ACTA H ISTRI AE I. 
UDK/UDC: 082Atti(01) 949.712/. 713 Istra (G93)"13/18" 
PRISPEVEK PRVIH DVAJSETIH ZVEZKOV ZBORNIKA 
ROVINJSKEGA CENTRA ZA ZGODOVINSKE RAZISKAVE ZA 
ZGODOVINO ISTRE V BENEŠKEM OBDOBJU 

M a rinoB UDICIN 
prof., Center za zgodovinske raziskave v Rovinj-u, i2210 Rovitij, CRO prof., Centro di Ricerche Ssoriche Roviguo, CRO 
IZVLEČEK 
Kot pove že naslov so v prispevku opisani in navedeni vit poglavitni članki za zgodovino Istre v obdobju Beneške republike, ki jih je objavil Zbornik (Atti) rovinjskega Centra za zgodovinske raziskave v prvih dvajsetih zvezkih. 
Italijansko, hrvaško in slovensko zgodovinopisje v zadnjih dveh desetletjih beleži pomemben napredek na področju proučevanja istrske zgodovine. Med najzanimivejša in najpomembnejša dela historiografske dejavnosti sodijo vsekakor raziskave in razpra­ve, objavljene v periodiki, kjer je, bolj kot kjerkoli, razvidno stalno in vedno večje zanimanje za neobjavljene arhivske vire in predvsem za nove, ažurirane historiografske koncepcije in metode. 
Med številnimi revijami, ki se ukvarjajo z zgodovino Istre, gre nedvomno posebno mesto Zborniku Centra za zgodovinske raziskave v Rovinju (Atti del Centro di Ricerche Storiche), ki izhaja v sodelovanju z Ljudsko univerzo v Testu (Universita Popolare di Trieste). Ustanovitev Centra proti koncu šestdesetih let je sprožila raziskovalno in izdajateljsko dejavnost; si ednjaje imela v načrtih izdajanje kar treh revij. Prva je zaživela 1,1970; gre za Zbornik (Atti), ki je kmalu postal najpomembnejša publikacija rovinjske ustanove, G. Cervani je v predstavitvi prvega zvezka poudaril, "daj e tovrstna pobuda pomembna predvsem za zgodovinske raziskave, ker je zasnovana avtonomno in je zategadelj ob istrskem zgodovinopisju, ki se je z leti nakopičilo v zgodovinskih revijah, pa tudi v obsežnejših publikacijah, v Italiji in Jugoslaviji izjemno pomembna. 
Kot glavno nalogo si je revija zastavila podati resno in strokovno utemeljeno pričevanje v zgodovinskopoiitičnem in sociokulturalnem kontekstu, o zgodovini in kulturi italijanske komponente na tem pomembnem jadranskem in mediteranskem 
 Indici dei volumi I-XX degii Atti, pripravi! M. Budirin, Centro di Ricerche Storiche di Rovigno Universita Popolare di Trieste, Trst Rovinj, 1991, str. 77 
9 5 ACTA H ISTRIA EI . 
Marino EUDICEN; PRISPEVEK PRVEH DVAJSETIH ZVEZKOV ZBORNIKA ROVINJSKBGA CENTRA..., 95-100 
prostoru. F. Salimbeni je v predgovoru XX. zvezka, kjer je orisal historiografsko in 
izdajateljsko dejavnost in zasnovanost Zbornika, poudaril, da je "prva in najnaravnejša 
značilnost rovinjske revije, da je leta tipičen primer izraza obmejne kulture. 
V teh prvih dvajsetih letih življenja je v Zborniku našla svoj prostor historiografska produkcija s področij, ki so že na samem začetku bila v središču pozornosti raziskav v Centra: zgodovina, arheologija, pravo, etnografija, kultura in dijalektologia istrskoreške regije in obmejnih območij od prazgodovine do današnjih časov. Vendar je bila največje pozornosti deležna benečanska doba. In res, tematika in dogodki dobre polovice objav­ljenih razprav so v zvezi z dolgim obdobjem od prvih gospo da rskopo morskih in političnovojaških vplivov Benetk v istrskih obalnih mestih do padca Serenissime, Z znanstvenega vidika so prispevki iz tega beneškega dela Zbornika dosegli izjemno pomembne rezultate, hkrati pa se v njih, mogoče bolj kot kje drugje, čutijo prednosti novih uredniških zasnov in metodoloških postavk posameznih avtorjev, ki so se pojav­ljale postopoma od zvezka do zvezka in s katerimi se je avtorjem uspelo izogniti zastarelim interpretativnim in ideološkim shemam starega zgodovinopisja. Od novih tematskih sklopov, ki naj bi tudi v prihodnje revijo naredili primernejšo novim zahtevam in težnjam sodobnega zgodovinopisja, gre omeniti raziskave s področja zgodovinske demografije, gospodarske analize družbe, razprave o marginalnih družbenih plasteh ter razprave s področja takoimenovane "zgodovine okolja in kulture". 
Za popoln in podroben pregled obdelanih tem opozarjamo znanstvenike na Kazala prvih dvajsetih zvezkov Zbornika; knjiga je 1 iskana 1. 1991 in v njej so zajeti vsi objavljeni članki. V tem prikazu bomo podali kratek pregled doslej objavljenih člankov in arhivskega gradiva, ki se, kot je že rečeno, nanašajo na beneško obdobje. 
Začeli bomo z deli, ki, poleg drugega, obdelujejo v glavnem manjše segmente zgodovine Istre in istrskih mest. V to skupino spadajo naslednji članki: V alle d'Istria durante la dominazione veneziana (Bale pod beneško oblastjo); La guerra degli Uscoc­chi e la rovina deli'economia is t r iona (UskoŠka vojna in propad istrskega gospodarstva); L'Istria veneta nel Cinquecento e nelSeicento (Beneška Istra v XVI. in XVII. stoletju); Uno scontro drammatico nel Consiglio comimale diCherso nel 1718 (Dramatičen prepir v creškem občinskem svetu 1. 1718) M. Bertoše; Fattori di spopolamento dett'Istria veneta neisecoliXVIXVII (Vzroki demografskega primanjkljaja beneške Istre od XVI­
XVII. stol.) G. Cervanija in E. de Franceschija; L'organizzazione delpotere nel comune di Isola secondo i documenti del XIII secolo (Ustroj oblasti v izolskem komunu po dokumentih iz XIII. stoletja) M. Pahorja; Cinquesecoli di dominazione veneta a Rovigno di T. Caenazzo (Pet stoletij beneške oblasti v Rovinju T. Caenazza) G. Rossia Sabatinija; Regesti di Orsera 1778-1783 (Vrsarski regesti 1778-1783) M. Budicina; Parenzo fino 
2 Ibidem, str, 205. 3 Ibidem. Posebej poglej Indke de i snggi ordinati per disciplina (Kazalo prispevkov po področjih), str. 17-38; Indke degli autori (Kazalo avtorjev), str. 43-48; Indice dei soggetti (Tematsko kazalo), ' str. 61-74. 
96 ACTA HI STRIAE I . 
Marino BUDICIN: PRISPEVEK PRVIH DVAJSETIH ZVEZKOV ZBORNIKA R0V1NJSKEGA CENTRA.,., 95-10G 
al dominium di Venezia (Poreč do beneškega dominiuma) V. Jurkič Girardijeve;kot tudi dela G. RadossijaSíaí«íi (vodnjanski in buzeški) i n S temini di rettori efamiglie notabili (Grbi rektorjev in uglednih družin) nekaterih (9) istrskih mest. Med navedenimi avtorji, ki so predstavili krajše prikaze izbranih obdobij in vsebin, je posebne omembe vredno delo T. Caenazza, ki je v nasprotju s tradicijo zgodovinopisja XIX. stoletja prikazal zgodovino beneškega Rovinja z izključnim poudarkom na ljudskih dejavnikih. 
G. Cervani in E. De Franceschi sta v navedenem delu na podlagi sistematično obdelanih rezultatov iz raziskav predhodnikov podala splošen pregled življenjskih razmer v beneški Istri in orisala problem demografske depresije ter prizadevanja Repu­blike, da bi se ji postavila po robu. 
Isto obdobje in tematiko obdeluje tudi M. Bertoša. V svojih prvih prispevkih, kakor tudi v poznejših L'equilibrio nelprocesso di Acculturazione in Istria (Ravnotežje v procesu akulturaclje v Istri), !I Tentativo di insediamento di Bolagnesi nella polesana (Poskus naselitve Bolonjcev na Pulj skem), Un episodio della colonizzazione organizzata dell'Istria veneta: gliAiduchiaPola e nelPolese (Epizoda kolonizacije hajdukov v Pulju in na Puljskem v organizaciji beneške Istre), Sudditi di natura prava. Banditismo nel parentino nel Seicento e nei primi decenm del S ettečen to (Izprijeni podložniki. Bandi­tizemna Poreškem v XVII. in na začetku XVIII. stoletja) inL'iniziativa ecologica di un rettore veneto dell'Istria negli anni 1623-1624 (Ekološka iniciativa beneškega rektorja v Istri v letih 16234624), Berioša predlaga nove načine raziskovanja, zgodovinske analize io sinteze ter ponuja več sodobno zasnovanih modelov "mikrozgodovine", v katerih je "klasični" način pisanja zgodovine dopolnjen z obsežnimi tematikami iz zgodovine družbe v najširšem smislu. Nova tematika, poleg faktografske in politične komponente, obravnava tudi temeljne poglede na etnični ustroj, sociodemografske spremembe, gospodarske razmere v mestih in na podeželju, številne probleme, ki spremljajo proces kolonizacije in prilagajanja doseljencev in pribežnlkov težkim življe­njskim razmeram v Istri v XVI. in XVII, stoletju ter poglavitne vzroke za nastanek dveh različnih, večkrat nasprotujočih si, kulturnih sfer na polotoku. 
Pregled demografske problematike se sklene z razpravama M. Budicina in M. Malusá, ki obdelujeta gibanje prebivalcev Vrsarja in No vi grada; v tej smeri naj bi se nadaljevalo in prišlo do obsežnejših in bolj poglobljenih analiz, predvsem razmer v XVII. stoletju. 
Gospodarska tematika prevladuje v Contributo allastoria deli 'agricoltura tra il 1750 ed il 1830 (Prispevek k zgodovini poljedelstva med leti 1750 in 1839) E. Apiha, ki piše o obdobju skromnega agrarnega prebujanja v Istri, ki so ga podpirali maloštevilni razsvetljeni reformisti, kot npr. G. Carii, in v članku D. Milottijeve Le campagne del Buiese nella prima meta del '600 (Posesti na Bujskem v prvi polovici XVII. stol,), kjer najdemo natančno analizo socialne strukture, agrarnih posesti ter lastninskih in zemlji­ških razmer. 
9 7 ACTA HI STRIAEI. 
Marino BUDEC1N: PRISPEVEK PRVIH DVAJSETIH ZVEZKOV ZBORNIKA ROVINJSKEGA CENTRA... , 95-100 
Tesno povezane z agrarno tematiko so lastninske razmere. V zvezi s tem navajamo Catastici di Umago e di Cittamva 1613-1614 (Umaške in novigrajske zemljiške knjige iz let 1613-1614) M. Bertoše; La Bergamina delle ville del Carso ("Bergamina" z vasi na Krasu) D. Milottijeve; H libro catastico di Rovlgno del 1637 (Rovinjska zemljiška knj iga iz leta 1637) A. Paule ticha; 11 catastico dei dazi, delle decime e dei livelli di Orsera del 1668 (Vrsarski kataster dacev, desetin in zakupnin iz leta 1668) in I possessi del monastero di S. Nicold del Lido di Parenzo del 1771 (Posesti samostana Sv. Miklavža na poreškem Lidu iz leta 1771) M. Budicina. V omenjenih katastrih in urbaijih ne najdemo samo koristnega gradiva za proučevanje agrarne zgodovine in beneške fiskalne politike v Istri, temveč tudi obilico p ravno gospodarskih in onomastičnih podatkov. 
I. Pederin je za tisk pripravil// registro deiBoschi delVlstria occidentaledel 1541-42 (Register gozdov zahodne Istre leta 1541-42), prvi kataster gozdov v Istri in eden prvih v Evropi, ki skupaj z veličastnim Catastico generale dei boschi delVlstria (Splošni kataster gozdov v Istri), ki gaje v letih 1773-76 sestavil V. Morosini in objavil V. Braiutič v paralelni seriji Zbornika (Gol lana degli Atti), pomeni popoln pregled gozdnih posesti v Istri. Katastra omogočata tudi raziskave o spremembah posesti in predpisov s področja gozdarstva skozi dve stoletji. 
Glede trgovske dejavnosti obalnih mest lahko navedemo nekaj podatkov iz "že navedenih del M. Bertoše, predgovora A. Pauleticha iz Trentaquattro ex voto marinari della chiesa della B, V, delle Grazie di Rovigno (Štiriintrideset mornarskih votivnih podob v cerkvi Blažene Device Milosti v Rovinju) in predvsem v razpravi M, Bertose / porti. istriani e rifomimenti di cereali a Venezia nelVanno 1528 (Vloga istrskih luk za oskrbo Benetk z žitaricami leta 1528). Bertoša vDue progetti veneti persistemare i porti di Parenzo e di Rovigno (Dva beneška načrta za ureditev poreške in rovinjske luke) in A Icuni dati sulla costruzione della fortezza di Zaule (O gradnji žaveljske utrdbe) opisuje težave, s katerimi so se ubadali gradbeniki navedenih pristanišč in utrdbe zaradi nega­tivnih posledic vojn, ki so jih tedaj podpirale Benetke, in zaradi beneškoavstrijskih sporov okoli meja. 
E. Apih v preglednem članku I rapporti tra Istria eFriuli in etčt moderna (Istrsko­furlanski odnosi v novem veku) obravnava predvsem XVII. in XVIII stoletje; odnosi so se zaradi zemljepisne nepovezanosti razvijali le deloma v isti smeri in so bili pozitivni le v enem, v prilivu furlanskih kmetov in karnijskih obrtnikov. 
Pravna tematika je ena najdragocenejših in najplodnejših stalnic rovinjske revije. Najprej gre omeniti objavo več statutov, mestnih pa tudi statutov vaških, včasih tudi zelo majhnih, skupnosti. G. Radossi je objavil Introduzione allo statutu diDignano (Uvod v vodnjanski statut) in . o statut o di Pinguenle del 1573 (Buzeški statut iz leta 1.573); J. 
Jelinčič Aggiunte e le modifiche allo statuto di Dignano (Dopolnila in popravki vodnja­nskegastatuta); G. MucciacciaSf«i«toLft (Balski statut); M. Budicin LaC.otnission 
o uero capitoli del castellan di Momiano (Povelje, oziroma kapitlji, momjanskega kastelana) in Statuti et ordini da osseruarsi. nelcastello di Orsera esuo contado del 1609 
98 ACTA íHSTRIA E I. 
Marino BUDICIN: T RIS PE VEK PRVIH DVAJSETIH ZVEZKOV ZBORNIKA ROVINJSKEGA CENTRA..., 95-100 
(Statuti in odredbe, po katerih sej e treba ravnati v vrsarskem lcaštelu in okolici, iz leta 1609). Navedeni statuti, s pravno problematiko, predvsem s področja zasebnega in kazenskega prava, ki jo obravnavajo, na svojevrsten način dopolnjujejo splošni pregled in tematiko, ki je že zajeta v statutarnem istrskem pravu. 
Posebnosti regionalne zgodovine s pravnega stališča se kažejo tudi v članku L. Margetiča GU aspetti principali del diritto delle obbligazioni nell'lstria medievale (Glavne značilnosti obligacijskega prava v srednjeveški Istri), ki predstavlja pregled glavnih vprašanj, ki zadevajo kupoprodajo, prednostno pravo, obresti, obmejno pravo in pogodbe o socidi. 
Strokovne teme, ki se nanašajo na notranjo politiko in krajevno upravo obravnavajo že omenjena dela M. Bertošeo Cresu, M. Pahorja o Izoli, M. Budicinao Vrsaiju in članek Terminazione Paruta del 1773 sulla térra di. P ira no (Terminacija Parute iz leta 1773 za "ozemlje" (teTra) Piran) istega avtoija, pa tudi delo J. Jelinčiča Proc.lami dei neoeletti podestá di Cittanova (Proklamacije novoizvoljenih novigrajskih podestatov). 
Od prispevkov s področja pomožnih zgodovinskih ved omenimo paleografsko tema­tiko v delu M. Pahorja Acrost.ico degli statuti di Pirano del 1384 (Akrostih v piranskem statutu iz leta 1384) ter diplomatsko v članku L. Margetiča s področja o obligacijskem pravo; prispevke z genealoško vsebino: prispevek G. Radossija o družini Albcrtini iz Rovinja, Famiglie di Cittanova (Novigrajske družine) M. Malusa in članek o grofovski družini Rota iz Momjana M. Budicina; kartografsko razpravo L. Laga in C. Rossita Raffigurazioni della peni.sola istriana negli atlanti cinquec.enteschi dell'Ortelio, de J ode eMercatore (Prikazi istrskega polotoka v Ortelijevih, Jodovih in Merkatorjevih atlasih iz XVL stol.); Članke s področja toponomastike: La toponomástica di Pola dello Se&iai>yzz.(Schiavuzzijeva puljska toponomastika), ki jo je uredil R. Matijašič, razprava 
o novigrajskih toponimih L. Ugussija ier primeijaina toponomasiična razprava o topo­nimih v Vodnjanu, Fazani, Galižani, Balah in ŠiŠanu G. Radossija. 
Posebej velja omeniti obsežen in bogato ilustriran istrski heraldični korpus, ki ga je predstavil in s kritičnimi opombami opremil G. Radossi. V njem najdemo zbirke grbov rektoijev in uglednih družin iz Buzeta, Bal, Vodnjana, Buj, Oprtalja, Poreča, Izole, Grožnjana in Novigrada (Stemmi di rettori e di famiglie notabili di Pinguente, Valle, Dignano, Buie, Portole, Parenzo, I sola, Gnsignana e Cittanova). 
Zelo pomembni so tudi pregledni članki iz istrske historiografije M. Bertoše in G. Rossija Sabatinija, pregled Studi di storia medievale e moderna negli A MSI (Razprave 
o srednjeveški in novoveški zgodovini v AMSI - Atii e Memorie della Societá Istriana di Archeologia e Storia Patria op, ur.) F. Salimhenija in Bibliografía di Cittanova (Novigrajska bibliografija) S. Zillija. 
O zgodovini katoliške cerkve v Istri je izšlo več pomembnih del. Omenjamo Recenti studi sulla visita diA. Valier (Nove raziskave o Valierovi vizitaciji) A. Agnellija, Liber lurium Episcopalium poreške škofije D. Muniča in Visita alie chiese della diócesi di Cittanova diE. Caimo (Caimove vizitacije v cerkvah novigrajske škofije) A. Miculiana. 
9 9 ACTA H ISTRI AE I. 
Marino BÜDICIN; PRISPEVEK PRVIH DVAJSETIH ZVEZKOV ZBORNIKA ROVINJSKEGACENTRA,.. , 95-100 
Slednji je tudi avtor vrste pomembnih prispevkov o siljenju protestantske reforme in 
skrivnih zborovanj krivovercev v Istri (v obalnih mestih in v notranjosti), kar je dokaz, 
da duhovna kriza, značilna za ?TVI, st., ni prizanesla niti istrskemu polotoku. 
Prispevki, ki obravnavajo biografsko gradivo, se, jasno, ukvarjajo tudi s tematikami in dejavnostmi, značilnimi za posamezne osebe. I. Monclavo je uredil ponatis Stanco­vichevih Biografié degli uomini distinti dell Is tria (Življenjepisi istrskih ugledniko v); 
E. Apih je s predstavitvijo nekaj Car! i je v ib pisem, ki dokazujejo njegovo pripadnost t. 
i. 
"obnoviteljski književnosti", podal pregled družbenega življenja v Kopru leta 1700.; 

S. 
Cavazza sej e ukvarjal s filozofsko mislijo F. Patrizija in z njegovim delom Nova de Universis Philosophia in skiciral kritičnoiiierarnš oris piranskega humanista G. Goineoja; L. Cova je objavil neobjavljena dela Super septem vitia in Depropordonibus Ludvika Piranskega, teologa iz XVI. stoletja; A. Trampus je s prispevkoma Suggestioni graviniane (Gravinine pobude) o Carlijevih domnevah o nastanku Novigrada in G. Catii e ilprocesso a Cagliostro (G. Carli in proces proti Cagliostru) podal nova in zanimiva dejstva o intelektualnem življenju v Istri v XVIII. stoletja. 


Kronike in rokopisi rovinjske družine Angelini, miscellanea, ki sta jo objavila A, Pauletich in G. Radossi, imajo poseben pomen za proučevanje zgodovine, zemljepisa, gospodarstva in lokalne rovinjske kulture. 
Na tem mestu se naš kratek pregled sklene, ker smo zaradi pomanjkanja prostora opustili tiste vsebine v Zborniku, ki zadevajo predvsem arhitekturo, kiparstvo, slikarstvo, jezikoslovje, dialektologijo, imenoslovje, etnografijo, zgodovino medicine in Iekannš: tva, čeprav je tudi v teh prispevkih moč najti mnoga poglavja, ki bi utegnila zanimati zgodovinarja. 
Na koncu želimo poudariti, da so v veliki večini Člankov uporabljeni neobjavljeni arhivski viri iz arhivov v Benetkah, Trstu, Vidmu, Piranu, Kopru in Pazinu. Predstavljeni so fondi izjemnega pomena, kot npr. Libe?- lurium Episcopalium, Arhiv Benedetti o grofih Rota, listine o Vrsarju in dokumenti Svetega Oficija iz Državnega arhiva v Benetkah, župnijske knjige iz Vrsarja, Novigrada in Poreča. 
Prispevek Zbornika za zgodovino Istre lahko izrazimo tudi s številkami; poleg 7 katastrov, 10 statutov in 11 neobjavljenih rokopisov je objavljenih še 233 transkripcij dokumentov, 103 faksimili dokumentov, bakropisov in posameznih strani iz rokopisov, 221 risb, 61 zemljevidov in topografskih kart, 88 pisem. 345 grbov, 86 statističnih preglednic in grafikonov, 53 različnih literarnih sestavkov. Kot že rečeno, se večina objavljenega gradiva nanaša na beneško obdobje. 
SINTESI 
Come gia indicato dal titolo, nel contributo sono illustrati ed elencati tutti i principali articoli sulla storia dell'lstria nel periodo della Repubblica di Venezia, pubblicati dagliAtti del Centro di Ricerche Storiche di Rovigno nei primi vend quaderni. 
100