Naročnina: Za tuzemstvo 2 dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku.
SOCIALIST
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uradniitva in uprava Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Štev. 27.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
V Ljubljani, dne 19. junija 1925.
III. Leto.
Protestna akcija GRSJ in SSJ>
Protestni shodi po celi državi. — Velikanska udeležba delavskih slojev. — Enodušen odpor proti neznosnim razmeram.
Pol tisoča krajevnih organizacij Glavnega radničkega saveza in Socialistične stranke Jugoslavije je nastopilo preteklo nedeljo po vseh industrijskih krajih države, proti nezaslišanim krivicam, ki se gode delavskemu razredu v tej državi.
Od Triglava do Vardarja se je dvignilo delavsko ljudstvo, da vloži svoj veto proti metodam, ki se jih poslužuje vladajoča buržuazija. Vsa številna poročila, ki jih dobivamo iz raznih krajev* opisujejo nepričakovano velikansko udeležbo in mnogo obetajočo enodušnost delavskih mas v borbi za svoje eksistenčne pravice.
Zlasti delavska Slovenija je pokazala preteklo nedeljo, da ima voljo in hotenje korakati v prvih vrstah bojujoče se delavske armade. Tudi ostale pokrajine; Srbija, Hrvat-ska, Vojvodina, Bosna, Dalmacija itd., so dvignile nešteto bataljonov protestujočega proletarijata, tako da cenimo brez pretiravanja udeležbo na protestnih shodih preko 200 tisoč proletarcev iz cele države. V teh razkosanih razmerah je ta številka vsekakor ogromen migljaj, da je voda za jezom že tako narastla, da ga bo podrla, ali pa bo našla drug izhod iz svojega položaja.
Čudno in prečudno je, da je vsaka reakcija pa naj je bila izvajana v starem, srednjem ali novem veku vedno enako slepa in da se iz zgodovine ničesar ne nauči.
Današnja reakcija ima nešteto prilik spoznati iz zgodovine, kakšen je bil vedno konec takim reakcijonar-nim dobam. L. 1914. je triumfirala slična reakcija, kakor vlada danes. Države s svojimi žandarskimi bajoneti, ječami in vislicami so zgledale kakor granitne stavbe, ki bi bile v stanju klubovati tisočletnim viharjem. Ali po štiriletnem vzdržavanju terorja in vlade železne roke so se zgostile demokratične sile v narodih in en sam val je zadostoval, da so propadale države s svojimi stoletnimi prestoli, kakor hišice iz igralnih kart.
Poteklo je komaj par let od takrat in vendar je buržuazija pozabila na vse tiste dni, ko je kot trepetajoča trepetlika zvijala v smrtnih krčih. Pozabila je in po 8. februarju se ji zdj, da bo tem dalje vladala čim več krivic bo napravila do smrti izmučenemu narodu.
Pravilnik za bratovske skladnice, novi stanovanjski zakon, novi tiskovni zakon itd. so znaki kurje slepote, s katero je obdarjena vsaka reakcija ni tako tudi sedanja. Višek slepote pa predstavlja zakon o obdavčenju delavskih plač, ki ima vse lastnosti zagreniti delavstvu, še poslednjo trohico veselja do življenja
V	teh razmerah ni čuda, da se polašča delavskih množic obup, ki tira ves delavski pokret na levo, k skrajnemu odporu^ Da ta odpor ni demagoški, temveč oprt na mišljenje in čustvovanje širokih množic so pokazali ravno nedeljski shodi, ki so kazali po svoji velikanski udeležbi pravo vulkansko vrenje.
Nič ne pomaga, če se tolaži buržuazija po svojem „Jutru“, da se je udeležilo trboveljskega shoda le 300 ljudi in da so drugi vsi popivali v gostilnah. Resnica je vendarle nasprotna, da se je udeležilo tega shoda preko 2 tisoč ljudi, ki so bili do
zadnjega moža vsi popolnoma trezni, ter so z vso resnobo zasledovali referate govornikov in jih enodušno odobravali in kazali odločno voljo se po teh referatih tudi ravnati!
Nič ne pomaga, če se skuša z omalovaževanjem in zamolčavanjem naših shodov po buržuaznern časopisju zmanjšati pomen te akcije — vse to je nam le dokaz, da je gospoda res oslepela na obe očesi.
Ta slepota nam pa ob enem kaže, da je treba započeto akcijo z vso energijo nadaljevati. To se bo tudi zgodilo in že tekom prihodnjih dni bodo sledile od strani naših organizacij odredbe, ki bod stopnjevale ostrino boja do največje višine.
Za vse naše članstvo pa velja parola :
Vsi na krov!
Potek shodov.
Ljubljana. Protestni shod združenih strokovnih organizacij SSJ se je vršil v veliki dvorani Mestnega doma, ki je bila nabito polna poslušalcev.
Referirali so ss.:	Uratnik, Ma-
kuc in Marcel Žorga. Resolucija soglasno sprejeta. Volja za borbo proti krivicam na višku!
Trbovlje. Protestnega shoda na dvorišču rudarskega doma se je udeležilo okoli 2000 ljudi. O položaju in zahtevah porletarijata so referirali ss. J. Jeram in Vergelj iz Jesenic, Šober iz Zagorja in F. Svetek iz Ljubljane. Resolucija z velikim navdušenjem za borbo soglasno sprejeta.
Hrastnik. Protestni shod smo morali vsled velikanskega poseta preložiti iz dvorane na dvorišče delavskega doma. Referirali so ss. J. Klenovšek, J. Jeram, F. Svetek in K. Malovrh. Resolucija in protestni telegram z velikem odobravanejm in soglasno sprejeta.
Jesenice. Kljub velikanskemu pom-pu, ki so ga priredili klerikalci ob praznovanju 15,letnice „Orlov“ se je spremenil naš shod v velikansko protestno demonstracijo, kateri je prisostvovalo preko 1000 ljudi.
Referate ss. Tokana in Stukeljna in. protestno resolucijo sprejeli zborovalci enodušno na znanje.
Zagorje. Na protestnem zborovanju, katerega so posetile 'velikanske množice rudarjev in steklarjev sta referirala ss. Krušič in Šober. Utis velikanski.
Šoštanj. Na protestnem shodu, kateremu je predsedoval s. Zajc, je prisostvovalo okoli 400 ljudi, med njimi tudi precej kmetskega ljudstva iz okolice.
S.	Koren je v jedrnatem govoru utemeljil resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
Tržič. Protestni shod je bil po številnem obisku podoben majskemu shodu 1.1919. Obe dvorani delavskega doma sta bili nabito polni poslušalcev, ki so soglasno odobravali poročila referentov s. Muleja iz Jesenic in s. Čelesnika iz Ljubljane. Protestna resolucija soglasno sprejeta.
Oplotnica. Na protestnem zboru proti davkom na delavske plače, ki ga je sklicala naša SSJ, se je zbralo okoli 100 poslušalcev, ki so ogorčeno protestirali proti v nebo vpijoči krivici. Kako silen je odpor proti term razmeram kaže velika udeležba
na tem shodu. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Muta. Na protestnem shodu je poročal s. Čeh iz Maribora, ki je žel velika odobravanja. Obisk shoda je bil zelo velik, resolucija soglasno sprejeta.
Velenje. Že 4 leta ni bil noben shod v našem kraju tako dobro obiskan kakor protestni shod preteklo nedeljo. Poročala sta s. Koren iz Celja in s. Valenčak, ki sta poživljala navzoče rudarje k enotnemu nastopu v enotnih organizacijah.
Štore. Na protestnem shodu je prisostvovalo okoli 130 ljudi, ki so vzeli izvajanja s. Pitamica in protestno resolucijo soglasno na znanje.
Celje. Na protestnem shodu v veliki dvorani Celjskega doma se je zbralo nad 500 ljudi, ki so ogorčeno protestirali proti nečuvenim krivicam, ki se gode delavstvu v Jugoslaviji. Govor s. Kopača in protestna resolucija je bila soglasno sprejeta na znaje.
Kranj. Na protestnem shodu v hotelu pri „Kroni“ se je zbrala velika množica tukajšnjega delavstva, ki je napolnila obe sobi in še vežo. Poročala sta ss. Golouh in Mlakar. Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Prevalje. Na protestnem shodu proti krivičnim davkom na delavske plače se je zbralo veliko število delavstva, ki so z odobravanjem sledili referatu s. Arha. Resolucija je bila soglasno sprejeta in odposlana na prostojna mesta.
Holmec. Ob veliki udeležbi se je vršil tudi pri nas protestni shod proti davkom na delavske plače. Poročal je s. Arh iz Zagorja.
Litija. Protestni shod proti davkom na delavske plače je bil tudi pri nas zelo dobro obiskan in protestna resolucija soglasno sprejeta. Poročala sta ss. A. Leskošek in J. Žorga. Odposlan je bila tudi brzojavka na GRSJ v Beograd.
Ptuj. Protestno zborovanje se je vršilo v nabito polni dvorani pri »Belem Križu“. Poročal je s. Šegula. Zborovalci so vzeli referat soglasno na znanje kakor tudi resolucijo in pa brzojavko za GRSJ v Beogradu. Delavstvo je trdno odločeno vstra-jati v borbi za svoje pravice.
Črna. Proletarijat Črne se je zbral v izredno velikem številu na protestnem shodu, da protestira proti krivicam, ki se mu gode in proti najnovejšemu obdavčenju delavskih plač. Na sijajno obiskanem shodu je poročal s. Fr. Dolinar. Protestna resolucija in brzojavka je bila soglasno sprejeta in odposlana na merodajna mesta.
Resolucija
sprejeta na nedeljskih zborovanjih združenih strokovnih organizacij in SSJ.
Delavstvo, zbrano na protestnih shodih dne 14. junija, ugotavlja po zaslišanju poročil:
1.	V takozvani Vidovdanski ustavi, sprejeti pred štirimi leti v konsti-tuanti, govori celo poglavje o socialno ekonomski zaščiti delavskega razreda. Sprejet je bil tudi zakon o zaščiti delavcev in več- tozadevnih odredb. S tem naj bi bil delavski razred vsaj nekoliko zaščiten in naj bi imel pravico do boja za boljše in svobodnejše življenje. Ali ti zakoni, pisani na papirju, niso niti malo ovirali vladajoče buržuazije, da ob prvi ugodni priliki potepta vse te zakone in uvede proti delavstvu režim socialne in politične reakcije. Pod izgovorom, da gre za materialne, socialne in kulturne interese celokup-
nega naroda, se delavski razred vedno bolj politično in socialno zatira. Pod izgovorom, da gre za ohranitev obstoječe države pred „boljševiško nevarnostjo", se ne dovoljuje svobodnega delovanja niti političnim niti strokovnim organizacijam, ki imajo namen ščititi interese delavstva.
2. Novi stanovanjski zakon, ga-ženje in sabotiranje odredb zakona o zaščiti delavcev, nameravana odprava starostnega in bolezenskega zavarovanja, nikaka zaščita in podpora brezposelnih, protizakonito uvajanje 10—12-urnega dela v obrti kot v industriji, nepriznanje delavskih obratnih zaupnikov, zavlačevanje volitev v O. U. Z. D. in delavsko zbornico, vse to so protizakonite in skrajno reakcionarne mere, ki ustvarjajo za delavstvo vedno neznosnej-še in obupnejše stanje. Ta nasilja postavljajo delavski razred izven zakona, ker se mu nalaga vedno težje dolžnosti in bremena, a se mu istočasno jemlje zadnje pravice, ki jih uživa delavstvo v vseh modernih obstoječih državah.
3. Višek cinizma kapitalistične reakcije proti delavstvu Jugoslavije pa je po proračunskih dvanjstinah za april, maj, junij določeno obdavčenje vseh delavskih plač brez ozira na eksistenčni minimum. To začasno odredbo se pa namerava ustaliti z novim proračunskim zakonom za leto 1925.-1926. Dočim predpisuje K § 116 Vidovdanske ustave: »Davek se plačuje po davčni zmožnosti in progresivno”, hoče vlada obdavčiti vse sedanje naravnost gladovne delavske plače. Uvesti davek na plače, pri katerih prejemajo kvalificirani in nekvalificirani delavci 20—67 dinarjev dnevno pod življenskim minimumom, pomeni delavcu iztrgati zadnjo skorjico kruha izpred ust in vreči vse delavstvo v še večjo obu-božanje. Davek na fizično delo in indirektni davki v znesku okroglih deset milijard dinarjev predstavljajo skrajno reakcijonaren, protizakonit in antisocialen poizkus, da se zvali vse težko breme vojnih posledic in krize kapitalističnega gospodarstva na ramena materielno najšibkejšega razreda v državi. Uveljavljenje tega bi imelo za posledico fizičen in moralen propad delovnega ljudstva. Nasprotno pa so neznatno obdavčene banke in posedujoči sloji sploh. Dočim se hoče naložiti vse davčno breme na delavca in kmeta, se hoče z novim proračunom istočasno zmanjšati že itak neznatne kredite za zaščito delavcev in kmetijstva. Taka protiljudska finačna politika vladajoče buržuazije mora težko obstoječo gospodarsko krizo do skrajnosti poglobiti.
4. Delavstvo proti vsemu naj-energičneje protestira in zahteva:
a) odpravo splošnega davka na delo in uvedbo progresivnega davka. Letni dohodki izpod 30.000 Din morajo biti davka prosti;
b) odpravo krivičnih indirektnih davkov in znižanje previsokih carin in taks-;
c) davčno izenačenje vseh pokrajin Jugoslavije;
d) striktno izvajanje zakona o zaščiti delavcev;
e) ohranitev 8-urnika in prizna-nej delavskih obratnih zaupnikov;
f) popolno bolezensko in starostno zavarovanje vseh delavcev;
g) zaščito stanovanjskih najemnikov in podnajemnikov;
h) zidanje delavskih in uradniških stanovanj;
i) zaščito brezposelnih;
j) razpis volitev v delavske institucije.
Po balkanski konferenci v Pragi.
Dne 12., 13. in 14. t. m. se je vršila v Pragi od soc. delavske internacionale sklicana konferenca zastopnikov balkanskih socialističnih strank, ki se je bavila v prvi vrsti z razmerami v Bolgariji, govorilo pa se je na konferenci tudi o splošnem političnem položaju na balkanskem polotoku. Razun zastopnikov internacionale (ss. De Broueiere, T. Schaw in F. Adler) so se udeležili konference delegati bulgarske soc. dem. stranke (ss. Sakasov, Nejkov in Pastuhov), grške soc. stranke (s. Yanios) in ss. Topalovič in Korun za SSJ. Konferenci so tudi- prisostvovali kot gosti zastopniki češke, nemške češke, rusinske in ogrske soc. stranke. Romunski delegat je bil zadržan udeležiti se kohference.
Kakor znano, se je vršila že lansko leto spomladi slična konferenca v Bukareštu. Tudi ta prva balkanska konferenca se je bavila v glavnem samo z razmerami v Bulgariji, ki so zaenkrat pač najbolj pereč problem na Balkanu. Novi neredi v Bulgariji, izzvani v aprilu t. 1. od terorističnega krila opozicije proti Cankovi vladi, so dali Cankovi vladi znova pretvezo za izvajanje belega terorja. Da pa zadobe internacionala in pa v njej priključene soc. stranke pravo sliko o razmerah v Bulgariji, je bila nova konferenca potrebna, posebno še, da zadobe naši bul-garski sodrugi potrebno pomoč za svoj boj proti Cankovi diktaturi.
V	boljše razumevanje bulgarskih razmer in sklepov praške konference podamo najprvo kratko sliko dogodkov v Bulgariji tekom zadnjih
le'
Pred svetovno vojsko so obstojale na bulgarskem dve soc. stranke, takozvani ožji (levi) in širši (desni) socialisti. Ožjih socialistov m več, ker je ta stranka po vojni razpadla odnosno odšla v komuniste. Široki socialisti pa so svoj soc. program obdržali in so včlanjeni v socialistični delavski internacionali. 'Stranka je primeroma močna, ima v sedanjem sobranju Parlamentu) 30 poslancev in je dosegla tudi pri zadnjih obč. volitvah, ki so se vršile pod sedanjo Cankovo vlado, lepe uspehe.
Bulgarska se je borila med sve-tovno vojsko na strani centralnih držav in je po nesrečno končani vojski prišla v zelo težek položaj. V prvo povojno vlado, v katero so — razun komunistov — vstopile vse do takrat opozicionalne stranke v Bulgariji, so stopili tudi bulgarski socialisti. Izvršile so se volitve v sobranje, pri katerih so dobili največ mandatov zemljoradniki (Stambolijski), absolutne večine pa niso dobili. Socialisti so dobili 47 mandatov kljub temu, da Stambolijski ni. dobil večine, je vendar znal dobiti moč v roke. Izzval je znani železničarski štrajk, ki je neugodno končal in je
10	dni po tem štrajku razpisal nove volitve, pri katerih zopet ni dobil večine. To večino (1 glas) pa si je Stambolijski ustvaril s tem, da je razveljavil nekaj opozicionalnih mandatov in potem s to večino vpeljal kmečko diktaturo. L. 1923. je izvedel na podlagi novega volivnega reda, ki je odpravil proporc, nove volitve, pri katerih je seveda dobil večino v sobranju.
Vsled diktatoričnega vladanja, pa tudi vsled zunanje-politične orijenta-cije, ki ni bila po volji nekaterim nacionalističnim meščanskim skupinam, je postajala opozicija proti Stamboliiskega vladi vedno večja, dokler ni prišlo do puča 9. junija 1923, ki so ga izvedle desničarsko-orjuuaške stranke in klike in ki je prelil potoke krvi. Socialisti se puča niso udeležili, pač pa so — upajoč —-, da pomagajo vspostaviti demokracijo v Bulgariji, vstopili v Cankovo vlado. Kmalu pa so sprevideli, da je Cankov še večji diktator, kakor je bil Stambolijski, za to so iz vlade izstopili in šli v najostrejšo opozicijo.
Prva balkanska konferenca je bulgarski soc. stranki dala moralne podpore v njenem težkem boju proti Cankovi vladi. Socialisti v Bulgariji so namreč edina resna opozicio-malna stranka proti dosedanjemu re-
žimu. Ostanki bivše zernljedelske stranke so popolnoma razbiti, komunisti pa so vsled svoje pučistov-ske taktike vladi samo dobro došli, ker zamore najti v komunistični taktiki pretvezo za izvajanje belega terorja in vzdržavanje teroristične diktature.
V	opoziciji so socialisti dosegli izvedbo obč. volitev v Bulgariji, dosegli so tudi 3 amnestije. Vse njihovo delo je bilo naperjeno na to, da ustvarijo podlago za uvedbo res demokratične vlade v Bulgariji, ki naj bi izvedla na podlagi starega, proporcionelnega volivnega zakona nove volitve, ki naj bi dale nesrečnemu bulgarskemu narodu priliko, da svobodno pokaže svojo voljo.
To delo pa so dogodki v aprilu t. 1. zavrgli. Opozicionalni pučisti so napravili v aprilu t. 1. atentat na kralja, na stolnico v Sofiji, pri kateri je poginilo toliko ljudi ter s tem izzva-
li	vso silo Carfkovega terorja nad večino bulgarskega naroda, ki obsoja rdeč in bel teror v isti meri.
Cankovi vladi belega terorja so socialisti v sobranju odrekli budžet, glasovali so proti uvedbi izjemnega stanja v Bulgariji in izročili so vladi spomenico, v kateri so zahtevali vpostavitev normalnega stanja v državi in našteli vse najnujnejše zahteve, za dosega tega stanja. Cankova cenzura je zabranila celo objavo te spomenice, da ne bi svet zvedel za teror, ki vlada v Bulgariji!
Tak je položaj na Bulgarskem. Teror z leve, teror z desne, boj dveh klik, anarhistične in reakcionarno militaristične, večina bulgarskega naroda pa si želi miru, demokracije ...
Samo padec Cankove vlade in oživotvorjenje demokratizma, v prvi vrsti potom novih, svobodnih volitev, zamore rešiti bulgarsko ljudstvo levega in desnega terorja. To je ugotovila praška balkanska konferenca, ki je zato vzela na znanje dosedanji boj bolgarskih socialistov proti Cankovi vladi ter pritrdila njihovim načrtom za nadaljevanje tega boja. Vse delo bulgarskih socialistov v bližnji bodočnosti bo šlo za normalizacijo razmer in za nove volitve. Za izvedbo tega načrta so obljubile soc. internacionala in v njej včlanjene stranke bulgarskim sodrugom svojo pomoč.
Vse soc. stranke sveta morajo posvečati bulgarskim razmeram največjo pažnjo, podpreti bulgarske socialiste v boju proti Cankovu in vse
storiti, da ta režim čiinpreje pade.
#
Konferenca pa se je tudi bavila z globljimi vzroki nesrečnih razmer v Bulgariji. V prvi vrsti trpi Bulgarija vsled nesrečnega izida svetovne vojne na težki denarni krizi.. Med tem pa, ko so Avstrija, Madžarska, celo Nemčija deležne mednarodne denarne pomoči, se za Bulgarijo Evropa ne briga. Na stotisoče beguncev je preplavilo Bulgarijo. Ti begunci so brez zaslužka, brez zemlje in so orodje v rokah desničarskih in levičarskih ekstremistov. Ta problem in v zvezi ž njim problem narodnih manjšin na Bulgarskem, za-morejo pa samo vse balkanske države v sporazumu med seboj rešiti, kajti tudi Grška, Jugoslavija in Ru-munija so na njem udeležene.
Balkanske soc. stranke bodo svoja mnenja in predloge glede vseh teh vprašanj poslale internacionali, ki se bo ž njimi bavila in skušala Evropo za nje zainteresirati. Pa tudi ožje sodelovanje soc. strank na Balkanu je nujno potrebno, da se dogo-vpre skupne smernice boja vseh strank v pravcu glavnega cilja vseh soc. strank na Balkanu, v pravcu federacije balkanskih držav!
Dokler ta cilj ne bo dosežen, bo balkansko vprašanje obstojalo in tvorilo nevarno žarišče za vojno nevarnost na Balkanu in v Evropi. Sc le federacija balkanskih držav bo onemogočila svetovnemu imperializmu kovati kapital iz trenj in nespo-razuinljenj na Balkanu.
Z „Neosjm“ kremo dosežete trajen blesk obutve, ki se tudi v mokroti ne spremeni.
Medstrankarski sestanek v Trbovljah.
V	torek, drie 9. t. m. ob pol 8. uri zvečer je sklical gosp. Plavšak kot predsednik dem. stranke v Trbovljah sestanek, na katerega je povabil po dva zastopnika od vsake stranke. Na sestanku bi se naj razpravljalo o vpostavitvi vodenske šole in pridobitvi srednje šole. Takoj, ko smo čitali to notico v »Jutru;' smo bili obveščeni od ljudi, ko stoje zelo blizu sklicateljev, da zelo boli gotove ljudi, kakor gosp. Rozina, Korena itd. da niso bili imenovani v gerenski sosvet in da počenjajo vse mogoče, kako razbiti sedanji sosvet posebno še radi tega, ker je delavstvo stavilo po sodr. Klenovšku v prvi seji gerenskega sosveta zahtevo, da se da delavstvu primerno zastopstvo v taki občini kakoršna je trboveljska, ker drugače sta primorana sedanja zastopnika sodr. Klenovšek in Jazbec na zahtevo delavstva izstopiti.
Predlog je bil soglasno sprejet po zastopnikih vseh strank v sedanjem sosesvetu in je pričakovati v kratkem odborenja velikega župana ljubljanske oblasti. Ta predlog je bi! stavljen zato, ker je izjavil gosp. ge-rent kakor tudi ostali zastopniki ger. sosveta, da bodi naša naloga pripraviti vse potrebno za čimprejšnji razpis občinskih volitev, ker se vsi zavedajo, da tako ni mogoče dalje gospodariti v prospeh občine, kakor tudi v zadovoljstvo tukajšnjih davkoplačevalcev. Delavstvu pa tudi ni vseeno ali ima vpogled v te priprave ali ne, da se ne zgodi to, kar je bilo za časa zadnjega razpisa volitev pod gerentovapjem gosp. Fortiča, ko je bilo izpuščenih nad 1000 delavcev volivcev iz občinskega volivnega imenika. Po popolnoma točnih informacijah bi naj bil ta sestanek nekak povod, da se pride do akcije strmoglaviti ta sosvet in spoditi gerenta ter nastaviti drugega (seveda bi bil najrajši gosp. Rozin), ki bi naj gospodaril dokler bi se gospodom* hotelo, ali dokler jih zopet drugi veter ne odpiha. Seveda bi ne manjkalo stare tozadevne firme v tem sosvetu, ker drugače bi bila vojska.
Mi seveda tega nismo verjeli, da bi se za tako važno in nujno zadevo kakor je šolsko vprašanje skrivali tako vmazani nameni, zato smo se radevolje odzvali temu povabilu, ker vprašanje šole je naša stara pravda in smo bili naravnost veseli, da so se konečno tudi druge stranke začele'zanjo zanimati. Klub temu smo se pa vseeno pripravili, da nas tudi v nasprotnem slučaju ne presenetijo in smo spisali izjavo v pravcu informacij. Na sestanku je dal po otvoritvenem govoru sodr. Klenovšek objektiven referat o zgodovini tega vprašanja, katero se vleče že desetletja. Referat so vsi navzoči zastopniki vseli strank glasno odobravali.
V	debati so pa gosp. debatanti prešli takoj na.polje, da je treba sedanji sosvet razgnati in imenovati drugega gerenta domačina. Cela stvar se je razvila kot smo bili informirani, zato smo podali po sodr. Krušiču sledečo izjavo v imenu Zveze (Saveza) rudarjev Jugoslavije, podružnica Trbovlje.
Izjava.
Zadnje čase je prišlo v Trbovljah nekako v modo, da se sklicujejo vse stranke na razne sestanke, ki naj! bi rešili probleme, ki segajo globoko v telo tukajšnjih davkoplačevalcev, špecielno pa delavstva. Toda vse dosedanje tozadevne akcije niso rodile zaželjenega uspeha, ki bi nudil tukajšnjim občinam le malenkostno pridobitev in to zato, ker niso bili sestanki nikdar posvečeni stvari kot taki, marveč so se jih poedini sklicatelji posluževali le v svojo lastno korist ali pa v strankine namene. Delavski zastopniki so se odzvali vsakokratnemu povabilu, ter bili radevolje pripravljeni sodelovati pri vsaki akciji, ki je strmela po izboljšanju nevzdržnega obstoječega stanja. Ravnokar smo zopet prejeli povabilo od predsednika dem. stranke gosp. Plavšaka v Trbovljah, ki
zopet vabi na današnji sestanek vse stranke, in sicer po dva zastopnika, kjer bi se naj reševalo, kako doseči srednjo šolo in kako likvidirati mi-zerno ljudskošolsko vprašanje na vodenski šoli.
Vsi gotovo vedo, da je delavstvo že odnekdaj stalo na stališču, da se to mizerno šolsko vprašanje v Trbovljah reši tako temeljito, da bo odgovarjalo razmeram in potrebam, ker se zaveda, da je to edino sigurno sredstvo, da pride delavstvo do čim večjih pravic, če bo nivo delavstva dvignjeno na ono stopnjo, na kateri stoji delavstvo modernih kulturnih držav Anglije, Nemčije itd.
Delavstvo v Trbovljah je potom svojih zastopnikov v občini, krajnem šolskem svetu vse storilo, kar se storiti more, a je ostalo osamljeno, da se reši pereče šolsko vprašanje. Razen par izjem se ni nihče čutil dolžnega, da bi njim priskočil v onem trenotku na pomoč, ko so se borili v zato postavljenih forumih, da se te škandalozne šolske razmere končajo, kljub temu da so bili pristaši sedanjih sklicateljev na onih visokih odločilnih mestih, kjer bi bili v stanu, preko vseh protestov trb. prem. družbe stvar rešiti v pravcu nujnih potreb in koristi tukajšnjih občanov. To nam da misliti, da nima tudi današnji sestanek nikakega resnega namena stvari koristiti. Mi imamo prejkoslej občutek, da se skriva za to akcijo gola politična borba, ki ima namen v kalnem ribariti, zadržati pravo delavsko orientacijo in končno konsolidacijo strank v Trbovljah.
Zato stojimo slejkoprej na stališču, da se čimpreje izvedejo občinske volitve, ker le potom legalnega občinskega zastopa bo možno reševati taka pereča vprašanja in odpadli bodo vsi taki in enaki sestanki kakor je današnji.
Trbovlje, dne 9.s junija 1923.
Za Zvezo (Savez) rudarjev Jugoslavije:
Jakob Klenovšek, s. r., Kerše Alojz s. r., Krušlč Ivan s. r., Breznik Ivan s. r., Slapšak Franc s. r., Tratnik Avgust s. r., Grabner Vinko s. r., Ivan Teržan s. r.
Če stopiš mački na rep zacvili, pravi star pregovor. Tako so tudi gospodje, ki so se čutili v živo zadete, pričeli kričati kakor besni, katerih ni bilo mogoče pomiriti; pridno so jim seveda sekundirali zastopniki Bernotovcev Rinaldo Franc str. in Pencelj Franc. Najbolj interesantno je to, ker smo povdarjali v izjavi, da stojimo na stališču, čimprejšnje izvedbe občinskih volitev in da je to vprašanje na mrtvi točki, vsled tega, ker vladajo pri nas neurejene razmere. Vsi vprek so vpili, da je treba volivnega gerentskega sosveta, v katerem se samoobsebi razume, da ne sme manjkati gosp. Koren, Rozin in tuti kvanti. Vpili so, da je potreba, da postane domačin gerent, in da mora tujec izginiti. Mi imamo že bogate izkušnje in nam gre zato, da se čimprej izvedejo občinske volitve in tako vpostavi redne razmere v trboveljski občini, ker iine|i smo že radikalne in konservativne domače gerente, pa kakor hitro je prišel na gerenski stolček, je pozabil, da je treba volitve razpisati, ker je vsak iz med njih smatral, da je gospodarsko vprašanje občine rešeno, če je rešeno njegovo gospodarsko vprašanje.
Občina je pa še nadalje živela v neredu. Kar se nam zdi čudno je to, da je objela gosp. Plavšaka taka slepota, ali kako bi se izrazili, da se pusti vleči od Korena, Rozina td., ker smo od gosp. Plavšaka vendar pričakovali več ponosa na svoji časti. Pravijo, da kdor se med otrobe meša, ga požro...? Nikakor pa nismo, pričakovali, da je padla morala dopisnikov iz Jutrove dežele tako globoko, da so zavili stvar v tako nesramno stran, da smo proti šolam v Trbovljah ter, da je sodr. Klenovšek v debati izjavil mnenje, da je sestanek zato insceniran, da bi sam. dem. stranka rastla, to je podla laž, niti on niti kdo drugi ni o tern zinil besede, razen kar pove izjava, katero so podali na podlagi mnenj delavcev zastopniki, katero je pa
„S O C I A L t S T“
Stran 3
Jutro nalašč zamolčalo, kakor tudi izjavo gerenskega sossveta, katera je bila poslana Jutru v priobčitev in invalidom v pojasnilo, katero bomo priobčili v prvi prihodnji številki našega lista, da bodo tudi delavci vedeli, kakor tudi pošteni Jutrovi bralci, kake moralne kvalitete se skrivajo za Jutrovim uredništvom. Kar se pa tiče porastka dem. stranke pod predsedstvom gosp. Plavšaka,
pa samo častitamo na pridobitvi takih članov, ki vsaki mesec menjajo svoje prepričanje kakor luna. Mi Vam voščimo samo dober tek, ter priporočamo, da jih pošljete na prvo športno olimpijado kot izborne skakalce, kjer bodo odnesli čisto sigurno prvo mesto, samo pazite, da jim kdo drugi več ne ponudi kakor Vi, ker bodo gotovo zopet skočili bog ve kam.
Politične vesti.
Vstaja v Kantonu.
Ze zadnjič smo pisali, da so na Kitajskem izbruhnili hudi nemiri in da se bodo ti nemiri bržkone nadaljevali. Zadnje vesti iz glavnih mest ogromne Kitajske potrjujejo to našo domnevo. Nemiri, upori, razdejanja se nadaljujejo in postajajo od dne do dne nevarnejša. V Kantonu je izbruhnila prav resna vstaja, revoluci-jonarji so zavzeli riiesto in ponovno spodili tuje in domače oblastvene čete. Več tisoč oseb, vojaških in civilnih, je bilo ubitih ali ranjenih. Angleška je poslala nekaj vojnih ladij v tamošnje vode, da zaščiti svoje državljane ter obenem zahtevala, da mora pekinška vlada zatreti takoj vsako nacionalno in boljševiško propagando. Anglija si je namreč utepla v glavo, da so ti nemiri in vstaje izključno boljševiško delo — pravi, da vodijo kantonske vstaše ruski boljševiški častniki — in vidi v tem resno nevarnost za svoje na-daljno gospodarstvo v Aziji. Čudimo se kratkovidnosti preslavne angleške diplomacije, ki misli, da se da tako veliko ljudsko gibanje nasilno zatreti. Lahko je zahtevati v Pekingu, naj se komunistična propaganda med skrajno nezadovoljnim kitajskim ljudstvom prepove, toda od tega do faktičnega udušenja tega grozečega revolucijonarnega gibanja je še precejšen koralv Anglija prihaja s svojo zahtevo prepozno, če se je gibanje že tako razširilo med ljudstvom in zavzelo že tako silo in organizacijsko sposobnost, da more ^postaviti sama na noge cele močne vojaško opremljene armade, ki prodirajo od mesta do mesta in zavzemajo cele province, potem je vsako prepovedovanje in vsako žuganje z represalijami zelo naivna reč. če je nadalje tudi res, da vodijo vstaše ruski častniki, potem je pač bolje priznati, da nimamo več opraviti z navadnimi lokalnimi vojnami med raznimi domačimi velikaši, kakor je to bilo prej. nego da nastajajo tam doli povsem 'nove, izredno nevarne razmere, katerim ne bo mogla Anglija več biti kos s svojimi tradicijo-nimi sredstvi kolonijalne vojne in diplomacije.
Anglija more gospodovati po Afriki in po Aziji le dokler bo tamošnje ljudstvo slepo in zakrknjeno, kakor se pa v teh masah zbudi nova zavest — tedaj je definitivno po Angliji in po njeni absolutni premoči v takozvanih kolonijah.
Ti neredi so predvsem strašno svarilo Angliji in vsem imperijali-stotn.
Boji v Maroku.
Tudi Franciji prede precej huda v njeni maroški koloniji. Maroški vstaši, ki so napadli španske čete in jih spodili ter s tem povzročili strašno krizo v Španiji, ki se je resno tresla za to svojo kolonijo, so sedaj obrnili svojo ost Franciji, ki tudi gospodari nad precejšnjim delom maroškega ozemlja. Ti boji v Maroku niso sicer nič novega, vendar se v takem obsegu niso pojavili že nekaj let. Francoski ministrski predsednik Painleve se je te dni podal v Maroko, da se osebno prepriča o stanju tamošnje francoske vojske in o pravih vzrokih te nepričakovane vojne. Marokanci so se tekom svetovne vojne hrabro borili na strani Francije, če so se sedaj uprli, morajo biti resni razlogi po sredi. Kaj bo ukrenila francoska vlada, da potolaži razdivjane maroške črnce, ne vemo. To pa vemo, da je najbolja kolonijal-na politika, ki prizna vsakemu narodu to, kar mu gre. Toda ali morejo kapitalistične države voditi tako politiko? Ne! Zato bo takih vojn
vedno dosti, vsaj do tedaj, dokler bo vladal kapitalizem.
Italija in garancijski pakt.
Francija in Anglija sta se v glavnem sporazumele glede garancij, ki se jih zahteva od Nemčije v izplačevanju reparacij, zlasti pa v pogledu oboroževanja Nemčije za eventuelno novo vojno. Kakšne so približno te garancije smo že pisali. Velika tajnost je pa še danes, kaj je pravzaprav prisililo Anglijo, ki je bila še pred kratkim napram Nemčiji precej popustljiva, da je povsem osvojila gledišče francoskega zunanjega ministra Brianda, ki je bil od nekdaj hud neprijatelj Nemčije. Nekaj mora pač biti po sredi. Veliko rezerviranost napram temu paktu kaže zaenkrat Italija, ki daje dovolj razločno razumeti svojim zaveznikom iz svetovne vojne, da ji nekaj ni všeč. Sicer je Italija sama že parkrat povedala, da je močno zainteresirana na tem, da se Nemčija ne ojači in da se Avstrija ne priključi k njej, glede pakta samega pa pravi, da se bo jasno izjavila potem, ko bo pakt po-polen.
Morda se pa bodo medtem pogodili tudi z Italijo, in nam navadnim zemljanom bo treba vso stvar vzeti le na znanje. Sedanja metoda diplomacije je pač taka, da ne smejo nič vedeti ravno tisti, ki se jih stvar najbolj tiče, namreč državljani sami. Iz tega spora z Italijo se pa tudi vidi, da se velike države ozirajo na manjše le v podrejeni meri. Tako je pač načelo imperijalizma, za katerega se; po neumnem ogrevajo tudi tiste države, ki bi ga morale, že zato, ker so manjše, odkloniti.
Spor z Grčijo.
Naš spor z Grčijo, o katerem smo zadnjič pisali, pravijo, da bo v kratkem poravnan. Diplomati z ene in druge strani se že pridno vozijo med Beogradom, Salonikom in Atenami. Nekaj torej bo. V čem je pravzaprav ta spor in kaj se vse plete, pa še danes ne vemo. Glavno je, da to ve gospod Ninčič in tistih par diplomatov, ki glodajo to staro kost. Kar se tiče davkov in drugih daia-tev pa itak ne bodo pozabili povedati tudi nam, majke Jugovičeve sinovom.
Zahteve bolgarskih socialistov.
(1.1.) Na 18. maja se je vršil v Zofiji razgovor zastopnikov socialno demokratične stranke s ministrskim predsednikom Cankovom. O tem razgovoru so poročali časopisi popolnoma netočne in napačne vesti. Pisali so, da je prišel med zastopniki in Cankovom do „enotnega gledanja na položaj". V resnici so pa zastopniki socialistične stranke predložili ministrskemu predsedniku memorandum, kojega obdelovanje je bilo vsled cenzure prepovedano.
Važnejše odstavke te spomenice prinašamo na tem mestu.
Dogodki od 16. aprila dalje služijo vladi za povod, da je proglasila nad deželo izjemno stanje, upeljala časopisno cenzuro, prepovedala javna zborovanja in omejila svobodno kretanje.
Vladi je dobro znano, da je soci-alno-demokratična stranka odločno nastopila proti tem izjemnim odredbam in je pripravljena na tem stališču tudi vstrajati. Vladi je dalje znano, da so povodom prejšnjih razgovorov naši zastopniki opozorili ministre na celo vrsto prestopkov, ki so bili storjeni vsled kršitve zakonov, za kar pade odgovornost na tiste, ki imajo vladno moč v svojih rokah in s tem možnost preprečiti take prestopke. Nič manj, vzlic ponovnim opozorilom in protestom,
moramo z obžalovanjem pribiti, da se je v mnogih slučajih pokazala zlobna namera težki položaj še poslabšati. Spomenica obsega naslednje zahteve socialno demokratičnih stranke:
1. Takojšnjo ukinitev cenzure.
2. Ukinitev obsednega stanja.
3. Upostavitev zborovalne .svobode.
4. Izpustitev na svobodo vseh
onih, ki so vsled nezadostnega vzroka zaprti.
5. Brezpogojna prepoved mučenja zaprtih.
6. Prekinitev izvrševanja smrtnih obsodb brez sodnega postopanja.
7. Sodna preiskava vseh slučajev zahrbtne denuncijacije ali osebne maščevalnosti in najstrožja kazen za krivce.
Tedenske vesti.
Naročnikom v ravnanje I
Priloženo položnico izpolnite in nakažite naročnino. S tem ste sto» ili svojo dolžnost, upravi pa omogočili, da more tudi ona izpolnjevati svoje obveznosti. — Glej notico „Iz uprave".
Širša konferenca za zedinjenje vseh na razrednem stališču stoječih železničarjev Jugoslavije se je vršila v nedeljo, 14. junija v Zagrebu. Konferenca je imela uspeh in upamo, da je žalostna perioda razkola, ki bo pač v črne bukve zapisana, za nami za vedno. Našla se je platforma za zedinjenje in izvolil se je odbor, ki ima nalogo, da pripravi kongres. Sila reakcije je bila ona, ki je železničarje razbila in sila reakcije bode jih zopet združila. Živel zedi-
njeni proletarijat Jugoslavije in celega sveta!
Kaj |e z avtonomnimi pravicami ljubljanske občine? O tem vprašanju je razpravljal odbor naše ljubljanske kraj. pol. organizacije skupno z zastopniki bivšega kluba NDS. Sklenjeno je bilo sklicati
javni protestni shod
proti gaženju občinske avtonomije;
proti zavlačevanju občinskih volitev;
in z zahtevo, da se vrše vol.tve na nedeljo, da se delavstvu omogoči udeležitev na volitvah.
Shod se bo vršil prihodnjo nedeljo 28. junija ob 10. url dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma.
Na shodu bodo poročali zastopniki obeh bivših občinskih klubov.
Zadružni dan 5. juljia.
Sodeč po dosedanjih pripravah, je pričakovati, da bo letošnji zadružni dan prav lepa manifestacija zadružne giisli.
Konzumno društvo za Slovenijo je že razposlalo na vse svoje podružnice okrožnico v kateri so podane natančne direktive za spored proslave. Med drugim priporočajo okrožnice naj se krajevni odbori obrnejo na politične, strokovne in kulturne organizacije v dotičuem kraju, ter jih povabijo k sodelovanju na prireditvah zadružnega dneva.
Našim krajevnim organizacijam priporočamo naj se vabilu zanesljivo odzovejo in naj pomagajo z vsemi močmi, da bo zadružni dan čim lepše uspel.
Nabiralne bloke za nove naročnike smo razposlali na razne naslove. Tem potom prosimo vse, da p-r^do na delo. Vsak zaupnik in funkcionar ima gotovo prijatelja ali znanca, ki še ni naročen. Z lahkoto ga lahko pridobite. Na delo, da se število naročnikov in čitateljev pomnoži. S tem pridobi delavsko gibanje na ugledu in moči. Zavedajte se, da je tisk velesila.
Otvoritev zadružnega doma na Viču se bo morala preložiti za nekaj tednov, radi nepredvidenih težkoč, ki so se pojavile.
Čim bo določen dan otvoritve bomo pravočasno sporočili.
STROKOVNO GIBANJE.
Kongres japonskih strokovnih organizacij.
(1. G. B.) Od 17. do 19. marca je obdržala glavna strokovna zveza na Japonskem svoj kongres. Navzočih je bilo 249 delegatov. Iz poročila posnemamo, da ima zveza v zadnjem letu za 10.000 članov prirastka. Pristopilo je k zvezi 29 organizacij. Skupno število včlanjenih organiza-
cij znaša 68, ki se porazdele na naslednje stroke: kovinska 18; transportni 7; kemična 4, električna 2; tekstilna 4, rudarska 2, stavbna 2, živilska 3, tiskarska 3, razne manjše stroke 23. Strokovno in organiza-torno delo je otežkočeno po raznih neprilikah, posebno vsled pomanjkanja denarnih sredstev.
Socialna-demokracija v Lhavski.
(I. I.) Socialno-demokratična delavska stranka v Litavski je imela v dnevih od 17. do 19. aprila svoj kongres. Na kongresu je bilo zastopanih 77 organizacij s 87 zastopniki. Glasom poročil posnemamo razveseljivo dejstvo, da se stranka jača, kar je za gospodarsko in kulturno zaostalo državo nekaj izrednega. Da stranka napreduje, so pokazale zadnje občinske volitve, pri katerih je dobila 459 mandatov.
V	parlamentu je zastopana po 8 poslancih (od 78). Strankin tisk je zaenkrat še slabo razvit. Izhaja samo 1 tednik, 1 mesečnik socialno-demokratične mladine in pa revija socialno-demokratičnega društva dijakov. Predsednik stranke je s. Bie-linis, tajnik pa s. Markauskas.
Glavne točke dnevnega reda kongresa sta bili strankin program in taktika in pa na spomlad 1926 predvidene parlamentarne volitve. Pod kakšnimi razmerami gre stranka v volilno borbo, dobimo šele pojm, če povemo, da traja že 5. leto po konfliktu v Vilni še vedno v deželi vojno stanje.
\i stranke.
Prispevajte za tiskovni in voliv-ni sklad. Zbirajte prispevke, da zberemo primeren fond za naš tisk in pa za bodoče volivne kampanje.
Sodrugi funkcijonarji zbirajte ob vsaki priliki za politično organizacijo, ki je predstavnica borbe za . politično osvobojenje proletarijata. Pričnite zbirati takoj. Vsak najmanjši znesek je dobrodošel.
ZLATOROG
Krajevne organizacije naj organizirajo med delavstvom zbirke za naš tisk.
V	prihodnjih dneh razpošljemo nabiralne pole na vse organizacije. Vsak funkcijonar in vsak zaupnik naj gre z nabiralno polo od delavca do delavca in mu pojasni, da brez organizacije ni misliti na zboljšanje delavskega položaja.
Stojimo pred važnimi akcijami.
Pripravimo se pravočasno, da bodo imele naše akcije uspeh.
Naj ne manjka pri tej zbiralni akciji ne ene organizacije, niti en zaupnik. Vsi za enega — eden za vse bodi naše geslo. — Na delo!
Člansko zborovanje kraj. org. v Celju. V nedeljo, dne 7. junija se je vršilo zelo dobro obiskano člansko zborovanje. Kot prvo se je podalo poročilo o članskem gibanju in o stanju blagajne, katero je podal blagajničar s. Pitamic. Povdarjal je potrebo točnosti in da mu manjkajo nekateri subkasirji, katere je treba nadomestiti. S. Doklar odpotuje, kateremu se izreka za požrtvovalnost prisrčna zahvala in priznanje. Prostovoljno so se na to prijavili ss. Krajnc Alojz, Žlahta Karl in Pongrac za velevažno pionirsko delo zaupnikov v stranki. Sklenilo se je sklicati sestanek vseh podblagajn., na katerem se bo ugotovilo, kateri člani še niso poravnali prispevkov, da se jih obišče, in da se na ta način obdržijo v avdijenci vsi člani in tudi tisti, ki so na novo pristopili. Nato je govoril S. Koren o političnem položaju in socialni zakonodaji v naši državi, o davkih, ki jih je naložila vlada in ki jih mora plačevati delavski razred ter o stanovanjskem zakonu in konečno o zavarovanju za starost in onemoglost, ki bi moralo sotpiti s 1. julijem 1925 po zakonu o zavarovanju delavcev v veljavo. Njegovemu izvajanju je članstvo mirno in pazljivo sledilo. — Pri raznoterostih je prišlo vprašanje sprejema s. Bohma v stranko na razgovor, ki je prijavil svoj pristop. Po daljši vsestransko stvarni debati je bil s. Bohm sprejet. S. C. Bohm je nato podal izjavo, da se bo točno ravnal po sklepih in smatra taktiko stranke za edino pravilno.
Iz uprave.
Današnji številki prilagamo poštne položnice. Prosimo cenj. mroč-nlke, da se jih poslužijo in nakažejo naročnino.
Tisti cenj. naročniki p«, ki imajo naročnino že plačano, naj jih shranijo za poznejši čas ali pa pridobe novega naročnika.
Ob tej priliki prosimo vse, da pazijo na položnice. Upravo stane vsaka položnica 10 para. Pri večjem številu pa znesek naraste v precejšnjo vsoto.
ZAHVALA.
Vsem, ki ste nam stali ob strani, z nami sočustvovali in nas tolažili ob britki izgubi našega predobrega očeta
Antona Polesnika žel. v p.
izrekamo srčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. županu in gg. občinskim odbornikom za izkazane zadnje dobrote. Nadalje vsem darovalcem vencev, želez, godbi iz Celja kakor tudi železničarjem, ki ste nepozabnega pokojnika spremili na zadnji poti.
Žalujoča rodbina Polesnik.
Trbovlje. Poslovilni večer, ki so mi ga priredili trboveljski „Svo-bodaši“ na predvečer moje poroke, moram priznati, da je bilo nekaj tako lepega, tako proletarsko čutečega, da še nikoli v našem društvu. Oprostite mi sodrugi in sodružice, če se Vam ne morem zadostno zahvaliti v tem člančiču. Toda, že na tem mestu Vam obljubujem, da bom ostal vedno med Vami kot delavec kul-turno-proletarske organizacije in zvest socialistični ideji.
Zahvaljujem se obenem še za prekrasno zbrane besede s. Klenovšku in s. Poloviču, predvsem pa mladi, 11 letni sodružici Anici Kle-novškovi, ki je obdržala med krog 200 Svobodaši govor, kateri me je ganil do solz. Ves solzan sem poslušal njene besde, a premagati se nisem mogel; srce je občutilo preveč ...
Govor je bil sledeč:
Pozdravljeni sodrugi in sodružice, ki ste došli in se odzvali povabilu društva. Pozdravljen od nas vseh, posebno pa od proletarske mladine, Ti sodrug Korimšek, ki si prišel med nas, kakor zvezda vodnica, nas pripravljal v borbi za naše delavske pravice in nas vzgajal v socialistični ideji. Ozrimo se na okrog, poglejmo in preštejmo naše vrste; reči moramo: to je naše delo in marsikatero potno kapljo si je obrisal naš Korimšek. Da prešine vsa proletarska srca socialistična ideja in, da dosežemo naš cilj, ki je edino v socialistični družbi, prisegamo, da Te hočemo posnemati tako dolgo, da bo zbrana vsa proletarska mladina pod našo rdečo zastavo.
V	tem smislu hočemo, da gremo, da dosežemo naš veliki cilj zmage proletariata nad kapitalom.
Ti sodrug Korimšek, pa sprejmi to skromno darilce, ki Ti ga poklanja v znak priznanja za Tvoje veliko in požrtvovalno delo, v spomin — društvo „Svoboda“.
V	nadi, da ostaneš še nadalje zvest naši veliki socialistični ideji, da skupno dogradimo boljši družabni red bratstva, enakosti in svobode ...
Nisem pričakoval niti od daleč tega, kar mi je naše tako priljubljeno društvo pokazalo pri slovesu. Hvala Vam! Najlepša hvala tudi za oba šopka in prekrasni spominski sliki, kar me bo spominjalo še mnoga poznejša leta o naši „Svobodiil.
Iskrena hvala tudi -za vse častit-ke, katere sem prejel pismeno in brzojavno.
Sodrugi in sodružice! Vsem „Svobodam“ želim velikega napredka. Plug je pripravljen! Naj se orje kulturno polje! Pomagajte orati in videli boste, da se že prikazuje žarek, kateri nam pošilja v veliki socialistični ideji upanje in gotovost na boljšo človeško družbo. Živela
„Svoboda“! Živela socialistična kultura! — Sodružne pozdrave! Tine Korimšek, tajnik trboveljske »Svobode".
Litija. Cenj. s. urednik. Dovolite mi malo prostora, da odgovorim fra-zerskemu in lažnjivemu dopisniku članka v Kmetsko-delavskem listu št. 21 od 28. maja t. 1.
Za proslavo 1. maja so se domenile strokovne organizacije da jo proslave skupno s „Svobodo“ na čelu. Da smo ponudbo »neodvisnih*1 enostavno odbili, je navadna laž. Nadalje se laže dopisnik, da nas je delavstvo obsodilo in da je šlo v sprevodu samo 60 oseb. Večino sprevoda, da so tvorili komunisti. V prvem odstavku se laže, da smo jim skupno proslavo odbili, v drugem se pa zopet laže, da so šli v našem sprevodu. Zakaj so šli v našem sprevodu, če smo jih odbili, ne vemo.
Prvomajniški shod v gostilni pri Oblaku je bil nepričakovano dobro obiskan. Predsednika shoda sta bila izvoljena s. Peterca in Bizjak. Ne pa kakor poroča dopisnik, da predsednik ni bil izvoljen. Na kakršenkoli način bi se volilo, bi ne bil izvoljen noben Kokalj Viktor. Referent s. Tokan je prav jasno in točno orisal pomen 1. maja in pa politični položaj. Povedal je tudi, kaj mora proletarijat napraviti, če hoče doseči kakšne uspehe. Na druga natolcevanja se nam ne zdi vredno odgovarjati, ker so prav iz trte izvita in pa do jedra lažnjiva.
Glede tega, da je rekel govornik, da so volili komunistično stranko hajduki, vstaši so pa potrdili sami bivši komunistični voditelji.
Ker dopisnik nazadnje ničesar druzega ni našel si je izmislil, da s. Tokan med celim govorom ni rekel besede sodrugi. Vsak navzoč je slišal, da je rabil ta izraz ponovno-krat v svojem govoru. Zagorski ko-munističi, ki stanujejo v Litiji, naj bi se po govoru s. Tokana javili k besedi in povedali, kar jim ni bilo všeč. Ali znano nam je, da so i oni pritrjevali treznemu in resnemu govoru s. Tokana. Piscu Del.-kmetske-ga lista v Litiji pa povemo, da ne sprejema novih članov v »Svobodo" s. Gajšek, pač pa celoten odbor na svoji seji. Da raznih Kokalj Viktorjev ne bomo sprejeli, je jasno ko beli dan.
V	bodoče pa prosimo tistega zagorskega rudarja ki stanuje v Litiji, da nam v takih prilikah preskrbi en izvod, da se ne bomo trudili po en teden, da ga dobimo v roke.
Klerikalne manipulacije v Črni. Tudi pri nas smo dobili nov zvon. Na dan ko so ga pripeljali v Crno, se je g. župnik zahvaljeval predvsem rudniku, ki je podaril znesek Din 40.000. V drugi vrsti se je zahvalil delavcem in kmetom, ki so pripomogli, da je dal rudnik omenjeno vsoto. Mi socialisti gledamo na zadevo takole. Nič čudnega se nam ne zdi, da dajejo denar klerikalno misleči ljudje, ki pač •mislijo, da brez ceremonij in zvonenja ne bo odrešen svet. Ali čudno se nam zdi, kako more darovati demokratsko podjetje tako vsoto, ko na drugi strani dan na dan zabavlja po svojih časo-
pisih proti klerikalcem in svari pred to nevarnostjo.
Ce pa pogledamo bedno stanje našega delavstva vidimo, da jim ne pomagajo ne prvi ne drugi. Za zvonove imajo, za podporo brezposelnim pa ni nobenega denarja.
Mi bi se ne spuščali v to zadevo ali vidimo na eni strani gorje delavstva, na drugi strani je pa pričel rasti greben klerikalni gospodi. Kakor hitro se ne pomirijo, bomo pričeli tudi mi posvečati večjo pozornost. Župnik se jezi, ker niso podražili gostilničarji piva v prid klerikalni prireditvi in dela za to odgovorne socaliste. Ovce so se mu uprle, to je znamenje, da jih slabo vodi. Mi poznamo dobro mentaliteto teli gospodov in če bodo napovedali ofenzivo, naj se pripravijo, ker bomo krepko odgovarjali. Župnika, gotovo jezi, ker se je moral zahvaliti tudi delavstvu. Po njegovem mnenju gre zahvala samo izkoriščevalcu, ne pa trpinu, ki vstvarja z žuljavimi rokami vsa bogastva.
Opazovalec.
D, T. E.
Mežica. Del. Tel. Enota v Ježici priredi dne 19. julija svojo »Ustanovno slavnost11, ki bo vezana s telovadbo, srečolovom, plesom in drugimi zabavnimi točkami. Ker bo to prava manifestacija kulturnega razvoja v delavskem pokretu, vabimo vse socialno misleče sodruge in sodružice, da se te slavnosti udeleže. Vsakdo bo imel priliko pregledati Mežiško dolino in videti hribe, v katerih koplje koroški rudar dan in noč bogastvo nenasitnemu kapitalizmu. — Zaprosili smo za polovično vožnjo, če nam bo dovoljena, borno to objavili pozneje. Torej na* delo sodrugi, da povzdignemo del. kulturo, katere naloga bo v bcdooe težka. Zatorej dne 19. julija vsi v Mežico.
U. D. R.
Planinke edinice „Marks“ v Ljubljani prirede v nedeljo celodnevno taborenje v idiličnem „Mostecu“. Odhod izpred »Zadružnega doma" točno ob 10. uri dop. Vsaka naj ima s seboj jedilno posodo, žlico, kruli in 2 Din.
Vabimo starše, da si pridejo ogledati naš tabor vsaj popoldan. Prihod domov ob uri zvečer.
Vodstvo edinice „Marks“. ^
SODRUGI! KAM PA V NEDELJO?
Kam neki! K Petriču v Rožno
dolino! Tam nam bo naša stara znanka in mamica z dobro pijačo in raznovrstnimi jestvinami izborno postregla. Odirala nas ne bo, ker nas nikoli ni, pač pa nas bo vesela, če jo posetimo. Pravijo, da se bomo lahko tudi zavrteli. Če je ta trditev resnična, bo najbolje dokazal ogled na licu mesta Cesta I, št. 36.	65/1
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani.
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
H. VIELHSBER V N1B0RII
agentura za žito in moho
Telefon itev. 54. Brzoj.nasl.: Vielhaber, Maribor.
Zastopnik „Narodne mlinske in gospo-darstvene industrije*, d. d. Zagreb in Bega-mlina v Velikem Bečkereku se priporoča za nabavo vsakovrstne moke, žita in testenin.
K Zastopnik prve iiFvaShe tur niče clja d. d. v Zagrebu. X
Qxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx9
Strojnih in Mjučntnifar
išče službe kot strojnik, naj-rajše pri kakšni parni žagi. Cenjene ponudbe je poslati na upravo „Socialista“, Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2.
Priporočamo vrlo dobro
Kolinsko cikorijo.
Kav ne veft vppaiaj
Univerzalni informativni Biro
rA R G II S*
Kmez Mihailova ulica 35 Telefon 6-25. BEOGRAD
(Pasaž Akademije' Nauka.)
V)
O
V-
OJI
c
w
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
€* as j* ari 4'* &'anninfpvr
Maribor, Aleksandrova cesta Štev. 48
w
3
IO ”1 O cn
SIEGEL & DRUG
d. 25 O. SE.
tkalnica platnenega in bombažnega blaga
Ljubljana, Dunajska ccs. 31
Svltavy
(Č. S. R.)
WIen
(Nem. Avstr.)