preširoko in bo zaradi tega močno vplivalo na svojo soseščino. Gregor Koncilja in Brane Golubovič, svetnika LDS, pa sta opozorila, da je znotraj vplivnega območja tudi mekinjski stadion, ta odlok pa bil lahko velika ovira pri njegovi prenovi. Argumente svojih predhodnikov je podprl tudi Franc Pogačnik, svetnik SLS, in se zavzel, da bi iz odloka izvzeli parcelo, na kateri je predvidena gradnja rastlinjaka. Dušan Štrajhar, svetnik SDS, je predlagal, da bi v prihodnje pred sprejemanjem podobnih odločitev, za mnenje povprašali tudi občane, ki jih določena odločitev zadeva. Vilko Dobovšek, svetnik NSi, se je v nadaljevanju zavzel, da bi z odlokom zaščitili samo objekte in drevored, sicer bo to velika ovira pri nadaljnjem razvoju Mekinj, Janeza Repanška pa je zanimalo, zakaj je občina lastniku Prašnikarije najprej dovolila gradnjo parkirišč, z odlokom pa mu to prepoveduje. Nato je Anton Hočevar, sicer svetnik SDS, ki je zaradi odsotnosti župana in podžupana vodil sejo, kolegom pojasnil, da je sprejem tega odloka tako rekoč nujen, ker bo sicer lastniku Prašnikarije povzročena velika finančna škoda. »Res pa je, da je občinska uprava z določitvijo tako obsežnega vplivnega območja, naredila napako,« je še povedal Hočevar. V odgovorih na svetniška vprašanja je nato Nataša Koruza, višja konservatorka na kranjski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine, povedala, da je Prašnikarija sicer že vpisana v register kulturne dediščine in da bil predlagani občinski odlok lastniku v pomoč pri pridobivanju sredstev za obnovo zaščitenih objektov. »Že pridobljenih pravic pa ta odlok ne jemlje,« je še dodala Koruza. S svojimi pojasnili pa svetnikov ni prepričala, saj sta Franci Spruk, svetnik SDS, in Marjeta Humar menila, da bi tako veliko vplivno okolje lastnikom sosednjih parcel lahko povzročalo težave. Po mnenju Spruka je vplivno okolje na papirju videti bolj nedolžno kot se bo izkazalo v praksi, Humarjeva pa je dodala, da se ji zdi opredelitev vplivnega območja zavajajoča. Kot že rečeno svetniki na glasovanju predloga, da bi Prašnikarije razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena, niso podprli.
To, kaj so svetniki povedali o drugih temah, ki so jih obravnavali na 33. redni seji, pa boste lahko prebrali v naslednji številki Kamniškega občana.	ZORAN JEREB
Vi sprašujete, župan odgovarja
Danica B. iz Duplice pri Kamniku sprašuje, zakaj so cene kamniških vrtcev najdražje v Sloveniji. Tako je prebrala v zadnji številki Kamniškega občana. Ali je to res?
Predlog novih cen programov kamniškega vrtca je bil oblikovan na podlagi 19. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo jamo službo (v nadaljevanju pravilnik o metodologiji). Le ta določa, da se uskladitev cen po elementih opravi enkrat letno, glede na letne rasti elementov, lahko pa tudi v vmesnem obdobju, v kolikor se elementi za izračun cen bistveno spremenijo.
Ceno programov vrtca je zavod dolžan izračunati glede na dejanske stroške v skladu s predpisom. Kamniški vrtec izračunava cene v skladu z metodologijo odleta 1999 Za nekatera druga lokalna okolja to ne velja. Ne glede na to, da so vrtci dolžni izračunati ceno programov po pravilniku o metodologiji, pa je odločitev lokalne politike, ali bo predlog vrtca upoštevala. Lokalna skupnost namreč lahko sprejme nižjo ceno programov, vendar pa potem vrtcu zagotavlja dodatna sredstva, ki so potrebna za nemoteno izvajanje javne službe. Tudi sam Pravilnik o metodologiji je vrtcem, ki do leta 2004 niso izračunavali cen programov v skladu z metodologijo, omogočil postopno dvigovanje cen. Pred zadnjo novelo Pravilnika bi se morale cene s 1.1.2006 v skladu s predpisom dokončno uskladiti, kar se je decembra 2005 odrazilo tudi v sklepu o cenah programov Mestne občine Ljubljana. Slednjije pokazal realno sliko glede cen vrtca in v primerjavi z njimi Kamnik ni bil več med najdražjimi. V Uradnem listu RS št. 111/2005, z dne 1.1 12.
2005,	so bile objavljene cene programov ljubljanskih vrtcev, ki naj bi veljale od 1. 1.
2006.	Cene ljubljanskih in kamniškega vrtca so izračunane v skladu z enako pravno podlago. V tabeli prikazujemo primerjavo cene ljubljanskih
in kamniškega vrtca za 1. starostno skupino na dan 1.6.2006.
Ko primerjamo podatke med vrtci, ni dovolj, da po internetu preberemo objavljene cene programov, ampak si moramo priskrbeti podatke o tem:
-	ali so objavljene cene programov izračunane v skladu s členi 1 -19pravilnika o metodologiji,
-	ali so objavljene cene programov izračunane v skladu z 22. členom pravilnika o metodologiji, ki določa postopno dvigovanje cen,
-	kateri normativ je uporabljen pri izračunu cen programov v skladu s 17. členom Zakona o vrtcih (povečano število otrok v oddelku za dva otroka),
dovolj pregledno in utemeljeno. Naj omenimo, da je bil na srečanju Skupnosti občin Slovenije in Ministrstva za šolstvo lansko jesen v Domu kulture v Kamniku prav kamniški vrtec predstavljen kot zgled dobre priprave predloga cene. Tudi letošnje gradivo je strukturirano tako, da nas v prvi vrsti seznanja s predpisi, ki so zavezujoči pri pripravi predloga cen: Zakon o vrtcih ter Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih. Upoštevajoč slednjega je zasnovano tudi celotno gradivo.
Iz Pravilnika o metodologiji sledi, da ceno sestavljajo stroški dela, pri čemer je potrebno upoštevati dejansko število zaposle-
Stroški živil se razlikujejo v prvi in drugi starostni skupini glede na to, da zavod vse obroke za jaslično obdobje pripravlja v lastnih, jasličnih kuhinjah, obroke (kosila) za drugo starostno skupino pa kupuje v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra in je pri tem vezan na njihovo ceno kosila. Cena živil L starostne sku-
1. starostna skupina
118.000,00
116.000,00
114.000.	00
112.000.	00
• 110.000,00
| 108.000.00 s,
I 106.000,00
| 104.000,00 102.000,00 100.000,00
98.000.	00
96.000.	00
/////S//////J

/
-V
-	ali občina ustanoviteljica vrtcu krije določene stroške, zaradi katerih so izračunane cene programov nižje,
-	od kdaj veljajo izračunane cene programov.
Ce želimo torej prikazati realno sliko, lahko prime)jamo samo cene, ki so izračunane na enaki pravni podlagi.
Obenem ugotavljamo, da je primerjava programov druge starostne skupine kočljiva zato, ker so cene druge starostne skupine kamniškega vrtca glede na različno število otrok v oddelku različne, kot to dopuščajo predpisi in jih ni mogoče nasploh primerjati z eno od cen za drugo starostno skupino sosednjih občin.
Glede samega gradiva predloga novih cen programov kamniškega vrtca je mogoče reči, da je
nih skladno s Pravilnikom o kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje ter potrjeno sistemizacijo, stroški materiala in storitei> ter stroški žitni za otroke. Cene so izračunane glede na število otrok v oddelkih skladno z normativi. Vse skupine stroškov in njihovi vplivi m povečanje cen programov so tudi jasno razvidni iz pripravljenega gradiva. Tako je iz tabel tudi razvidno, da samo stroški dela povečujejo ceno storitev za cca 4,7 %. Stroški dela predstavljajo dejavnik, na katerega ustanovitelj dejansko nima nobenega vpliva, zavodpa mora delavcem izplačati plače v skladu z zakonom. Stroški materiala in storitev se povečujejo skladno s planskimi izhodišči Ministrstva za finance za pripravo proračuna za leto 2006.
pine vključuje samo stroške živil, v drugi starostni skupini pa so poleg živil zajeti tudi stroški plač in materialni stroški ŠCRM-ja. Od tod različna cena živil v prvi in drugi starostni skupini.
Naj za konec dodamo, da je ena od predpostavk pri pripravi cene programov, ki jo mora zavod upoštevati v skladu s pravilnikom o metodologiji, racionalna organizacija dela. Prav tako pa je Računsko sodišče, ki je opravilo pregled cen programov v kamniškem vrtcu, v revizijskem poročilu z dne 24.1.2005 ugotovilo, da je zavod v vseh pomembnih pogledih posloval v skladu z relevantnimi predpisi.
župan ANTON TONE SMOLNIKAR
Z 32. redne seje občinskega sveta (2. del)
Na Pero vem bo zraslo 45 individualnih stanovanjskih objektov
Pred vami je še drugi del poročila o dogajanju na 32. redni seji kamniškega občinskega sveta, na kateri so svetniki med drugim sprejeli predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje B8 (Zgornje Perovo) ter predlog odloka o pripravi tega območja za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov.
Na območju S8 (Zgornje Perovo, nad Petrolovo bencinsko črpalko na obvoznici) je občina na 26.000 kvadratnih metrov velikem zemljišču predvidela prostor za stanovanjsko sosesko 45 stanovanjskih objektov z eno ali dvema stanovanjskima enotama. Valentin Zabavnik, predsednik odbora za komunalno ureditev in infrastrukturo, in Brane Golubovič sta ta lokacijski načrt pohvalila, vendar je Golubovič istočasno opozoril, da naša občina nima dolgoročnega načrta razvoja družbene infrastrukture. »Naša pbčina je zanimiva za investitorje, zato so demografski trendi pri nas pozitivni. Toda, ali se zavedamo, kaj to pomeni za našo družbeno infrastrukturo in kakovost našega življenja?« je vprašal.
Pomislekov o tem projektu pa n' imel samo on, ampak tudi druid svetniki in svetnice. Daniela Kovačiča, svetnika Zelenih Slo-venije, je tako zanimalo, ali bo dovozno cesto res mogoče razširiti s Pločnikom (občina namreč nima v lasti za to potrebnih zem-fč), kdo bo nadziral ustreznost tlorisov stavb ter sečnjo dreves, kl jih bo treba podreti, opozoril
pa je tudi na brežino pod stavbami, ki je že posekana in se kaj lahko spremeni v zemeljski plaz. Marjeta Humar, svetnica NSi, je menila, da odlok gradnjo predpisuje preveč podrobno, ponovila pa je tudi svoja že znana stališča glede pozidave zelenih površin. »Ali sadovnjakov in njiv res ne bomo nikoli več potrebovali?« je vprašala. Z njenimi pomisleki se je strinjal tudi Anton Hočevar, svetnik SDS, ki ga je zanimalo tudi, kje se bodo rekreirali stanovalci teh objektov - kar na sosednjih kmetijskih površinah?
Ker pa je to območje zaenkrat še brez vsakršne infrastrukture, bo tam treba zgraditi praktično vse - od vodovoda in kanalizacije, pa vse do telekomunikacij in ekološkega otoka. Po besedah Aleša Škorjanca, podsekretarja - vodje občinskega oddelka za gospodarske javne službe, bo občino komunalna oprema te lokacije stala približno 245 milijonov tolarjev oziroma nekaj več kot milijon evrov. Ali bo gradnjo komunalne opreme na podlagi sklenjene urbanistične pogodbe občina prepustila kar investitorju ali pa se bo tega lotila sama, zaenkrat še ni znano,
saj je to po Škerjančevih besedah odvisno od tega, ali bo gradnjo vseh objektov prevzel en sam investitor ali pa bodo gradnje potekale individualno. Brane Golubovič in njegov strankarski kolega Marjan Semprimožnik menita, da bi bila za občino boljša rešitev urbanistična pogodba, Marka Kemperla, prav tako svetnika LDS, pa je zanimalo, kaj je o tem načrtu povedalo Komunalno podjetje Kamnik, ki v naši občini upravlja s kanalizacijskim in vodovodnim omrežjem.
Zavod Mestne lekarne v prvi obravnavi dobil podporo svetnikov
Svetniki so na 32. redni seji prvič obravnavali tudi predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestne lekarne. Občinska uprava je v obrazložitvi zapisala, da gre za zavod, ki ga ustanavlja sedem občin skupaj, poleg naše občine so to še občine Komenda, Domžale, Litija, Mengeš, Šmartno pri Litiji in Moravče. Ustanoviteljske pravice in obveznosti posamezne občine so razdeljene na osnovi števila prebivalcev in po tem ključu naši občini pripada 29-odstot-ni delež, večjega pa ima samo občina Domžale.
Marjeta Humar je v imenu odbora za družbene dejavnosti predlagala, da se v predlaganem odloku še posebej navede direk-
torja, Daniel Kovačič je v imenu svetniške skupine Zelenih Slovenije opozoril na določilo, ki ureja kritje izgube zavoda, Vilko Dobovšek pa je predlagal, naj naša občina ponudi občini Komenda odkup njenega pet odstotnega deleža, ker bi se s tem moč naše občine na glasovanjih pomembno povečala, saj po njegovem mnenju lekarne ne bodo več dolgo javni zavodi. Janez Leskovec, svetnik NSi, pa je predlagal, da bi tudi drugo obravnavo tega odloka opravili še pred volitvami, z njim pa se je strinjal tudi župan Anton Tone Smolnikar.
Povejmo še to, da so svetniki na seji podprli tudi predlog sklenitve pogodbe o soinves-tiranju pri zagotavljanju neprofitnih najemnih stanovanj ter dali soglasje k ustanovitvi Območnega razvojnega partnerstva Središča Slovenije. To partnerstvo naj bi po besedah Alojza Kolarja, podsekretarja - vodje občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, naši občini izboljšalo pogajalsko pozicijo nasproti MO Ljubljana, poleg tega pa bo v okviru tega partnerstva naša občina v času naslednje evropske finančne perspektive (od leta 2007 do 2013) pridobivala evropska sredstva. Takšno povezovanje in sodelovanje občin pa podpira tudi država.
Bojan Mlakar, podsekretar -vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, pa je svetnikom v zvezi z zagotavljanjem neprofitnih najemnih stanovanj povedal, da se je občina lani prijavila na razpis Stanovanjskega skla-
da RS (SSRS), ki je bil namenjen mo imeli za neprofitna stanova-spodbujanju zagotavljanja nepro-	nja na voljo dobrih 190 milijonov
fitnih stanovanj. »Občina ima le-	tolarjev, kar bo zadoščalo za pri-
tos za ta namen v proračunu re-	bližno deset stanovanj,« je še po-
zerviranih 95 milijonov tolarjev, vedal Mlakar, skupaj s prispevkom SSRS pa bo-	ZORAN JEREB
Občinske evidence so vse bolj pregledne
Svetniki so na tokratni seji sprejeli tudi odlok o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 2005 in se seznanili s premoženjsko bilanco naše občine na zadnji dan lanskega leta.
Alojz Kolarje v predstavitvi zaključnega računa poudaril, da je bil lanskoletni proračun občine Kamnik po zaslugi rebalansa državnega proračuna bogatejši za 130 milijonov tolarjev, da pa je velik del (približno pol milijarde tolarjev težkega) prenosa v letošnje leto že pogodbeno vezan. V nadaljevanju je svojo oceno zaključnega računa svetnikov predstavil še Jože Zagorc, predsednik nadzornega odbora občine Kamnik. Poudaril je, da se preglednost in vodenje občinskih evidenc izboljšuje, informacije pa so hitreje na voljo. Opozoril pa je, da bi morala občina večje investicije načrtovati več let vnaprej in da bi bilo dobro, če bi občina imela tudi notranji nadzor, kar pa je težko uresničljiv cilj, ker primernega kadra v državi zelo primanjkuje. O premoženjski bilanci je Zagorc povedal, da bi občina potrebovala bolj kompleksno strategijo upravljanja s svojim premoženjem, pa tudi skrb za premoženje in naložbe bi morala biti po njegovih besedah bolj dosledna.
Manj prizanesljiva je bila do realizacije lanskoletnega proračuna Marjeta Humar, ki je v imenu odbora za družbene dejavnosti dejala, da realizacija nekaterih proračunskih postavk s področja družbenih dejavnosti ni zadovoljiva. »Zato si želimo, da bi bila v prihodnje realizacija boljša, saj je občina edina, ki skrbi za to področje, na katerem nam problemov res ne manjka,« je poudarila. Poleg tega jo je zanimalo, kaj bodo prihajajoči novi občani pomenili za obremenitev našega zdravstvenega doma, občinsko upravo pa je pohvalila, ker je lani realizirala vse načrtovane investicije. Brane Golubovič je povedal, da pogreša nasvete nadzornega odbora občinski upravi, kako naj stanje izboljša. Janez Leskovec, svetnik NSi, pa je pohvalil predvsem lanskoletno postavitev semaforja na Vrhpolju, ki seje po zaslugi države vlekla zelo dolgo, ter začetek gradnje kanalizacije v Oševku. Po njegovem mnenju pa bi morala občina več pozornosti namenjati nadzoru nad izvajanjem gospodarskih javnih služb ter investicij. Nekatere izmed njih so se namreč po besedah Leskovca izkazale za slabo izvedene.
Več prebivalcev, a manj zobozdravnikov, pa še te odrasli zelo neredno obiskujejo
O stanju v kamniškem zobozdravstvu smo se pogovarjali z dr. Milekovo, zobozdravnico, ki dela v Zdravstvenem domu Kamnik od leta 1987 in je odgovorna za zobozdravstveni del ZD.
Koliko zobozdravnikov dela v ZD Kamnik ?
Pet je mladinskih zobozdravnikov, 3,5 zobozdravnika za odrasle (ena izmed teh zobozdravnic dela polovico svojega delovnega časa za mladino, polovico za odrasle) ter ortodont. Študentje spadajo pod ambulanto za odrasle ali pa v zobozdravstveno ambulanto za študente v Ljubljani.
Kakšne so trenutno čakalne dobe ?
Čakajoči v vpisni knjigi se ob prvem pregledu opredeli za osebnega zobozdravnika, pred tem to ni mogoče. Če se mu zgodi, da ga med čakalno dobo na prvi pregled boli zob, je upravičen samo do prve pomoči, vse ostalo pa mora plačati iz lastnega žepa. Zobozdravniku, ki ni izbrani osebni zobozdravnik, zavarovalnica ne prizna niti izdelave zalivke; pa tudi če bi to storil, mora to opraviti izven delovnega časa, kajti za zavarovalnico med delovnim časom ne sme opravljati samoplačniških storitev.
Zgodi se, da ljudi po 10 let ni k zobozdravniku, potem pa pridejo z zobobolom in ne morejo razumeti, kako to, da morajo storitev plačati sami, ko pa zadnjih 10 let niso koristili niti ene zobozdravstvene storitve, v zdravstveno blagajno pa so redno vplačevali svoj prispevek.
Potreba po opredelitvi za osebnega zdravnika in zobozdravnika se je pojavila pred dvanajstimi leti. Večina ljudi se je opredelila za osebnega zdravnika, za zobozdravnika pa je marsikdo pomislil: »Ko me bo bolelo, se bom pa opredelil«. Žal potem naletijo na omenjen problem, ko morajo seči v lasten žep.
Čakalne dobe za posamezne zobozdravnike v ZD Kamnik so na oglasni deski na oddelku za zobozdravstvo ali pa na spletni strani ZZZS.
Kje je vzrok za dolge čakalne dobe?
Leta 1987 je bilo v Kamniku 29.000 prebivalcev ter 10 zobozdravnikov, danes pa je 8,5 zobozdravnika ter 31.000 prebivalcev.
Z zavarovalnico se ne moremo domeniti niti za dodatno polovično koncesijo, da bi imeli namreč za odrasle namesto 3,5 -štiri zobozdravnike! Poleg te do-
datne polovične koncesije pa bi potrebovali še enega zobozdravnika. S tem bi se čakalne dobe skrajšale na eno leto, kar pa že sovpada s priporočilom, da pride vsak občan na pregled vsaj enkrat letno.
Kako redno hodimo Kamničani k zobozdravniku?
Osnovnošolci prihajajo na redne sistematske preglede v okviru šole. V prvem, drugem letniku srednje šole pride do opaznega upada obiskov; če v tem obdobju starši aktivno ne poskrbijo za to, dijakov te starosti preprosto ni k zobozdravniku. V 3. ali 4. letniku se dijaki vendarle vrnejo na preglede, vendar je seveda tu zaradi dolge prekinitve potrebnih kar nekaj posegov, ki sicer ne bi bili potrebni.
Na preglede redno prihajajo tudi študentje. Po študiju pa pride do opaznega upada obiskov. Odrasli hodijo k zobozdravniku zelo neredno.
Tukaj bi zavarovalnica lahko pomagala k rednejšem obisku, obenem pa pridobila nekaj denarja tako, da bi predpisala vsakoletni obisk zobozdravnika. Kdor tega obiska ne bi opravil, bi se mu povečala zavarovalna premija. Če nekoga ni k zobozdravniku 10 let, potrebuje potem seveda temeljito zdravljenje, nujno potrebna postane v tem primeru tudi protetika in tu nastanejo stroški, ki jih zavarovalnica ne bi imela, če bi zavarovanec prihajal na preventivne preglede vsaj lx letno.
Kakšna pa je naša zobna higiena?
Pravzaprav nezadovoljiva. Zobozdravniki smo razočarani nad ne-higieno zob svojih pacientov. Nujno bi bilo potrebno, da bi zobozdravniki vsakemu pacientu vsaj lx letno očistili zobni kamen. Na ta način bi zmanjšali število paradontalnih obolenj ter s tem ohranili marsikateri zob. Ker pa je poseg od 18. leta popolnoma samoplačniški in stane za oba loka 6.600 SIT, si ljudje tega najpogosteje ne morejo privoščiti.
Pa jih zobozdravniki na to opozarjate?
Seveda, problem pa je tudi, ker bi bilo to treba neprestano ponavljati skoraj pri vsakem pacientu! Ob naših opozorilih so po-
petek, 26. maj ob 20:00
PEVSKO DRUŠTVO LEK LJUBLJANA
koncert
nedelja, 28. maj ob 20:00
FANTOVSKI ZBOR DOB
letni koncert
ponedeljek, 29. maj ob 20:00
UROŠ COTMAN - nastop ob zaključku študija petja, koncert
torek, 30. maj ob 19:00
ZAKLJUČNI KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE DOMŽALE, koncert
sreda, 31. maj ob 19:00
ZAKLJUČNI KONCERT UČENCEV ZASEBNE GLASBENE ŠOLE PARNAS
koncert
INF0 in REZERVACIJE:
tel. 722 50 50
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Dr. Milekova, zobozdravnica, ki dela v Zdravstvenem domu Kamnik od leta 1987 in je odgovorna za zobozdravstveni del ZD, opozarja na nezadovoljivo zobno higieno pacientov, ki pogosto pozabljajo tudi na redno letno čiščenje zobnega kamna, ki zmanjšuje število paradontalnih obolenj in ohrani marsikateri zob.
»Zlasti odrasli obiščejo zobozdravnika zelo neredno. Če nekoga ni k zobozdravniku 10 let, potrebuje potem seveda temeljito zdravljenje, nujno potrebna postane v tem primeru tudi protetika in tu nastanejo stroški, ki jih zavarovalnica ne bi imela, če bi zavarovanec prihajal na preventivne preglede vsaj lx letno.«
gosto užaljeni, ali pa se branijo, da redno čistijo zobe. Ob mojem tovrstnem opozorilu je pacientka celo zamenjala zobozdravnico!
Če bi hoteli popravljati čiste zobe, bi morali skoraj vsakogar, preden bi le- ta sedel na stol, poslati na čiščenje zob. Posledice slabe higiene so seveda krvavitve dlesni, majavost ter končno puljenje zob.
Prav tako je pri starejših problem redno čiščenje zobnih protez. Pogosto dobimo zobozdravniki zelo slabo umite proteze, ki jih potem res težko vzamemo v obravnavo. Imeli pa smo celo primere, ko se je zobna proteza vrasla v nebo!
Je kakšna razlika med moškimi in ženskimi pacienti?
O kakšnih posebnih razlikah ne morem govoriti, opaziti pa je, daje moške bolj strah zobozdravnika kot ženske.
Koliko časa pa lahko računamo na svoje zobe?
Ob ustrezni ustni higieni ljudem tudi pri 50-ih letih ni potrebno opravljati ekstrakcij in še pri 70-ih imajo ljudje svoje zobe.
Zaradi slabe higiene pa že pri 25-ih letih opažamo težave in do 50. leta paradontalna obolenja strmo naraščajo. Ljudje pogosto zmotno menijo, če jih zob ne boli, ne potrebujejo zobozdravnika. Kakšne so po vaših izkušnjah posebnosti stanja zob pri naših najmlajših?
Prvič otroke pisno povabimo na pregled v starosti od 15 mesecev do 2 let. Pogosto pripeljejo matere malčke, ki imajo v zgornji čeljusti samo še zobne korenine. Vzrok je v tem, da otroci še po večernem umivanju zob pijejo sladkane čaje, sokove ali mleko ( sem prištevamo tudi dve leti trajajoče nočno dojenje, kajti tudi materino mleko lahko povzroči nastanek kariesa). To je tako imenovani »steklenični karies«, deluje pa podobno, kot bi zobe namočili v kislino. Proces propada takega zoba je zelo hiter: zob lahko popolnoma propade v pol leta. Na zahodu je ta pojav praktično že izkoreninjen. V Skandinaviji so npr. zobozdravniki v primeru, ko pripelje mati malčka s tako po-
škodovanimi zobmi, dolžni o tem obvestiti Službo socialnega skrbstva, kajti njihova družba smatra tako ravnanje z otrokovim zdravjem kot zlorabo.
Najbolj problematični zobje pri malčkih so štirice in petice, ki imajo več korenin in jih je zaradi tega v primeru stekleničnega kariesa zelo težko zdraviti. Takemu otroku moramo pomagati, vendar je to zanj boleče, sploh ker malčkom iz različnih vzrokov ne smemo popravljati zob s pomočjo anestetikov. Jasno je, da se lahko ti otroci potem celo življenje bojijo zobozdravnika.
Pri čiščenju zob otrokom je potrebno torej paziti na rednost, zobne paste do 3- leta ne priporočamo, saj jo otrok pogoltne. Posebej pazljivi moramo biti okrog kožice med obema zgornjima enicama: če jo pri drgnjenju zadenemo, je to za otroka zelo boleče. Umivanju se otroci sicer pogosto upirajo, vendar naj zaradi tega z umivanjem ne odnehamo.
Pri naši šolski mladini je v prvem razredu število zalivk tudi po mednarodnih merilih nizko, do 8. razreda pa nesorazmerno strmo naraste! Zlasti naraste po 4. razredu, ko se prenehajo preventivni tedenski pregledi zob v šolah.
Kakšne zobne krtačke priporočate?
V poplavi različnih znamk zobnih krtačk je pomembno to, da niso pretrde ali premehke in da uporabniku ustrezajo. Še vedno je najpomembnejše to, da roka najde in očisti vse ploskve. Če dlesen krvavi, se zaradi tega temu mestu ne izogibamo, ravno nasprotno. Za ozdravitev je potrebno na tem mestu s krtačko dlesen vztrajno utrjevati!
Priporočamo tudi redno uporabo zobnih nitk in ustnih vod, slednjih zlasti pri krvavečih dles-nih.
Raziskave v skandinavskih državah so pokazale, da je potrebno za lepe in zdrave zobe najprej to, da se posameznika zaveda nujnosti rednega in pravilnega čiščenja zob. Delo zobozdravnika je šele na tretjem mestu!
Pogovarjala se je VESNA LAKNER
KS DUPLICA
obvešča svoje krajane, da se
gradivo za javno razgrnitev Odloka o občinskem lokacijskem načrtu B-31 Povezovalka (pošta-Alprem-obvoznica)
nahaja v tajništvu KS v prostorih OŠ Marije Vere na Duplici. Gradivo je na vpogled od 15. 5. do 15. 6. vsak torek od 12. do 15. ure.
Predsednik KS Duplica Marjan Hrovat
Pogovor z dr. Slavkom Novakom
V	Kamniku primanjkuje pediatrov, število malih pacientov pa je v porastu
Dr. Slavko Novak organizacijsko pokriva področje Zdravstveno varstvo otrok, mladine in žena, sem spadajo predšolsko in šolsko zdravstvo, otroški psiholog, logopedinja ter ginekološki dispanzer, zato se je najin pogovor vrtel predvsem okrog razmer kamniškega otroškega zdravstva.
Kakšni so problemi otroškega zdravstva v Kamniku?
Naj večji problem je pomanjkanje pediatrov. Trenutno nas deluje na lokaciji Zdravstvenega doma Kamnik pet otroških zdravnikov, od tega sta dva zasebna. Od maja naprej bomo samo še štirje. Na objavljena razpisa za otroškega zdravnika se doslej ni javil nihče. Po standardih ZZZS pa bi nas moralo biti šest.
Ker pa priseljevanje v Kamnik narašča, v naših dispanzerjih kljub sicer znanemu zmanjševanju rojstev ne pričakujemo upada števila malih pacientov. V osemdesetih letih je bilo tako na območju naše občine okrog 500 rojstev letno, vmes je ta številka padla tudi že na okrog 280, trenutno pa je v porastu in znaša okrog 350. Še nekaj naslednjih let lahko pričakujemo, da bo otrok več, otroških zdravnikov pa nas bo ( nas je že!) premalo.
Za katerimi boleznimi trenutno najpogosteje obolevajo naši otroci?
Najpogostejša so virusna obolenja zgornjih dihal: nahodi, vneta grla, vnetja srednjega ušesa. Sledijo virusna vnetja spodnjih dihal, ki jih povzroča virus RSV. Najpogosteje obolevajo predšolski otroci. Vrtci sicer pripomorejo k obolevnosti otrok, vendar bi morali
imeti po tej logiki manjšo obolevnost otrok kot drugje po Sloveniji. V naši občini je namreč zaradi prezasedenosti vključen v vrtce manjši odstotek otrok kot drugje. Obolevnost pa vseeno ni nič manjša kot v drugih občinah.
Med poškodbami prevladujejo razni zvini prstov poškodbe rok, ki nastajajo pri telesno-ak-tivnih dejavnostih šol-Dr. Slavko Novak	ske mladine.
V	kolikšni meri lahko obolenja dihal pripišemo onesnaženemu ozračju?
Med drugimi je vzrok prav gotovo še vedno tudi onesnaženo okolje. Ko so bili podatki o onesnaženju zraka še dostopni, je bil Kamnik na lestvici kmalu za Šaleško dolino in Zasavskimi revirji. Danes teh podatkov v javnosti ni več zaslediti, onesnaženje pa se zaradi propada nekaterih tovarn ter zaradi plinovoda prav gotovo tudi nekoliko zmanjšuje.
Za otroke, ki trenirajo katerega od športov, je obvezen preventivni pregled pri otroškem zdravniku. Kakšna so vaša opažanja?
Sicer ni kakšnih posebnosti, pogosto pa opažamo pre-trenira-nost otrokove srčne mišice, kar je zaskrbljujoče. S tem seveda vselej seznanimo starše.
Kaj pa psihično zdravje naših otrok?
Za to skrbi naša klinična psihologinja. Prvič je s tega stališča vsa kamniška predšolska in šolska mladina preventivno pregledana pri treh letih. Sicer pa se starši obračajo po njeno pomoč ob raznih strahovih in fobijah otrok in šolarjev. Ambulantni urnik je polno zaseden.
Se v okviru svojega dela srečujete tudi s problemom drog pri mladini?
Primeri, ko bi se name obrnil po pomoč šolar, da bi se ozdravil zasvojenosti, so redki. Kar pogosto pa se name obračajo starši, ki sumijo, da njihov otrok zlorablja droge. Želijo vedeti, kakšni so zunanji znaki, da bi lahko potrdili ali ovrgli svoj sum ter ustrezno ukrepali. Žal moram povedati, da je v Kamniku tudi nekaj osnovnošolcev, ki se zdravijo zaradi zasvojenosti s heroinom.
Vemo, kakšen je naš delovni tempo ter koliko ur dnevno otroci preživljajo sami. Žal tudi popoldanska prisotnost staršev doma ni zagotovilo, da otrok ne bi posegel po drogah. Otroci namreč veliko svojega časa preživijo v šoli, v družbi z vrstniki in tu starši nad njimi nimajo nadzora.	VESNA LAKNER
(KRVODAJALSKA AKCIJA 8. IN 9. JUNIJA
Da so se krvodajalske akcije v Domu kulture Kamnik dobro »prijele« govori podatek, da se je februarske akcije udeležilo preko 400 ljudi. Med njimi je bilo tudi veliko mladine, ki obiskuje Šolski center Rudolfa Maistra, kjer jim znajo profesorji, predvsem pa ga. Cirila Jeras izredno dobro predstaviti pomen darovanja krvi. Krvodajalci so zadovoljni, saj ne zgubljajo časa s prevozom v Ljubljano, da pa so tako prostori kot sama organizacija in seveda odziv na izredno visoki ravni, priča tudi zahvalno pismo, ki smo ga prejeli s strani Zavoda za transfuzijsko medicino RS.
Pred nami je letos že druga akcija, ki bo potekala 8. in 9. junija, prav tako v Domu kulture Kamnik, Fužine 9, med 7. in 13. uro. V dobro bolnikov upamo, da bo tudi tokrat uspešna, saj se bližajo časi dopustov, ko je še več nesreč, še več nujnih prejemnikov te dragocene tekočine, ljudje pa so na dopustih, zato je krvi manj.
Krvodajalci in vsi, ki to želite postati, pridite, storite nekaj za druge, vam pa bo ostal prijeten občutek.
Krvodajalec lahko vsak, ki je zdrav, star od 18. do 65 let, težji od 50 kilogramov. Ženske lahko darujejo kri vsake štiri mesece, moški vsake tri mesece. Pred odvzemom je krvodajalec zdravniško pregledan. Na dan odvzema je potrebno pojesti lahek, nemasten obrok, na primer kruh z marmelado, čaj, sok ali kavo. Tudi po samem odvzemu si je pogrebno vzeti čas in zaužiti malico, ki jo pripravlja osebje ZTM.
K«f jjjj jjJ VJSSiJtii
Marjan Smole-Levček: »Vprašal sem se, ali nam je danes kaj bolje kot pred štirimi leti. Kandidatura za župana je moj odgovor.«
S to izjavo je Marjan Smole-Levček začel pogovor o svoji zgodbi o uspehu in novih ciljih. Zgodbo o bodočem županu Kamnika. Ko sem raziskoval kdo je Marjan Smole-Levček sem izvedel, da je Kamničan, ki je v barakah tovarne Stol na Duplici na svet prirjovel 7. avgusta 1950. Na Duplici je živel dve leti, nato seje družina preselila v Maistrovo ulico, zadnja tri leta pa živi v Tunjicah s svojo življenjsko sopotnico Simono, ki je o njem povedala:«Živeti z Levčkom ni vedno enostavno, je pa vsekakor zanimivo, razburljivo, polno novih idej in načrtov.« Vidi se, da je Levček karizmatična oseba, dejaven športnik, samozavesten človek ter pošten in odločen podjetnik. Ob vodenju podjetja je dejaven tudi pri nekaterih poslovnih, civilno-športnih in humanitarnih projektih. Iz slik, ki mi jih pokaže, je razvidno, da ima danes velik krog znancev, kolegov in prijateljev v poslovnem, medijskem, političnem in zasebnem življenju.
Pot, ki ste jo prehodili do danes, ko ste uspešen podjetnik, je bila po vsej verjetnosti dokaj zanimiva in razgibana? Od barake do hiše v Tunjicah ...
Ja prav imate, predvsem je mojo osamosvojitev omogočilo trdo delo in odkrit dialog. Začel sem v gostinstvu in se po odsluženem vojaškem roku zaposlil kot skladiščnik v podjetju Tobak, nato sem postal vodja predstavništva Tvomice duhana Rovinj v Ljubljani ter kariero nadaljeval v Ferromoto Maribor kot zastopnik za območje Slovenije, dela nekdanje Jugoslavije, Francije, Anglije, Italije in Nemčije. Po osamosvojitvi pa sva s hčerko Sabino kar v garaži začela s prvimi samostojnimi podjetniškimi koraki.
In kaj je formula za uspeh?
Vztrajno delo, izkušnje, odločnost, neprestano dokazovanje, odkrit dialog, znanje tujih jezikov in še kaj bi se našlo. Iz tega izhaja tako poslovna filozofija podjetja Levček kot tudi razmišljanje zaposlenih. Najbolj pa seveda šteje kakovostno delo.
Kako ste potem prišli do odločitve, da boste kljub uspešni podjetniški karieri, dejstvu, da vam do upokojitve ne manjka veliko, vendarle kandidirali?
Pred vsakimi volitvami so me nagovarjali naj kandidiram, prvič leta 1994. Vendar so bili takrat moji cilji povezani predvsem z družino in podjetjem. V tem obdobju sem tudi uspešno zaključil pogajanja o zastopstvu blagovnih znamk Slazenger, Dunlop in Carlton. Enostavno ni bilo časa za politiko. Leta 1998 so bili pozivi naj kandidiram že večji, a ravno v tistem času smo s sodelavci uvajali lastno blagovno znamko za šport in prosti
as>.ki je v celoti izdelana v Stotniji. Prišlo je leto 2002 in tak-if;sem prvič začel resno razmiš-latl o kandidaturi. Vendar sem P° tehtnem premisleku ugotovil, a se ni čas. S Simono sva nam-
reč zaključevala gradnjo hiše v Tunjicah, hčerka Sabina se je osamosvojila,... Ob vodenju podjetja sem prevzel tudi zagon teniške dvorane v Mengšu. Leta 2005 pa smo kupili in obnovili hišo na Usnjarski ulici, kjer je danes tudi sedež podjetja.
Je leto 2006 torej pravo leto?
Letos je pravo leto! Kot Kamničan lahko rečem, da smo od leta 1991 do 2000 dobro napredovali, zadnja leta pa stojimo na mestu. Občina se razvija samo delno in prepočasi. Povečuje se gradnja trgovskih in stanovanjskih centrov, kar ima za posledico potrebo po gradnji novih vrtcev, povečevanju kapacitet v šolah in vzpostavitvi take prometne infrastrukture, da se bomo v službo odpeljali po normalnih cestah in v še sprejemljivih kolonah. 0 tem vsi govorimo. Le malokdo pa se vpraša, ali so obstoječe kapacitete na področju zdravstva, knjižnice, glasbene šole, počitniškega varstva, pogojev za kakovostno preživljanje prostega časa ipd. zadostne. Številke kažejo, da bomo morali v občini ukrepati.
Kot podjetniku in športniku mi ni jasno, da gospodarstvo nima zadovoljivih pogojev za razvoj, da turizem ni povezan v celoto, daje rekreativnih površin po celotni občini premalo. Ne razumem, da ne moremo imeti niti ene solidne trim steze. Velikih projektov, ki bi nakazovali, da bo občina ponovno zaživela kot je živela nekoč, danes ni, majhnih projektov pa je toliko kot Kamničanov. Poglejte samo Veliko planino. Ne moremo se več slepiti. Sedanja občinska uprava tega problema v dvanajstih letih ni rešila.
Se bojite, da Kamnik lahko zaspi?
V enem delu je Kamnik že za-
spal, kar je posledica tega, da se na izzive, ki so pred nami, ne odzivamo dovolj hitro in kvalitetno. Da bi to preprečili moramo občanom omogočiti primemo družbeno infrastrukturo in storitve, kar
sem omenil že v prejšnjem odgovora, občinska uprava pa mora spremeniti miselnost in iz regulatorja postati predvsem partner občanom, civilnim združenjem in podjetjem.
In to vas je navedlo, da greste v kandidaturo?
Osebne in poslovne cilje sem uresničil, podjetje dobro posluje, počasi se umikam tudi lastniško, sodelavka že sedaj prevzema velik del posla. Danes je čas, da to, kar zagovarjam, poskušam tudi aktivno uresničiti. Potreben je drugačen pristop do nekaterih problemov, usklajen in s pogledom na celoto. Majhne stvari, ki so enostavno rešljive, se moraj o reševati z enako vnemo kot tiste večje. Mesto Kamnika je med desetimi najbogatejšimi občinami. Tam smo nekoč že bili.
Kakšna je vaša politična opredelitev?
Nisem član nobene stranke. Ker pa vem, da ob kandidaturi za župana ne morem biti apolitičen, iščem podporo pri levosredinskih strankah, ki so mi tudi po življenjskem nazora najbližje. Lahko rečem, da sem z eno večjo stranko že dogovorjen. A podporo iščem naprej.
Če zmagate, boste politik?
Predvsem bom ostal to, kar sem bil do sedaj. Kamničan, z zavedanjem, da s tem, ko vstopiš v politiko, delaš za ljudi. Za ljudi pa lahko delaš le, ko si finančno neodvisen in neobremenjen s socialnim statusom. Meni je to uspelo. Star sem 56 let in sedaj začenjam novo poglavje. Poglavje Kamničana, ki zna in zmore voditi občino na drugačen in bolj perspektiven način. Velikokrat se zgodi, da za politika po določenem obdobju postane edini motiv njegov socialni status, udobna upokojitev. To pa je lahko nevarno in temu sem se v preteklosti želel izogniti. Prej ali slej bi se lahko ujel v past, da bi se vsak naslednji mandat spraševal, koliko časa imam še do upokojitve, kaj bo, če ne bom naslednjič izvoljen, kje bom dobil službo. Županstvo je preresna funkcija, da bi človeka obremenjevala taka vprašanja. Preveč ljudi je odvisnih od usmeritev in dela občine.
Ste podjetnik, na kratko, kaj zagovarjate?
Zavedam se, da se občina ne sme vmešavati v gospodarstvo, vseeno pa lahko sodelujeta in sprejemata ukrepe, ki so prijazni za razvoj gospodarstva in seveda tudi dobri za okolje. To pomeni, da je potrebno vzpostaviti dialog s predstavniki podjetnikov in obrtnikov ter javnostjo, zagotoviti zemljišča za obrtno-podjetniško cono in pomoč pri prijavljanju na evropske in državne razpise, pospešiti upravne procese, pomagati pri vlaganju v razvoj in človeške vire ...
Precej truda bo potrebno vložiti tudi v kamniški turizem. Njegova glavna nosilka mora biti ob pomoči turističnih delavcev Občina. S skupnimi močmi pa bo potrebno najprej poskrbeti za povezovanje vseh turističnih subjektov, izbrati ciljne skupine
^fjjatelj o Levčku: »Je zanesljiv in vrl v svojih načelih, ponosen in nese-lcen> kar tvori tisti edinstven in zato zanimiv življenjski pogum, ki temelji ^Pravičnosti, prizadevnosti in stanovitnosti.«
' ■cerka Sabina je nekoč za svojega očeta zapisala: »Me vprašate kakšen J j moj oče? Na kratko, brez velikih navedb. Včasih nepopustljiv, včasih na-lVr>o dobrosrčen. Športnik, ki mu dobri in pošteni ljudje vedno polepšajo \sakdan in dajejo voljo za nove zmage. Je najboljši oče na svetu! Kakšen "fto > Z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi, ki vedno nudi podporo in najde Pravo pot.«
Marjan Smole-Levček v svojem delovnem okolju. Sodelavka o njem pravi: »Težav in problemov ne pušča vnemar, ampak jih rešuje preudarno in premišljeno. Zastavljene cilje uresničuje preko odprtega dialoga in strokovnih argumentov.«
vprečni občini. Iger je minimal-
turistov, nato pa začeti s skupno promocijo in zagotavljanjem kakovostnih storitev.
Ste pa tudi športnik. Omenili ste, da primanjkuje rekreacijskih površin. Imate rešitev?
Sportno-rekreacijski park med OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta bi v veliki meri rešil pomanjkanje športno rekreacijskih površin v mestu in hkrati združil obstoječe športne objekte z novimi. Podobne parke je potrebno smiselno razporediti tudi po dragih delih občine.
Dragi projekt, o katerem se v Kamniku že vrsto let govori, obljublja - a zelo malo naredi - je rekreacijska os ob Kamniški Bistrici do meje z domžalsko občino, kjer bi se kamniška rekreacijska os priključila domžalski. Ob poti lahko zgradimo sistem kolesarskih stez in pešpoti, postavimo površine z otroškimi igrali, piknik prostori, mogoče kakšno naravno kopališče... Za ta projekt pridobimo sredstva tudi iz evropskih virov.
Kolesarske in peš poti se v Kamniku že kar nekaj časa obljubljajo ...
Ja, res je hecno, da je to področje zanemarjeno, če vemo, da redno beremo, da je turizem glavna razvojna perspektiva Kamnika. Rešitev je v tem, da se začrta mreža kolesarskih poti, jo finančno ovrednoti in dotoči časovni okvir, v katerem bo zgrajena. Prednost morajo imeti kolesarske steze in pešpoti od centra mesta proti vsem turističnim točkam (Motnik, Snovik, Arboretum, Kamniška Bistrica, Zdravilni gaj...).
Podpirate zahodno obvoznico? Je to rešitev za Kamnik?
Podlaga za celovito ureditev prometa je sprejeta prometna študija. Iz tega moramo izhajati. Izgradnja zahodne obvoznice je nuja, vendar ne brez sodelovanja stroke. Za povečanje pretočnosti prometa potrebuje tudi Kamniška obvoznica dodatna dva cestna pasova, krožišča pa naj bodo tam, kjer to omogočajo prostorski pogoji. Potrebno je zgraditi vsaj dve novi povezovalni cesti čez Kamniško Bistrico, ki ne bosta ogrozili obstoječih stanovanjskih objektov. Na ta način bi razbremenili Ljubljansko cesto. Na njej pa je potrebno rekonstruirati celotno traso, dograditi tretji pas in kolesarsko stezo.
Ti popravki bodo omilili težave v naši občini, ostale pa bodo težave izven nje. Zato je potrebno takoj vzpostaviti konkreten dialog s sosednjimi občinami in z državo. Kot primer naj navedem cesto proti Stranjam, ki je državna in jo lahko obnovi samo država. Občina pa mora ob obnovi zagotoviti sredstva za kolesarsko in pohodno pot ob njej. Pri vseh ukrepih pa moramo poslušati in slišati stroko ter zainteresirano javnost.
Bi za konec še kaj dodali?
Kamnik lahko stopi v korak s časom, zato mora občina začeti zagotavljati več kot samo tisto, kar je zakonsko določeno. Osebno ne želim živeti v po-
no že maksimalno. Zato kandidiram za župana in poskušal bom spremeniti stvari, ki motijo veliko ljudi - tudi mene. Moj mandat bo drugačen, posvetil ga bom ljudem in njihovemu počutju. Vsakemu posamezniku moramo namreč omogočiti čim boljše pogoje za delo, bivanje in kakovostno preživlja-
nja prostega časa, s tem bomo lažje dosegli aktivno sodelovanje občanov pri razvoju Kamnika, kar je eden izmed mojih ciljev. Jaz vem, da znam in zmorem, imam podporo stroke in politike, volivke in volivci pa se morajo vprašati, ali si želijo resnih sprememb, ki so potrebne tako pri vodenju občine kot njenih razvojnih usmeritvah.
Levčkovi pogledi na Kamnik danes in jutri
V	strategiji razvoja Kamnika, ki jo Kamnik mora imeti, je potrebno za naslednjih 20 let opredeliti rezervacijo večjih družbeno pomembnih območij za vrtce, šole, domove upokojencev, rekreativne površine, igrišča, parke, prometno infrastrukturo ...
Kot občan pogrešam kakovostno informiranje, odprt dialog na relaciji občinska uprava - občani in radio Kamnik.
Skupaj z gospodarstvom mora občina ustanoviti štipendijski sklad za nadarjene dijake in študente. Štipendije se bodo dodeljevale za tista področja, ki jih občina določi kot področja z možnostjo razvoja.
Potrebno je doseči, da se bo podeželje predstavilo in tržilo pod skupno blagovno znamko, kar pomeni, da je potrebno oblikovati in uvesti blagovno znamko »Izdelki izpod Kamniških planin«. V nadaljevanju sledi vzpostavitev prodajne mreže na prireditvah, sejmih, pogostitvah, lokalnih trgovskih centrih, gostilnah, turističnih objektih, tržnicah ... ter našo blagovno znamko vključiti k znamki »Dobrote slovenskih kmetij«. Aktivneje je potrebno vzpostaviti tudi sodelovanje z Agencijo za turizem in turističnimi subjekti.
Izgradnja zahodne obvoznice je nuja, vendar ne brez sodelovanja stroke. Za povečanje pretočnosti prometa potrebuje tudi kamniška obvoznica dodatna dva cestna pasova ter dve povezovalni cesti čez Kamniško Bistrico, ki ne bosta ogrozili obstoječih stanovanjskih objektov. Krožišča pa naj bodo tam, kjer to omogočajo prostorski pogoji.
Zavzemam se za partnerstvo med županom in predstavniki krajevnih skupnosti, civilno družbo, posamezniki ter gospodarstvom. V ta namen bomo skupaj z njimi razvili mehanizme za neposredno vplivanje krajevnih skupnosti, civilnih združenj, gospodarstva in občanov pri odločanju o pomembnih zadevah za Kamnik.
Za avtonomno delovanje mladinskih organizacij in institucij potrebujejo mladi stabilen način financiranja, prostore ter enakovredno mesto v občini.
Odprta vprašanja v »blokovskih« naseljih se lahko rešujejo samo z dialogom, v katerem se partnerji poslušajo in slišijo.
Šport otrok in mladih mora biti prioriteta občine, vzporedno pa moramo vzpostavljati pogoje za pospešeno vzdrževanje, posodabljanje in izgradnjo športne infrastrukture.
Kamnik mora postati otrokom in družini prijazna občina, zato je potrebno sprejeti ustrezne načrte, ki bodo vključevali prostorske, kadrovske in ekonomske ukrepe.
Kulturni dom Kamnik naj postane središče dogajanja - naj postane dobronamerni promotor Kamnika in spodbujevalec kulturnega dogajanja po vsej občini. Večjo težo pa omogočimo kulturnim društvom po občini, da bodo lahko aktivno sodelovala pri načrtovanju kulturnega prostora.
Župan mora v sodelovanju s predstavniki krajevnih skupnosti pospešiti ureditev manjkajoče infrastrukture. To pomeni rekonstrukcijo cest, nove pločnike in kolesarske steze, kvalitetno vodo-oskrbo, javno razsvetljavo, pogoje za kabelsko televizijo in internet, športno-rekreacijske površine...
V	finančnem obdobju 2007-2013 se v Sloveniji pričakuje vrsto finančnih virov, ki bodo omogočali izvedbo javnih in zasebnih naložb. Finančne vire je mogoče uporabiti za razvoj človeških virov, razvoj javne infrastrukture, razvoj turizma, teritorialno sodelovanje in vrsto drugih projektov. Kamnik mora biti zraven!
Podjetniški inkubator
Del pogleda na razvoj kamniškega podjetništva
Vsak dan se na poti v službo in nazaj peljem mimo našega nekdanjega ponosa, tovarne Stol, upravne stavbe, ki ji mnogi med nami rečemo »Hilton«. Vedno znova se spomnim, da se še vedno neuspešno zahteva predstavitev takega lokacijskega načrta, ki bo usklajen tako z obstoječimi podjetji v samem Stolu kot lastnikom in z okoliškimi prebivalci, krajevno skupnostjo ter občino. Obenem pa pomislim na obisk v Murski Soboti, kjer sem si ogledal in se seznanil z razvojem njihovega podjetniškega inkubatorja (www.mp-pi.si).
Morda gre za preambiciozno razmišljanje, vendar sem se kljub temu odločil, da v teh vrsticah skušam predstaviti svoj pogled o možnem razvoju podjetniškega inkubatorja v nekdanji upravni stavbi.
Cilj inkubatorja je predvsem vzpostavitev pogojev za razvoj podjetništva v občini, ki temelji na načelu partnerstva med vsemi sodelujočimi. Moj predlog za to stavbo, na katero moramo gledati v luči celotnega razvoja podjetniške cone »Stol«, ki se mora razviti v čisto in prijazno industrijsko-podjetniško cono ter se s svojo dejavnostjo zliti z okolico in stanovalci, je ustanovitev podjetniškega inkubatorja.
Občina Kamnik ima možnost za aktivno vključitev v upravljanje te stavbe in ureditev celotnega območja Stola preko priprave občinskih prostorskih aktov in drugih vzvodov, ki jih ima na razpolago. Predvsem ima občina odgovornost in obvezo za načrtovanje in urejanje prostora v skladu s svojo vizijo razvoja za posamezno področje. Dejstvo je, da je to območje že sedaj industrijska cona, ki pa nima ustrezne infrastrukture in primernih servisnih storitev ter veljavnih prostorskih načrtov, ki bi med drugim spodbujali razvoj »zelenih«, okoljsko sprejemljivih gospodarskih dejavnosti in ki bi podjetjem v njej omogočili stabilno delovanje ter pritegnilo nova podjetja. Res je, da je v pripravi nov lokacijski načrt za območje celome tovarne Stol, ki pa se sme prilagajati le lastnikom, investitorjem, občini ali krajanom. Tukaj mora župan jasno povedati, kakšna je vizija obči-
ne glede tega prostora ter v skladu s tem začeti iskati širok konsenz med vsemi že prej naštetimi akterji.
Vrnimo se k viziji podjetniškega inkubatorja. Potrebno je izdelati idejni in finančni načrt in k proučitvi izvedljivosti projekta pritegniti solastnika te stavbe. Če bi se v študiji izvedljivosti izkazalo, da je projekt podjetniškega inkubatorja uresničljiv, lahko stečejo priprave za pridobitev sredstev, potrebnih za pričetek naložbe. K nakupu poslovnih prostorov bi povabili zainteresirana kamniška podjetja, ki bi jim morali omogočiti tudi najem ugodnih posojil (morda s poroštvom občine). Del prostorov pa bi lahko odkupila občina s sredstvi, zbranimi s komunalnim prispevkom za območje Stola, s prijavo projekta na razpise iz naslova evropskih virov in v manjši meri preko najema ugodnih dolgoročnih posojil.
Zakaj podjetniški inkubator?
Vemo, da je podpora občine pri ustanavljanju podjetniškega inkubatorja ključna za razvoj in njegovo vzdrževanje. Inkubator bi posredno bogatil občino tudi z ekonomsko močjo, omogočal ustanovitev domačih podjetij, pomagal razvijati nova delovna mesta, vzpodbujal podjetniško pobudo in podjetniški duh lokalnega prebivalstva, na dolgi rok bi preprečeval »beg možganov«, povečeval prepoznavnost Kamnika ipd. Vse skupaj ima multi-plikativne učinke, ki se pokažejo šele na dolgi rok (npr. razvoj novih, povezanih storitvenih dejavnosti), ena dejavnost posredno spodbudi razcvet ali nastanek druge. Inkubator bi podjetjem omogočal različne storitve za nižjo ceno, kot so: telekomunikacijska infrastruktura in storitve, čiščenje, pravno svetovanje, računovodske storitve, finančne informacije, administrativne storitve, reference in kontakte, seminarje in usposabljanje (vseživljenjsko učenje), spremljanje razvoja poslovanja ipd. Na ta način bi lahko k sodelovanju pritegnili tudi druga kamniška podjetja ki opravljajo določene storitve za potrebe inkubatorja in nimajo nujno sedeža v inkubatorju.
Bistveno je, da bi s podjetniškim inkubatorjem dobili priložnost tu-
di mladi podjetniki, neuveljavljena podjetja, ki so šele pričela z delovanjem in bi lahko prostore v inkubatorju najela po ugodni, nižji ceni. Cena bi se nato z leti zmerno zviševala glede na razvoj in moč podjetja. V inkubatorju bi lahko svoje mesto dobil tudi občinski podjetniški center. Del prostorov se lahko uporabi za sedež pokrajine, za katerega lahko brez sramu kandidiramo, ko bodo pokrajine ustanovljene.
Na podjetniški inkubator je potrebno gledati tudi z vidika načrtovanja in razvoja preostanka cone na območju nekdanje tovarne Stol, kjer se lahko razvije zelo močno poslovno vozlišče pod pogojem, da se upoštevajo določena načela, med katerimi je tudi ta, da se morajo v coni razvijati tudi podjetja, ki imajo okolju prijazno proizvodnjo in potrebujejo predvsem visoko izobraženo in usposobljeno delovno silo, ki lahko največ prispeva k rasti BDP in povečevanju konkurenčnosti (lokalnega) prebivalstva.
Prepričan sem, da mora občinska oblast preko širokega in
ZAUSTAVIMO TERMINALE -OHRANIMO SLOVENSKO MORJE
00 AS Kamnik zbiral podpise proti postavitvi plinskih terminalov v Tržaškem zalivu
zagotovile kvalitetne ter stabilne pogoje za delo in kakovostno bivanje občanov. Podjetniški inkubator je samo ena izmed idej. Vendar se moramo začeti pogovarjati danes. Jutri bo lahko prepozno, vsekakor pa težje.
BRANE GOLUBOVIČ brane.golubovic@lds.si
Člani Aktivne Slovenije smo tudi v naši občini pripravili akcijo zbiranja podpisov proti postavitvi plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Ob začetku akcije je Kamnik obiskal predsednik Aktivne Slovenije Franci Kek. Z akcijo se je kamniški občinski odbor AS pridružil Ljubljani, Mariboru, Novemu mestu, Kopru, Novi Gorici in še nekaterim večjim mestom, kjer akcija poteka že dober mesec dni. V Kamniku smo v prvih dneh akcije zbrali preko 600 podpisov in skupaj je po Sloveniji zbranih že blizu
10.000	podpisov.
V	Kamniku smo opazili visoko ekološko ozaveščenost someščanov ter patriotski odnos do slovenskega morja, ne glede na veliko geografsko oddaljenost od Obale.
Z omenjeno akcijo želimo pritisniti na tiste, ki imajo moč ukrepati, pa je žal ne uporabijo. Stranka bo podpise predala vladi, ministrstvu za okolje in prostor, ministrstvu za zunanje zadeve ter pristojnim italijanskim organom.
V	Aktivni Sloveniji ugotavljamo, da bo preprečitev gradnje plinskih terminalov
možna le z močnim angažiranjem državljanov Slovenije, ki želijo ohraniti slovensko morje takšno, kot je, ne pa, da bo postalo podobno smrdeči greznici, ki bo tudi zaradi nizkih temperatur neprimerno za kopanje. Poleg turističnih
delavcev bi bili ob vir dohodkov tudi tamkajšnji ribiči. Aktivna Slovenija je za pomoč pri zaustavitvi postavitve plinskih terminalov v tržaškem zalivu zaprosila celo italijanski in avstrijski Greenpeace.
OO AS Kamnik
Aktivna Slovenija je tudi v Kamniku zbirala podpise proti postavitvi plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Ob začetku akcije, ki je naletela na velik odziv Kamničanov, je naše mesto obiskal tudi predsednik Aktivne Slovenije Franci Kek.
Zakaj so ekološki otoki vedno bolj onesnaženi?
Zato ker nekateri krajani nočejo razumeti, da je ekološki otok namenjen samo za zbiranje posamezne vrste odpadkov (papir, steklenice, pločevinke) in ker jih delavci koncesionarja ne počistijo, ko iz polnih zabojnikov poberejo zbrane odpadke. Eden od najbolj onesnaženih ekoloških otokov je nameščen ob kamniški obvoznici. Skorajda ne mine teden, da pri odgovornih službah ni potrebno ukrepati. Če Zeleni Kamnika ne bi pravočasno opozarjali na onesnaženost ekoloških otokov, bi pomembnost teh otokov popolnoma splahnela, zato prosimo vse krajane, ki so v preteklosti na ekološke otoke odlagali odpadke, ki ne sodijo v ta prostor, da tega več ne počnejo. Če pa ne razpolagate z zabojniki raznih dimenzij jih lahko brezplačno nabavite pri podjetju Publicus v Suhadolah.
Močno je tudi onesnažena okolica trgovskega centra ob kamniški obvoznici. Zakaj toliko nereda na tem delu nam v celoti ni znano, popolnoma pa je jasno, da je vedno več ljudi, ki odvržejo odpadke poleg zabojnikov, ker se jim jih preprosto ne ljubi odpreti.
Pred davnimi leti smo Slovenci sloveli kot zelo čisti narod, kar pa danes ni mogoče več trditi glede odlaganja odpadkov, ki jih videvamo v večji meri poleg zabojnikov, ob prometnicah, med drevesi v gozdovih, v kotanjah gozdnih travniških jas in še kje.
Ali se zavedamo, da s takim početjem vedno bolj onesnažujemo podtalno vodo? Če bi se vsi prebivalci naše prelepe dežele zavedali nevarnosti, ki preti podtalni vodi in s tem neposredno ali celo posredno pitni vodi, bi zagotovo ravnali drugače.
Menimo tudi, da je popolnoma zgrešeno, vendar ne s strani koncesionarja, temveč s strani države ali natančneje MOP, da mora fizična oseba, ki v zbiralnico odpadkov pripelje avtoplašče, betonsko salonitno kritino, ki vsebuje azbestna vlakna in še kaj, plačati za prevzem odpadkov. Stroški prevzema pa niso zanemarljivi, temveč obratno - precej zasoljeni. To je eden od glavnih vzrokov, da je veliko divjih odlagališč, ta pa zelo kvarijo in uničujejo našo prelepo naravo. V kolikor bi država sprejela tako plačno politiko, da bi za prevzete nevarne odpadke, ki jih na zbirni center pripeljejo fizične osebe (ne pa pravna oseba, ki s svojo dejavnostjo pokrivajo stroške odpadnega materiala) pokrila stroške koncesionarja, smo prepričani, da bi bilo divjih odlagališč, predvsem tistih z nevarnimi odpadki, znatno manj.
Vsakoletna spomladanska čistila akcija, ki jo organizira občina Kamnik, pokaže na to, koliko je odpadkov v strugi in na brežinah Kamniške Bistrice ter njenih pritokov in seveda v kolikšni meri smo Kamničani ozaveščeni, da je potrebno odpadke odložiti na določenem zbiralnem mestu in ne odvreči v reko, na katero bi morali biti ponosni že po vzdevku »gorski biser«.
Pohvale vredna je tudi organizacija čiščenja jas in kotanj na Veliki in Mali planini, ki jo vsako leto v maju samoiniciativno organizirajo »BAJTARJI«. Tisti, ki so že sodelovali pri pobiranju odpadkov na tej prekrasni planini, z veseljem vsako leto sodelujejo pri tej akciji (seveda, če niso njihove obveznosti drugje), ker se po končanem čiščenju prične družabno srečanje. Kakšno pa je družabno srečanje nad 1000 metrov nadmorske višine vedo samo planinci. Nepozabno!
Zeleni Kamnika, DANIEL KOVAČIČ
O potrebnosti ali nepotrebnosti reform
V	4. številki Kamniškega občana sta bila objavljena dva zelo zanimiva članka, v katerih avtorja izražata različni mnenji o istem vprašanju - O REFORMAH. Zelo zanimiv pristop, ki daje bralcem možnost, da se sami odločijo in o tem ustvarijo lastno mnenje. Naj mi bo dovoljeno, da tudi jaz povem svoje mnenje o tem.
Prvi članek poudarja stališče večine upokojencev glede predvidenih reformnih ukrepov (skupaj jih je 68). Izraža podporo tem ukrepom, razen tistih, ki želijo omejiti že pridobljene pravice upokojencem in zmanjšati življenjski standard približno 70% prebivalcev Slovenije. Semkaj ne sodi le 26% prebivalstva, ki prejema pokojnine v vseh oblikah, temveč tudi velika večina delavcev v gospodarstvu, ki prejema plače manjše od povprečja Slovenije.
Članek poudarja pravico upokojencev, da izrazijo svoje mnenje o nesmiselni uvedbi enote stopnje davka na dodano vrednost in enotno stopnjo dohodnine.
V	članku navedene številke nedvoumno dokazujejo, da upokojenci že dalj časa prispevamo svoj delež k stabilizaciji družbe. Reforma pokojninskega zavarovanja se uspešno izvaja že od leta 1999- Avtor navaja odstotke družbenega bruto proizvoda, ki se namenja za pokojnine. V letu 2000je bilo tega 11,6%, v letu 2004 le še 10,4%. K temu bi pripomnil, da seje število upokojencev v petih letih povečalo za 8,6%. Če upoštevamo še podatke za leto 2005 vidimo, da se rast še nadaljuje.
Padanje odstotka BDP, namenjenega za plače, se je upočasnilo (v letu 2005je ta odstotek znašal 10,3%), vendar ne zaradi zvišanja pokojnin, temveč zaradi zmanjšanja rasti BDP. Ta rast je v letu 2004 znašala 4,2%, medtem ko je bila v letu 2005 le 3,9%. Koliko je reforma iz leta 1999prizadela upokojence lahko ugotovimo tudi iz primerjave naslednjih podatkov: Odnos med izplačilom plač in pokojnin je v letu 2000 znašal 75,3% (če upoštevamo samo starostne pokojnine). V letu 2004pa je znašal 70,2%. V letu 2005je padel na 70% povprečne pokojnine v odnosu na povprečno plačo.
Končno vemo vsi, da smo v tem času izgubili 1,5 mesečne pokojnine. Če bi se uresničile obljube o doslednem usklajevanju pokojnin, bi se odstotek moral zviševati, ne padati. V novembru leta 2005 smo upokojenci prejeli še razliko za oktober. To vendar ni bil poračun? Pojem poračuna zajema izplačilo razlike od zadnje uskladitve - od marca do oktobra. Ne le en mesec! V letu 2004je uskladitev izvedena v oktobru, torej je ta razlika le zaostanek uskladitve za ta mesec, nikakor pa ne »poračun« pokojnine!!
Drugi članek pa s svojo vsebino dokazuje trditev iz prvega članka glede idealiziranja ukrepov gospodarske reforme: »brez argumentov, brez številk navaja, kako je vse lepo, idealno itd.« Članek v prvih treh odstavkih navaja nekaj splošnih ugotovitev, ki jim ne gre oporekati. Glede 4. odstavka pa imam nekaj pripomb. Omenjeni odstavek se glasi:
» Uvedba enotne davčne stopnje nedvomno predstavlja ukrep, s katerim bi Slovenija razbremenila slovensko gospodarstvo in oblikovala pogoje za njegovo večjo konkurenčnost na svetovnih trgih. Ob uvedbi davčne stopnje se pričakujeta predvsem dva ključna učinka. Zmanjšanje stroškov dela in s tem znižanje cen produktov, kar bi ublažilo negativen učinek povečevanja davčne stopnje davka na dodano vrednost ali povečanje poslovnega presežka, ki ga podjetja lahko namenjajo za raziskave in razvoj, potrebne investicije v nove tehnologije in nove proizvodnje programe ter za dodatno zaposlovanje. Drugi pričakovani učinek uvedbe enotne davčne stopnje pa je zmanjšanje relativne cene zaposlenih z višjo izobrazbo glede na zaposlene z nižjimi stopnjami kvalifikacije. S tem se bo za podjetja povečala privlačnost zaposlovanja bolj izobražene delavne sile, s čimer se bodo povečale možnosti za povečanje kreativnega potenciala, sposobnost sledenja tehnološko vodilnim podjetjem v svetovnem merilu ter inovacijske sposobnosti podjetji.«
Reforma predvideva uvedbo enotne davčne stopnje na dodano vrednost tako, da se sedanja nižja stopnja z 8,5% dvigne na 20%. V zadnjem času reformisti dopuščajo tudi manjšo enotno stopnjo kot je 20%, Davek na dodano vrednost je v bistvu prometni davek, ki se
prišteva k prodajni ceni in jo torej zvišuje. Pri plačevanju tega davka pa se odšteva davek, ki je obračunan v prejšnji fazi prometa ali proizvodJije. Tako vsak izstavljalec računa plača davek na tisti del dodane vrednosti, ki jo je v ta izdelek ali storitev prispeval. Povečevanje stopnje tega davka pomeni potencialno možnost zviševanja cen izdelkov na tržišču, ne pa njihovo zniževanje. Seveda je še druga možnost: zmanjšanje akumulacije podjetja, če le-ta ima toliko rezerv.
Dohodnina je vrsta dajatev, ki se plačuje na cca 14 vrst dohodkov, med katerimi so najpomembnejše plače, zato tukaj obravnavamo le dohodnino, ki se plačuje od plačil za delo, po odbitku prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter olajšav, ki so s predpisi določene. V ta namen služi dohodninska lestvica, ki se uporabi na osnovi prijav za dohodnino in je progresivna: od 16% tja do 50%. Ukinitev te lestvice ali omejitev progresije je tisto, kar bi pogojno omogočilo zniževanje stroškov dela. Pogoj za to pa je, da bi plače v neto zneskih ostale nespremenjene in bi se spremenile v manjše bruto plače. Kako to doseči (ali je to sploh možno) pa doslej ni nihče pojasnil. Zmanjšanje bruto plač, naj bi omogočilo večje plačilo visoko kvalificiranih kadrov, ker bi lastnikom ostajalo za to več sredstev. Zelo verjetno je, da bi tako prišlo do večje akumulacije podjetja. Potem pa je tu »dobra volja« lastnika: ali bo to uporabil za razvoj, racionalizacijo ali spravil v žep.
Če še enkrat preberemo zgornji citat, bomo videli, da so tukaj pojmi zmešani. Davek na dodano vrednost ni isto kot dohodnina in to nima medsebojne povezave. Kvečjemu to, da zviševanje enega in drugega vpliva na življenjske stroške delavcev kot neposrednih ustvarjalcev dodane vrednosti. Delavec z nizkimi prejemki sedaj plačuje 16% osnovne dohodnine, tisti z visokimi pa progresivno tja do 50%. Če bi ukinili lestvico in uvedli enotno stopnjo dohodnine 20%, bi seveda bogatejši »profitirali« na račun »revnejšega«. To napeljuje na misel, da »enotna« stopnja 20% pri vseh vrstah dohodnine pomeni isto kot enotna stopnja DDV.
Tukaj je še nekaj: v dohodnino so po sedanjih predpisih vključeni tudi dohodki, ki niso rezultat dela. Po novem naj bi pod pojem dohodnine spadalo le-to. Ločeni naj bi bili dohodki od kapitala (in splošno od premoženja). Kot pojem »cedulama obdavčitev«je finančni minister že pričel s tem ločevanjem. Ker se tukaj predvideva 20% stopnja obdavčitve, je treba s pojmom »enotna davčna stopnja« ravnati bolj natančno in ločiti dodano vrednost od dohodnine.
V omenjenem članku avtor omenja tudi »racionalizacijo državne porabe«. Avtor članka se je podpisal kot poslanec v DZ, torejje bil prisoten na seji 12. decembra 2005, na kateri sta bila sprejeta proračuna za 2006 in 2007. Če je bil odsoten, pa lahko vzame v roke Uradni list RSšt.ll6z dne 22.12.2005. Tam bo našel naslednje podatke:
Davek na izplačane plače (davek na plačilno listo)
Proračun za 2006predvideva 101 milijardo sit 2007	81 milijard sit
Zmanjšanje prihodkov za 20 milijard sit
V milijardah sit Davek na dodano vrednost
dohodnina		
Proračun za leto 2006	645	267
Proračun za leto 2007	714	291
Povečanje	69	24
Predvidena rast BDP 4%(realno) 26 (6% še dolgo ne bo dosegljiva)		11
Vidimo, da za kritje izpada pri davku za izplačane plače popolnoma zadošča gospodarska rast in ni potrebe po dodatnih virih. Morda bi avtor članka pojasnil, od kod izvira tistih dodatnih 43 milijard pri DDV in 13 pri dohodnini? Saj v članku piše o zmanjšanju, ne o zvišanju zneska dohodnine? V odhodkovni strani proračuna je viden po-rast od 1.858 (v letu 2006) na 1.954 (v letu 2007), torej okroglih 5%-V kolikor avtor članka razpolaga z drugačnimi podatki, potem bi zelo rad izvedel o tem kaj več.
OTMAR TUPY, diplecon.
KAMNIK IN NJEGOVIH 100 TEŽAV
Naj takoj na začetku povem, da sem redni bralec Kamniškega občana, saj vse tisto, kar ne zveš od ljudi, zveš v Občanu, pa še bolj uradno je. Pa me prebiranje zadnjih številk Občana vse bolj spravlja v slabo voljo. Verjetno nisem edini, saj vsak, ki mu ni vseeno kaj se dogaja v našem lepem mestu pod kamniškimi planinami, ne more ostati ravnodušen pri takšnem sprenevedanju političnih strank, ki ga zasledimo v Občanu.
Skoraj vsaka izdaja Občana objavi kritiko o občinski problematiki, ki jo podpiše določena politična stranka ali njen podmladek. Ne bom jih našteval, saj so vključene kar vse stranke od leve preko sredine do desne, pa še katera vmes. Problemi so stalno isti: pretirana pozidava Kamnika, posledično pa premalo vrtcev, premalo šol, premalo parkirnih prostorov, pregost promet, premalo zelenih površin in ne na koncu predrage storitve (komunalne, prispevki in ostalo). In ko takole prebiram naš časopis in me VSE stranke seznanjajo s kamniško problematiko in kako so oni za ureditev le tega in onega, kako jih to skrbi in kako se ne dela prav, se na koncu vprašam: »Kdo hudiča pa sedi v našem občinskem svetu, mar niso to vsi tisti spodaj podpisani pod omenjenimi članki ali pa so to neke iks osebe iz sedaj popularnega Darfurja?«
Pred leti sem bil tudi sam član tedaj še občinske skupščine in so mi postopki delovanja tega organa znani, pa čeprav se sedaj drugače imenuje. Še sedaj sem prepričan, da je občinski svet (kot prej občinska skupščina) najvišji organ občine in da mimo njega oziroma brez njegove privolitve in sklepa ne more nihče.
Torej, dragi predstavniki političnih strank! Vi sedite v občinskem svetu, vi odločate, vi potrjujete sklepe, vi sprejemate usodo Kamnika, istočasno pa v Občanu jamrate kaj vse je v Kamniku narobe. Marsikdaj iščete izgovor v županu in njegovi politiki. Bog ne daj, da bi ga zagovarjal, tudi on ima svoje napake, toda on ni Vsemogočni in prepričan sem, da brez občinskega sveta ne more narediti skoraj ničesar. Ali pa se morda motim?
Verjetno sem sedaj sam izpadel naiven in pozabil, da se bližajo lokalne volitve in sem nasedel Vaši propagandi oziroma Vaši vsesplošni skrbi za Kamnik in kako samo vaša stranka ve kaj je narobe in kako se da to rešiti. Dvomim v vašo iskrenost v člankih, saj bi leto lahko dokazali v iztekajočem se mandatu, ne pa da sedaj, ko marsikomu teče voda v grlo, računate na našo naivnost.
Na žalost bo tudi Kamnik in njegovih 100 težav ostalo novoizvoljenim svetnikom, ki bodo, tako kot vi, prejemali sejnino v višini mesečne delavske plače in nam pustili enake ali pa še večje težave. In spet bodo v Občanu vsi pametni - kaj je treba, morali bi, nujno je in tako dalje.
Tako, zlil sem svoj žolč in meni je lažje, dvomim pa, da bo kaj zaleglo.
Pa veliko uspeha na lokalnih volitvah.
MITJA REDJA
S seje občinskega sveta
32. sejo občinskega sveta je najbolj zaznamovalo vprašanje dviga cene programov predšolskega varstva. Stroški delovanja zavodov in osebnih dohodkov zaposlenih v največji meri bremenijo občinski proračun in starše, vendar so določeni in pogojeni z zakonskimi in podzakonskimi določili, ki jih sprejme vlada. V preteklih letih so bili v smislu zagotavljanja najboljših pogojev za predšolsko vzgojo na državni ravni določeni precej visoki standardi. Dejstvo je tudi, da je večina stroškov, ki nastanejo v vrtcu, posledica izvajanja kadrovskih normativov, ki jih predpisuje država. V občini Kamnik, kar je primerljivo tudi z drugimi občinami, predstavljajo stroški dela 70-78% cene programa.
Župan in s tem tudi občinski svet sta varuha zakonitosti in si ne moreta dovoliti, da bi delovala v nasprotju z zakonom. Problem cen v vrtcih je v pristojnosti vlade. Zame je večji problem zapostavljenost otrok in družin, ki ostanejo brez otroškega varstva. Povzroča se jim dvojna krivica: otroci so brez kvalitetnega varstva v vrtcu, poleg tega pa jim občina prav zaradi tega ne more subvencionirati varstva. Premalo mest v vrtcih je naš problem, zato je rešljiv v občini. Prvi korak v smeri zagotavljanja zadostnega števila prostih mest v vrtcih smo že naredili s tem, ko se bila letos zagotovljena proračunska sredstva za gradnjo novega vrtca, je v svojem nastopu na seji v imenu LDS povedal Brane Golubovič.
Občinski svetniki so obravnavali tudi dogovor med občino in Podjetjem Stol o medsebojni rešitvi lastniških razmerij, ki se medsebojno prepletajo v območju Stola in v okolici Kulturnega doma na Duplici. Zemljišča, ki so se prenesla v last občine, v glavnem predstavljajo komunalno infrastrukturo, zato jih je občina že na podlagi področnih zakonov in zakona o lokalni samoupravi dolžna prevzeti. Je pa tudi nekaj zemljišč, ki jih uporabljajo stanovalci večstanovanjskih hiš. Za ta zemljišča sta Marjan Sempri-možnik in Brane Golubovič župana pozvala, da v najkrajšem možnem času doseže dogovor s stanovalci glede statusa teh zemljišč. V LDS smo zadovoljni s tem, v katero smer se odvijajo pogajanja 0 prostorih v Kulturnem domu na Duplici, ki jih namerava Stol Podariti občini brezplačno.
V LDS smo podprli tudi predlog, da se skupaj s stanovanjskim s*dadom kupi deset neprofitnih stanovanj za potrebe kamniških mladih družin.
Semprimožnik je na koncu pozdravil povezovanje občine Kamnik s sosednjimi občinami v razvojno partnerstvo, ki je po njego-Vem mnenju koristno za vse, vendar bi bilo potrebno več pozornosti nameniti tudi dejanskemu izvajanju aktivnosti in projektov, na ne bi vse ostajalo samo pri pismih o nameri.
LDS bo svoj tradicionalni piknik priredila 11. junija v Špitaliču.
za LDS OO Kamnik MARK AGOVIČ
Pobude in stališča Aktivne Slovenije
Poletne rezervacije mesta za otroke v vrtcu
Na 32. seji občinskega sveta smo bili priča vroči razpravi ob podražitvi cen programov predšolske vzgoje v VVZ Antona Medveda. Glavni argumenti predlagatelja so bili; dražja energija, prehrana, predvsem pa višji stroški dela, kar naj bi pripeljalo do povprečno 5,5 odstotne podražitve. To, da sta energija in hrana dražji, iz dneva v dan vsi občutimo na lastnih denarnicah, večje stroške dela pa država, žal, lahko narekuje samo v javnih zavodih.
Zato smo v OO AS Kamnik tudi letos, tako kot lani, nasprotovali dvigu cen, ki ni usklajena z rastjo prihodkov staršev. Cena varstva
predstavlja vedno večji delež v prihodkih staršev in v Kamniku smo bili in ostajamo pri samem vrhu na nivoju države. Rezultat glasovanja občinskih svetnikov je bil 10 ZA podražitev in 9 PROTI, kar pomeni, da je ob samem glasovanju na seji bilo prisotnih (oz. je o sklepu glasovalo) samo 19 svetnikov. Ob tako pomembni zadevi za mlade družine kot je glasovanje o dvigu cen vrtcev je manjkalo kar 10 občinskih svetnikov. Kako je kdo glasoval zaradi sistema vodenja evidence glasovanja žal ne moremo našteti, zato bomo v OO AS
Kamnik predlagali, da se preuči možnost uvedbe poimenskega vodenja zapisnika glasovanja.
V	OO AS Kamnik nas moti, da je dvig cen podkrepljen samo s povečanjem stroškov, nikjer nam ni bilo predstavljenih nobenih varčevalnih ukrepov in pričakovali bi vsaj podatek, koliko je bilo v letu 2005 dejansko porabljenih sredstev za prehrano otrok in dodatke zaposlenih. Vedeti moramo, da so cene izračunane na polno prisotnost otrok in zaposlenih v vrtcu, medtem ko med letom prihaja do odsotnosti otrok in zaposlenih. Takrat predvidena sredstva za prehrano otrok (brez deleža, ki ga plačajo starši) in zaposlenih ter prevoza na delo in ostalih dodatkov za zaposlene ostanejo v proračunu občine oziroma zavoda.
Občinski upravi smo predlagali, da preuči možnost uvedbe rezervacij v poletnih mesecih, kakršne poznajo v vrtcih sosednjih občin. Zakonske podlage zato so znane in občina lahko na podlagi le teh plačila staršev še dodatno zniža. Zato mora seveda predvideti dodatna sredstva v občinskem proračunu, žal pri nas do danes še ni bilo volje za izračun potrebnih sredstev, kaj šele za pripravo le teh. Občinski odbor AS Kamnik bo uporabil vse možnosti, da možnost rezervacije pripeljemo do obravnave na občinskem svetu, kjer bodo svetniki odločili ali se staršem ta možnost ponudi ali ne.
Prašnikarija - kulturni spomenik ali ovira za Mekinje?
V	primeru Prašnikarije v Mekinjah še enkrat več lahko vidimo, kako bi bilo mogoče povišati številke na prihodkovni strani občinskega proračuna, če bi zadeve gledali bolj dolgoročno. V lanskem letu se je objekt Prašnikarije (460 m2) prodajal po izklicni ceni 7 mio sit in bil uspešno prodan. Razlogi za nizko ceno so bili: objekt je v zelo slabem stanju, potreben temeljite obnove, ki bi zahtevala ogromna finančna sredstva.
Po uspešni prodaji je novi lastnik, ki namerava v objektu urediti apartmaje in galerijo, izkazal interes še za dodatna zemljišča (513 m2) na katerih bo uredil parkirišča, ki jih obstoječi objekt ni imel in se je tudi zato prodajal po nizki ceni. Občina je zopet pokazala razumevanje za razširitev kulturno turistične dejavnosti v Kamniku.
Občinski svet je vse omenjene prodaje podprl v dobri veri, da se bo občina znebila podrtije, ki bo kmalu zasijala kot nov kamniški turistični biser, vendar je na zadnji seji Prašnikarija zopet dobila svoje mesto na dnevnem redu občinskega sveta. Kajti na pobudo novega lastnika je bil s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine podan predlog za razglasitev Prašnikarije za kulturni spomenik lokalnega pomena. Problem so meje ozemlja kulturnega spomenika, saj je bila zaradi priprave tega predloga iz občinskega proračuna za leto 2006 umaknjena postavka »Ureditev Prašnikarjevega parka«, v katerem naj bi se uredile tudi igralne in športne površine. Med cilji razglasitve kulturnega spomenika zasledimo: omogočimo lastniku, da kandidira na javnih razpisih oziroma pridobi državna sredstva za obnovo objekta.
Na vprašanje našega svetnika Roberta Prosen: »Zakaj občinska uprava Prašnikarije nišama jtred-lagala za kulturni spomenik in tako kandidirala na razpisih za evropska in državna sredstva ter s tem povečala tržno ceno ob eventu-elni prodaji? Zakaj v proračunu ni namenjenih sredstev za ureditev parka in do kam sega območje kulturnega spomenika?Ali je na navedenem območju kakšna površina namenjena za rekreacijo in otroško igrišče?«
smo v gradivu za sejo dobili odgovor, ki bi ga lahko uvrstili v rubriko saj ni res, pa je: Občinska uprava je podala predlog Zavodu za varstvo kulturne dediščine - Kranj, po katerem le-ta pripravlja strokovne podlage za več kot 100 kulturnih spomenikov v občini. Vendar doslej še ni prišlo do realizacije teh strokovnih podlag v celoti.
V	proračunu ni namenjenih sredstev za ureditev parka, ker prostor ni v njeni lasti. Območje kulturnega spomenika je v predlogu odloka natančno opisano.
V	OO AS Kamnik podpiramo dejavnosti občine, ki omogočajo posameznikom delovanje na področjih, ki prispevajo k razpoznavnosti naše občine. Vendar smo mnenja, da mo ra občina s svojim premoženjem ravnati kot dober gospodar in narediti vse, da iz svojih nepremičnin iztrži čim več. Zagotovo omogočanje pridobivanja javnih sredstev posameznikom na sme biti razlog, da otroci in odrasli ne bi imeli prostora za igro in sprostitev.
SANDI URŠIČ, OO AS Kamnik
NOVA SLOVENIJA SPRAŠUJE
Kako dolgo vrtoglave cene in dolge čakalne vrste?
V	prejšnjih številkah Kamniškega občana ste brali o povišanju cen programov predšolske vzgoje. Svetniška skupina Nove Slovenije je na seji občinskega sveta predlagala minimalno možno povišanje cene, predlagali smo, da se cene povišajo za 3,5%. Prepričani smo, da bi lahko s takšnim povišanjem in z notranjimi rezervami pokrili tako inflacijo, kot tudi povišane stroške kurjave in stroške povečanja plač zaposlenih. Na našo veliko žalost naš amandma ni bil sprejet, sprejeta je bila 5,5% podražitev.
Sprašujemo se, kako dolgo se bodo cene programov predšolske vzgoje še povečevale, ob dejstvu, da so cene kamniških vrtcev že sedaj v vrhu. Predšolska vzgoja postaja hudo finančno breme ne le za starše, ampak tudi za občino. Marjeta Humar, svetnica NSi, je dejala, da ne more razumeti, da je osem urna oskrba malčka dražja kot štiriindvajset urna oskrba nepokretnega občana v domu upokojencev.
Kot da visoke cene še ne bi bile dovolj, je tu še dolga čakalna vrsta za vstop v vrtec. Novo Slovenijo zanima, kako poteka gradnja otroškega vrtca na Perovem. Ob sprejemu lokacijskih načrtov ob Ljubljanski cesti je bilo svetnikom pojasnjeno, da se bo vzporedno z gradnjo poslovno stanovanjskih objektov gradil tudi otroški vrtec. Financiral naj bi se iz sredstev komunalnega prispevka omenjenih objektov in delno iz proračuna. Odprt naj bi bil jeseni 2006. Jesen se približuje, vrtca pa še nikjer. Za vrtec čaka več kot tristo otrok, cene predšolske vzgoje rastejo... Kako dolgo še?
V	kakšnem okolju živimo?
Vilko Dobovšek, svetnik NSi, je zastavil svetniško vprašanje o onesnaževanju na območju Duplice in Volčjega Potoka. Glede na to, da so bile od septembra 2005 do januarja 2006 opravljene meritve, so ga zanimale ugotovitve meritev. Predlagal je, da bi rezultate meritev in posamezne dopustne vrednosti pristojni organi objavili v Kamniškem občanu in s tem seznanili občanke in občane s tem, v kakšnem okolju živijo. Poleg vsega tega ga je zanimalo še, kako občina Kamnik rešuje problematiko onesnaževanja na Duplici, kakšno je sodelovanje med občino, ministrstvom za okolje in prostor ter inšpekcijskimi službami.
Ali je vzdrževanje športnih objektov pomembno?
Dolgoročni razvoj športa v občini Kamnik do leta 2015 daje prednost športni vzgoji otrok, mladine in študentov, na drugem mestu je vrhunski šport, na tretjem gradnja in vzdrževanje športnih objektov itd. Najpomembnejši športni objekt, zgrajen v zadnjih letih, je kegljišče. Zaradi denacionalizacijskih postopkov pa so propadle in se ne obnavljajo naprave trim steze in skakalnice. Razen nekaj svetlih izjem so športni objekti v občini Kamnik prepuščeni zobu časa ali redkim zagnancem, ki jih s svojim trudom prostovoljno vzdržujejo. Po mnenju Nove Slovenije je za razvoj kamniškega športa nujno, da občina dobro vzdržuje športne objekte, ki so dostopni širši javnosti (igrišča, trim steze,....). Tu gre predvsem za športne objekte, ki ne terjajo visokih vzdrževalnih stroškov, vendar imajo zaradi svoje dostopnosti pozitiven vpliv na širšo okolico. Več na www.nsi-kamnik.net
Nova Slovenija Kamnik
Kamničan Demeter Sadnikar s podporo strank NSi, SDS in SLS
Občinski odbori Nove Slovenije, Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke so podpisali koalicijsko pogodbo in s tem javno razglasili skupnega kandidata za župana občine Kamnik, ki ga bodo podprli na jesenskih lokalnih volitvah.
uspe le skupaj. Prepričan sem, da nam bo tokrat uspelo!«
Izjava dr. Antona Svetlina, predsednika OO SLS Kamnik:
Sadnikar poleg področja zdravstvenega varstva živali zelo dobro pozna tudi težave na drugih področjih, ki se stopnjujejo še zlasti po vstopu Slovenije v EU. Zaradi togosti odziva pri urejanju potreb in pogojev za celovit razvoj Kamnika, smo v OO SLS Kamnik prepričani, da bo naše
Prireditev z javno predstavitvijo Demetra Sadnikarja, podpisom koalicijske pogodbe in kratkim kulturnim programom je potekala v ponedeljek, 15. maja, v dvorani nad Kavarno Veronika v Kamniku. Slavnostne prireditve so se udeležili člani strank in kolegi iz poslanskih vrst: Jože Tanko, vodja poslanske skupine SDS, Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS in Franc Capuder, namestnik vodje poslanske skupine NSi.
NSi, SDS in SLS verjamejo, da je skupni kandidat edina rešitev, da se slabe razmere v Kamniku obrnejo na bolje in da se Kamnik končno začne razvijati in delovati kot dinamično gospodarsko, turistično in urejeno mesto, ki je prijazno do vseh svojih prebivalcev.
Izjava Valentina Zabavnika, predsednika OO SDS Kamnik: »V petnajstih letih samostojne države Slovenije se je tudi demokracija razvijala in na ta način vplivala na družbene vrednote, ki se spreminjajo in prilagajajo evropskim standardom. Tudi na kamniškem smo priča temu procesu, ki je zelo živahen in je počasi dozorel v spoznanju, da je moč v povezovanju strank s podobnimi pogledi na prihodnost občine. Tak proces je popolnoma naraven in v Kamniku poteka že več kot eno leto.
S skupnim nastopom v podpori Demetru Sadnikarju v kandidaturi za župana Občine Kamnik že-
limo ustvariti takšne sile, ki bi popeljale razvoj občine po novi poti. Slovenska demokratska stranka v povezovanju strank in kandidaturi našega člana Demetra Sadnikarja za župana vidi nov svež intelektualni vznik in temu primerno boljšo prihodnost za Občino Kamnik.»
Izjava Janeza Leskovca, predsednika OO NSi Kamnik: »Nova Slovenija Kamnik se zaveda svoje odgovornosti, ki jo je sprejela z mandatom, ki so ji ga na lokalnih volitvah podelili ljudje. Naša odgovornost je, da opozorimo in poskušamo preprečiti vse, kar bi kakorkoli škodilo skupnemu dobremu vseh občank in občanov občine Kamnik. Za uresničevanje tega cilja je potrebno pozabiti na ozko usmerjene interese, ki vodijo marsikatero politično stranko. Občino Kamnik želimo ponovno preusmeriti na pravo pot, zato smo se odločili, da na lokalnih volitvah nastopimo skupaj z SDS in SLS. Izkušnje kažejo, da nam lahko
»V skupnem kandidatu za župana gospodu Demetru Sadnikarju, dr. vet. med., vidimo predvsem človeka, ki bo imel pozitiven odnos ter posluh za napredek in razvoj celotne kamniške občine. Prepričani smo, da bo sledil potrebam po zagotavljanju prijaznega okolja in ustvarjanju možnosti za nova delovna mesta, zagotavljanju pogojev, ki so potrebni za stalen razvoj gospodarstva, turizma, urbanizma, potrebne infrastrukture in kmetijstva. Kandidat za župana Demeter
skupne programske cilje, zagovarjal in uresničeval prav naš skupni kandidat za župana.«
Stranke so se za skupnega županskega kandidata odločile, ker verjamejo v močan partnerski odnos politične koalicije. Občinski odbori vseh treh strank so skupnega kandidata hitro našli, saj so v prvi vrsti iskali pravega Kamničana, človeka, ki mu ni vseeno za kakovost bivanja kamniških občank in občanov.
NSi, SDS in SLS
Športniki Slovenije v Snoviku
V sredo, 10. maja, je bila v Šmartnem v Tuhinjski dolini zanimiva nogometna tekma, ki so se je udeležili znani športniki Slovenije in nekateri športni novinarji. Terme Snovik s sodelavci so priredili že četrto srečanje športnikov Slovenije.
Glavni trener reprezentance
Nikkola. Arri, ki je trener naše B reprezentance skakalcev, je bil skupni zmagovalec svetovnega pokala, devetkratni zmagovalec posamičnih tekem za svetovni pokal in je nosilec dveh olimpijskih medalj.
Z doseženimi goli in zelo solidnim nogometnim znanjem je pre-
Uroš pa je glavni trener reprezentanc. V ekipi je nastopil olimpijec iz leta 1984 v Sarajevu Andrej La-nišek, ki je izkazal tudi pri organizaciji srečanja. Ekipo skakalcev je vodil predsednik Obrtne zbornice Kamnik Milan Grzinčič.
V nasprotnem moštvu sta bila nosilca igre nogometaš, repre-
Znani in uspešni slovenski športniki z mladimi nogometaši NK Kamnik:
Zgoraj z leve: Robert Englaro, Robert Smolnikar, Primož Peterka, Borut Bilač, Arri Pekka Nikkola, Tomaž Strgar, Jure Bogataj, Andraž Hočevar, Rok Benkovič, Luka Luzar, Tomaž Klemenčič, Andreja Mali, Džo-ni Novak, Bine Norčič, Miran Štros, Uroš Velepec, Jure Velepec, Andrej Lanišek, Jože Arko, Rok Vasja Bajc, predstavnik NK Kamnik, Tomaž Cižman, predstavnik NK Kamnik.
smučarskih skakalcev Vasja Bajc je imel v svojih vrstah svetovnega prvaka Kamničana Roka Benkoviča, dvakratnega zmagovalca svetovnega pokala v smučarskih skokih Primoža Peterko ter dobitnika bronaste medalje z lanskega ekipnega svetovnega prvenstva Jureta Bogataja. Z nogometnim znanjem se je v golu skakalcev izkazal gost iz Finske Arri Pekka
senetil Primož Peterka, od ostalih pa sta po nogometnem znanju izstopala tudi Bine Norčič in Vasja Bajc. Tudi naša biatlonka, Kamni-čanka Andreja Mali je z nekaterimi potezami dokazala, da je tudi iz nogometnega testa. Biatlonske vrste sta zastopala še brata Velepec. Jure je bil do letošnje sezone na dolžnosti direktorja biatlonskih reprezentanc Slovenije, brat
zentant Džoni Novak in Robert Englaro. Z uspehom jima je pomagal Borut Bilač, skakalec v daljavo (8.24 m), nosilec bronaste medalja z atletskega evropskega prvenstva v Splitu. Televizijski napovedovalec Tomaž Klemenčič s POP TV je uspešno dopolnjeval vrzeli in dosegel nekaj pomembnih zadetkov. Enako velja za alpskega smučarja Tomaža Cižmana.
Srečanja se je udeležil tudi Miran Stanovnik, ki pa zaradi poškodbe ni mogel nastopiti. Barve glasbenikov je zastopal Robert Smolnikar iz Štajerskih 7, z nogometnim znanjem pa je dokazal, da ga dres za naslednje leto že čaka.
Kljub temu, da se je srečanje končalo z rezultatom 7:7, pa so športniki dokazali, da so nepopustljivi do konca. Za uspešno izvedbo srečanja gredo zasluge Športnemu društvu in Osnovni šoli Šmartno, ansamblu Zooland, ki je dobro ogrel gledalce, povezovalcu prireditve Rajku Jegliču, sodniku Miranu Štrosu in pokroviteljem.
Po končani tekmi je športnikom pripravil sprejem direktor Term Snovik Ivan Hribar, v imenu Občine Kamnik pa je zbrane pozdravil direktor občinske uprave Ivo Pristovnik.
Organizatorji so s srečanjem zadovoljni, čeprav so jih pestile težave z vremenom. Pripomba gre predvsem na račun števila gledalcev. Kljub temu, da gre za četrto srečanje, ki je vedno v začetku maja, in solidnemu oglaševanju je bilo število gledalcev zelo skromno. Asi, kot so Rok Benkovič, Primož Peterka in drugi si zaslužijo večjo pozornost, ne le tedaj, ko so svetovni prvaki. Kljub napornim in vsakodnevnim treningom ter obveznostim so si kot pravi profesionalci vzeli čas za nas. Zaslužijo si, da bi jih lepše sprejeli. A so kljub temu obljubili, da še pridejo v kamniški konec.
Arko Jože Foto: Alenka Svetlin
Vsepovsod pesem ...
V veselje otrokom in poslušalcem
V četrtek, 11. maja, je dvorano Doma kulture Kamnik napolnila prisrčna otroška pesem. Na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov iz občine Kamnik so nastopili:	otroška
pevska zbora Cicibani in Vrabčki DKD Solidarnost z zborovodkinjo Marino Aparnik, otroški pevski zbor OŠ Šmartno v Tuhinju z zborovodjem Petrom Pogačarjem, otroška pevska zbora matične OŠ Stranje in podružnice Gozd z
zborovodkinjo škrjančki iz podružnične šole OŠ F rana Albreht Karlo Urh, otroški v Tunjicah, ld jih vodi zborovodkinja Marjeta K< pevski zbor Skr- čar, radi prepevajo na različnih nastopih in pevsl jančki OS Frana Al- reviji.
Pisan žIV-žAV popestril oblačen sobotni dan
V soboto, 20. maja, smo skupaj praznovali Dan družin ob dogajanjih na ploščadi Doma kulture v Kamniku, zaradi črnih oblakov pa tudi v pre-dverju in v MC-Kotlovnici.
Popoldne smo začeli z ogledom treninga športnih plezalcev na umetni plezalni steni (na plezanje nas bodo v kratkem povabili). Na travi smo se pridružili kamniškim tabornikom pri postavljanju šotora, prijaznega policista Igorja s policijske postaje Kamnik smo lahko povprašali vse, kar nas je zanimalo o delu policistov in obnašanju v prometu. Še posebej zanimiva je bila predstavitev postopka, ko policisti odvzemajo prstni odtis s predmetov, spoznali smo še policijski avto in opremo. Še bolj aktivni smo bili pri gasilcih, kjer smo se preizkusili v zbijanju tarče z vodnim curkom, nudenju umetnega dihanja in prve pomoči -na lutki. Ker se nezgode dogajajo tudi doma, nam je medicinska sestra Darja v mini »bubulanti« dala nekaj uporabnih nasvetov in navodil. V sosednjem kotičku so ji delale družbo članice iz Domžalske univerze za tretje Življenjsko obdobje in dijakinje z mentorico s ŠCRM. In kaj jih povezuje? Vse imajo zlate roke in srce - šivajo punčke za Unicef. Z nakupom-posvojitvijo prispevate denar za cepljenje. Za spretne in ustvarjalne roke in ročice pa smo poskrbeli v likovnih delavnicah. Tja se je prisedel tudi Egidijev očka, ki je risal tatuje po željah otrok. Ob namiznem tenisu, ročnem nogometu smo se razmigali, zaplesali z mažoretkami, Stupicami in folklorno skupino društva upokojencev Kamnik. Vera nas je naučila kako se sprostimo, razmigamo, predihamo in pocrkljamo. Na info pultu smo pripravili revije (Zmajček, Otrok in družina), zloženke o zdravju, TD Kamnk pa o turizmu.
Posebno zahvalo izrekamo družini Rumble, ki je pripravila mini muzej s fosili, minerali, starinami, znamkami in maketami. Poskrbeli so za ozvočenje, glasbo, karaoke, tudi dee jay je bil njihov. Za posebno presenečenje so nam pričarali mehurčke in sneg. Če bi imeli več takšnih družin, bi bile tudi prireditve za otroke pogostejše in še bolj pisane. Kljub povabilu šolam, vrtcem, posameznikom in družinam se k sodelovanju ni odzval nihče drug. Pa predvidevam, da ni glavni vzrok prevelika samokritičnost !? Za fizično in moralno podporo se zahvaljujemo vsem prostovoljcem in pomočnikom z MC-ja, iz Doma kulture in Kotlovnice ter seveda vsem sodelujočim.
MC-KLUB STARŠEV HELENA STERLE
Na sobotnem živ žavu je bilo živahno dogajanje. Skupina kamniških mažoretk po svojem paradnem nastopu pokazala otrokom kako se priučiti spretnosti z »mažoretno palico«. Kamniški gasilci so ponosno razkazali dva gasilska avtomobila, za glasbeno vzdušje pa so poskrbeli ha-monikarji iz društva upokojencev Kamnik^ katerimi smo sestavili priložnostni ansambel s harmoniko in glavniki.
Vere Duplica pod vodstvom Jane Rovšek, otroški pevski zborTuhinjč-ki iz OŠ Šmartno v Tuhinju pod vodstvom Urške Kotnik ter dva mladinska pevska zbora - iz OS Šmartno v Tuhinju pod vodstvom Petra Pogačarja in iz OŠ Stranje pod vodstvom Karle Urh.
Četrt stoletja delovanja MePZ Odmev in jubilejni koncert
Mešani pevski zbor ODMEV, ki ga od leta 1990 vodi Ana Smrtnik, je 25-letnico svojega delovanja obeležil z jubilejnim koncertom v petek, 12. maja. V goste so povabili Mešani komorni zbor Canticorum iz Plzna na Češkem in dokazali, da pesem ne pozna meja.
Zbor Odmev se lahko pohvali z lepimi priznanji in dosežki doma in tudi v mednarodnem merilu, saj so v oktobru 2004 na 6. mednarodnem tekmovanju v Italiji v Gradežu, imenovanem Isola del sole, v kategoriji sakralna glasba dosegli zlato in v kategoriji komorni zbori srebrno plaketo. Med njihovimi dosežki v zadnjih dveh letih je zapisana tudi Zlata plaketa na Regijskem tekmovanju Gorenjske v Škofji Loki, Bronasta plaketa mesta Maribor z lanskoletnega 19. državnega tekmovanja Naša pesem ter posebno priznanje Občine Kamnik, ki ga je zbor za dosežene uspehe in prispevek k bogatenju kamniške in slovenske zborovske kulture prejel ob lanskoletnem občinskem prazniku.
Več o 25-letnem delovanju, dosežkih zbora in jubilejnem koncertu v prihodnji številki.
S pesmijo je družba prijetnejša
Minulo soboto, 20. maja, je v dvorani razstavišča Veronika iz otroških, ženskih in moških grl odmevala pesem Solidarcev. Na tradicionalnem letnem srečanju pod imenom Srečanje Solidarcev so namreč rezultate svojega zavzetega dela in pridnih vaj »zapeli« najprej najmlajši - otroška pevska zbora Cicibani in Vrabčki, ki ju vodi zborovodkinja Marina Aparnik, nato pa pod vodstvom zborovodje Marka Tirana pevke Ženskega pevskega zbora, kisov lanskem letu zabeležile 30 let druženja s pesmijo, in pevci Moškega pevskega zbora.
Koncertni del prijetnega pevskega druženja vseh generacij so zaokrožile pesmi združenega moškega in ženskega zbora ter skupna pesem vseh pevcev Domovina naša je svobodna, ki jo je uglasbil Kamničan Viktor Mihelčič. Pesem pa je bila ta večer zvesta spremljevalka tudi družabnega dela srečanja.
VERA MEJAČ
Malo šolo gasilskih inštrukcij so otrokom in staršem pripravili gasilci PGD Kamnik. Usmeriti curek v pravo smer je kar velika spretnost, a ob pomoči mladega gasilca Luka je tudi deklicam uspelo.
KAMNIK
2 SUTNA37
(nekdanja Metalka) 01 83 96 330
TVO

* ARTIKLI ŽE OD 990 SIT-
. g

vsak kupec prejme darilo
do 31. maja

ZENSKA, MOŠKA I IN OTROŠKA KONFEKCIJA TER POSTELJNINA
Ljubitelji starodobnih vozil so se ponovno
srečali v 'Ihiiiiiilk u
Zgodba o mednarodnem festivalu predvojnih starodobnih vozil, ki jo je Društvo starodobnih vozil Kamnik uspešno začelo v lanskem letu, se je letos prav tako uspešno nadaljevala. V soboto, 13. maja, se je v dopoldanskih urah na Glavnem trgu in Šutni zbralo petdeset lastnikov starodobnih, predvsem predvojnih motorjev, avtomobilov, tovornjakov in celo avtobusa iz vseh koncev Slovenije. Pričakalo jih je lepo število ljubiteljev jeklenih lepotcev.
Letos je bila posebna pozornost namenjena modelom vozil in motorjev iz predvojnih let, med člane domačega društva, ki imajo kar nekaj lepo ohranjenih mlajših starodobnikov, pa so povabili goste iz vse Slovenije.
Med motoristi starodobniki se je z najstarejšim letnikom 1923 znamke Matcles 1000 -motorno kolo pripeljal Miloš Vrtovec iz Branika. Med avtomobili s častitljivimi letnicami pa so še posebno zanimanje pritegnili tovorno vozilo Fiat 15 TER
4400 letnik 1911 v lasti PGD Kobarid in pod skrbništvom Marijana Stresa, HUP MOBIL R-TOUR SS 3000 letnik 1921 lastnika Simona Roliha iz Vrbovega, ki je velik privrženec starodobnikov, saj ima v lasti več avtomobilov in motorjev, ter v izredno majhnih količinah proizveden model DODGE ROADSTAR 3500 letnik 1924 lastnika Draga Kukoviča iz Prvači-ne pri Vrtojbi. Gospod Drago je oranžnega lepotca z lesenimi kolesi pripeljal iz daljne Avstralije, kjer so ga delno obnovili, dokončno
podobo pa je dobil v Sloveniji.
Izjemno dobro ohranjena in za to pomembno srečanje, ki mu v Sloveniji ni para, še posebej zloščena vozila ter njihovi lastniki in vozniki, ki so si nadeli tudi staromodna oblačila in opremo, so se po blagoslovu tunjiškega župnika Pavleta Juhanta s hupanjem poslovili od mesta in obiskovalcev, ki so jih prišli občudovat. V koloni, v kateri so bili razvrščeni od najstarejšega do najmlajšega (letnika vozila in ne voznika!), so se motoristi in avto-

„jg§F, M iJStk E|			
			lk v Jm
l’l .		Fj 1	8 n i I/	fUm	
Vxk^2£i T		e m		1 i	
				1.1	
			■4~ Z 4		
Vi	s	i	* aa % r u :v - 4 v- <	/f	V ..	i «■*» *J i ir Mg ih *	
www.ewroneep.com
☆ ☆☆☆☆
Eksplozija občutkov. Z domišljenim zlitjem treh ključnih elementov: izrazitega značaja, skladnega oblikovanja In vrhunske tehnologije, predstavlja novi Peugeot 207 povsem novo izkušnjo med avtomobili srednjega razreda. Njegova privlačnost prebuja tako intenzivna čustva, da ob njih nihče ne more ostati ravnodušen, s svojo vitalnostjo pa običajno vožnjo z avtomobilom spreminja v resnično strastno doživetje.
PEUGEOT «wo«>CAToTAt.	UŽITEK V DOVRŠENOSTI.
207
2071 Poraba - kombiniran natin vožnje: 4,5 * 71/100 km. Emisija COr' 120 - 166 g/kni.
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68
Novi Peugeot 207.
Poln življenja.

A
.A^AMA
V	@dl 8f. g, d® S, 6..SUPCR AKCUA1I
-	10% zo obutev Kopitom« Sevnico
-	20% zo izdelke iz galanterijske
NOVO V GALANTERIJI LA MAMS no Glavnem trgu 12 v Kamniku OBUT€V KOPITARN6 S€VNICA
obdobja pred vojnama, kar po-	dovoljstvom povedal Miroslav Vr-
meni več udeležencev iz tujine«, hovnik, predsednik Društva staje ob zaključku uspešno izpelja- rodobnih vozil Kamnik, nega srečanja starodobnikov z za-	SAŠA MEJAČ
Na čelu potujoče karavane starodobnih vozil so bili motoristi starodobniki. Golobova iz Solkana sta se pripeljala z motorjem s prikolico znamke BMW RIL 850 iz leta 1940.
Predvsem moške je zanimalo tudi to, kaj se skriva pod pokrovom starodobnikov. Fiat 500 Topolino, ki so ga »proučevali«, je iz leta 1939, izdelan po naročilu, od serijskih modelov se loči po strehi (serijska je platnena), po volanu in maski motorja. Lastnik Miro Štancar ga je s pomočjo prijateljev restavriral dve leti in pol, za kar so porabili kar okrog 2000 ur.
Mnogo občudujočih pogledov je pritegnil lepotec oranžne barve znamke DODGE ROADSTAR 3500 letnik 1924. Model je bil izdelan v zelo majhnih količinah, zato ga je lastnik Drago Kukovič, ki je izreden ljubitelj starodobnikov, našel v daljni Avstraliji, kjer so ga delno obnovili, dokončno podobo pa je dobil v Sloveniji.
V Kamnik je pripeljal tudi bel Marcedez 170 S LETNIK 1950, ki služi tudi kot protokolarno vozilo mariborskega župana.
www.207.peugeot.si
FORD 6600 iz leta 1959, s katerim so se pripeljali Lavri-novi iz Rogaške Slatine, je bil med največjimi oz. najdaljšimi starodobniki, pa tudi med najbolj zloščenimi.
mobili starodobniki podali na pot proti Termam Snovik, kjer so bili deležni malice in občudujočih pogledov obiskovalcev, nato pa v Kamniško Bistrico, kjer je organizator pripravil pogostitev s prijetnim srečanjem ob živi glasbi in podelitev priznanj.
Po lanskoletnem uspehu srečanju so tudi letos v Kamniku pričakovali pomembnega gosta in izredne-
ga ljubitelja starin Paola Grattona, lastnika Fordovega muzeja v italijanski Gorici, a mu je prometna nesreča nekaj dni pred tem festivalom preprečila udeležbo z enim najstarejših vozil v Evropi znamke Ford.
»V klubu smo zadovoljni, da smo uspešno izpeljali že drugo tovrstno srečanje z mednarodno udeležbo. Tudi udeleženci so bili veseli srečanja in zadovoljni z organizacijo, tako, da se prihodnje leto ponovno vidimo na shodu ljubiteljev starodobnih vozil, kakršnega v Sloveniji ni. Še naprej si bomo prizadevali, da se v Kamniku zbere čimveč vozil iz
K/l RO
INŽENIRING d.o.o. Mengeš
Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic.
Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986, 72-30-987, faks: 01/72-38-015

d.o.o.
RAZSTAVNI SALON
Tržaška c. 245 LJ
tel.:01/256 23 51 gsm: 031/649-174
www.gvt.si
LEO klub Kamnik:
Pomagajte nam pomagati Anžetu!
Simbolični ček za 110 tisoč tolarjev sta na prireditvi Naš praznik ravnateljici OŠ Šmartno predala Špela, ki bo drugo leto predsednica LEO kluba Kamnik, in Peter.
V prvem letu delovanja je mlada ekipa prostovoljcev, združena v LEO klubu Kamnik, uspešno širila humanistično idejo, ki jo zastopajo dobrodelni LEO in LIONS klubi po vsem svetu. Ta dobrodelna združenja so se najprej ukvarjala s pomočjo slepim in slabovidnim, danes pa pomagajo vsem, ki so pomoči potrebni.
Kot večina dobrodelnih organizacij tudi LEO klubi zbirajo finančna in materialna sredstva za pomoči potrebne, pri čemer si v glavnem pomagajo s prodajo lastnoročno izdelanih predmetov, ogrlic, nakita in drugih izdelkov ter lastnimi in pridobljenimi donacijami.
Že ob svojem formalnem sprejemu v LIONS družino na charter nightu botrskega kamniškega LIONS kluba so člani LEO kluba prav na tak način zbrali prve tolarje. Do konca marca, ko so se petošolci OŠ Šmartno z avtobusom odpravili na zimsko šolo v naravi na Roglo, so zbrali 110 tisoč tolarjev, ki so trem otrokom iz neprivilegiranih družin omogočili šolo in zabavo na snegu. Izpolnitev otroških želja in sanj je vsakokrat nepozaben dogodek, otroci so se ob proslavi z naslovom Naš praznik LEO klubu Kamnik zahvalili z risbami in prisrčno zapeto pesmico.
Približno takrat je LEO klub Kamnik spoznal, da v neposredni bližini živi še nekdo, ki nujno potrebuje vso pomoč, ki mu jo
lahko okoliška skupnost oziroma širša družba ponudi. O Anžetu Zormanu, triletnemu dečku iz Šmarce, ki mu cerebralna paraliza greni življenje, ste zvesti bralci Kamniškega občana že brali. Za normalno življenje in bivanje Anže potrebuje dvigalo, ki pa je za posameznika predrago.
LEO klub Kamnik se pridružuje prizadevanjem ostalih humanitarnih organizacij in organizira dobrodelno gledališko igro Teatra 55 Elizabeta je zagreta, ki bo v Domu kulture Kamnik v petek.
2. junija, ob 20. uri. Anžetu lahko pomagate z donacijo na TRR, odprtem pri Banki Domžale d.d., skupina NLB, številka: 18300 -0255461497 s pripisom »za An-žeta« ali pa z obiskom predstave, informacije o vstopnicah dobite na GSM:041/316-663 (Mark) ali jih kupite v Kavarni Veronika. Celoten izkupiček večera bo namenjen Anžetu oziroma za nakup dvigala.
Pridite tudi vi, pomagajte nam pomagati!
LEO klub Kamnik
Likovno društvo Kamnik
PODMLADEK NOVE SLOVENIJE V BRUSUU
Od 25. do 28. aprila se je 50 članic in članov Mlade Slovenije (podmladka Nove Slovenije) v okviru Politične akademije Mlade Slovenije udeležilo ekskurzije v Bruselj. Med njimi je bilo tudi sedem Kamničanov.
Po prihodu v Bruselj so udele- no zasedanje Evropskega parla-ženci ekskurzije večerjali v t.i. menta, ki je ravno v času obiska Slovenski hiši, kjer obiskovalcem potekalo v Bruslju. Za mnoge je strežejo tradicionalno slovensko bilo najbolj zanimivo to, da so ga hrano. Drugi dan ekskurzije je bil namenjen spoznavanju Belgije in Bruslja. Odpeljali so se proti severu, proti Baltiku, kjer so si ogledali obmorsko mesto in letovišče Zeebruge ter mesto Brugge. Mesto Brugge, ki je po Evropi in svetu poznano pod imenom »Severne Benetke«, krasijo stavbe iz gotskega obdobja.
Predvsem izstopa tamkajšnja cerkev, v kateri še sedaj hranijo originalni pieta slavnega umetnika Michelangela. Popoldan so se odpravili še na ogled Bruslja. Ogledali so si staro mestno jedro in slavnega bruseljskega »fantka, ki lula«. Zadnji dan ekskurzije so namenili obisku evropskih institucij, ki imajo sedež v Bruslju. Zgodaj zjutraj so obiskali Evropski parlament, kjer jih je sprejela gostiteljica Ljudmila Novak in jim na kratko razložila njeno delo in vlogo Evropskega parlamenta, Pozdravil in nagovoril jih je evropski poslanec iz vrst Nove Slovenije in podpredsednik Evropske ljudske stranke Lojze Peterle. Ogledali so si še plenar-
kratko predstavil še kmetijsko politiko EU kot eno izmed najpomembnejših področij delovanja Evropske unije.
Ekskurzija v Bruselj je bila predvsem izobraževalne narave. Bodoče mlade politične upe je poleg dobre družbe navdušil
Kamničani skupaj z evropsko poslanko Ljudmilo Novak in predsednikom Mlade Slovenije Robertom Ilcem v Evropskem parlamentu
lahko spremljali v slovenskem jeziku. Ob koncu ekskurzije so se odpravili še na Evropsko komisijo. Na Generalnemu direktoratu za kmetijstvo in razvoj podeželja so jim pripravili zanimivo predavanje na temo »The common ag-ricultural policy«. Predavatelj jim je najprej predstavil delovanje evropske komisije in njeno vlogo v Evropski uniji, potem pa je na
predvsem Bruselj s svojimi evropskimi institucijami, evropska poslanca s svojo prijaznostjo in gostoljubjem ter vsa nova znanja, ki so si jih pridobili v teh nekaj dneh. Več si preberite na www.nsi-kamnik.net. kjer boste lahko prebrali tudi o posvetu Mlade Slovenije in o njeni peti obletnici ustanovitve.
Nova Slovenija Kamnik
OD RISBE DO SLIKE IN KIPA
Kurenti med kinologi
Prihajajoča pomlad je prebudila tudi člane Likovnega društva Kamnik, ki smo se pred kratkim zbrali na svojem občnem zboru, kjer smo pregledali minulo delo, naredili načrte za prihodnost in izvolili novo vodstvo.
Z minulim letom smo lahko zadovoljni, saj smo izvedli kar nekaj uspešnih delavnic (nadaljevalni
Podobe iz niti
V	nedeljo, 23. aprila, je Lidija Balantič z Vrhpolj pri Kamniku v Frančiškanskem samostanu na Sveti gori odprla razstavo klekljanih čipk z naslovom Sanje iz ČIPKE iz sanj.
V	svetišču svetogorske Matere Božje so v kulturnem programu nastopili: Andreja Zakonjšek, sopran, Primož Krt, bariton in orgle, Tomaž Plahutnik, citre in Matej Hribar, flavta. Svoje ustvarjanje - premetavanje belih niti, iz katerih nastanejo čudovite čipke, je predstavila avtorica, razsta-
Encijan na kamnu - čudovita simbolika
vo pa je odprl gvardijan p. Bernard Goličnik, ki je zbrane povabil na ogled razstave v Frančiškovo dvorano.
Avtorica je s premetavanjem klekeljnov in belih niti ustvarila čudovite podobe metuljev, srca, cvetja, baletko, križ ... Njene čipke so uokvirjene, nekatere na lesu, druge na kamnu, na papirju ... Nekaterim so dodani kamenčki, posušeno cvetje ... Razstava bo odprta do 20.ma-ja. Po razstavah v Kamniku in v Dolu pri Ljubljani je to njena tretja samostojna razstava.
M. MOŠNIK
tečaj gline, začetni tečaj mozaika in tečaj grafike-suhe igle), udeležili smo se številnih delavnic in kolonij ter sodelovali na marsikateri razstavi.
Tudi za prihodnost imamo pestre načrte. V letošnjem letu pri-
pravljamo izobraževalni program v obliki večurnih tečajev risanja, slikanja in kiparstva. Vsako srečanje bo sestavljeno iz krajšega teoretičnega in daljšega praktičnega dela in spoznavanja različnih teh-
Udeleženci oratorija, otroci v starosti od 4 do 15 let, in 22 animatorjev se je ob devetih zbralo na župnijskem dvorišču. Animatorji so otroke najprej razdelili v šest starostnih skupin. Najprej so se malo družili, peli in igrali, nato so šli v cerkev pozdravit Jezusa, po skupni igrici (srečanje Jezusa in dveh učencev, ki sta romala v Emavs) in kratki skupni katehezi pa so odšli na delo po skupinah. Eno uro so imeli za kateheze, sledil je odmor, po njem pa so v delavnicah izdelovali družabne igre, ki se jih bodo lahko igrali doma v svojih družinah. Na koncu so pripravili igre (dve ločeni starostni
nik in materialov pod vodstvom strokovno usposobljenih mentorjev. Zato ponovno vabimo medse vse, ki tudi sami rišete, slikate, kiparite ali pa se le kot opazovalci navdušujete nad likovno umetnostjo in se želite o njej pogovarjati. Naše izkušnje in aktivno delovanje vas bodo zagotovo prepričali, da tudi na likovnem področju nikoli ni prepozno začeti. In nikar se ne obremenjujte z nadarjenostjo, saj ta tiči v slehernem, treba jo je le prebuditi in negovati!
V poletnem času bomo pripravili tudi dve likovni koloniji, namenjeni likovnemu ustvarjanju, druženju ter izmenjavi mnenj in izkušenj članov Likovnega društva Kamnik in drugih likovnih in kulturnih društev.
Če bi radi o našem delovanju vedeli še več, pokličite na telefon 031297 712 ali pa se nam pridružite v likovni sobi nad Maleševo galerijo na Glavnem trgu 2 v Kamniku, kjer se srečujemo vsak petek med 19-30 in 22.00 uro. Veseli vas bomo!
skupini, ki sta bili razdeljeni na manjše skupine, ki so krožile po otokih, kjer so animatorji vodili različne igre). Ob treh so prijetno druženje zaključili in se poslovili.
Da je oratoriji pomemben za duhovno in osebnostno rast vsakega otroka, mi je potrdila Marta Koncilja, ena od animatork, ki pravi: »Tovrstna druženja so pomembna za otroke, da jim približamo Boga na njim sprejemljiv način. Je aktivno preživljanje prostega časa, zdrava zabava, sproščeno vzdušje predvsem pa prijetno druženje otrok in mladih, ob vsem tem pa gre za zbliževanje z našim Stvarnikom.
Sobota, 13. maja, je bila za Kinološko društvo Duplica poseben dan. Društvo je v svoji kratki šestletni zgodovini organiziralo že drugo regijsko tekmovanje šolanih psov po vseh programih. Tekmovanja se je udeležilo 36 parov vodnik - pes, prišli so tako iz štajerske, gorenjske, primorske, kot seveda iz osrednje regije.
Po programu IPS A so tekmovali trije tekmovalci, po programu IPS B-BH sedemnajst, vodnica po programu IPS C ni imela konkurence. Odlično so bili zastopani tudi višji programi za službene pse: IPOI in IPOII s po štirimi tekmovalci, najvišja stopnja IPO III pa kar s sedmimi.
Domače društvo so zastopali štirje: Stella Forte, Miha Ručigaj in Franc Štupar po programu B-BH ter Stane Ober po programu IPO III. Pri večini tekmovalcev smo bili priča odličnim vajam poslušnosti, na vajah obrambe pa neverjetno dobro pripravljenim psom.
Na vadišču pa svojih veščin niso pokazali le štirinožci. Ptujski tek-
Otroci se čutijo sprejete, vsi so enako pomembni in vsak je nekaj posebnega. Animatorji poskuša-
movalci so s seboj pripeljali njihove značilne kurente, ki so popestrili dogajanje in poskrbeli za prijeten zaključek tekmovanja.
V KD Duplica se bomo tudi v prihodnje trudili organizirati še veliko prijetnih m odmevnih kinoloških dogodkov, ki služijo pri-
mo biti zgled, kar nam zaenkrat dobro uspeva. S svojim zgledom in pričevanjem oznanjamo Nje-
kazu strokovnega dela društev in posameznikov, obenem pa ponujajo veselje ob druženju sorodnih duš in izmenjavi mnenj.
Za pomoč se zahvaljujemo Občini Kamnik in vsem ostalim sponzorjem.
Kinološko društvo Duplica
Tekst: MARINKA MOŠNIK Foto: KATJA KADUNC
SUZANA ZGONEC
ORATORIJSKI DAN V ŽUPNIJI ZGORNJI TUHINJ
V soboto, 22. aprila, je bilo okrog župnišča in cerkve v Zgornjem Tuhinju zelo živahno in veselo, saj se je več kot 60 otrok udeležilo enodnevnega oratorija z naslovom POVABIMO JEZUSA V DRUŽINO, ki so ga pripravili animatorji oratorija Šmartno v Tuhinju (mladinski skupini Feniks in Spet smeh).
Poletnega oratorija v Šmartnem se vsako leto udeležijo tudi mladi iz župnije Zgornji Tuhinj; eni kot animatorji, drugi kot udeleženci, zato se je med animatorji porodila ideja, da dejavnost oratorija približajo tudi tistim mladim v domači tuhinjski župniji, ki doslej oratorija še niso poznali.
govo ljubezen.
Po njihovih obrazih sodeč so vedno zelo veseli in navdušeni in se znova in znova radi vračajo tako na oratorij kot na oratorijske dneve. To nam je potrditev, da delamo prav in da je to tisto, kar potrebujejo otroci. Ob vsem tem se bogatimo tudi animatorji in svojo mladostno zagnanost usmerjamo v korist otrok in oživitvi župnije in se trudimo otrokom pokazati, da vera ni samo to, da greš ob nedeljah k maši, ampak veliko več in da to ni napor, temveč privilegij in sreča.«
Tjaša Romšak in Kristina Uršič državni prvakinji v duatlonu
Letošnja sezona se je za mlade člane TK Trisport začela več kot obetavno. Kljub temu, da je bila zima dolga kot že dolgo ne, so treningi potekali po načrtih. Posebno razveseljivo je, da se je približno 25 otrokom, starim od 11 do 16 let, ki trenirajo v Stranjah in Kamniku, letos pridružilo še 23 otrok med sedmim in desetim letom , ki pridno obiskujejo šolo triatlona v Nevljah.
Treningi so v zimskem času potekali v telovadnici v Mekinjah in Nevljah, plavalni del pa v bližnjih termah Snovik.
Za nami sta prvi dve tekmi v duatlonu in ena v triatlonu -za najmlajše akvatlonu. Pa poglejmo kako je bilo.
DUATLON KOČEVSKA REKA, 22. aprila
Prva tekma v sezoni, prvič v Kočevski reki in prve stopničke za Trisport, bi lahko na kratko opisali dogajanje.
Prireditelj tekme TŠD Grič je tekmo, čeprav prvič, izpeljal brez
Kamniške odbojkarice se po skoraj dveh mesecih dočakale tisto, kar se je napovedovalo že od zaključka lige. Po odlični sezoni in osvojitvi tretjega mesta v drugi ligi so bile Kamničanke prva ekipa v »rezervi« za nastop v prvi ligi. Do 20. maja so imele ekipe zadnjo možnost za prijavo v prvo ligo. Za-
napak. Lepo pomladno jutro je bilo dober obet za tekmovanje, ki se ga je udeležilo preko 200 tekmovalcev v različnih starostnih kategorijah. Najprej, kot je že v navadi, so se na progo podali najmlajši v kategoriji CICI, nato malo starejši v super sprint duatlonu, nato pa še ostali z nastopom v sprint duatlonu. Tekma se je za člane kluba Trisport končala več kot odlično, kar kažejo tudi naslednji rezultati: CICIBANI: 1. Drejc Kregar, 3-Matevž Planko, 7. Anže Planinc, 8. Žan Golob, 9. Žiga Zajc, 10. Jan Mohar,
CICIBANKE: 1. Kristina Uršič, 5. Katarina Humar MLAJŠI DEČKI: 3- Lovro Humar,
MLAJŠE DEKLICE: 4. Klara Golob,
STAREJŠI DEČKI: 5. Luka Stanič STAREJŠE DEKLICE: 5. Maruša Klemenc, 7. Teja Jazbinšek, 9. Ana Dujakovič,
KADETI: 5. Domen Hribar, 6, David Dobovšek, 9. Štefan Grilc, KADETINJE: 1. Tjaša Romšak,
radi prenehanja igranja nekaterih igralk se ekipa Ptuja ni odločila za napredovanje in to možnost so ponudili Kamničankam. Ponujeno so v OK Kamnik sprejeli z obema rokama in tako bomo lahko tudi v prihodnji sezoni spremljali v Kamniku odbojkarske dvoboje na prvoligaškem nivoju.
Podelitev priznanj v Kočevski Reki
4. Manca Vrhovnik, 5. Ana Grkman,
MLAJŠI MLADINCI: 3. Miha Rojc, 4- Rok Vrhovnik, MLAJŠE MLADINKE: 2. Uršič Barbara.
DUATLON RIBNICA -DRŽAVNO PRVENSTVO,
7. maja
Triatlon klubu Ribnica je bila s strani TZS letos zaupana organizacija državnega prvenstva v duatlonu. Ribničani, znani po svoji
Po prvi uvrstitvi zlate generacije leta 2003 v prvo ligo je to že druga uvrstitev Kamničank v prvo ligo. Uspeh je še toliko večji, če vemo, da je to povsem nova generacija deklet, ki je bila še pred letom dni z eno nogo v tretji ligi. Glede na to, da je prejšnja ekipa nastopala v prvi ligi le eno leto, pa je prvi cilj zdajšnje generacije, da bi plesala v prvi ligi več kot eno leto. Ob tem se Kamničanke zahvaljujejo vsem sponzorjem in simpatizerjem, ki so jim stali ob strani, še posebej pa podjetju Broline d.o.o., ki že štiri leta stoji za kamniško odbojko.
Na koncu še naštejmo igralke, ki so si zaslužile nastop v najvišji ligi: Tinkara Korošec, Urša Podlesnik, Tanja Božič, Sabina Durakovič, Jelena Adžič, Aida Behrič, Sabina Duranovič, Petra Schnabl, Eva Cimprič, Irena Sevčnikar, Petra Jončeska, Katarina Potočnik, Gaja Pintar, Tjaša Vovk in Špela Debevc, trener ekipe Aco Kramar.
dobri organizaciji in velikem številu tekmovalcev, so tekmo izpeljali odlično. Pika na i je bil lep in ne preveč vroč dan, ravno pravšnji za tekmovanje. Med deklicami letnik 97 in mlajše (ciciban-ke) je prvo mesto osvojila Kristina Uršič, pri kadetinjah pa naslov državne prvakinje Tjaša Romšak. Domen Leskovec je na svojem prvem nastopu v duatlonu med dečki letnik 95 in 96 (mlajši dečki) osvojil tretje mesto. Vesna Alpner pa med deklicami letnik 95 in 96 (mlajše deklice) drugo mesto, prav tako drugo mesto Barbara Uršič med mlajšimi mladinkami. Nataša Nakrst je v ciljnem Sprintu osvojila naslov državne prvakinje v sprint duatlonu, Živa Petrin pa tretje mesto.
Ostali rezultati:
CICIBANI: 4. Matevž Planko, 7. Zajc Žiga, 10. Planinc Anže, CICIBANKE: 4. Humar Katarina, MLAJŠI DEČKI: 6. Humar Lovro, STAREJŠE DEKLICE: 5. Maruša Klemenc, 7. Teja Jazbinšek, 8. Ana Dujakovič, KADETI: 4. Domen Hribar, 6, David Dobovšek, 9. Štefan Grilc, KADETINJE: 4. Obreza Brigita, 6. Vrhovnik Manca, 7. Grkman Ana, MLAJŠI MLADINCI: 4. Vrhovnik Rok.
Več o triatlonu Ptuj in duatlonu Kamnik bomo napisali v naslednji številki.
V petek, 2. junija, pa vas vabimo na akvatlon v Termah Snovik. Več o tekmovanju si lahko preberete na www.trinsport-klub.si.
TOMAŽ
V prihodnji sezoni bomo spremljali v Kamniku dvoboje domačih odbojkaric Broline Kamnik na prvoligaškem nivoju.
ODBOJKARICE BROLINE KAMNIK V PRVI LIGI!
TRADICIONALNI MAJSKI BALINARSKI TURNIR na Duplici
Prvo mesto domačim Starim mačkom
Tradicionalnega majskega ba-	16 štiričlanskih ekip balinarskih	V lepem pomladanskem vre-
linarskega turnirja BK Duplica	klubov iz občin Ljubljana, Dom-	menu se je na štirih stezah dup-
ob našem občinskem prazniku	Žale, Cerklje, Vodice, Komenda	liškega balinišča pomerilo preše je v soboto, 6. maja, udeležilo	in Kamnik.	ko sto balinarjev, ki so sodelova-
Ceprav tekmovanja balinarjev motijo gradbeni odri, ki že nekaj mesecev stojijo okrog stavbe dupliškega kulturnega doma, so turnir preizkušeni organizatorji v enajstih urah solidno izpeljali.
li tudi v nagradnem bližanju v krog in zbijanju balinčka.
Tekmovanje je odprl in podelil pokale ter nagrade predsednik BK Duplica Marjan Golob, vodja tekmovanja pa je bil Marjan Prelovšek.
Prvo mesto sijev finalni tekmi z ekipo BK Ihana z rezultatom 10:7 priborila domača ekipa Starih mačkov, tretje mesto pa so zasedli balinarji ljubljanske Ilirije.
Rezultati:
I. BK Duplica - Stari mački, 2. BK Ihan, 3. BK Ilirija, 4. BK Cerklje II, 5. DU Kamnik 1,6. BK Rožna dolina, 7. DU Kamnik I 8. DU Cerklje I, 9.-10. BK Kubu, 9.-10. BK Jevnica, 11. BK Duplica - Veterani, 12. DU Komenda, 13. BK Domžale, 14. BK Duplica, 15. BK Budničar, 16. BK Mengeš
F.SVETELJ
Teniški klub KIK Group Kamnik ima novo vodstvo
V četrtek, 18. maja, je bila sklicana skupščina teniškega kluba KIK Group Kamnik, na kateri so člani kluba razrešili dosedanji izvršilni odbor, ki gaje vodil predsednik Marko Smole. Klub od leta 2001 deluje vse manj uspešno - število članov je padlo na nezavidljivo številko, teniška šola, kije bila nekdaj ponos kluba, je praktično razpadla, klub pa padel tudi v kat velike finančne dolgove. Novi predsednik kluba je postal Stojan Crnkovič, dolgoletni član kluba in eden redkih, ki ga ni zapustil tudi v najbolj kritičnih trenutkih.
Zaveda se težavnosti položaja, a je prepričan, da mu bo s pomočjo članov, ki so se s kvalitetnim in predanim delovanjem že izkazali v preteklosti, ter s pomočjo mladih trenerjev, ki so bili vzgojeni v domačem klubu, v nekaj letih uspelo priti na pota stare slave, ko so kamniški tekmovalci osvajali naslove državnih prvakov in bili člani državnih reprezentanc v vseh starostnih kategorijah.
Eden od najpomembnejših ciljev novega vodstva je oživiti rekreativno dejavnost (članarina oziroma igralnina je ravno zaradi tega izredno nizka, dame lahko igrajo praktično zastonj) ter povečati število otrok v teniški šoli.	MP
Novi predsednik Teniškega kluba KIK group Kamnik je Stojan Crnkovič, dolgoletni član kluba in eden redkih, ki ga ni zapustil tudi v najbolj kritičnih trenutkih.
NOVA ALPINISTIČNA INŠTRUKTORJA
V nedeljo, 14. maja, je bil na Okrešlju zaključni izpit za pridobitev naziva Alpinistični inštruktor (Al). Prvi izpiti so bili že 12. aprila v Ljubljani, nato je bil od 11. do 13. maja pripravljalni seminar. Iz AO Kamnik so se seminarja in izpitov udeležili trije, od katerih sta Matej Kladnik in Marko Petek vse preizkušnje uspešno opravila in tako postala Al.
TRIMSKI POHOD NA VELIKO PLANINO
Od v letu 1979 začetih in takrat zelo popularnih raznih »trimski h pohodov« je pri »življenju« ostal le pohod na Veliko planino. Tega PD Kamnik prireja že 27. leto zapored in to vselej prvo soboto v juniju. Res pa je, da to ni 27. pohod, ker ob slabem vremenu nekatera leta ni bil izpeljan.
Letošnji trimski pohod na »planino« bo v soboto, 3. junija. S Trga prijateljstva (za občino) naj bi se ob 7. uri z osebnimi avtomobili odpeljali na Volovljek, kjer bo začetek pohoda, ki naj bi potekal nato po Gojški, Veliki in Mali planini. Potrebna je ustrezna planinska obutev za hojo po poteh in lahkem brezpotju in kondicija za okoli 6 ur hoje.
KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VODNIKOV PZS V KAMNIŠKI BISTRICI
Prvega in drugega aprila je bilo v Kamniški Bistrici izvedeno obvezno redno triletno licenčno usposabljanje vodnikov PZS. Na njem so obdelali teme iz organizacije vodništva, prve pomoči, orientacije in tehnike vodenja. Udeležilo se ga je 32 vodnikov iz vse Slovenije, med njimi tudi Franc Klene, Saša Lindič, Franc Obreza in Miro Uršič iz PD Kamnik. Poleg dveh inštruktorjev iz Ljubljane jih je sodelovalo tudi pet iz Kamnika: Janez in Mira Ažman, Darja Jenko, Lojze Jerman in Bojan Pollak.	Pollak
OBIŠČITE POLETNI OLIMPIJSKI BAZEN »POD SKALCO« V KAMNIKU TER SE OSVEŽITE IN OHLADITE V VROČIH POLETNIH DNEH
Plavalni klub Kamnik vas od 1. junija pa vse do konca poletja vabi v prijetno družbo ob obnovljenem bazenu. Tam je vse pripravljeno za najmlajše in tudi malo bolj zahtevne plavalce.
Temperatura vode 26°C.
BAZEN BO ODPRT VSE DNI VTEDNU OD 10. DO 18. URE. V četrtek, 1. junija, bo vstop prost.
KARATEISTI VIRTUSA DO NOVIH MEDAU
SREBRNA TER TRI BRONASTE MEDALJE NA MEDNARODNEM KARATE TURNIJU V POSTOJNI
. Karate klub Postojna je 6. maja organiziral že peti mednarod-n' karate turnir za pokal Postojnske jame. Na turnirju je sodelovalo 60 klubov s 780 tekmovalci iz Hrvaške, Italije, Nem-ci)e. Anglije in Slovenije.
Med udeleženci iz Slovenije so dili tudi karateisti Karate kluba 'trtus Duplica z dvanajstimi tekmovalci in tekmovalkami in Slcer: Dejan in Primož Kyri-n°v> Domen Stražar, Tim
Semprimožnik, Matic Klančnik, Demir Ličina, Nataša Steklasa, Alijana Golob, Vesna Mandeljc - Jeglič, Jan Magyar, Matej Jeglič in Vladimir Stanič. Osem tekmovalcev se je pomerilo v borbah, tri tekmovalke v katah ter Vladimir Stanič tako v katah kot v borbah. Po dolgem in napornem tekmovanju, ki je trajalo do večernih ur so bili nad doseženim zadovoljni, saj so prejeli kar štiri odličja.
V kategoriji veteranke kate sta se na 3- mesto uvrstili Vesna in Alijana, Nataša pa na 5.-8. mesto. Kot smo že omenili se je njihov trener Vladimir Stanič pomeril v katah in borbah v kategoriji veteranov. V katah je dosegel 5.-8. mesto, v borbah pa se je v finalu pomeril z italijanskim tekmovalcem. Oba sta se borila zelo taktično in sta pazila, da ne bi naredila kakšne usodne napake. To pa
se je poznalo tudi pri rezultatu, ki je bil v regularnem času 0:0, prav tako je ostalo tudi po podaljških. Na koncu je o zmagovalcu odločala sodniška odločitev, ki je bila v prid Italijanu, Vladimir pa je zasedel 2. mesto. Po dobrih bojih se je medalje veselil tudi Matej, saj je v svoji kategoriji dečki 12,13 let -42kg, borbe zasedel 3. mesto. Tudi vsi ostali tekmovalci so se dobro borili.
Glede na pokazano lahko realno pričakujemo, da bodo v maju in juniju, ko se bodo pomerili na državnih prvenstvih stali na zmagovalnih stopničkah. Držimo pesti.
B.S.
Alijana in Vesna z bronastima medaljama v kategoriji veteranke kate na mednarodnem turnirju v Postojni.
V knjigah je znanje, v naravi je moč
Ni okolje tisto, ki naredi človeka lepega, ampak je človek tisti, ki naredi okolje lepo, je bil slogan nedavne zanimive razstave oziroma ekološkega sejma v vrtcu Cepetavček v Nevljah, ki so ga prizadevne vzgojiteljice, otroci in njihovi starši uresničili v vsakdanjem življenju. V mlajši skupini je 19 otrok, v starejši pa 24. Z ekološkim sejmom so 9. maja zaokrožili celoletni projekt varovanja narave in okolja, je zadovoljno povedala vodja neveljskega vrtca in duša tega projekta Joži Mihelič.
Z ekološkim sejmom so tudi obeležili Dan Evrope, ki sovpada z dnem osvoboditve Ljubljane. Delali so od septembra do maja, zadnja dva meseca še posebej aktivno.
Miheličeva nam je razložila, da so cilji njihovega ekološkega projekta doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnemu spreminjanju in estetskih razsežnostih, spodbujanje različnih pristopov spoznavanja narave, razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do živali in nežive narave, pridobivanje izkušenj kako lahko vsak posameznik vpliva k varovanju in ohranjanju naravnega okolja.
»Naš vrtec ima to srečo, da je v naravnem okolju. To danost s pridom izkoriščamo, spoznavamo lepote narave in njenih darov. Otroci so s svojim navdušenjem »okužili« starše, ki aktivno sodelujejo, nam pomagajo pri prizadevanjih in rezultati so tu - pester ekološki sejem,« je povedala Joži Mihelič.
Uspešno razvijali zastavljene cilje
Otroci so s svojimi vzgojiteljicami z zanimanjem opazovali naravo v vseh letnih časih, spoznavali naravo z vsemi čutili (poslušanjem, poimenovanjem zvokov in šumov iz okolja, okušanjem užitnih rastlin, prepoznavanjem zelišč z vonjanjem, tipanjem). Tako so spoznali strukture drevesnih skorij ob sprehodu skozi gozd, ki jim ga je razkazal čisto pravi gozdar, jih seznanil z značilnostmi. Lepo so se odzvali
pogovoru ob branju zgodb iz knjige kamniške mladinske pisateljice Mateje Reba, ki uspešno ustvarja že šestnajsto leto. V sklopu projekta so uspešno izvedli čistilno akcijo: počistili so igralnice, igrišče, širšo okolico, vzgajali so sadike - sejali, presajali in negovali rastiine, zbirali odpadni material z namenom uporabe za izdelovanje različnih uporabnih izdelkov v vrtcu, doma v družini ter izdelke družin razstavili v vrtcu. Polni prijetnih doživetij so se vrnili z delovnega dopoldneva na biokmetiji Golobovih iz Nevelj z naslovom »Vrtnarili bomo«, kjer so se z njihovo sovrstnico Polonco iz vrtca seznanili s sejanjem, sajenjem, razvažanjem komposta, nabirali so zelišča za čaj, uživali ob kuhanju čaja na odprtem ognjišču znamenite Vodiškarjeve hiše in ga seveda tudi slastno pili. Izdelovali so papir, zbirali in razvrščali odpadno embalažo na ekološkem otoku, zbirali posebne odpadke (baterije), izdelovali regratov sirup, s starši so iskali pomlad - sprehodili so se do Samotnega mlina, starši so si podrobno ogledali Arboretum Volčji Potok, otroci pa so tam imeli tudi delavnico.
Na ekološkem sejmu v prostorih neveljskega vrtca Cepetavček so tako 9. maja malčki, ki so si na glave nadeli klobučke izdelane iz časopisa in zelenja, stojnice bogato obložili s sadikami, ki so jih pomagali vzgojiti, in izdelki, ki so jih naredili iz odpadnih materialov. Starši in drugi obiskovalci so lahko kupili sadike vodenk, paradižnika, žajblja, mete peperminte, citronske meli-
PIAVALNI KLUB KAMNIK ODDA V NAJEM BIFE
na poletnem kopališču v Kamniku za čas od 1. junija do 31. avgusta 2006.
Informacije lahko dobite v klubski pisarni na bazenu vsak dan 8.-12. in 15.-17. ure.
SBBM Kemijska industrija K A M NI K d. o. o.
KIK
Kemijska industrija Kamnik, d.o.o.
Družba s 150-letno tradicijo na področju izdelave smodnikov in gospodarskih razstreliv
zaposli več delavcev/delavk
v proizvodnji gospodarskih razstreliv in črnega smodnika
Od kandidatov pričakujemo vestno in dosledno izpolnjevanje delovnih dolžnosti ter upoštevanje tako varnostnih kot delovnih navodil.
Nudimo vam urejeno delovno okolje s stimulativno plačo.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 3-eh mesecev, z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja za nedoločen čas.
Vaše pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 15-ih dneh na naslov: KIK - Kemijska industrija Kamnik, d.o.o., Fužine 9, 1240 Kamnik, ali po elektronski pošti t.lipovsek@kik.si. Lahko pa se tudi osebno dogovorite za razgovor, po tel.: 830-38-70.
ALKAM d.o.o.
Kamnik
išče nove sodelavce za delo
izdelovalec kovinskega pohištva
Delovno razmerje se sklene za določen čas z možnostjo podaljšanja.
Prošnje pošljite na naslov:
ALKAM d.o.o., Kamnik,
Ljubljanska cesta 45, 1241 Kamnik
do 30. 5. 2006
Družine so iz odpadnih materialov domiselno izdelale vrsto zanimivih
izdelkov.
se, jabolčne mete, ognjiča, ameriškega slamnika, solate, redkvice, drugih vrtnih rastlin, regratov sirup in izdelke iz različnih odpadnih materialov. Živahno je bilo tudi v kotičku Daj-dam (medsebojna izmenjava semen, sadik, izkušenj in receptov). Pripravili so tudi razstavo knjig o naravi s poudarkom na zeliščih. Vzgojiteljice so starše in dmge obiskovalce prijazno pogostile z zeliščnim kruhom, ki ga je spekla prizadevna vodja vrtca Joži Mihelič.
Z izkupičkom od prodaje so skupaj s starši, ki so uspešno sodelovali pri projektu, 20. maja obiskali dvorec Trebnik pri Slovenskih Konjicah, kjer so otroci iskali trebniš-
kega duhca, starši pa so spoznavali zdravilne rastiine in se seznanjali z različnimi pripravki iz rastlin, z načini uporabe zdravilnih zelišč in poskusili zeliščne pripravke.
Privoščili so si tudi zaslužen sladoledni dan.
V neveljskem vrtcu Cepetavček so res delovni, vzgojiteljice imajo posluh za naravo in njeno varovanje, ki ga prenašajo tudi na najmlajše, ki so zelo dojemljivi za nova spoznanja, okolje in njegovo varovanje. Tako so poleg nedavnega ekološkega sejma izvedli tudi različne druge aktivnosti, kot je bil cvetlični, zeliščni sejem...
VERA MEJAČ
ZAGOTOVLJENA PRIHODNOST OGREVANJA S SONČNO ENERGIJO
Ali veste, da se 70% celotne potrošnje energije v gospodinjstvu porabi za ogrevanje? Temu navkljub bi morali upoštevati učinkovitost porabe energije in uporabo okolju prijazne ogrevalne tehnologije. V kolikor želite biti neodvisni od naraščajočih cen olja in plina uporabite sončne kolektorje in velike zalogovnike tople vode. S pomočjo le-teh boste potrošili mnogo manj plina, olja ali trdih goriv.
Sonce je neizčrpen vir energije. Vsako leto ustvari približno 500-krat več energije kot jo zemlja lahko potroši. Celo v našem delu sveta lahko sevanje sonca uporabimo za proizvodnjo toplote. Prednost solarne energije ni le, da je neomejena in brezplačna, temveč je vedno na voljo. V nasprotju z nekaterimi drugimi fosilnimi gorivi je okolju prijazna in predstavlja neodvisen in necentraliziran vir energije. Izgorevanje fosilnih goriv proizvaja škodljive emisije, katerih negativni vplivi na okolje so dokazani. Potrebe po energiji bodo v prihodnosti še naraščale. To pomeni, da bodo obnovljivi viri energije, še posebej solarna energija, postali vedno pomembnejši pri zmanjševanju emisij in zagotovitvi čiste, varne prihodnosti.
Osnovno o sončni energiji
V našem okolju sije sonce 1.400-1.900 ur na leto. Z uporabo sistemov za pridobivanje sončne energije lahko enostavno pokrijete potrebe po njej. Vsako leto pade med 975 in 1.275 kW/h sončne energije na kvadratni meter, kar ustreza energijski vrednosti 230-310 kg lesa, 18-235 kg oglja, 95-120 m3 naravnega plina ali 95-1201 olja. Neposredno sevanje je sončno sevanje, ki pade direktno na površje Zemlje. Ključne vrednote sončne tehnologije so pogostost in trajnost. Razpršeno sevanje pa nastane, ker nekaj neposrednega sevanja udari razne zračne delce med prečkanjem atmosfere in jih razporedi v različne smeri. Vsota neposrednega in razpršenega sevanja pa se imenuje globalno sevanje.
Kaj je solarna tehnologija?
Razdelimo jo lahko v dva sklopa: proizvodnjo solarne toplotne energije in fotovoltaiko. Razumljiveje, da pretvorba sončne svetlobe v toploto nastaja s pomočjo sončnih kolektorjev. Toploto, ki jo pridobimo s tem načinom, lahko uporabljamo za:
-	pridobivanje tople vode
-	podporo ogrevalnemu sistemu
-	ogrevanje bazena
Sončne celice združujemo v fotovoltaične module, z razponom moči od nekaj W do 100 W ali več. Električna energija se tako pridobiva s sončno svetlobo. S pomočjo pretvornika (inverterja) jo preusmerimo v alternativni tok, ki oskrbuje glavno mrežo.
Izkušnje na solarnih sistemih trajajo že več kot trideset let. V tem času je postala uporaba sončne energije zrela in obnovljiva vrsta tehnologije, ki jo sedaj uporablja vedno večje število ljudi, za ogrevanje vode in prostorov.
Ogrevanje sanitarne vode
Solarni sistem za ogrevanje sanitarne vode je zelo priljubljen. V povprečju lahko s tem načinom letno prihranimo tudi do 70% energije.
Pomožni ogrevalni sistem
Posebno privlačna možnost je izkoriščanje solarne toplote z ogrevanje prostorov in sanitarne vode v prehodnih mesecih (marec - maj in september - november), ko so zunanje temperature nižje. Sodoben solarni sistem nam lahko pokrije od 40 - 90 % potreb po toploti. V mrzlih zimskih mesecih je to razmerje tudi do 25%, kar še zdaleč ni zanemarljivo.
Razlogi za izbor solarnega ogrevalnega sistema
-	vsak dan topla voda s pomočjo sonca
-	prihranki energije (olje, plin ...)
-	prihranki denarja
-	relativna neodvisnost cen energije
22. marec - svetovni dan vode
Kamničani pijemo kvalitetno vodo
Učenci OŠ Marije Vere smo se 22. marca udeležili prireditve ob svetovnem dnevu vode, ki jo je v Mariboru organiziral Arma-lov sklad. Udeležili smo se je predstavniki devetih šol, tako osnovnih kot srednjih, iz vse Slovenije, ki so bile v letošnjem šolskem letu izbrane na natečaju Armalovega sklada. Vabljeni pa so bile tudi institucije in posamezniki, ki se s to tematiko profesionalno ukvarjajo.
Govorili smo o prihodnosti čiste pitne vode in o pomenu ekološkega osveščanja v šolah in med mladimi po Sloveniji. Med drugim smo si ogledali film iz TV serije Slovenski vodni krog, spoznali gosta Antona Komata, iti nas je seznanil z demonstracijskim nastopom z naslovom Čebulni test in Daphnia testom.
Za predstavitev smo na šoli, pod vodstvom učiteljice Polone Kancilije, izvedli raziskavo o vodi v našem okolju, ki smo jo izvedli s pomočjo ankete v šoli. Informacije o tem, kako pitna je voda v občini, so nam prijazno posredovali iz občine Kamnik.
Nekaj najzanimivejših in
za vse prebivalce občine Kamnik najpomembnejših podatkov:
-	kamniška voda spada med zelo kvalitetne vode v Sloveniji, ker jo uporabljamo brez kloriranja ali drugih dodatkov. Zavod za zdravstveno varstvo Kranj skupaj z upravljavcem vodovoda Komunalnim podjetjem Kamnik izvaja redni nadzor in analize. Rezultati so odlični, vodo oskrba je varna, voda pa neoporečna.
-	Našteti vodni viri so zadosti izdatni za nemoteno oskrbo s pitno vodo in imamo še precej rezerve, vodo pa oddajamo tudi v občino Komenda.
-	Na vseh mestih, s katerih se vrši distribucija pitne vode, so nameščene klorirne naprave, ki bi se nemudoma vključile, če bi prišlo do nedovoljenega onesnaženja pitne vode. Prav tako je možno iz sistema vodo-oskrbe začasno izločiti vsak vodni vir, na katerem bi opazil onesnaženje.
Z anketo na šoli smo ugotovili, da večina učencev pije vodo iz pipe, saj so prepričani, da je voda čista.
MIHA SIKOŠEK, 9-C razred OŠ Marije Vere
-	povečana vrednost posesti
-	zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida
-	prispevek k varovanju okolja bo finančno subvencionirala drža-va(www.aure.si)
-	popolna avtomatizacija, malo vzdrževanja
Vse naštete prednosti govorijo v prid investiciji solarne energije, ki se zagotovo dolgoročno obrestuje.
Sistemi sončne energije se lahko kombinirajo: z ventilacijsko enoto, s toplotno črpalko in z običajnimi viri energije (plin, olje, elektrika, drva).
Kako deluje kolektor?
Sodobni ploščati kolektorji so opremljeni z visokoselektivno folijo, ki močno absorbira sončno sevanje, hkrati pa preprečuje sevanje toplote v nasprotni smeri, kar rezultira izredno majhne izgube. Pod njo je vgrajen toplotni prenosnik iz bakrenih cevi, ki to svetlobo pretvori v energijo. To energijo regulacija transportira preko dobro izoliranih cevi, v katerih je protizmrzovalna tekočina, do cevnega izmenjevalca. Ta je potopljen v bojlerju ali zalogovniku, kjer pride do prenosa energije na sanitarno vodo ali vodo v radiatorskem sistemu. Ohlajena tekočina cirkulira nazaj v kolektor, kjer se ponovno ogreje.
Kakšen sistem vgradnje izbrati?
Pri načrtovanju sistema je potrebno upoštevati ustrezno velikost in se prilagoditi na potrebe investitorja. Omenili bi tri sisteme:
a.	) samo ogrevanje sanitarne vode
b.	) ogrevanje sanitarne vode in pomoč pri ogrevanju prostorov, kjer obstoječo peč, ki jo ne želimo menjati že imamo
c.	) ogrevanje sanitarne vode in ogrevanje prostorov z že vgrajeno kondenzacijsko plinsko pečjo
Za oskrbo štiričlanske družine potrebujemo - pod točko:
a.	) 5 m2 kolektorjev in 300 I bojler; vrednost kompletne investicije
800.000	minus 150.000 = 650.000 SIT
b.	) 10 m2 kolektorjev in 750 I zalogovnik; vrednost kompletne investicije 1.320.000 minus 300.000 = 1.020.000 SIT
c.	) 10m2 kolektorjev in plinska kondenzacijska peč 25kW vgrajena v zalogovnik 7501 z dimnikom; vrednost kompletne investicije
2.250.000	minus 300.000 = 1.950.000 SIT.
Ta primer izberete takrat, ko želite zamenjati staro peč in preiti na osnovno ogrevanje z zemeljskim plinom.
Prihranki in ekonomska upravičenost
Poraba kurilnega olja za štiričlansko stanovanjsko hišo znaša cca 3.5001 na leto, poraba zemeljskega plina pri kondenzacijskih pečeh pa cca 3.300 m3 plina.
Če investiramo v nabavo solarnega sistema pod točko c. in b. privarčujemo 1/3 vrednosti porabe plina, kar znaša pri zdajšnjih cenah cca 133.000 SIT letno, pri ogrevanju na olje pa cca 180.000 SIT letno.
V primeru a. privarčujemo cca 66.000 SIT pri ogrevanju z zemeljskim plinom (kondenzacija), pri olju pa cca 90.000 SIT letno.
Upoštevali smo trenutno ceno olja 160 SIT/I in ceno plina 121 SIT/ m3.
Subvencija države - vračilo denarja za investicijo v solarne sisteme znaša 30.000 SIT za 1m2 kolektorja, kar znaša v našem primeru za primer c. in b. 300.000 SIT, za primer a. pa 150.000 SIT.
Zakaj torej uporaba sončne energije?
Znano je, da sončna energija zmanjšuje odvisnost od uvoženih virov energije, ki jih nekontrolirano črpamo iz narave. Krepko zmanjša stroške ogrevanja in ima mnogo pozitivnih vplivov na okolje, saj zavira njegovo onesnaževanje. Država subvencionira vgradnjo solarnih sistemov. Zato ne čakajte, vgradite sistem solarnega ogrevanja čimprej in omogočite ugodne bivalne pogoje naslednjim generacijam.
Do nedavnega je bila doba vračanja investicije v sistem solarnega ogrevanja sanitarne vode od 20 do 30 let, kar je bila posledica precej nizke cene kurilnega olja, plina in drugih energentov. Zaradi naraščanja cen goriv pa seje ekonomska upravičenost povečala. Z upoštevanjem letnih prihrankov glede na današnje cene energentov se investicija v solarni sistem povrne v 5 do 6 letih.
Kam po nasvete in nakup?
Priporočamo obisk v specializirani trgovini z ogrevalno tehniko, pri projektantu ali monterju strojnih instalacij.
MIHA CERAR Vodoterm d.o.o.
SKOZI VRATA ZNANJA DO POTOVANJA
V jeseni smo na OŠ Frana Albrehta podružnica Nevlje na šolskem tekmovanju v kvizu National Geographic Junior izbrali tekmovalno ekipo treh učenk iz J.r osemletke. Katarina Kumer, Lučka Majcenovič in Liza Uršič so barve svoje šole zastopale na regijskem tekmovanju. Med 150 prijavljenimi šolami so se dekleta uvrstila med najboljših 16. Premagale so nasprotne tri ekipe v osmini finala in se tako uvrstile med najboljše, ki sepreiskušajo v znanju ob snemanju TV oddaj. Znanje merijo iz biologije, geografije, zgodovine in drugih ved, ki jih z vsebinami pokrivajo tudi v reviji National Geographic Junior.
Spremljevalni navijači ter studio z džungelsko sceno jih spodbuja k novim zmagam. Čaka jih le še finalno srečanje, potem pa ... Kdo ve? Morda si Soviče (tako je njihovo ime ekipe) celo ogledajo ameriško prestolnico Washington. Vsi držimo pesti in navijamo zanje.
Andreja Modrijan
»Soviče« Katarina Kumer, Lučka Majcenovič in Liza Uršič iz OŠ Nevlje dokazujejo svoje znanje ob snemanju TV oddaj v kvizu National Geographic Junior.
Sajenje drevesa ob Dnevu Zemlje pred Zavodom za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku.
OHRANJAJMO NAŠ PLANET!
Dan Zemlje po vsem svetu praznujemo 22. aprila. Prvič je bil ta dan obeležen leta 1970 v ZDA na pobudo guvernerja ameriške zvezne države Wisconsin. Dan Zemlje je praznik, lahko rečemo tudi rojstni dan planeta Zemlje in priložnost, da razmislimo kakšen je naš odnos do okolja, kakšen je naš svet in v kakšnem svetu želimo živeti. Vendar ni dovolj samo premišljevanje in govorjenje, za dobro našega planeta moramo tudi kaj storiti, s tem pa nekaj storimo tudi zase. Vse kar slabega storimo našemu okolju, se namreč v takšni ali drugačni obliki spet vrne nazaj k nam.
Zato smo se v okviru šolskega parlamenta srednje šole Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku odločili, da tudi sami nekaj prispevamo k temu prazničnemu dnevu. Naše aktivnosti smo že pred nekaj meseci pričeli z akcijo zbiranja starega papirja in odpadnih baterij. Poleg tega smo pripravili razstavo dijaških likovnih izdelkov na temo okolja in ekologije; razstavo modrih misli o okolju in razstavo fotografij opremljenih z informacijami o ključnih problemih človeštva.
Glavni dogodek pa je bil dan pred Dnevom Zemlje, 21. aprila, ko smo pred naš zavod posadili drevo - rdečelistnati javor. Drevo so nam podarili v podjetju Arboretum Volčji Potok, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Pred posaditvijo drevesa smo organizirali čistilno akcijo v okolici našega zavoda, v kateri so sodelovali vsi dijaki in učitelji srednje šole. V kratkem času so »zbrali« več kot 10 vreč raznih odpadkov.
Upamo, da smo s temi dejanji vsaj malo prispevali k ohranitvi vse bolj »obolelega« planeta Zemlje, našega doma.
Rok Kralj, mentor parlamenta srednje šole ZUIM Kamnik
Očim
S Kamfesta spet v Dom kulture?
Bliža se tisti čas v letu, ko se bodo v Domu kulture Kamnik ena za drugo začele vrstiti različne zaključne prireditve. Maturantski ples Zavoda za usposabljanje invalidne mladine je že za nami, sledijo še zaključni nastop učencev glasbene šole, valete osnovnih šol, podelitev priznanj zlatim bralnim značkarjem,...
Sezona se počasi zaključuje, ekipa Priden možica, ki se je vse leto pridno pripravljala program v Domu kulture, pa že mrzlično pripravlja poletni Kamfest. Program se že kuje, v prejšnjem prispevku ste lahko prebrali o rdeči mapi, ki nam pomaga pri iskanju sponzorjev. Le ena izmed naših skrbi je tudi vreme, zato na tem mestu prosimo vse »z vezami«, da nas priporočite Nadoblačniku za malce višje temperature kot lani, predvsem pa si ne želimo dežja.
Kmalu, še pred pričetkom festivala, pa bomo začeli snovati tudi novo sezono v Domu kulture. In se obenem spet, tako kot ob koncu vsake sezone, spraševali, ali bo Priden možic tudi naslednje leto ostal upravljavec.	Za Priden možic, Ana Stanovnik Perčič
NA ŠK1S0VI TRŽNICI, > NA GRADU ZAPRICE
Najbrž ste že vsi kdaj slišali za Škisovo tržnico. Danes vam bomo o tem povedali nekoliko več. Škisova tržnica je prireditev na prostem, kjer se predstavijo vsi slovenski študentski klubi. Letos je potekala na kopališču Ilirija, bila pa je deveta po vrsti. Predstavilo se je vseh 52 klubov iz vse Slovenije. Razdeljeni smo bili na regije - osrednja (kamor spada ŠKK), Gorenjska, Štajerska, Primorska in Dolenjska. Tema letošnje Tržnice je bila kulinarika - klubi smo se morali predstaviti z značilnimi jedmi svojega področja. Kamničani smo imeli pri tem kar precej težav, saj nimamo značilnih sirov, mesnin, piva ali celo vina kot nekatere druge pokrajine, ampak z malo iznajdljivosti nam je uspelo. Študentski klub Kamnik smo suvereno predstavili širšemu občinstvu, s tem ne samo Klub in projekte, ampak na nek način celotno občino.
Kako pa naj bi se na najboljši možni način predstavili našim članom? S svojimi projekti in ugodnostmi, kot ste že vajeni, preberete pa jih na www.studentski-klub.com.
Kaj pa projekti, ki nas čakajo v že skoraj poletno obarvanem juniju?
Vse skupaj bo precej adrenalinsko in usmerjeno predvsem v kraje prelepe Gorenjske in še lepše doline Trente. Kako zelo adrenalinsko? Vzpon s kolesom na Vršič, adrenalinski park v Bohinju, raf-ting na Soči in skok v globino z mogočnega solkanskega mostu...
Vmes pa nekaj za pomiritev telesa in duha. Umirjen zaključni koncert cikla Študent&Muzika na grajskem dvorišču. Tudi če bo umirjen, še ne pomeni, da ne bo veličasten, kot se za zaključnega spodobi.
Enemu veličastnejših pa smo bili priča v začetku maja. Na grajskem parketu so žgoleli pevci in pevke vokalne zasedbe Ad libitum pod strokovnim in umetniškim drobnogledom Sebastjana Vrhovnika. Koncert je bil res nekaj nenavadnega, neverjetnega in nepozabnega. V grajskem salonu smo bili priča pravemu živalskemu kraljestvu. Naslajali smo se ob izrednih vokalnih sposobnostih članov zasedbe ob izvedbah Arcadeltovega laboda, spomladanske kukavice Gallusa in Adamiča, Scandellusove kokoške, Lassusovih gosk, Des Presovega in Simonitijevega črička, naravnost fantastične so bile Rossinijeve mačke, prijetno hladne pa Schubertove postrvi... pa kaj bi naštevali, ko občutkov in vzdušja ne moremo opisati z besedami. Upamo in želimo si le, da bi bilo takih koncertov v prihodnje še veliko več.
In prav za to se bomo trudili na Študentskem klubu Kamnik.
Mirta Kadivec pr-kamnik@studentski-klub.com
IN SE KJE
VODPIERN
www. vodoterm.si
.za razumno varčne.
Za popolno udobje toplote v vašem domu. D© DlGlHCh Napredna tehnika, sodobna oblika. t h e r m i q u e
www.dedietrichthermique.com
V pripravi je ponudba toplotnih črpalk
. STIEBEL ELTRON
VODOTERM Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Sl -1235 Radomlje H: 00 386 1 122 89 20,122 Id 96, Tel./fax: 00386 1 122 89 19, E-mail: vodoterm.radomlje@siol.net DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek: 1-19, sobota: 1 - 1230
Ob uvedbi evra
ne bo potreben obisk poslovalnice
Prvi, vsakomur viden korak na poti k prevzemu evra, ki ga bomo v Sloveniji prevzeli predvidoma januarja 2007, je že za nami - s 1. marcem letos se je začelo dvojno označevanje cen v evrih in tolarjih.
Večina korakov v letošnjem letu pa je še . pred nami. Nanje se v Novi Ljubljanski banki pripravljamo že od jeseni 2004, saj želimo, da bi prehod na novo valuto potekal čim bolj usklajeno, gladko in strankam prijazno.
Nekaj takšnih informacij za vas smo zbrali v tem prispevku, s tovrstnim obveščanjem pa bomo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih.
Kako bo potekala zamenjava tolarjev v evre?
Zamenjava tolarjev v evre bo za stranke, ki bodo imele tolarska stanja na računih banke, potekala avtomatsko. Imetnikom osebnih, poslovnih ali kakšnih drugih računov ne bo potrebno posebej obiskati naših poslovalnic. Prav zato naše stranke spodbujamo, da tolarsko gotovino že prej položijo na svoje račune in se s tem izognejo fizični menjavi gotovine tolarjev v evre in s tem tudi nepotrebni gneči. Tudi tistim, ki bodo po novem letu še imeli tolarsko gotovino, ni potrebno skrbeti - saj bodo imeli še 14 dni časa, da jo porabijo oz. jo do 28. februarja 2007 brezplačno zamenjajo v bankah. Po tem datumu jo bodo lahko menjali v Banki Slovenije, prav tako brezplačno in brez časovne omejitve za bankovce, kovance pa do leta 2016.
Kako bodo stranke obveščene o stanju konvertiranih sredstev?
Naše stranke bodo o stanju sredstev, spremenjenih iz tolarjev v evre, obveščene:
•	z rednimi mesečnimi izpiski,
•	ob prvem vpisu stanja ali prometa v knjižico,
•	s posebnim enkratnim izpiskom bomo obvestili imetnike tolarskih depozitov,
•	s posebnim enkratnim obvestilom o stanju kredita (z natečenimi obrestmi vred) in o novi mesečni obveznosti, izraženi v evrih.
Strankam, ki bodo na dan prevzema evra na računih že imele evre, bomo stanja združili z evri, ki bodo spremenjeni iz tolarjev. Na primer: stranka ima dne 31. 12. 2006 stanje na računu v višini 100 evrov in 100.000 tolarjev. Po spremembi tolarjev v evre bo imela stranka na računu 517,29 evrov (100 evrov + 417,29 evrov, preračunano po centralnem tečaju 1 evro = 239,64 tolarjev (oz. po takrat veljavnem centralnem tečaju).
Kaj pa bančne kartice in čekovni blanketi?
Zaradi prevzema evra strankam ne bo potrebno zamenjati bančne kartice, morale pa bodo zamenjati čekovne blankete. V poslovalnicah banke bodo novi čekovni blanketi strankam na voljo že v drugi polovici decembra 2006, uporabljati pa jih bodo lahko začele 1. januarja 2007. Banka bo čeke, izpolnjene v tolarjih, ki so bili izdani do vključno 31. 12. 2006, unovčevala do 15. 1. 2007. Čeki z datumom od vključno 1.1.2007 bodo morali biti izpolnjeni na novem obrazcu (čekovnem blanketu) v evrih.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d„ Ljubljana Podružnica Gorenjska in Kamnik
Matična knjižnica Kamnik
Filmska šola in filmski zvezek Vzgajanje pogleda
Filmska šola Vzgajanje pogleda
ima svoj začetek v letu 2001, ko smo v Matični knjižnici Kamnik premišljevali o naših ciljnih skupinah in o poteh, ki vodijo predvsem do mladih, ki so pripravljeni razmišljati in brati. Takrat smo začeli s predavanji, s katerimi sta dr. Dušan Rutar in Mitja Re-ichenberg odstirala pogled v filmski svet skozi psihoanalizo, filozofijo, literaturo in glasbo.
Filmsko šolo je zasnoval Dušan Rutar, filozof in teoretik, avtor številnih knjig o filmih in filmskih režiserjih. Pridružila sta se mu Mitja Reichenberg, komponist in teoretik filmske glasbe, avtor več knjig o filmski glasbi in komponistih, in Goran Peršin, slovenist in literarni komparativist, ki filme redno vključuje v poučevanje književnosti na srednji šoli.
V letu 2005 smo k sodelovanju povabili knjižnice ljubljanske regije. Tako je filmska šola potekala v soorganizaciji Slovanske knjižnice, Knjižnice Bežigrad, Knjižnice Otona Župančiča, Knjižnice Logatec, Knjižnice Domžale, Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica in Matične knjižnice Kamnik.
Načrtovali smo, da predavanja iz tega regijskega cikla zberemo v zvezek. Tako je v marcu izšel prvi del filmskega zvezka Vzgajanje pogleda, ki predstavlja strnjeno vsebino 21 predavanj, ki so potekala v navedenih knjižnicah. V zvezku se avtorji osredotočajo na čas nastajanja filma in na tri pomembne može, ki so vsak na svojem področju in na svojstven način povezani s filmom. To so Charles Baudelaire francoski intelektualec, pesnik in avtor pomembnih del o slikarstvu, glasbi in literaturi. Richard Wagner, skladatelj, snovalec nove opere - operne drame, ki je predhodnica filmske glasbe. In Sigmund Freud, oče psihoanalize. Film je umetnost pripovedovanja zgodb in psihoanaliza je umetnost analiziranja, zato se nujno morata srečati.
Na koncu zvezka se predstavljamo še knjižnice, v katerih je potekala filmska šola Vzgajanje pogleda. Knjižnice smo prostor učenja, spoznavanja informacijskih virov in znanja. Zato je pomembno, da se ve, kje smo in kaj počnemo.
Vsi, ki filmski šoli sledimo, filme zdaj drugače gledamo in razumemo. Poslušamo glasbo in jo dojemamo drugače kot prej. Na drugačen način povezujemo svet knjig in svet filma. Filme je namreč ravno tako mogoče brati. Brati zato, ker so za to zmožni in si to zaslužijo. Seveda ne vsi filmi, ampak samo dobri. Branja filmov pa se je treba naučiti, da nam ne bodo samo všeč ali pa tudi ne. In temu je namenjena filmska šola. Kako gledati, slišati in brati filme, da jih bomo lahko bolje razumeli.
Jeseni bomo s filmsko šolo nadaljevali v enajstih knjižnicah po Sloveniji. Vsebino bomo objavili v drugem delu filmskega zvezka, dostopna pa bo tudi na internetu.
Breda Podbrežnik Vukmir in Andreja Štorman
Naslovnica filmskega zvezka Vzgajanje pogleda
KID-ova plesna gibalnica
(gledališkega in odrskega giba)
Mladinsko društvo za kulturo in informacijsko dejavnost (MD KID) vsak torek ob osmih zvečer organizira plesno obarvano gibalno delavnico (gibalnico) v mladinskem centru Kotlovnica (MCK) v Kamniku. Mentor Slavko poskrbi za boleče mišice in za ustvarjalno premikanje zase-
denih udov ob zvokih najrazličnejše glasbe. Za vse gibalce, plesalce, muvače, igralce, ustvarjalce in za tiste, ki to še boste.
Torej: sKIDaj se v torek ob osmih v MCK.
Vstop zelo prost, prijave možne na info@mdkid.tk ali info@-kotlovnica.si.
več informacij o projektih MD KID lahko najdete na www.mdkid.tk
[S^^IPD^KID - 5. junij 0« a nn	-19. junij
motoristična sezona je tu! imate vozniški izpit?
y. BgS!žOy$E
m
Zanimiva razstava v galeriji Veronika
Anton Rojc - kamniški rezbar in slikar
V galeriji Veronika je do konca meseca na ogled razstava del kamniškega rezbarja in slikarja Antona Rojca (1892-1968), zanimive umetniško ustvarjalne osebnosti. Kot rezbar je izdeloval okvirje, restavriral in obnavljal lesene dele oltarjev po cerkvah, slikal oltarne slike in jih popravljal. Veliko je slikal krajinske motive in ulične vedute starega 'mestnega jedra Kamnika.
Anton Rojc se je rodil leta 1892 v vasi Hudo pri Radomljah, pozneje je z družino živel na Šutni, nasproti Sadnikarjeve-ga muzeja, v oknu stanovanja ob cesti je imel običajno nekaj svojih slik in okvirjev. Zadnja leta do smrti (leta 1968) je živel odmaknjeno v Mekinjah, kamor je preselil svojo delavnico.
Kot pravi dr. Mirko Juteršek, ki je o avtorju in njegovih delih spregovoril ob odprtju razstave, je iz slikarske zapuščine Antona Rojca razvidno, da seje resno in z odgovornostjo loteval vsake storitve z likovnega področja. Stremel je po dovršenosti, za vsako sliko v olju je isti motiv prej naslikal na papir v akvarelni tehniki. »V akvarelih se je najbolj približal devet let starejšemu kamniškemu slikarju krajinarju Maksu Koželju, ki je ob ohranjanju impresionistične zračnosti svoje slike gradil z drobljenjem barvnih ploskev. Po barvni paleti Rojčeve slike spominjajo nanj, po oblikovalski težnji pa že odražajo čas novega realizma tridesetih let, zato so njegovi akvareli veliko bolj kompaktni in približani stilu predvojnega barvnega realizma. Rojčeva posebnost in samostojnost je tudi v tem, da se je prvenstveno usmeril v slikanje starega dela Kamnika, njegovih ulic in značilnih nizkih hiš. To je slikal s svojo nadpovprečno likovno občutljivostjo kot občudovalec lepega. Lepoto in še kaj več je videl tudi v starem,« opisuje zanimivega ustvarjalca Antona Rojca likovni poznavalec dr. Mirko Juteršek.
MED KEGLJAČI
Najboljši kegljači v kamniški občini so SD Soteska
Z 22. kolom se je končala Občinska liga v kegljanju. Že v uvodni sezoni na novem kegljišču smo zelo zadovoljni z udeležbo in z rezultati igralcev, ki so bili z vsakim kolom boljši.
Ob začetku lige se je poznalo, da se celih osem let ni kegljalo v Kamniku. V zadnjih kolih pa že ni bilo več izrazitih favoritov v dvobojih, nihče ni mogel zanelsjivo napovedati zmagovalca vnaprej, razen v primeru prvih dveh ekip v ligi.
Končni zmagovalec je ŠD Soteska, tri točke je zaostala ekipa OOZ, ki v drugem delu tekmovalne sezone ni doživela poraza. Tretje mesto pa so zasedle igralke Eta.
Rezultati 20 kola: Mladin-ckCalcit 7:1, ŠD Soteska: OOZ 3:5, Zarja elekt.:Alu Alprem 6:2, Eta:Bi Pol 7:1, Zarja: Kam bus 7:1.
Končna lestvica:
1.	ŠD Soteska
2.	OOZ
3.	Eta
4.	DU
5.	Mladinci
6.	Calcit
7.	Zarja
8.	Bi Pol Alu Alprem Zarja elekt.
9.
10.
11. Kam bus
20
20
20
20
20
20
20
20
20
20
20
0 12
0	13
1	14 1 16 1 18
35
32
31
28
27
16
16
14
11
7
3
Veterani uspešni na državnem prvenstvu, zmaga Rudiju Vidicu
Konec aprila je v Celju potekalo državno prvenstvo v kegljanju za veterane in veteranke. Igralci in igralke so tekmovali v štirih starostnih skupinah.
Naši igralci in igralke so se zopet jzvrstno izkazali, zlasti Rudi Vidic, ki je s 574 podrtimi keglji zmagal v svoji skupini.
V prvi skupini (letnik 1956-1952) je bil najboljši med našimi Drago Flerin. V drugi skupini (1951-1947) je Marjan Bele zasedel 18. mesto. V četrti skupini (1941 in več) pa je zmagal Rudi Vidic, Drago Leben in Luka Šušnja-
Poostreni policijski nadzori hitrosti in alkoholiziranosti tudi v prihodnjih dneh
Na poostrene nadzore, ki jih policisti kamniške policijske postaje zadnje leto kar precej redno izvajajo, smo se že nekako navadili, a kljub temu ne bo odveč opozorilo o tem, kje vse lahko na kontrole naletite v prihodnjih dneh.
Kot je pojasnil Matjaž Srša s PP Kamnik, opravljajo policisti na območju občin Kamnik in Komenda v maju poostrene nadzore hitrosti in alkoholiziranosti voznikov.
Tako bodo še ta konec tedna, predvsem v soboto, v večernem in nočnem času preverjali pri-
sotnost alkohola pri voznikih. Na regionalnih cestah in v bližini šol opravijo tedensko vsaj dva nadzora nad hitrostjo voznikov, skrita meritev je napovedana tudi za 31- maj.
Tudi mopedi, skuterji, motorna kolesa niso varni pred merilci hitrosti (še posebej pazite 28. maja!), ki jih najpogosteje »ujamejo« na cestah, priljubljenih pri motoristih ( Moste-Brnik, Kamnik-Ločica, Kamnik-Črni-vec, Stahovica-Kamniška Bistrica). Seveda pa je že kar stalnica kontrola uporabe varnostnih čelad in varnostnega pasu.
91 let odlične kamniške plavalke
ra pa sta zasedla 15. in 16. mesto.
Med ženskami v prvi skupini sta Štefka Flerin in Olga Starovasnik zasedli 5. in 6. mesto. Nika Korošec je zasedla 11. mesto, Joži Vidic pa v 4. skupini 10 mesto.
Državno prvenstvo v mešanih parih v Kamniku uspešno za domače igralce
V	Kamniku je bilo državno prvenstvo v mix dvojicah za mladinke in državno prvenstvo mladinci dvojice. V mix dvojicah, to so mešani pari, je naša Damjana Pirman v paru z Mariom Čulibrkom končala na drugem mestu s srebrno medaljo. Prvo mesto jima je ušlo v zadnjih dveh metih. V tekmovanju za mladince pa sta bila Matej Turk in Gašper Burkeljca na odličnem 7. mestu. Igralec iz Maribora Goran Radič je s 624 keglji podrl tudi nov rekord kegljišča.
V	Italiji v Bolzanu je ta mesec Svetovno prvenstvo za mladince in mladinke. Udeleženka svetovnega prvenstva bo tudi Damjana Pirman in upamo, da bo domov spet prišla z medaljo.
Trenutno poteka klubsko prvenstvo, po prvem kolu vodi Vojko Poljanšek z odličnimi 602 podrtimi keglji.
Po končani občinski ligi so se pojavili prosti termini. Vabimo vse, ki se želijo rekre-irati, da se obrnejo na klub na tel. Št.04l 372 083, Franci in se dogovorijo za termin.
Kegljaški klub Kamnik Leon Pirman

Uspešna kamniška plavalka Valčka Božič na kamniškem kopališču leta 1934.
Gospa Valčka Kumer-Bernot je 23. aprila v krogu sorodnikov praznovala 91-letnico rojstva. Gospe Valčke se spominjamo kot odlične plavalke na 100 metrov prsno, leta 1933 je zmagala na tekmovanju za prvenstvo takratne Dravske banovine na kamniškem bazenu.
Poročena je bila dvakrat. Prvič z odličnim kamniškim športnikom Krlom Kumrom, dipl. ing., ki je bil leta 1928 državni prvak v teku na 1200 in 800 metrov. Bil je udeleženec na Olimpijskih igrah v Antwer-penu leta 1928. Drugi Valčkin mož, zdaj že pokojni, je bil študent prava in občinski tajnik v Kamniku, ko je Hitler napadel Jugoslavijo. Vinko Bernot je bil dolgo zaprt v Dachau in taborišču Mauthausen. Po vojni je bil direktor »Svita« v Kamniku.
Valči, želimo ti samo zdravje!
Stari kamniški plavalci in ostali še živeči znanci in prijatelji!
SKUPŠČINA MKK PRED VRATI
Vračanje podržavljenega premoženja članom Meščanske korporacije Kamnik se vleče že petnajst let. Najprej je šlo po Zakonu o denacionalizaciji, nato po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti. Večina premoženja je bila sicer že vrnjena v letih 1998 in 1999, vendar so se zavezanci pritožili in odločbe so bile odpravljene, tako da dejansko ni bilo vrnjenega še ničesar. Vzrok za uspeh pritožb je bil delno procesne in delno vsebinske narave (solastnina - skupna lastnina). Zato je potrebno po sodbi Vrhovnega sodišča, odločbi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pozivu Upravne enote določene reči dopolniti in potem naj ne bi bilo več ovir za končno vrnitev podržavljenih pravic.
O vsem tem in tudi še o marsičem drugem bo govora na skupščini MKK, ki bo v četrtek, 8. junija, v dvorani Veronika z začetkom ob 17. uri. Na njej bo podana celovita informacija o dosedanjem delu in trenutnem stanju, kot tudi o tem, kaj je potrebno še storiti, da se ta kalvarija konča. Bo pa ta skupščina tudi volilna, saj je sedanjemu vodstvu potekel mandat in bo potrebno izvoliti novega.
POLLAK
4/
S (W
Glasbeni atelje Carl Orff Kamnik
vabi k VPISU za šolsko leto 2006/07
V programe glasbeni vrtec, predšolska glasbena vzgoja in glasbena pripravnica vpisujemo otroke od 4. do 7. leta.
Vpis bo potekal 12., 13. in 15. junija, od 17. do 18. ure, v prostorih Glasbenega ateljeja na Šutni, Raspov prehod 2 (prizidek župnišča - zadaj).
Gostišče GTC 902 ČRNIVEC
Tirosek 73
e 03/83 94 602 041/689 865
VABLJENI NA BREZPLAČNO IGRANJE TENISA!
Možnost rezervacije za igranje pod reflektorji.
Pri nas lahko najamete prostor za vaš piknik.
Imamo le še nekaj prostih terminov v juliju in avgustu za ZABAVE ZAKLJUČENIH DRUŽB
z možnostjo plesa ob živi glasbi.
Vselej pa ste vabljeni na sobotna, nedeljska in praznična kosila.
INŠTRUIRAM
matematiko in fiziko. Telefon: 723-81-57, 041/322-571.
RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične in pravne osebe
MI BO/ d.o.o.
Kamnik, Zikova ul. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
Kamniški OBČAN
01/83 91 311 ™ 041/662 450
e-mail: sasa.mejac@siol.net
Zaposlimo kvalificiranega ali priučenega
AVTOMEHANIKA ali KOVINARJA
za dela v vulkanizersko kovinsko galanterijski delavnici.
Vulkanizacija Dernič Tomaž, Habjanova 2, Šmarca, Kamnik Tel.: 01 8311 658
MATIČNI PODATKI ZA APRIL 2006
POROKE:
-	NADVEŠNIK DAVID, Podlom 2A, star 22 let in SPRUK MATEJA, Krivčevo 25, stara 22 let
-	PEGAM MARJAN, Zg. Besnica, Dvor 14, star 34 let in POGAČAR SLAVKA, Okrog pri Motniku 7, stara 33 let
-	ČERNELIČ BOŠTJAN, Kamnik, Streliška ul. 11, star 31 let in REPŠE PETRA, Kamnik, Levstikova ul. 12, stara 29 let
SMRTI:
-	RAVNJAK MARIJA, roj. Korenak, Kamnik, Ul.Matije Blejca 12, stara 72 let
-	RIFEL JANEZ, Vrhpolje pri Kamniku 246, upok., star 67 let
-	JAŠOVEC MARIJA, roj. Golob, Zduša 8, stara 64 let
-	KLEMEN KATARINA, roj. Tonin, Špitalič 20, upok., stara 94 let
-	BERLEC IVANA, Srednja vas pri Kamniku 31, upok., stara 88 let
-	ŠUHEL JOŽEF, Velenje, Cesta VII1, upok., star 73 let
-	LOBODA IVANA, roj. Bavdek, Ljubljana, Vojkova c.18, stara 95 let
-	DROLC ROMAN, Kamnik, Klavčičeva ul.l 1, star 38 let
-	LANIŠEK JANEZ, Županje Njive 20, star 82 let
... urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov, zelenic, drevja in živih mej ... poskrbimo za vaš vrt medtem ko ste vi na dopustu
JA-ŽI, Branko Lipovšek, s.p. Ljubljanska cesta 13, Kamnik
LIPOVŠEK GSM: 040/209-433____________________________
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA■
SEMENSKA KORUZA IN SEMENSKE TRAVE NA ZALOGI! AKCIJSKE CENE!
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine,
I	sončnične tropine, krmilne moke)
I - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, I	kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene
I - UMETNA GNOJILA
I - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in I	enodnevne piščance
I - MOKA tip 500, SLADKOR-UGODNE CENE
KORUZA - ugodno!
JABOLKA za ozimnico!
Pomlad prišla je na tvoj vrt pogrinjati zeleni prt.
Tebe ni več tam našla, zajokala je in odšla.
ZAHVALA
Tiho je odšel od nas naš dragi oče in stari ata
ANTON PLAHUTA
iz Soteske pri Kamniku
Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem iz NLB d.d. in Svilanita za izrečena sožalja, pomoč v težkih trenutkih, za podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo našega očeta na njegovi zadnji poti.
Hvala dr. Plavčevi in patronažni službi Zdravstvenega doma Kamnik, gospodu župniku iz Nevelj za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za občuteno zapete pesmi v slovo.
V žalosti: hčerki Sandra in Helena z družino
Maj 2006
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
ZAHVALA
Nenadoma je v 76. letu življenja odšel od naš dragi mož, ati, dedi in pradedi
MILOŠ MARIČ - MIČO
Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in našim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in vso pomoč. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, Jožetu Resniku za ganljive besede slovesa, pevcem, trobentaču in praporščakom.
Žalujoči: žena Vera, hčerki Lidija in Marija z možem Matjažem, vnukinji Tamara in Petra ter pravnukinja Sanja
Maj 2006
ZAHVALA
V 85. letu je od nas odšla naša draga mama
MARIJA
KLADNIK
iz Nevelj
Zahvaljujemo se vsem za izražena sožalja, darove za svete maše, sveče in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Vinku Podbevšku za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za zapete pesmi.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Maj 2006
Oblaki jadrajo v večerno daljo in ptice z njimi.
Drevo ogrnjeno v jesensko haljo strmi za njimi.
(Ivan Minatti)
ZAHVALA
V maju smo se tiho v ožjem družinskem krogu poslovili od naše drage
IVE GJURIN
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala pa je namenjena dr. Damjani Plešnar Cvirn, dr. Sašu Rebolju, patronažni sestri Katarini Beznik in ostalim, ki so pokojni nesebično in zavzeto pomagali ob njeni bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Pavletu Juhantu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem zbora Solidarnost za zapete žalostinke, g. Marjanu Sitarju za zaigrano Tišino ter Komunalnemu podjetju Kamnik za organizacijo poslednjega slovesa.
Hvala vsem, ki ste imeli pokojno Ivo radi in se je boste spominjali.
Žalujoči: mož Ivek, sin Miran, snaha Veronika, vnukinja Mojca in vnuk Andrej
Maj 2006
VRHPOLJE 170 (Nad trg. Azur) - Kamnik 01/83 19 780
*	FRIZERSKI SALON
*	LIČENJE
*	MANIKURA
*	UMETNI NOHTI ^
*	MASAŽA TELESA
NOVO'.
*	SOLARIJ ERGOLINE Ultra Turbo Power HAPPV TIME! -1 min. sončenja 90 sit
*	ugodni paketi za maturantke
www.salon-klaris.com
M
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
UU1CU SVOJ DIHAR KUPOVATI HMCEHEJlV
TEHNIČNA TRGOVINA
goren|»
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
ŽE 5 LET V KAMNIKU
* MIKROVALOVNE 1 / IN VGRADNE
PEČICE-10%
L.x-
RADIOKASETOFONI
GLASBENI STOLPI
PRALNI STROJI od 49.900 SIT (208,23 EUR)
več na www.peraecom.si
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z 6UTUVINU UU PRODAJE ZALU6 UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
- BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU • NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24!
Ko ob izgubi vašega l: najbližjega ne veste kam, . | so vam naše usluge Trna voljo Neprekinjeno IL Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
hitro, kvalitetno, s posluhom
A
’/ POGREBNIK
U POGREBNE STORITVE f}> Dvorje, d.o.o.
DV0RJEŠL13, I’
4207 Cerklje a Tel.: 04/252-14-24	] -
GSM: 041/624-685 )l|l
1
V SPOMIN
26. maja mineva leto dni, odkar nas je mnogo, mnogo prezgodaj zapustil sin, mož, očka, brat in stric
SREČKO HOČEVAR
Hvala vsem, ki prinašate svečke in se ga spominjate.
Vsi njegovi

VRTNARSTVO GAŠPERLIN
Vrtnarska vzgoja in trgovina Moste 99 pri Komendi, tel.: S3-43-587
Velika izbira parkovnega in balkonskega cvetja
Še ugodnejše cene
Odprto: od 8. do 19. ure, sobotah od 8. do 13. ure.
ZARJA KOVIS d.o.o. Molkova pot 5 1240 KAMNIK
Ogrevajte ceneje in okolju prijazno - ogrevajte s plinom!
ZARJA KOVIS v sodelovanju z JADRAN SEŽANO nudi dobavo in montažo
Plinske peči za ogrevanje in pripravo tople
^0®iMMERGAsl*l
Split in multi-split klimatskih naprav SANYO Split klimatske naprave proizvajalca ACCORRONI Hladilni agregati
SERVISIRAMO PLINSKE PEČI IN OLJNE GORILCE
NUDIMO IZDELKE IZ INOX PROGRAMA
Izvajamo tudi vse strojne in elektro instalacije, kronsko vrtanje v železobeton, steklarska in pleskarska dela ter ključavničarska dela.
Izdelamo celotno projektno dokumentacijo.
NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE
Brezplačno svetovanje za izvedbo strojnih in elektro instalacij
IZVEDBA SOLARNIH SISTEMOV
Informacije:
01-83-08-608, 041-245-936, 041-633-779, 041-677-341
Domžal« Masljeva 11,1230 Domžale,
CIM/5V°tei’ 01 724 16 56
J < *' ; - -Kamnik ljubljanska c. 21A (TPC Duplica)
* tel.OI 831 17 96
www.simax-slo.Gom
EEEEEEE333HQ!Z!E3!xTG33EEEEEii
AVTODEU ~ ^TOMEHAIVIKA VULKAW12ER8TVO
NA ZALOGI PNEVMATIKE
ESBsSBBHI.
Kamniški OBČAN
Kamnik, Glavni trg 23, I. nadstropje (zgradba med občinsko hišo in sodiščem)
01/83 91 311 ” 041/662 450
e-mail: sasa.mejac@siol.nct
sam T>topdom
PVC strešno okno 435 K WD AL -
dimenzija: 740 x 1180 mm, z vgrajeno toplotno izolacijo
69900,00 sit
291,69 EUR
Roto
Talna keramična ploščica Serissa - 30 x 30 cm
2559,00 srr/m=
10,68 EUR/m’
Marazzi
Sanitarna armatura Stick za umivalnik
11490,00 str
47,95 EUR Paffoni Rubinetterla
PC Jarše,
Preserska cesta 1, Zg. Jarše,
1235 Radomlje, tel: 01/ 729 88 00
PC Laikova vas,
Laikova vas 84,3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00
PE Nazarje,
Lesarska 26,3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60
PE Stranje,
Zg. Stranje la, 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82
PE Trbovlje,
Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel.: 03/56147 80
Notranja zidna barva Jupol briljant -151
8991,00 sit
37,52 EUR
Jub
Izjemno pokrivna, pralna in paro prepustna bela notranja zidna barva.
Kanalizacijska cev
HTEM PP - 0110/2000
1150,00 sit
4,80 EUR Argo
SAM d.o.o. Domžale
Preserska cesta 1,
Zg. Jarše, 1235 Radomlje
Kanalizacijska cev
PP - 0110/2000
1150,00 sit
4,80 EUR
Za male in velike mojstre.
topcikcijci
20.5. do 10.6.2006 *
UIZ KARANTANIA ■ ambienti d.<L0.
Satfut	ta dele tedai£e
DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Del. čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00
@BOSCH
SIEMENS
D x V SLOVENIJI
www.liiz-karantania.si
vabi s prijetnimi dogodki in odlično ponudbo
v petek, 26. maja, od 17. do 19. ure
Otroška ustvarjalna delavnica POBARVAJMO METULJE
v soboto. 27. maja, od 10. do 12. ure
Zabavna prireditev Z ANSAMBLOM RAZPOTNIK IN PODOKNIČARJEM
v petek. 2. junija, od 17. do 19. ure
Otroška ustvarjalna delavnica VETRNICE
v soboto. 3. junija, od 10. do 12. ure
Zabavna prireditev Z ANSAMBLOM ČRNE MAČKE
Dobra ideja za dober nakup!
Trajno nizka cena
Tunina Rio mare
v oljčnem olju, 160 g Bolton Alimentari, Italija
Pivo Zlatorog
6 x 0,5 litra, pločevinka Pivovarna Laško, Laško
1.029,00 SIT
m 4,29 EUR
394,00 SIT
1,64 EUR
Pivo Smile
6 x 0,33 litra, steklenica Pivovarna Union, Ljubljana
Trajno nizka cena
Sir Petaki
500 g Kaeserei Champignon Hofmeister, Nemčija
869,00 SIT
3,63 EUR
359,oo sit
1,50 EUR

V akciji od 18. 5. do 30. 5. 2006
Dodaten popust
Popust
Popust
ob nakupu kuhinje + bela tehnika
na vse kuhinje
na belo tehniko
AKCIJA!!!
Ob nakupu kuhinje NEVVFORM, vam
podarimo korito
BLANCOTOGA v vrednosti 74, 000,- SIT
Velja ob nakupu kuhinje v vrednosti nad 500.000 SIT!
AKCIJA VELJA DO RAZPRODAJE ZALOG!
		
■		1s1fS5