5io
Književnost.
v kratkem času razpečalo, kaže najbolj, da je rabno. Knjižica uči i. o situvacijskih črtežih (mapah), 2. o stavbarskih črtežih, 3. nekoliko o senci, barvah in perspektivi. Za risarja, stavbarja, mizarja je knjižica potrebna, pa tudi toliko lahka, da si s pomočjo jasnih risb v prilogah lahko raztolmači nauk. Zato knjižico radi priporočamo, dasi želimo, naj bi se 3. natisek — če ga doživi — stvarno, jezikoslovno in tiskovno še bolj popravil in  očistil.
Varujte naše koristne ptice glada in mra^a in nastavljajte jim valilnice! Prošnja in opomin do šolske mladine % navodom, kako pripravljati ptičja krmilišza in valilnice. S 24 podobami. Sestavil Fran Vabič, nadučitelj, Rumeč bi. Ormoža (Friedau). V lastni %alo?bi. Tiskal Drag. Hribar v Celji. 12". Stranij 22. Cena komadu 15 kr., 10 komadov 1 gld. 10 kr., 50 komadov 5 gld. 100 komadov g gld. Ta ljubka, z ličnimi sličicami okrašena knjižica je vredna, da jo pridno bero v vsaki družini in si jo dobro zapomnijo otroci. Naslov naznanja dovolj, kaj je v njej. Jako jo priporočamo.
Nauk slovenskim gospodarjem, kako je ^boljšati rejo goveje ^ivine. Spisal Viljem Rohr-man, pristav deželne kmetijske šole na Grmu. Zalomila podružnica c. kr. kmetijske družbe v Novem Mestu. Tiskal J. Krajec. i8()4- 8"- Str. 51. Cena 1 5 kr. -— Kako veselo je, da se tako množi naše poučno gospodarsko in obrtno slovstvo! To priča bolj, ko marsikaj drugega, da Slovenec napreduje v gospodarstvu, pa tudi, da se slovenski gospodar želi izobraziti v ljubi materinščini. Pouk je kratek: o bikih, kravah, teletih in mladi govedi. Naposled govori o hlevih in podaje najvažnejša postavna določila o povzdigi reje goveje živine na Kranjskem z dne 1 1. avg. 1. 1 890. in 2. maja 1. 1 89 1. — Ta knjižica je posebno lahko umevna, preprosta, vendar dokaj popolna. Želimo, da bi se daleč razširila in donesla slovenskim gospodarjem veliko dobička.
Orehovski Bračko pa „Slovenski Gospodar". Svojim gornjeradgonskim krajanom na presodbo spisal J. Žitek, doslu*eni gimnazijski profesor. Maribor. i8q4- Zalo p l pisatelj. Tisk tiskarne sv. Cirila. 120. Str. .56. — Zanimiva spomenica o našem narodno-političnem življenju in borenju. Žalostno, da je treba boriti se proti takim ljudem, veselo pa, da se lahko zavrtimo v boju in takemu nasprotniku izbijemo orožje. Vrlemu gospodu pisatelju z drugimi štajerskimi narodnjaki vred kličemo: Ne udajmo se!
Izvestje „ Glasbene Matice''   v Ljubljani
v 22. društvenem, 12. šolskem in pevskega ^bora 4. letu i8g.3\q4- I\dal odbor, sestavil društveni tajnik Anton Štritof. Vsebina: I. Uvodne besede. II. Kronika. III. Mu^ikalije. IV. Glasbena šola. 1. Učiteljstvo. 2. Učni načrt. 3. Imenik učencev. 4. Statistika glasbene Šole.   V. Koncerti.  1. Imenik
pevskega ^bora. 2. V^poredi koncertov. 3. Statistika koncertov. VI. Račun in proračun. VII. Imenik društvenikov. VIII. Naznanilo o \ačetku prihodnjega šolskega leta. V Ljubljani, dne 7. julija 1884. Zalomila „ Glasb. Matica1'. — Tisk J. Blas-nikovih naslednikov v Ljubljani. 8". Str. 56. Cena 20 kr. — Brez dvoma bo to poročilo vzbudilo zavest in ponos ne samo vseh matičarjev, ampak tudi Slovencev v obče. Sestavljeno je skrbno in natančno. Gospod društveni tajnik si je s tem zaslužil lepo zahvalo vseh narodnjakov. Želimo le, da bi se tako  izvestje izdalo vsako leto.
Slovensko delavsko pevsko društvo,,Slavec" v Ljubljani ob svoji desetletnici. Zgodovinska črtica. Sestavila Anton Trstenjak in Anton Slatnar. V Ljubljani, i8g4. Zalofil „Slavec". Natisnila Katol. Tiskarna. 8". Str. 32. ¦— Kaj more biti prijetnejšega za trudnega delavca po dokončanem delu, kakor razvedriti se in pokrepčati z domačo pesmico! Pevsko društvo „Slavec" je praznovalo letos dne 8. minulega meseca desetletnico in napravilo lepo slovesnost. Ta spis pa je namenjen, da poroča o tem desetletju. Vidi se. da društvo živi in je  navdušeno  za domače petje.
Slovenska šolska letna poročila za 1.1893—94.
Na prvem  mestu je čisto  slovensko
Lzvestje c. kr. nižje gimnazije v Ljubljani o šolskem letu l8()3j()4- Na svetlo dal c. kr. ravnatelj Fran \Viesthaler. Vsebina: 1. Ar-givska ravnica. Spisal S. Rutar. 2. O račji kugi. Spisal Jos. Hubad. 3. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj. V Ljubljani l8()4- Zalomila c. kr. nifja gimnazija. Natisnila L pl. Kleinmayr d Fed. Bam-berg. 8". Str. 52. — Lahko se veselimo tega čisto slovenskega izvestja, zlasti še zaradi obeh velevažnih spisov. Naša nižja gimnazija s 388 učenci konec leta  —  je čast za Kranjsko.
Novomeško gimnazijsko letno poročilo omenjamo tukaj  zaradi spisa o  slovenski   stenografiji:
Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums in Rudolfswert fiir das Schuljahr i8q3\q4-Inhalt: Samo^naki in okrajšave v slovenski stenografiji. Von Professor Novak. Schulnachrichten. Vom Director. Rudolfs\vert. Verlag der Lehr-anstalt. Druck von J. Krajec. 8 '. Str. 93. — Učna knjižica s 14 stranmi litografovanega tiska v lepo zvršenih stenografijskih znakih (od gospoda pisatelja) ti skoro izvabi vprašanje: Ali je došla res iz Novega mesta? Vrlo, vrlo tako! Obširno poročilo nas nekoliko ozdravi žalosti zaradi tega, da je na tej višji gimnaziji samo 174 dijakov. No, železnica jih pripelje — upajmo — prihodnje leto  več.
Letno izvestje c. kr. obrtnih strokovnih šol ^a obdelovanje lesa in ^a umetno vedenje Čipek
Umetnost.
5ii
v Ljubljani o šolskem letu i8q3\q4- Na svetlo dal c. kr. direktor Ivan Subic. V Ljubljani i8q4-Zalomili c. kr. obrtni strokovni šoli. Natisnila Ig. pl. Kleinmeyr d Fed. Bamberg. Str. 38. — Zanima nas najbolj slika „lesenega stropa iz 1. 1638. v Kranju" iz iste hiše, iz katere so bila v lanskem izvestju narisana vrata. Učencev je bilo koncem leta   109, učenk pa   57.
Ruska književnost.
(Priobčil   V. Bučar.)
Materiali dlja slovarja drevne-russkago jazika po pismenim pamjatnikam. (Tvarina z^a slovar staro-ruskega jezika po pismenih spomenikih.) Trud I. I. Sreznievskago. T. I. A.—K. Spb. i8g3.
Proti koncu preteklega leta so izdali prvi snopič velikega dela pokojnega akademika I. I. Srezniev-skega. Tvarino za to delo je nabiral celo drugo polovico svojega življenja. Najprej čitamo predgovor, v katerem nas seznanja s postankom in nadaljevanjem celega dela. Slovar je bil začet koncem 40. leta. Najprej je mislil Sreznievski sestaviti slovar k posameznim rokopisom, kakor so delali tudi drugi. Tako je n. pr. A. N. Pipin sestavil slovar za novgorodski rokopis, P. A. Lavrovskij za nov-gorodski in pskovski letopis; U. G. Cerniševski za ipatevski rokopis itd. Popolni slovar dovršiti je sklenil še-le v petdesetih letih. A še takrat ni bil gotov načrt tega dela: ni bilo Še rešeno vprašanje, iz kakih spomenikov bi jemal besede: ali samo iz ruskih ali tudi iz jugoslovanskih spomenikov? Deset let poznej je bil dovršen načrt. Sreznievski je mislil jemati tudi besede iz sedanjega jezika. Določeno je bilo, da bo jemal slovar besede iz spomenikov XI.—XIV. veka vse brez izjeme in ob jednem vse, kar pojasnjuje besede; spomenike XV.—XVIII. veka pa da bo porabljal za pojasnjevanje staro-ruskega jezika. Izpisovalo se je jako previdno in natančno, da se je tako pokazal jezik ruskega naroda v XIV. in XV. veku. Zgodnja smrt ni dala Srezniev-skemu izpolniti, kar je namerjal. Slovar je ostal nedovršen. „Akademija nauk" je dala to delo nadaljevati in  I. del tiskati po  načelih Sreznievskega.
V. L. Veličko je izdal dve zbirki pesmij: Vo-stoenie motivi, drugo izdanje in Vtoroj sbornik stihotvorenij. Pesmi so satirične, a niso hude in ostre.
Stihotvorenij a i pisma A. V. Kolcova, iz-dannija pod redakcieju A. J. Ljaščenka. Sbiografič. očerkom i primječanijami. Spb. l8()3. — Dela A. V. Kolcova so končala vrsto ruskih pisateljev, katera so bila priložena listu „Sjever"-ju 1. 1893. Ta izdaja je veliko boljša od vseh dosedanjih tega slavnega ruskega pesnika. Urednik je imel na razpolago veliko rokopisov, kateri so lastništvo impe-ratorske javne knjižnice; P. I. DaŠkova in V. J. Isa-jeva. Ljaščenka je vse to dobro porabil in tako napravil najboljši tekst del A. V. Kolcova. V opazki so najvažnejše varijante. Pridejana so pisma A. V. Kolcova, katera so sedaj prvič zbrana v jedno zbirko.
Na dobrujn pamjat iz russkih pisatelej.
Kniga dlja semejnago čtenija. Soslavljena L. P. Nikiforovim. Moskva. i8q4- — Nikiforov je izdal to zbirko v dobrodelne namene. Izbral je sestavke in pesmi boljših pisateljev. Izmed pisateljev naše dobe so najbolj zastopani: L. Tolstoj, D. Mamin-Sibirjak, Apuhtin, Drožin i. dr. Vsi živeči pisatelji so poslali sestavke, ali so dovolili, da se že natisnjeni pretiskajo.
I. Šalov je izdal povest iz petrograjskega življenja z  naslovom:  Njutnij ugolok.
N. Karačebskij: Gospodin Arskov in P. V. Bezoluazov zgodovinski' roman: Ženili dvuh nevjest.
Pjesmi russkago naroda. Sobrani v gub. Arhangeluskoj i Oloneckoj v 1886 god. Zapisali: M. Istonin i O. Ljutš. Spb. i8q4- — Ta knjiga ima narodno rusko poezijo, zbrano v 1. 1886. od komisije, poslane v severne gubernije na troške carjeve. Obiskali so 3 5 mest in zapisali 183 pesem. Namen komisije je bil zapisavati stare pesmi; novejših pesem, katere so namreč razširjene sedaj, nahajamo prav malo. Skoda, da so pesmi izdane skoro brez pojasnila. Na podlagi dobrega poznavanja je dokazal Istonin, kakor so trdili tudi že prej,  da pri Rusih pada narodna pesem.
Umetnost.
Glasba.
Slovenske narodne pesmi harmonizoval in z^a koncert priredil Mat. Hubad. Zalomila „ Glasbena Matica" v Ljubljani i8q4- Lastnina „ Glasbene Matice". Vsako pomno^evanje je po zakonu prepovedano. Partitura in glasovi se dobivajo pri „Glasbeni Matici" v Ljubljani. Cena: partitura s šestimi glasovi a   1   gld. 20 kr., posamezni glasovi
a 10 kr. — „Glasbena Matica" je sicer izdala že mnogo narodnih pesmij, vendar zaslužuje ta zbirka posebno pozornost. Dočim se v prejšnjih zbirkah kaže narodna pesem v svoji prirodni prostosti, prirejena je tu za umetno izvežban zbor. Seveda mora pri tem narodna pesem kot taka nekaj izgubiti: pri vsakem glasu se čuti osebni čut uglasbo-valca, in zato se te skladbe ne morejo imenovati čista last narodova.  Vendar je jedro pesmij skoro
573 Književnost.
Slovenska književnost.
Krško in Krčani. Zgodovinske in spominske črtice. Spisal Ivan Lapajne, meščanske šole ravnatelj. S podobami okrasil Srečko Magolič. Krško, i8q4. Zalomil „ Odbor ^a olepšanje mesta" v Krškem. 8°. Str. 147. Cena 1 gld. — Neutrud-ljivi naš pisatelj nam podaje zopet delo in sicer povzeto iz njegovega obližja: vsestranski opis mesta Krškega. Že prvi list knjige nam kaže njen namen: naj bi bila — tako piše pisatelj sam — mal izraz velike Vam (t. j. gospej Hočevarjevi) dolžne hvaležnosti vsega kraja in okraja, v katerem je izšla in kateremu je namenjena. Knjigi je torej bolj namen, da je književen spomenik veliki dobrotnici Krškega in nekaterim slavnim Krčanom, kakor da bi bilo vsestransko kritično in natančno delo. Iz prebiranja knjige same se čitatelj kmalu prepriča, da je tako. Pisatelj nam kaže najprej zgodovino mesta po raznih dobah, posebej tudi zgodovino raznih naprav: rokodelskih zadrug, cerkve, ljudske šole, meščanske šole, slavnih Krčanov in sicer J. Dalmatina, Ad. Bohoriča, Valvasorja, M. Hočevarja in njegove soproge. Kar čitamo o krških župnikih (str. 71), pač ne more biti resnično; župniki so bili glede na sedež vedno le „leskovški". Med posameznimi tvarinami, katere obdeluje pisatelj, ni pravega razmerja, marveč pisatelj se je ravnal po načelu, da je povedal vse, kar je zvedel o mestu, četudi je to ali ono manj važno ali zanesljivo  (n. pr. o  čarovnicah).
Ker pa ne zahtevamo od take poljudne knjige, da bi bila vsestransko umerjena po vednostnih pravilih, zato jo lahko imenujemo prijazno spomenico lepega krškega mesta, kateremu bo vsekako pridobila več zanimanja pri Slovencih, domačinom pa vzbudila veselje nad rojstvenim krajem. Omenjamo tudi, da ima knjiga lepo število slik, ki prav dobro  pojasnjujejo tiskano  besedo.                  Sv
Slovanska knjižnica. Snopič 10. podaje povest V. Beneša-Tfebizskega: Pošasti, poslovenil Z. Z. Trbojski. (Strani 72.) Povest se giblje v „višjih krogih" razvnete domišljije, zato nam ni ugajala. Taki proizvodi se ne morejo prištevati boljšim spisom lepega slovstva. V prevodu so nekatere slovniške nepravilnosti, ki gredo menda na rovaš stavcu. — Vse drugačna je mična in ljubka povest „Zaobljuba", katero nam podajejo snopiči 20. — 23. Četudi je v dogodkih nekoliko naključij, vendar se povest lepo in neprisiljeno pomiče, kaže krepke značaje, lepa dejanja in zdravo jedro. Zapletena nit se tako lepo razvozla, da je vsem delujočim osebam prav ¦— in čitatelju tudi. Tudi jezikovno je slovenski prevod (Petra Medveščeka) dober in lahek.  Na  koncu   23. snopiča je   kratka
Gafšinova pripovedka „Štiri  dni", poslovenil J. J. Kogej,  povzeta iz  rusko-turških bojev.
Slovenska šolska letna poročila za 1. 1893—94.
Letno poročilo uršulinskih dekliških šol v Ljubljani je prineslo na prvem mestu kratko zgodovinsko črtico: „Uršulinski red in njegovo delovanje v Avstriji", sp. Rok Merčun, katehet, in „Slavovitico sveti Angeli", zložila M. Stanislava. Letos so imele čast. uišulinke otroški vrtec, vnanjo osemrazredno dekliško šolo, notranjo osemrazredno dekliško ljudsko šolo in slovensko višjo gospodinjsko šolo. Letos je dovolilo ministerstvo, da se otvorita slovenska in nemška meščanska dekliška šola; v prvi razred se bodo sprejele učenke že začetkom prihodnjega šolskega leta. Na osemrazredni vnanji šoli je bilo 583 učenk, med temi 558 Slovenk, 22 Nemk, jedna Čehinja in dve Lahinji. Na notranji šoli je bilo 269 učenk, med temi 201 Slovenka, sedem Hrvatic, 48 Nemk, 1 3 Lahinj. Na višji gospodinjski šoli je bilo 1 6 učenk, od  teh   1 5   Slovenk in  jedna Nemka.
Umevno je, da se ne moremo ozirati na vsa letna poročila, kar so jih izdala šolska vodstva. A jedno nas je posebno razveselilo, namreč Letno poročilo štirirazredne ljudske šole v Mokronoga, ker nahajamo v njem zanimiv domovinski spis „Mokronog z okolico" (po raznih virih spisal J. Ravnikar) in pa sliko Mokronoga. Spis obsega 1 3 strani, je mičen, pa tudi natančen, kolikor moremo soditi. Prav bi bilo, da bi se po tem vzgledu ravnali tudi drugi prijatelji šole in domovine in  objavljali  v poročilih take  spise.
Hrvaška književnost.
Knjige društva sv. Jeronima.
(Piše Janko Barle.)
Oglejmo si na kratko knjige, katere izdaje letos društvo sv. Jeronima. To društvo ima isto nalogo kakor naša  družba sv. Mohorja.   Do sedaj je izšla:
Danica. Koledar i Ijetopis društva svetojero-nimska ^a god. i8()5. 8". Str. 225. Cena 25. novč. — Letos je tiskana Danica v 41.000 iztiskih, znak, da je priljubljena hrvaškemu narodu. Ker nisem o letošnji glavni seji, katera je bila dne 1. sušca, ničesar poročal, izpregovorim tukaj o njej. Predsednik dr. Feliks Suk se je spomnil najpreje slavnega dr. Račkega, kakor tudi pokojnega narodnega pisatelja, župnika Petra Bučarja, katera sta oba, prvi s svojimi nasveti, drugi s svojimi spisi mnogo koristila društvu. Novih členov je prirastlo 867, tako da jih je imelo društvo na početku tega leta vseh skupaj 11.416, kar je še vse premalo, vendar tudi lepo  število  za   hrvaški   narod.