37. štev.
V Kranju, dne 14. septembra 1907.
VIII. leto.
Političen in gospodarskj list.
in stane za Kranj 4 K, po poJli za celo letu 4 K, za pol leta 2 K, za druy* (Iriavn stan« :">'•" K. Posamezna številka po 10 Tin. — Na luroi'h« hr»i istodobne vpnAiljatve naročnin« te ne oiira. — UreduiAlvo in upravnifttvo je na pristavi jrosp. K. Kloriana v <Zvezdi*.
Mesečni priloga
„SloVensHi Tehnik
In s era ti se računajo za celo atrnn 60 K, za pol strani 30 K, za c'etrt strani 20 K. ln*erati te plačujejo naprej. Za manj*a oznanila te plačuje za petit-v.»»o 10 vin., se Usku enkrat, za večkrat znaten popust. — Upr;uništv» naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredniHvu pa dopisi in novice. — Dupini hhj se izvolijo frankirati. — Itokopisi se o« vračajo.
Politični del. s a h
□ □□ca
RomanJe.
Na Veliki Šmaren se je zgodil na Brezjah •čudež*. Neka histerična ženska je nenadoma ozdravela. Ljudje verjamemo, da je ta dogodek nadnaraven, Čeprav medicinska znanost pozna več podobnih slučajev. In sedaj vse vre na Brezje, ki so bile že poprej najbolj obiskana božja pot na Slovenskem.
Po pravici rečeno: Nam se smilijo ti nevedni reveži, ki večkrat v najhujšem dežju prihite več milj daleč na Brezje, tam žive' en dan ob najslabši hrani, samo da morejo kronice, ki so si jih pritrčali od ust, pometati v ono bisago, katera ni nikdar polna in od katere Se nihče ni videl, da bi se iz nje usipalo med ljudi tako, kakor se usiplje v njo.
Starčki in otroci, ki komaj lazijo, napravljajo dolgo pot, ki je večkrat usodna za življenje, ko je vendar po naSem skromnem mnenju molitev v domačem kraju ravnotako uspešna kakor na božji poti, saj je Bog povsod navzoč.
In duhovščina, namesto da bi ljudem pridigovala, da naj rajSe molijo doma kakor pa čas in denar tratijo po božjih potih, ker se v nra vnem ozi ru gotovo stori prav veliko slabega, izrablja to duševno omejenost ljudstva samo, da se povečujejo njeni itak bogati dohodki. Dalje si izmislijo še kako «kronanje», ki spominja na poganske čase, in 30.000ljudi je zbranih na Brezjah! Duhovnik pa s peharjem pobira denar z oltarjev, saj, povprečno računano, vsak romar le prinese eno krono
na oltar ali v puSčico. To je dobra kupčija ... Gostilničarji in trgovci na Brezjah, ki imajo tudi imenitno žetev, so rodbinski očetje, državljani, ki plačujejo davke v denarju in v krvi, svoje dohodke dele zopet z drugimi, ki jim dovažajo blago i. L d.; toda frančiškani na Brezjah ne plačujejo nobenih davkov, kar se jim da, izgine za vselej, pri svojem delu si tudi ne lomijo hrbtov, in vendar njihovi dohodki znašajo večkrut po tisočake na dan — popolnoma proč vržon denar v narodnem gospodarstvu.
Neki Nemec jo izuatil besede: Mi Nemci imamo na Gorenjskem vodne moči In tovarne, vi Slovenci pa imate božjo pot Brezju, kaj hočete več?
K temu bi mi pristavili: Hes jo tako; zato Nemci med nami bogate in pokupujejo najlepše kraje, mi Slovenci pa stradamo, kličemo Marijo na pomoč, beraško zaslužke mečemo cerkvam, slednjič nam pa ostane Se — Amerika.
Nemška nevarnost na Gorenjskem.
Nepobitna resnica je, da lii je vsenemški kapital nadejal kakor svojo glavno nalogo, priti polagoma do adrijanskega morja s tem, da kupuje po slovenskih krajih posestva, ustanavlja razna tovarniška podjetja in drugo.
Odkar jc stekla nova, takozvana bohinjska železnica, se je vrgel vsenemški kapital z vso njemu lastno usiljivostjo na našo lepo Gorenjsko, dobro vedoč, ako si osvoji to, vsled svojih naravnih krasot in vsled svojih naravnih vodnih moči bogato obdarovano ozemlje, pride najhitreje do svoje najsrčneje želje, da potisne Slovence in potem sploh Slovane za nekaj tisoč kilometrov v ozadje, bodisi v kulturnem, bodisi v gospodarskem oziru.
Nemec zida s pomočjo vsenem-Škega velekapitala svoj nemški most, „od Balta do Adrije".
Deviza mu je: „Naša bodočnost leži na jugu."
Skoro neverjetne vesti se širijo že nekaj Časa po naši lepi Gorenjski, posebno okrog prepri-jaznega mesta Radovljice, vesti namreč, da se deluje na to, da se usede v najbližji okolici mesta Radovljica nemški kapital s tem, da osnuje nekaj gospodarskih podjetij v velikem obsegu.
Prvo tako podjetje je, da ustanove neki Ba-varci v neposrednji bližini svojo lastno pivovarno početkoma seveda v manjšem obsegu ki se pozneje lahko zdatno poveča. Priprave so menda že v polnem tiru in kupčija radi potrebnega sveta je Že menda skoro napol sklenjena. Sicer ne vemo, kdo je oni kratko-vidnež, ki hoče prodati za nekaj jude-zevih grošev svojo zemljo, kjer se bode Šopiril v najkrajši dobi oholi Nemec v veliko škodo domačih podjetij in še v večjo škodo slovenskemu narodu.
Oglejmo si malce natančneje vse „one koristi" (?!?), ki jih bode imela Kranjska, posebno pa narodna Radovljica v vsakem oziru, tako v narodnem, kakor tudi gospodarskem. Pivovarna, izključno ustanovljena in vzdržavana z nemškim velekapitalom, bo početkoma pač kazala prijazno lice Slovencu-delavcu in -gostilničarju. A kakor hitro bo dobila ta pivovarna stalna tla, da vjame v svoje mreže — s pomočjo raznih posojil in naprav — tedaj pokaže svoje zobe po geslu „svoji k svojim". Vjeti gostilničarji  bodo  morali tako ple-
PObLISTEK.
Zadnji listi.
Oillomok dnevnika. — Spisal Sum k o Cvetkov.
8, avgusta.
Danes jc ravno poldrugo leto, odkar je prišel prvikrat k nam in sc nastanil pri nas. Takoj ob prvem srečanju mi jc pogledal naravnost v oči in jaz sem jih pobesila, ker sem videla plamen, velik in vroč ali vabljiv. Tako je vabil dušo, kakor plamen neumno veščo in občutila sem bogvekaj ob tistem prvem pogledu. Ko me je prijazno ogovoril — prvikrat — sem zatrepetala, zahrepenela in skoraj bi rekla, da sem bila njegova; njegova v prvem trenutku. Ali vendar jc bilo še tako daleč do tistega časa; ah, takrat tako daleč, ali danes se mi zdi, da se je še vendar prekmalu začelo. Potem, ko se je bil uredil in se počasi udomačil, vse ni trajalo teden dni, se je vedno posebno zanimal zame, najstarejšo hčer pri hiši. Udomačil se je zelo hitro, ker je bil človek, silno zmožen za kaj takega. Stanoval je leto poprej pri nas bogat kadet, cela dva meseca jc bil v hiši in šele zadnji dan se mi je predstavil, obenem pa mi je dal tudi fotografijo. Jaz sem sliko sicer vsprejela — iz galnntnosti, zraven pa sem se smejala in ko je drugo jutro odšel, dala sem jo najmlajšemu bratcu, ki je Še v otroškem vozičku, za igračo Do opoldne jo jc zlomil in raz-
grizel, da je izgledala kot cunja. Smejala sem sc od srca bedastemu obrazu, ki jc nastal iz sicer dosti ugodnega. Tako jc minila historija s plašnim kadetom ... On pa jc bil človek čisto drugačnega kova. Takoj prvo opoldne je veselo in glasno govoril pri kosilu, pri tem pa je gledal name in jaz sem gledala nanj. Vse mi je ugajalo na njem: lasje, oči, usta, govorica ... vse od las do pete. In njegovo obnašanje se mi jc dopadlo, r.ičesar prisiljenega ni bilo na njem; prisiljenost, nenaravnost pa jaz tako sovražim, menda zato, ker sem tudi sama tako vstvarjcua, da ne pre-našam nobene prislijenosti, ki so mi jo hoteli v zavodu, kjer sem bila, vtepsti v misli in govor. Govoril je v mehkem in prikupljivem tonu, s čisto naravnim naglasom in brez vseh nepotrebnih kretenj, skoro mirno sc jc držal, ko je govoril, samo od časa do časa je položil roko na mizo, obrnil se k temu ali onemu, naslonil se nekoliko naprej in pogledal naravnost v oči osebi, ki jc govoril Ž njo. Celo mami je ugajal in moji mami vendar ni vsakdo po godu, ona ima zelo dober okus. Tako mi je povedala takoj popoldne, ko sva bile same v njeni sobi in sva ravnali perilo. nDrugačen lant kot kadet, ki ga je izgrizel Tonček/ je rekla in se nasmejala. „Koliko je neki star?" je nadaljevala. *Ni se še vpisal v knjigo?" — Jaz sem bila vesela ob tej pohvali. Ob večerih smo sedeli na vrtu in gledali na morje, ki je temnelo, daleč tam na gludini pa se je svetilo pod luno v širokem pasu in ravnotam jc plaval čoln in pesem je pr -
hajala od tam. Menda so peli ribiči, ali pa se je vozil fant s svojo ljubico in je pel, kajti pesem je bila vesela in zaljubljena. „ Al i se vi vozite radi po morju," vprašal me je. Jaz bi bila najraje rekla, naj me popelje, ker bi sc ž njim vozila tako veselo, ali nisem si še upala in zato sem samo pritrdila . .. Tako je bilo dolgo in skoraj sem že mislila, da pojde in ne bo nikoli rekel besede, ki sem jo tako želela. Ali sem jo res želela? Ah, kaj bi skrivala pred seboj in pred tabo, ti beli papir! Seveda sem jo želela! Saj bi mu bila dala vse svoje bogastvo ljubezni takoj tiste prve dni. Poslušala sem, ko je šel mimo moje sobe v svojo, in sem želela, da bi potrkal, da bi stopil notri in me objel, poljubil. Čakala sem, in če je za tre-notek postal, nisem dihala, da bi spoznala, kam bo obrnil svoj korak. In če je zaropotal ključ v vratih njegove sobe in so se vrata takoj nato zaprla, legla sem na posteljo in sem zarila obraz, ki je gorel, v blazino in težko mi je bilo pri srcu, „Ne bo ga, nikoli ga ne bo; on ne vidi..." Potem sem sc šele slekla in legla, ali zaspala nisem dolgo. Ko pa sem zaspala, sanjala sem, da je stopil k meni in me objel, poljubil in jaz sem ga poljubila, objela, dvigali so se bele prsi in v hrepenenju sem se prebudila. Povedati me je bilo sram, sam me ni vprašal in tako je žc skoro umrlo upanje, hrepenenje pa je bilo vedno večje. Hrepenenje je bilo po njem, ko sem ga čakala, Čakala vse dolge noči in ki sem mu izkazovala podnć vse večjo pozornost, kot drugim našim
sati, kakor bo godla pivovarna. Vzgledov imamo na Gorenjskem preveč. Ubranemške pivovarne Goess, Kern i. t. d. obešajo v lokalih svojih odjemalcev večinoma nemške reklame, napisi na steklenicah so nemški, sploh je nemščina prva. Le tupatam opaziš malo slovenščine, kakor v zasmeh slovenskega naroda. In to opazuješ po takih lokalih, čijih gospodarji hočejo biti pristni Slovenci. Žalostno, a istinito!
Nemška pivovarna Bavarcev bo seveda imela v svojih pisarnah izključno nemške uradnike in polagoma bo sprejemala na boljša plačana mesta itak zopet Nemce, Slovenec bo opravljal le posle težaka.
In posledica temu? Radovljica dobi v do-glcdnem času nemško šolo, in Nemci bodo imeli v vseh javnih zastopih svoj jeziček na tehtnici in druge Jesenice so tu. Slovenska meja se skrči do Kranja.
To bodo neizogibne posledice onih izdajic, ki posredujejo ustanovitev imenovane nemške pivovarne.
Nemški kapital hoče menda kupiti znano, ravnokar moderno prenovljeno žago g. Znpanca, vulgo „Cajhna" na Lancovem poleg Radovljice. Ako se ta kupčija posreči Nemcem, potem dobe v roke tudi ono vodno moč, ki je last g. Zupanca. In glavna zadača te kupčije ni nikiikor dobiti v last žago, temveč nemškemu kapitalu diši edino le močna vodna moč in pa krasna lega, ki je jako pripravna ravno vsled te vodne moči za vsako večje gospodarsko podjetje. Kupci so menda zopet Bavarci. Namen teh podjetij je torej jasen.
Posledice tc kupčije bi bile slične onim — pivovarne.
Uverjeni smo , da se g. Zupane ne poda v tako gospodarskem, kakor tudi narodnem oziru usodcpolno kupčijo, temveč da napodi one sladke mešetarje, ki posredujejo to kupčijo, z mokro cunjo. G. Zupanca prosimo, ako ral meni prodati svoje posestvo, naj je ponudi najprej slovenskemu kapitalu, za kar mu bo hvaležen ves slovenski narod, posebno pa Gorenjec.
In slednjič sc zavzemajo menda zopet Bavarci za prekrasno posestvo g. Jana v Gorja h. Tu menijo napraviti, ako se jim posreči ta kupčija, nekake tovarne za cement in drugo. Upajmo, da so to le pobožne želje pobožnih Bavarcev, in da nam g. Jan kot pravi Slovenec v kratkem pojasni, da je to gola misel, ki se nikdar ne izpolni Bavarcem.
Dobro vemo, da se bo hotelo list „Gorenje c" r a z u p i t i od nekaterih strani, posebno od onih slovenskih izdajic, ki so posredno ali neposredno prizadete pri teh podjetjih za morebitne
gostom, ki so bili zame le — gostje in ničesar več .. . Rekel je, da ljubi cvetje, da ljubi dišeče vijolice, in jaz sem takoj drugi dan kupila vijolice in postavila sem jih na njegovo mizo. Koje prišel opoldne domov, jaz sem bila ljubosumna, kje je bil — videl je rože na mizi in ko sva se srečala na hodniku, me je vprašal, kdo jih je prinesel. Odgovorila sem v takem tonu, da je moral vedeti, da mi je nekaj na tem, če sem jih prinesla in postavila na mizo ravno jaz. Ali odgovoril jc tako mirno in v svojem navadnem tonu, samo „hvala\ da me je zazeblo in sem bila prepričana, da je zastonj moje hrepenenje, moje želje, moja skrb zanj, ki sem mu jo posvetila od prvega srečanja... Zgodilo se je, da naju je mama pustila sama na izprehod proti večeru, kar me ni pustila z nikomur drugim, ki so tudi želeli mene in moje duše. Šla sva daleč, in nalašč sem silila dalje, samo da bi sc vrnila ob noči, ko so bila pota prazna in naju je srečal samo kakšen pijanec, ki se je vračal iz mračne beznice. Odbrala sem sama mesta, kjer so bili visoko zaraščeni topoli, ali okroglo pristrižene lipe, samo da je bilo temno in sva hodila trdo skupaj, da je lahko čutil toplino mojega telesa in dih mojih šc do takrat nepoljubijenih ustnic. Mislila in upala sem, da sc bo sklonil k meni in mi rekel veselo oznanilo, da sem njegova duša, da sem njegovo vse. Ali on mi jc pripovedoval vse mogoče: o svojem Studiranju, — bil je doktor medicine — o svojem potovanju po Rusiji, o vse mogočih stvareh, samo nikdar se nI sklonil k meni in mi rekel, da sem njegova
judeževe „groše — raetetarijo", da smo nasprotni gospodarskemu podjetju in razvitju Gorenjske. Nikakor ne? Ravno nasprotno! Iz dna svojega rodoljubnega srca Želimo, da se Gorenjska povspne do viška gospodarskega razvoja, a ta gospodarski razvoj osvobodi obenem tudi slovenski narod, ne pa zasužnji. — In slovenski narod se razvij gospodarski z lastnim kapitalom na lastnih tleh, da bo lahko slednjič našel v domaČi grudi svoj slednji počitek, da mu ne bo treba iskati kruha po tuji, mrzli, mačevski zemlji, a doma bi se širil prevzetni Nemec po onih tleh, kjer je po svetu se potikajoči Slovenec preživel svoje najlepše dni, svojo blaženo mladost.
Slovenskim merodajnim faktorjem pa kličemo: „Pazite, da nai ne prehiti Nemec, opozorjeni ste bili pravočasno in sedaj je na Tat, da itorite svojo narodno dolžnost!
Slovenski kapital, na dan!
Svetovni kongres „Svobodne Misli14.
Praga, H. septembra. 2500 pristašev «Svobodne Misli> se je danes zbralo na Zofinski olok, da začno zborovati o predloženih predmetih Cel svet je zastopan« Vso jezike se sliši — francoski, angleški, španjolski, ruski, slovenski, nemški, italijanski, češki, poljski, hrvaški. — Vsi narodi so zastopani po vrčalimanj delegatih,
Ob 10. uri dopoldne je otvnril urednik K. Pe-lanl kongres s prijaznim pozdravom v francoskem, nemškem in češkem jeziku. V častno predsedstvo so bili Izvoljeni enoglasno: za Franc oz p za Belgijo poslanec Leon Furnemont iz Bruselja,
— za Francijo posl. Hubbard ll Pariza in vse-učiliški profesor Hector Denis iz Bruselja v Belgiji;
— za Cehe: vseuč. profesor dr. Franjo Krejči; — za Nemce: dr. Gustav Tschirn iz Vratislave; — za Italijane vseuč. prof. Ghisleri iz Bjrgama; za Poljake: urednik Memojtvvski iz Varšave; — za Slovence: pesnik Anton Aškerc; — za Špance: Odon de Buen iz Barcelone. Kot aktivni predsedniki so bili izbrani: Čeha dr. Bartošek in dr. Draz-dak ter Nemec Zenjjer, za zapisnikarja Čeh Makovec in Nemec Itiess.
V imenu mesta Prage je pozdravil kongres mestni svetovalec g. Filip, na kar je govoril v«euč. profesor dr. Kr.jei krainl govor o Svobodni Misli, v katerem je pokazal na klerikalno natolcevanje in obrekovanje ter na pravi pomen gibanja •Svobodne Misli». (Ta govor prinesemo v večjem eks-cerptu prihodnjič.) Potem so pozdravili kongres: Francoz, univerzitetni profesor H. Denis, Španec Ferrer, posl. Fumemont, Nemoč dr. Tschirn, Pa-rižan Deauipiier, Slovenec Anton Aškerc, Luxem-buržan Daubenfeld, Nizozemčan Froevvein, Poljak Memoj< wski, Madjar dr. Haranvi, Lilvin Boczkovv-
duša, njegovo vse ... Nikdar, nikoli! . . Zgodilo se je in smo šli na izlet in smo se kasno zvečer vračali domov, časih peš, časih na vozu, in mama, ki ga jc imela rada in bi ne bila zoper najino ljubezen, naju je pustila, da sva hodila skupaj, ali da sva na vozu sedela drug ob drugem. Govorila sva in on mi je govoril, da bi se bila drugemu na strani smejala od srca. Njemu se nisem, ker sem ravno mislila, kako bi bilo lepo, če bi ga smela prijeti za roko, Če bi mi svojo položil okoli pasu in rekel samo: „Ti si moj srček!" Samo to in celo pot bi utripalo moje srce veselo, zadovoljno srečno . . . ali tako jc bilo žalostno, nezadovoljivo, nesrečno ... To so bili dnevi žalosti moje in mojega neutešnega hrepenenja. Dolgi so bili, neznosni in često sem jokala v teh dneh .. . Ah, kako som bila potrta in on si jc mogel misliti, zakaj, kajti če on ni govoril dvomno, kakor sc govori v takih slučajih v početku, govorila sem jaz — skoraj sram mc je. — Zgodilo pa se je kar nisem pričakovala že več, da jn nekega večera odšel pred menoj spat... Ko sem šla po stopnicah v drugo nadstropje, kjer so bile najine sobe, stal je pri oknu in gledal na cesto; ko sem šla po zadnjem kosu stopnic, zaprl je naglo okno in vprašal, kdo da ^re. Povedal mi je kasneje, da je poznal mojo bojo, kot nobene tako natančno . . . Stopil mi je na prst in me prijel za roko - vstrepetala sem ob tistem stisku roke in skoro prej sem ga poljubila kot on mene. Poljubila sva sc in ne vem, kaj sem vprašala afi sploh rekla v tistem treiiotku; vein pa, da sem
ski, Hrvat \Vcdwjrtka, Nemec Schoeller, Američan Louia (d Bučno* Aire«), Rusin dr. Trvlovski, Nem-kinja I li Altmannova in Italijan profesor GhisierL
Uredrnk K. Pelant je preči t al celo vrsto pozdravov: od pesnica Mac hara, profesorja Kar* jej e v a. prof. Haeckla. pisateljev Bruno VVil-1 e j a in G o r k i j a, mestnega sveta v L y o n u itd. itd.
S tem je bil dnevni red pmga dne končan. Popoldne je bila skupna znbava na Belvederu, zvečer slavnostna predstava v Narodnem gledališču.
Nas Slovencev prisostvuje kongresu celih — 12, in sicer 11 moških in ena gospodična. Za prvič dovolj: upamo po, da se ta mala četa podvoji, po-troji, pomnoži tako ki se jo to zgodilo na Češkem. *   « *
Praga, 9. septembra.
Drugi dan kongresa se je začel — s protestom proti izgredom v Praehaticih. (V Prachaticih so se sprli ter stepli Čehi in Nemci.) Piotest sta podala Nemca Zenker in Hulter, v njem se izreka kongres, da nmra bili za manjšine povsod pravica svobod-n-ga izražanja. Protest je bil enoglasno sprejet.
Dalje je sprejel kongres predlog belgijskega poslanca Furnemonta. da kongrcsiUi po končanih debatah posetijo mesto Tabor, kjer je toliko zgodovinskih spominov na bojevnike za svobodo.
V razpravi o svobodni šoli so govorili dan^s: dr. Bartošek iz Prage, Francoz Delarne, Nemec Zriker, češki učitelj Černy, Belgičan Fugene H in?, Nemec dr. Tschirn, Francoz Beaucjuier, Nemec dr. Stark, Spanjol Ferrer, češki učitelj Ulehla, Nemca Julius Lederer in Schauer, čoški profesor Spalouv, Nemec Viljem Boerner, soc. dem. češki poslanec Var.ek in maloruski poslance Trvlovski.
Vsi to energično zahtevali svobodno šolo ter poka/.ovali na današnjo šolo. Profesor Spaleny je tudi formuliral zahteve svobodomislecev gledo Sol v precizno izraženem programu.
Danes so kongres pozdravili ruski pisatelj Leonid Andrejev, profesorja Sumcov (iz Gharkova) in Mnksim Kovnlevsky.
Zvečer je v nemškem gledišču slavnostna predstava.
Pri izberi komisij so se Slovenci razdelili tako, da sta po dva v vsaki komisiji zastopana.
—n.
Gospodarski del,
□□□□□ —1
Narodno gospodarstvo.
Vrste produkcije.
1. Organizacija produkcije.
(Nadaljevanje.)
Po obliki obrata samega razlikujemo male in velike obrate na drobno in debelo, in sicer ne samo po veličini obrata ali produkcije — torej po številu delavcev, konjskih silah strojev, visokosti obratne glavnice, vrednosti
rekla nekaj. Mogoče ni bilo pametno, ali gotovo je bilo ljubeznivo, ker on mi je potem pripovedoval, da so ga razveselile moje prve besede... Tisti prvi večer sem ga poljubila samo trikrat, potem pa sem sc mu iztrgala iz rok in stekla v svojo sobo, kjer sem dolgo sedela na postelji oblečena in sem bila vznemirjena... prvi poljubi so me vznemirili in razveselili obenem... To je bil začetek in od tedaj sem bila vesela, zadovoljna, srečna. Moj nasmeh je bil veder in moje besede so bile polne svežosti, oči pa so izdajale veselje moje duše... Odtedaj nadalje niso bile moje želje, da bi potrkal na vrata in vstopil, on je vstopil tudi brez trkanja; nisem sc razsrdila, četudi me je našel pri toaleti, ker sem vedela, da me bo nekdaj... kmalu videl popolnoma, kakršna sem in kakršna sem hotela biti samo zanj... Sedela sva navadno na postelji, le redko sva stala, in govorila sva veselo in z močjo svojega diha mc je popolnoma osvojil, ali priznati moram tudi sebi, da nisem bila brez vpliva nanj. Časih, ko sem ga poljubila z vsem srcem, ostal je nem nekoliko časa, osvojen od moje moči, ali takoj na to je poljubil mene in spet sem izgubila svojo moč... Tako seje /godilo neke noči, da sem ga omamila za trenutek in on je v tistem trenotku slabosti pokleknil predme na tla in mc jc pogledal tako proseče, kot bi mc prosil, naj ga rešim iz svoje moči; ali to jc bil samo trenotek omahovanja .....— On jc slišal in čutil moj
prvi vzdih ljubezni in odtedaj je ni bilo več moči, ki bi mi mogla izvabiti šc kakšen vzdih razen
I. prlloji „Gortn)cu" it. 37 iz 1907. L
izdelkov — temveč tudi po gotovih tehničnih, gospodarskih in socijalnih momentih. Značilni znaki za malt obrat so ti le: a) produkcija se ne razteza tako, kakor bi se tehnično mogla; b) izdeluje se le za krajevne potrebe in po večini za stalne odjemalce; c) pri nakupu in prodaji se ne računa dosti s Spekulacijo; d) delo sc ne deli na več panog; e) izdeluje te večinoma z navadnim orodjem in ne s stroji, čeprav bi bilo to mogoče; f) podjetnik ne prekaša po izobrazbi dosti svojih delavcev in dela tudi sam z delavci vred.
Pri velikem obratu (obratu na debelo) pa opazujemo te-le znake: a) produkcija se zelo razteza; zlasti sc dela z veliko obratno glavnico v razmerju z vrednostjo posameznega izdelka; b) ne razpečava sc samo na domačem trgu; c) Špekulacija pri nakupu in prodaji; č) delo se deli v raznovrstne panoge in po tem se tudi delavci ločijo po posameznih stopnjah zvedenosti in izobraženosti; d) dela se s tehnično spopol-njenitn orodjem, zlasti 9 stroji; e) podjetnik delo le vodi, in sicer ponajveč v trgovskem oziru, dočim je tehnično delo večkrat delo za plačilo; zato pa obstoji zlasti Še radi velike obratne glavnice načelna in stalna razlika med podjetnikom in delavcem.
Tip malega obrata pri obrtu je rokodelstvo in velikega obrata tovarna.
Pri trgovini in pri kmetijstvu se kaže razloček med malim in velikim obratom v višini uporabljene glavnice, v različnem vodstvu in v socijalnih nasprotstvih. Trgovina ne dela s stroji in tudi pri kmetijstvu nima stroj razmeroma tolikega pomena kakor pri obrtu.
Moderno gospodarstvo vedno bolj teži po velikem obratu, kar posebno pospešujejo velika prometna sredstva sedanje dobe (železnice, parobrodi, brzojavi, telefoni i. t. d.) velike glavnice in neštevitno delavstvo, ki je navezano na stalno delo za plačilo, posebno pa še razpečavanje v tujino (izvoz).
Posledice tega razvoja pa segajo prav globoko v naše gospodarsko, pa tudi socijalno in politično življenje. Z velikim obratovanjem se zviša produktivnost podjetbe zlasti zato, ker se more z razdelitvijo dela in pa s stroji izdatno zvišati množina in tudi kakovost izdelkov. Stroški produkcije se zmanjšujejo, ker nekateri stroški ne rastejo sorazmerno z velikostjo obrata kakor n. pr. nadzorovanje, in ker se surovine lahko ku pijo ceneje in je tudi kredit cenejši. Zato se lahko izdeluje veliko ceneje v malem obratu, kar pa ni vselej koristno v narodnem gospodarstvu. Na trgu so cene nizke le, dokler je prosta konku renca. Zato se pa ravno veliki obrati večkrat združujejo v kartele, truste i. t. d., o katerih bomo govorili pozneje, in sicer v ta namen, da bi lahko prosto določevali cene svojim izdelkom. Veliki obrat pa tudi s tem, da izdeluje ceneje, uničuje male obrate, ki ne delajo pod tako ugodnimi razmerami, in s tem sili vedno več samostojnih podjetnikov, da se pridružujejo četi nesamostojnih delavcev.
Glavnice se nabirajo vedno bolj v rokah po sameznikov, srednji stan se izgublja, »kapitalizem1 se razcvita.
Vendar pa ima velik obrat v socijalnom oziru tudi dobro stran, da je delavno razmerje pri njem po navadi bolje nego pri malem obratu, ki mora ž njim tekmovati. Vsa socijalno
politična  in  vsa  socijalno-rciormn a dela so sc *elc pričela pti velikem obratu, njemu ima zahvaliti svoj postanek tuđi socijalni dc m okr atizem.
Večkrat govorimo tudi o ekstenzivnem (razteznem) in intenzivnem (močnem) obratu, zlasti pri poljedelstvu. Intenzivni obrat uporablja dražja in izdatnejša, ekstenzivni obrat pa cenena in manj izdatna produkcijska sredstva (n. pr. pridelovanje sladkorne pese na tem in paša na onem zemljišču).
2. Združevanje in dela pri produkciji.
Razločujemo enovito in sestavljeno združevanje pri delu.
Pri enovitem združevanju izvršuje več oseb eno in isto delo. Na ta način sc prej kaj doseže kakor pri posamniku, če dela sam. Mnogo del, ki bi jih posameznik ne izvršil v sto ali tuoi tisoč dneh, sc izvrši v enem ali dveh dneh, če delata dva ali jih dela več skupaj. Pri sekanju dreves, pri vzdigovanju tovorov, pri žetvi i. t. d. napravi v istem času pet mož skupaj veliko več kakor bi sc ta čas napravilo, če bi delal vsak posamič. Že tako združevanje zmanjšuje stroške in množi produkt.
Veliko večje važnosti je pa sestavljeno združevanje ali delitev dela v pravem pomenu besede. O tem združevanju govorimo tedaj, kadar se delo med posamezne delavce tako razdeli, da raznovrstne naloge enega dela opravljajo razni delavci.
Prva taka oblika sc nam kaže pri delitvi dela po spolih, iz česar slede jako važne gospodarske posledice. Če sc jc vprašalo Indijance v Ameriki, zakaj da sc ženijo, odgovorili so: da nam žene iščejo drva, nosijo vodo ali tovore. V času rodbinskega gospodarslva, o katerem smo govorili zgoraj, si jc mož pridržal takozvana plemenita opravila, kakor lov, vojevanje, žene so pa morale skrbeti za gospodinjstvo, poleg tega pa so bile prave tovorne živali; tudi zemljo so morale one obdelovati.*) Ženi je bila prva sužnja in prvo pravo suženjstvo, ki se je pričelo s tem, da so ujetnike v vojski proglasili za sužnje, pomenja obenem prvo stopnjo ženskega osvobojenja, ker ženam ni bilo treba več izvrševati najtrjega dela, namreč trdi žitno zrno in vrteti ntliuske kamne.
Že v starem veku se je pričela delitev dela po poklicih in po rokodelstvu. Gotovo je bila pri tej delitvi merodajna osebna spretnost, ki se jc prenesla s podedovanjem. Kakor hitro sc je pa pričelo suženjstvo, tedaj sc je ta delitev vršila, kakor je bilo po volji gospodarju ali pa, kakor je naneslo naključje. Ob času „cchovM v srednjem veku se je posebno razvito delitev v obrtih. Vsak ceh je opravljal le eno vrsto dela in posamezne cehovske postave so skrbno čuvale, da je vsak ostal le pri svojem opravku,
Prava tehnična delitev dela pa je nastala v dobi m a n u i akt urnega gospodarstva, ko je podjetnik zbral svoje delavce, ki so bili dosedaj raztreseni, v isti delavnici. Vsako delo je namreč cela vrsta premikanj. Vsako tako premikanje sc razloži v več kolikor možno enostavnih gibljajcv in vsak tak gibljaj prepusti
*) „Cura flgrpmm fcmlnls delegata" (.skrb za nji /c jc izročena ženam), pravi Taclt o Germanih,
drugemu delavcu, tako da ima vsak delavec vedno opraviti te s tem razdeljenim delom. Prvi naciioiiajni ekonom Adam Smith jc kot vzgled za delitev dela navedel izdelovanje igle, ki sc jc za njegovega časa razdelila v IS operacij. Sedaj pa »e oprav Iji pri takem izdelovanju žc 72 do 92 posebnih del. Pri izdelovanju črevljcv sc rabi v modemih čevljarskih tovarnah 16 vrst delavcev, pri izdelovanju finega sukna celo 34 vrst različnih delavcev za posamezne dele pri izgotavljanju.
Iku> prih.
Sairkavost.
<|.n.'ink.'LM živinotilravnik*. I.
Smrkavost, smrkelj ali črvivost je ena najstarejših, te v starem veku dobro poznana konjska bolezen. Pojavlja se največ pri konjih in tem sorodnih oslih, mulah in mezgih, prehaja pa tudi na druge živili in človeka. Nobena dežela, nobeno podnebje ni varno pred to kugo. Zelo se razširja za časa vojsk in na skupnih pašnikih ter vobče, kjer pride veliko konj od raznih krajev drug z drugim v dotiko. Smrkavost se prenaša od konja nn človeka, koze, kunce (domaČe zajce), pso in na divje živali (zverino), pa tudi na ovce. Uovcdo pa no oboli po dosedanjih izkušnjah nikdar za smrkavostjo. Bolezen povzroča zelo majhen bacil, ki na mestu telesa, kjer sc vgnezdi, povzroča vnetje ter naprav) j a malo bulice, katere razpadajo v ugnide. Po krvi in mlečnih žilah se raznaša nato smrkavost po celem telesu. Najčešče so napravljajo smrkave bulice ali mozoljci v nosu, nosnih duplinah, dusniku in pljučih, potem pa v koži in vseh drugih delili telesa.
Človek naleze smrkavost od smrkave (na smrkavosti bolne) živali, zato se ta bolezen pojavlja pri osebah, ki pridejo s konji mnogo v dotiko, in opnjomljejo orodje, katero je okužil smrkav konj. Nosna izceja (smrkelj), kri in gnoj bolnih in mrtvih živali so prav lahko prenese na malo ranice na koži, očesu in ustnicah. Posebno nevarno je, ako smrkav konj zaprši človeku v obraz. Pa tudi po grizenju konj in uživanju mesa smrkavih konj se prenaša ta kuga.
Ze nekaj dni po naložbi kužne snovi se pri človeku pojavijo prvi znaki smrkavosti. Okuženo mesto zateče in boli, mlečne žilice in žleze v ob-ližju obolijo. V početku se pojavijo le občni znaki bolezni: bolniki so slabe volje, so ne počutijo dobro, občutijo utrujenost, tožijo za glavobolom, trese jih groznica in v mišičevju (mišicah, mesu) čutijo bolečine. Na različnih mestih kožo se pokažejo mozoljci, ki izcejajo močno smrdeč gnoj in se pretvarjajo v globoke ugnide. Sluzna kožice obolijo, v nosu se pojavno ugnide in se izceja tenak belkast žlem (smrkelj), hnako utegno oboleti tudi oko (notranji del trepalnic), goltanec in sluzna kožica v ustih. Nadalje obolijo pljuča, želodec in čreva ter se vnnniejo možgani. Groznica narašča, žila bijo hitro, toda površno, občna slabost in orarSavljenje zaključi bolezen v hitrih slučajih v teku nekaj tednov. Trpi pa lahko smrkavost tudi pri Človeku dalje časa, vendar bolniki čez več mesecev tako oslabijo, da bolezni podležojo. Slučaji, da bi smrkavi bolniki ozdraveli, so zelo, zelo redki. Zdravljenje, katero se mora zolo previdno vršiti, nima skoro nikoli uspeha. Zelo nevaren je tak smrkav bolnik za osebe, ki pridejo ž njim v dotiko, kakor zdravnika in strožnice.
njega, ki sem mu jih darovala vse, kakor sem mu darovala prvega... Oh, bogve, kako se je zgodilo, da sem mu darovala tudi že tako mlada zadnjega, kajti zdaj je že pol leta in njega ni več pri nas, jaz pa zastonj čakam, kdaj bo prišel iz mesta proti naši hiši, po prašni cesti, in bo stopil k meni in me poljubil, na večer pa potrkal na moja vrata in vstopil... Zdaj ni več veseliti dni zame, zdaj ni več vzdihov ljubezni v moji sobi, zdaj je satno nemir v srcu in nemir pred srcem.. Ali nocoj je nemir zadnjikrat, kajti spodaj šumi morje in je nemirno, kakor moje srce, ki bo našlo mir samo tam dol, tam dol ..,
Opat Saba.
Daljo,
Hplial II. Sergjojov.
X,
V pristanišču Aleksandrije je bilo vso polno ljudi, prihajal je parnik iz Krete. Žilavi črnci so nemirno peketali z nogami kot živina, ki težko pričakuje gospodarjevega, po velja; tupatam je stal Turčin z mogočnim turbanom, med njimi pa seveda tudi ni manjkalo po čelom svetu domačega žida. Ljudi raznovrstne pasme, vero in nošnje ao jo gnetlo na širokem pristanišču in z zadovoljnim nasmehom je zrl Viktor pl. Štefani v te pestro-barvno množice. Njegovo lice je bilo polno veselja in srce mu je plulo radosti, saj ga popeljo že v teku dveh dni parnik zopet nazaj v ljubljeni duplski gradič, kjer bodo nalel, kakor se mu je sporočilo od služabnikov, zopet vie domačo. Znan mu jo
bil tudi provzročilelj te nesreče, ker so mu odkrili Sabatovo početje.
«0, Saba, naj bi te jaz dobil sedaj v roke, lepo bi ti poplačal,* je zamrmral, ko je prebral iznova vrstice, ki mu jih je pisal Hista. Vesel, neizmerno vesel je bil vendar, da šo Živijo njegovi otroci in zadovoljno je šetol po pristanišču. Prišel jo, da vidi, kdo se je zopet podal v svet, morda tudi s tako težkim srcem, kakor pred nekaj dnevi on. Parnik je med tem le priplul v pristanišče in Viktor je stopil prav blizu ladje. Med prvimi je izstopilo nekaj Grkov, Turčinov in zahodnikov. Ko so sc potniki žo skoro vsi izkrcali in so množice, ki so pričakovale ladjo, že skoro odhajalo, stopi iz ladje noki sivobradali pravoslavni pop. Ko ga je Viktor zagledal, se jo stresel po vsem telesu, kajti spoznal je v njem Sabata. Saba ga ni opazil in s počasnim korakom je stopal v mesto, a Viktor mu je sledil. Videč, da stopa mimo hiše, kjer je stanoval on, hitro pospeši korake in mu smukne tik za njim v svojo stanovanjo ter pošlje hitro za njim služabnika Gizeka, češ, naj ga pazno zasleduje in izvoha, kje da si najme stanovanje. Obljubi mu, ako vse dobro izvrši, veliko plačilo.
Poznal je Viktor Gizeka kot zvitega zasledovalca in jo bil gotov, da mu Saba ne uide, ker je znan po vseh aleksandrijskih kotih, a Saba gotovo tujec.
Sedaj jo premišljeval, kako bi poplačal Sabata.
«l)a bi ga oddai policiji? — Ne, tega ne t Sam ga hočem poplačati in tudi tukaj no. — Ali kako naj ga spravim nnzaj, saj znam, da bodo
vsi veselja noreli, ako ga pritiram v grad. Da, v Duplo nazaj mora iti na vsak način. Zakaj se je neki preoblekel v pravoslavnega popa P Gotovo je ubežal iz samostana. Da, nazaj ga moram pritirati in naj velja, kar hoČe.»
Nekaj časa je še premišljeval, potem je poklical služabnika.
•Želite, miiostljivi ?»
Uil je krepak Italijan, košatih obrvi, zagorelega obraza, a i;: velikih modrih oči jo kazal pošten, odkritosrčen značaj.
•Pietro, ah hočeš zaslužiti zlahka kakih dvajset ali trideset zlatov h ga je vprašal smehljaje Viktor. Pietro pa se je nasmohnil, da se jo posvetila vrsta belih močnih zob in dejal:
•Gospod milostljivi, to se razumo, samo, ako bi bilo to meni mogoče zaslužiti!*
•Lahko jih zaslužiš, Pietro. Glej, ti si tukaj s temi ljudmi bolj znan, kot jaz in lahko mo rešil iz neko zadrego.*
-Prav rad, milostljivi gospodi*
Viktor mu jo namignil, naj sode, in mu ponudil cigareto, katero si je Pietro takoj prižgal. Viktor mu je začel pripovedovati:
•Vidiš, Pietro, jm imam velikega sovražnika, ki mi je ugonobil in odpeljal lepo soprogo in poleg tega skušal tudi dve hčeri in ljubljenega sina, kar pa sc mu jo ponosroeilo.*
*<> proklela zverina!* jo siknil Pietro in stisnil posti, Konto prih,
Pri konju nastane smrkavost, ako te tiral naleze kužne moti, katera te nahaja v ugnidah, notni izeeji (smrklju), krvi, slini in znoja (potu) irarktve živali. Nevarna je posebno notna izceja, ki t« opri-jemlje jasli in drugih delov v konjtkem hlevu, te tam {»osuši in tuha lahko z zrakom vdiha v pljuča. Najraje prehaja smrkavost naravnott od konja na konja, n. pr. ako se konji vohajo, prenaia pa bolezen tudi ramo orodje (osobito plahte), ki je onesnaženo t kužno snovjo. Navadno vstopi kužna snov v pljuča doslej zdravega konja, če stoji ta poleg smrkavega druga. Ako te koža rani, četudi le na-lahko in površno, te prenese lahko bolezen tudi nanjo. Prehaja pa snu kav os t tudi od nosečo smrkave kobili' na plod (mladica) v materinem telesu.
t  t a
Tedenski sejem v Kranju dne 9. septembra
1907. Prignalo se je — konj, 173 glav domače goveje živine, 02 glav hrvaške goveje živine, 11 domačih telet, - hrvaških telet, 71 domaćih prašičev, - hrvaških prašičev, koza, 4 domači kozli, — hrvaških kozlov, 1 domača ovca in hrvaških ovca. - Pženica po K 10 75, proso po K 7* -, rž po K 850, oves po K 8—, ajda po K i)'2.r), fižol po K 12, mandalon po K ll'oO, koks po 12*75 in krompir po 4*80 za 5U kg.
Dobavni razpis, G in kr. poveljniško pomorskega arsenala v Pulju naznanja trgovski iti obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo pri omenjenem poveljništvu vršila dne 30. septembra 1907 ob 4. uri popoldne ponudbena razprava za dobavo potrebščin c. in kr. pomorskega arzenala v Pulju za leto 1008. Dobaviti bo med drugim; deske, volno, blago iz usnja, laneno olje, barve, milo, sveče, metle, krtače, oglje, vrvi, koce, jekleno žico i. t. d. Ponudbe je najkasneje do 3. ure popoldne navedenega dne pri adjntanturi gori omenjenega poveljništva v Pulju vložiti. Dobavni razpis, splošni in specijalni pogoji so v pisarni trgovske iu obrtniške zbornice v Ljubljani na
vpogled
Vinska letina, h Hake na Dolenjskem se naui piše: Veselo pričakujemo žu toliko zažoljeno jeseni, ker pri nas kaže biti letos prav izborna trgatev. Kajti trto so izvanredno z lepim in zdravim grozdjem obloženo. Pa tudi vreme je letos zares krasno in lepo za grozdje. Žu sedaj pričetkum septembra je grozdje jako lepo dozorelo. V drugi polovici tega meseca bodemo pričeli s trgatvijo. Upamo, da bo-demo pridelali prav dobro vinsko kapljico, posebno v goricah: Dreuovec, Reber, Volovnik, Trška gora in drugod. Toča pa nas letos ni prav nič obiskala. Torej, gorenjski gostilničarji in vinotržci, pridite k nam po letošnji vinski pridelek! (lene bodo primerno, saj navedene gorice niso daleč od železnice, oziroma od kolodvora. A. 9.
Dopisi, m ■ bb
(J □ u u u
Iz fttražišča. Tukajšnje gasilno društvo je priredilo preteklo nedeljo lopo vrlno veselico pri g. L. Smion na Ga.štcju. Udeležba je bila velika, ker so posilila veselico bratska društva iz Kranja, Stare Loke, Šenčurja, Sorc in Predoselj. Tudi dru-zega občinstva, posebno iz Kranja, se jc nabralo veliko število. Zabava je bila kaj živahna, v kar so mnogo pripomogli slarološki pevci, ki so ne-vtrudljivo zabavali občinstvo z lepim petjem. Pohvalno moramo omeniti tudi domače gospodične, ki so pridno prodajale šopke, razglednice in listke za loterijo. Gasilno društvo je lahko zadovoljno v gmotnem oziru, kor je dobrosrčno ohčinstvo dokaj podprlo društveno blagajno. Prav tako, saj je gasilno društvo gotovo polrebno in vredno izdatne podpore. Konstatirati pa moramo žalostno dejstvo, da so to društveno veselico skoraj popolnoma bojkotirali naši zadrugarji. Mogoče jih je užalilo to, ker jo bil na vzporedu tudi ples. Naj že bo, kakor hočo, prav pa gotovo ni, ker gasilno društvo ni politično in bi zadrugarjem gotovo ne bilo po volji, če bi gasilci v slučaju nesreče delali izjemo. To je pač sad kaplanovega hujskanja in njegovih pod-repnikov. Sicer so pa ti ljudje lahka overjeni, da ne bo šlo vse tako gladko, kakor si mislijo, ker nimajo človeka, ki bi bil vešč kupčije, jim Že vnanji trgovci pošiljajo sita nazaj, ker so najbrže že predobro izdelana. Posebno jezi kaplančka, ker ne more spraviti vseh delavcev v zadrugo. Seveda potem bi bilo pač lahko, ker bi kaplan godci, Sitarji bi pa morali plesati. Toda sitarji so že toliko pametni, seveda ne vsi, da izprevidijo, da ne bi bilo dobro, če bo samo kaplan gospodar, ker bi bili popolnoma odvisni od njega. Pri tej priliki so moramo zopet dotakniti častitljive osebe «Tu rjav ga*. Mož se dela zelo pobožnega in je v veliki časti pri gospodih duhovnih ter najhujši agitator. Ne vtikali bi se v njegovo privatno življenje, če bi bil mož v resnici tak kakor se kaže na zunaj. Toda ta človek ima toliko masla na glavi, da bi ne smel na solnce. Ker pa še vedno ne miruje in trosi razne laži med svet in sili v ljudi kakor pod-repna muha, posvetili mu bomo tako, da bo marsikomu žal, da ž njim občuje, če ima se kaj časti. Za danes mu pokličemo samo v spomin oni dogodek, ki so je vršil takrat, ko ju zginil od •telesno malce* in vzel seboj vino iu potico, Priprav-
ljenega imamo pa še mnogo, in 6s povemo vse, verjemite, da bo smrad. Pa ne samo o njem, tudi o drugih, ki so v predsedstvu, krožijo kaj čudne govorice, in če ne bodo brzdali ti ljudje svojih je zikov, povedali bomo tudi o teli, da bo ljudstvo spoznalo, da ni vse ilato, kar se sveti. Torej pozor, kaplan et eontorti**!
Iz Besnice pod sv. Joitom. Malo u mora poročali, kako to tukaj pri nas zdaj godi, udkar je župnik mežnarJHvega Jaka odstavil od cerkveno službe in kar on sam nu-žnari in ima norega orga-nistiu Franrelj sam hodi navijat uro, ker se boji, da bi Jaka katerikrat n - prišel v zvonik in bi po-hruital kakšnega mladega goloba. Dokler je J ika orgljul, ni mogel muli p« lo maše kak večji praznik, če niso peli lalinnko, ah sedaj, odkar jo novi orga-ni t, pa smo biti pota maša vsak praznik, kakm o binkoštib, na sv. Petra praznik, na Vel. Šmaren i. t. d., čo se prav slovensko poje. To jc čudno, da jo papež dal lo povelje sama v Jaketoveni službovanju. Tudi so je moglo poprej prilrkavali k vsakemu večjemu prazniku, nli sedaj, odkar Jaka mora zvoniti pod zvonikom, natntsto srdeli za orgijami, pa je za vsak večji praznik dobro vsako kolem banje. Tudi se mora opomnili, da je dal topnik prošnji leden enkral blagoslov z najsvetejšim pri Imarnlcah brez vsega pi tja, nnv.iiarjev laka j* pa moral ne d lom sedeti po.1 zvonikom, kar je gotovo po cerkvenih pravilih prepovedano. Pa zdaj j.- VSO dobro, kar on sani me/.nari, naj se kaj orgija ali poje ali ne, ker se na Kristusov Vne-bohod jo imel tiho mašo brez blagoslova in je tudi navadne nedelje skoraj vedno tiho pri maši. Mi se pa tolažimo, da ho pa vsaj potem toliko lepše petje, ko pride novi organist.
V Kranju, <!ii" 14. se|»n-nil»ra.
Vse politično življenje v Avstriji te vrti sedaj okoli vprašanja nagodbo med Avstrijo in Ogrlko. Vso je prepričano, da mora bili nagode«:; sklenjena in da bode vlada onim strankam, ki jej bodo pomagale to vprašanje rešiti hvaležna tor jim to hvaiežnost tudi poplačala z vsakovrstnimi koncesijami. Vse se trudi vstopiti v to bodočo vladno večino pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji in podati vladi roko za kolikor mogoče visoko ceno.
Istrski deželni zbor je sklican na 19. t. m. v Koper. Vršila so so nova pogajanja mod laškimi in hrvatskimi poslanci, in to pot so se udali Lahi, da sme vlada na hrvatske interpelacije odgovarjati hrvatsko. Radi lake nagajivosti je trpela dežela toliko časa!
V dalmatinskem deželnem zboru, ki je bil
olvorjen v ponedeljek, je pnvdnrj.il zastopnik vlade gospodarsko skrb vlade za Dalmacijo. Deželnemu šolskemu zalogu je dala vlada za letos 150.000 K, za prihodnja leta je obljubila po 300.0UO K.
Bosna in Hercegovina dobita najbrže svoj deželni zbor. V kralknn se odloči o tem.
V Prahaticah na južnem Češkem sta so vršila v nedeljo dva veliki politična shoda: nemški in češki. Prišlo jo vled nestrpnosti Nemcev do spopadov, tekom katerih je bilo nekaj oseb ranjenih. Posredovalo je orožnišlvo iu vojaštvo. Oblasti so celo prepovedale, da bi se Nemci in Oelii skupno odpeljali. Izletnike obojih strank je odpeljal poseben vlak.
Na Ruskem se strelja in obeša. Smrtne obsodbe so najnavadnajle vesti, ki prihajajo iz carjevo države. Političnih procesov ni koncu, ne kraja. Včasi se naznanja kur po put, šest smrtnih obsodb obenem. Tako n. pr. sedaj, ko je končan proces zaradi zarote proti carju, ki jo bil v marsikaterem oziru kaj romantičen. Nihče so ne more ubraniti utiska, da je veliko število Ukih smrtnih obsodb, ki jih izvršujejo z bajno hitrostjo, vseskozi krivičnih. Ni so Čuditi, da izziva vladni terorizem na drugi struni terorizem revolucionarjev in atentatov res ni nič manj, kakor v najhujših dnevih pred konstitucijo. Proti revolucionarjem pa nastopajo še vedno črne čete, ki jih ne protežira le policija, ampak sam car. Te dni so črne stotnije uprizorile «pogrom» v Odesi, pa so ubijale, požigale in plenile kakor v sovražni deželi. Ko so se židje obrnili na oblast za varstvo, so dobili odgovor, da so sami krivi, ker so večinoma udje revolucionarnih organizacij.
Godovi prihodnjega tedna:
15, Ljudmila, Tetomil; 10. rane sv. Frančiška, Ljudmila, Sodima; 17. Jožef, Ruport, Prvan; 18. Tomaž, Sokolića; 19. Jano arij, Smiljka, Vito-todrag; 20. Evstahij, Kadobolj, Prija; 21. Matevž, Blagotlav,
Sejmi na Gorenjskem prih. teden;
21. v Kranju in v Zg. Tuhinju.
Novičar. h a s
□ □ □ □ □ ---
Osebne vesti. V začasni pokoj je stopil gosp. Emil i J ust m, učitelj na Jo>cmcah. Havnateljem kranjske gimnazije je nuučni minister imenoval g, Ignacija Faidigo, profesorja v Ljubljani. — Davčni oilcijal g. I'nun: Kuba u je premeščen iz Uadov. Ijico v ttkoljo Loko. — Sodni kancolitt g, J, Pri.
možic je premeščen iz Škofje Loke v Radovljico — Za proTizoTićno učiteljico na Bohinjski Bistrici je nameščena gdč. Potočnik z Bleda.
V včerajšnji seji obč. odbora mesta Kranj je bil enajstič izvoljen županom dosedanji župan in re«. svetnik, g. Kar«l Savni k. Oi^inskiru svetovalcem so bili izvoljeni gg.: dr. Valentin Štempi h ar, Ferdinand Po lak, Vinko Majdić in Franc Krenner.
Seja občinskega odbora radovljiškega dne 10« t. m. Navzočih 19 odbornikov j predseduje župan g. dr. Janko Vilfan. — Prošnji krajevnega odbora stroko vri.* šolo zi pMurstvu iu vrbaisUo za podporo se more ugoditi sele, ko se piilo..! pravila in proračun ter se zastopniku mestne občino da glasovalna pravica v odboru. — Preko ponudb«' g. Namerili, a /a odkup njegovega vrta se preide na dnevni red. — Potrdi se sklep vodovodnega odseka, da so povečuje vodovodne cevi od rnztež/dnika do rezervoarja za -O min v primeru. — Sklenrjn so določbe o dobivanju vode i/, vodovoda za mesto Radovljico, v inštalaciji vodovodnih nnprav in v vodarini, katero bo treba plačevati. Dol- čbe s<« dado tiskati in se razdele med
posamezne posestnike radovljiške občine.
Prostovoljno gasilno društvo v Kranja naznanja p. n. podpornim m izvrsnjočim članom ter slavnemu občinstvu sploh, da se zaključi kegljanje za dobitke v prid njega blagajni jutri v nedeljo, dne 15. septembra t. I., točno ob i), uri zvečer, na kar se razdele posame/aii dobitki. Z ozn o m na lo, da se bode kegljalo že od 2. ure popoldim naprej, je pričakovati obilne udeležbe, sosebno ker se bodo tekmovalo za glavni dobitek v znesku 50 K. — Po zaključku koncert v prostorih g. Petra Mavrja, pri katerem svira iz prijaznosti tukajšnji slav. godbeni klub
tSlogfl *.
V Kranja Ustanovljeno društvo slovenskih trgovskih sotruilnikov jo mulo v soboto 7. t. m. svoj ustanoviti občni zbor, na katerem se je izvolil naslednji odbor i/, gospodov: predsednik Mat. Kokl; podpredsednik Herman Deisiuger; tajnik Joško Urok; blagajnik Hinko Daril; odborniki Franc Pevc, Jos. Koželj, Miško Petek, Osvalrl Dobcic, Ivan Šm.dčie, vil trgovski sotrudniki ll Kranja. Društvo ima svoj sedež v Kranju; delokrog pa po vsem Slovenskem. Za narod, oziroma trgovslvo je velik« ga pomena.
V PredoBljih jo bil izvoljen županom Ivan Zabret z Bobovift, občinskim svetovalcem pa Ivan Ušlaker iz Predoselj, Malija Fen le iz Britofa, Matevž Pičman iz Tatincov, Jakob Bazaj z Suhe, Jakob Gorjanec z Priinskovega in Jernej Pilar I Hupe.
Požar. Dne 8, t. m. ponoči je izbruhnil v hlevu posestnika Martina Porento v Spodnjem Bitnju pri Kranju ogenj, ki je vpepelil hlev in bližnjo hišo. Škoda so ceni na 10.000 K, zavarovalna svota pa znaša 2200 K.
Smrten padec. Berač Anton Albrecht iz Stražišča pri Kranju je tako nesrečno padel po slopnjicah, da je na mestu obležal mrtev.
Škofjeloškemu telovadnemu društvu «Sokol*
v prid he j«) vršila ounolo nedeljo, 8. t. m., popoldne ob 4. uri vrtna veselica v prostorih brata Otona Unzelja v Škofji Loki. Uspeh to vseskozi narodne veselice je bil po voljen. Došlo jo na veselico mnogo odličnih gostov iz loške okolice, Kranja, pa tudi naši vrli brnijo »Sokoli* iz Zirov se niso vstrašili dolgo poti in so prihiteli pozdravit svoje loško pobratime. Loški Sukol brat Ante Gaber je s prisrčnim pozdravom na vse goste naznanil pričetek veselice, na kar se je predvsem predstavljala igra «Štempihar mlajši*. Ta igra, ki je kakor nalašč pr:kiojeuu za enake veselice, je vzbudila obilo Smeha ter pripravila vso udele/.uike v dobro voljo. Plesaželjna naia mladina se je pridno obračala na plešibču in goričanska godba jo jo navduševala z veselimi pomočnicami. Pod vodstvom našega ne-utrudljivega g. Oskarja Deva je zapel pevski zbor loško « Narodne čitalnice« nokaj zares prekrasnih pesmi, ki so tako čarobno vplivale na vse poslušalce, da je veselje vseh prikipelo do vrhunca. Tudi s postrežbo je bilo vsem gostom docela zadovoljeno. Želimo le, da luški 'Sokol» nadaljuje svojo delo z isto cuerzijo, kakor jc zapričel, kar je vse hvale vredno. Omenjati pa m o ra.no ie, da so se naše dražestne narodne gospodične obilo trudile, da je vesolica končala s tako lepim gmotnim in moralnim uspehom. Ravnotako so se trudili nekateri bratje Sokoli z urejanjem plesišča in veseličnega prostora. Kajpak da vsi ti, ki so se resnično žrtvovali za dobro narodno stvar in pripomogli, da so je veselica zaključila s tako lepim uspehom, zaslužijo našo javno pohvalo 1
Veselios Čitalnice t Cerkljah* jo uspela v vsakem oziru vrlo lepo. Prostorni vrt gospoda poslanca Iv. Hribarja je bil natlačeno poln odličnega občinstva iz okolice, posebno iz Kranja in Kamnika, tudi iz Ljubljane so prišli gostje, predvsem »Slavec», ki je po predstavi zabaval občinstvo z dovršenim petjem. Kar pa je mnogo vredno, prišli to tudi domačini, kar pri dozdajšnjih prireditvah ni bil slučaj. «£italnica» je kulturen in politično-neodvisen činitelj, ali v očeh naših nasprotnikov nekaj pregrešnega. — Predstava «Divjega lovca* je bila vrlo dobra, predvsem pa moramo pohvaliti predata vIjalko Majdo, gdčno. Angelo Kornovo, ki je svojo vlogo igrala tako dovršeno, kot1 bi bila ron Majda. Tudi druge gospodično {Uolinftok, Sa-
jovii , Milki k'ern) to bile dobre, čeravno so nastopil«? prvič, pa tudi naših pevk ne smemo pozabiti in jih moramo le pohvaliti Med moikicni vlogami je najbolj ugajal TončVk, g. Ivan Likam, pa tudi drugi, kot Janez, (Jaiper, Tine, Jdt, Sa-jetov lure in njegovi bojazljivi vasovalci pred kuvacnico, so bili dobri. Vsem pa, ki so doprinesli, da je veselica taka sijajno vspela: srčna hvala in na svidenj«-. S. T. C.
Velik požar. V noči od sobote na nedeljo je v /.gornji Senici pri Medvodah nastal ogenj, ki je vpepelil 19 poslopij. Sodi se, da je nekdo nalašč zaf.gal. 1'ognrelci so Marija IJernurd. I. fcidfi, Marija Vilfan, Franc Vilfan in Frane Križaj. Vse škode je 10.0UO K, zavarovalnine pa samo li.OO K. Pri po/.a i n se jo zelo opekla K.'l letna Katarina Folelič.
Županom občine Homec je bil 4. septembra izvoljen posestnik in kmetovalec Anton Pirnat is Nožic, svetovalcema pa Janez Sarec in Jakob Grašič iz Preserja.
Prememba poaesti v ftadovljiei. Gospod F.gi-dij llirschmann je svojo dobro znano gostilno v Predtrgu pri Hadovljiei prodal g. Kleindinstu, ondot-nemu domačinu.
Ustanovni občni zbor sadjarske zadruge it radovljiški okrsj. Zaradi slavnosti na lir« zjah in iz drugih okolnosti se ustanovni občni zbor sadjarske zadruge nt mogel vršiti, ker je bila udeležba nezadostna. Zborovanje se je moralo preložiti ter bode isto neoporečno dne 22. t. m. v prostorih Krištofov S (W uehererjeve) restavracije v Lescah. Pričet ek zborovanja ob 4, uri popoldne. Z občnim zborom združeno bode tudi strokovno predavanje o sadjarstvu s posebnim ozirom na področje ustanavljajoče se zadruge. Ustanovni odbor pa je tudi sklenil, da imej to zborovanje značaj male sadne razstave. Udeleženci ustanovnega občnega zbora ro torej uljudno naprošeni, da prinese seboj na zborovanje (ali ludi že prej dOposljejo k VVuche-rerju) nekaj topih komadov svojih jabolk in hrušk. Vse I o sadj« so bo razvrstilo po belo pogrnjenih mizah /, imenom udeležencev. Kdor pa slučajno nima sadja, naj zaradi tega ne izostane od zborovanja, ki bo volikega pomena za povzdigo sadjerejo na Gorenj rkein. Letošnji uspehi kažejo, kolikega pomena j< sadjereja za naš okraj, kajti sadje (osobito jaboli(a) se plačuje po tako visokih cenah, kakor še lobeno loto poprej. Temu je v prvi vrsti vzrok pomanjkanje sadja po drugih krajih, posebno na Nemškem, potem dejstvo, da je sadje na Gorenjskem letos posebno lepo uspelo (skoro samo namizno sadje I) in pa tudi to, ker so se na razstavah v Hadovljiei in v Dusseldorfu z našim lepim sadjem seznanili tudi daljni trgovci. Ustanavljajoča so sadjarska zadruga bode skrbela za zistemutično uredbo sadjereje in za enotne visoke cene našemu sadju. Komur je ležečo na povzdigi te lepe gospodarsko panoge, naj se udeleži zborovanja v nedeljo, 22. t. m., ki bo eno najvažnejših za naš okraj.
Osnovalni odbor sadjarske zadruge.
C. kr. pletarna v Radovljici. Pouk na o. kr. pletarski šoli v Radovljici se je pričel. Za voditelja šole je visoko c. kr. naučno ministrstvo imenovalo in doposlalo gospoda Leona Patika, enega najod-ličnejših mojstrov v pletarstvu. Učenci, ki se hočejo udeležiti tega važnega pouka, naj se oglase v poslopju c, kr. plel«une; vpisavanje je vsaki dan od 8.—12. ure dopoldne. Doprinesti je rojstni list in spričevalo o dovršeni ljudski šoli. Staršem in voditeljem mladine priporočamo, da pošljejo svoje otroko v lo šolo, da se izobrazijo v poklicu, ki je med najboljšimi v našem napredujočem času.
Tragičen slučaj. Iz Ljub neg a se nam piše: Tu je v sredo, 11. t. m., nagloma umrla neka gospa iz Trsta v 62. letu svoje starosti. Rila je na počitnicah in se je ravno pripravljala na odhod; v sredo pri kosilu pa nenadoma pade na tla in je bila v tem hipu mrtva. Slutila jc pač že smrt, ker so sorodniki dobili med drugim vizitko z napisom: «0e umrjem tukaj v Ljubnem, me ne smete prepeljati nikamor, ampak pokopati me morate v tem kraju.* Že prej se je večkrat izrazila, kako prijetno je tukaj in je hotela, da bode še po smrti počivala v prijaznem Ljubnu. Pač redek, a žalosten slučaj.
Prvo državno gimnazijo v Ljubljani hoče vlada razdeliti tako: za nemške razrede nemški ravnatelj z nemškimi profesorji; za slovenske slovenski pod-ravnatelj s slovenskimi profesorji. Podravnatelj bi
bil podrejen ravnatelju. Klerikalci so s to pljusko v Slovence že zadovoljni I
Veliko narodno veselico priredi telovadno društvo «Sokol» na Jesenicah in podružnica sv. Cirila in Metoda za jeseniško občino v nedeljo dne lo. septembra t. 1. na Ferjanovem vrtu na Savi. Sodeluje slavna sokolska godba iz Prvačine na Goriškem v sokolskom kroju. Vspored: 1. Javna telovadba. 2. Koncert. 3. Petje, srečolov in šaljiva pošta. 4. Ples in prosta zabava. Pečenje jancev na ražnju. Začetek ob treh popoldne. Vstopnina 00 vin. K obilni udeležbi vabi veselični odsek.
Ponesrečil se je v pondeljek dne 9. t. m. 14 let stari gimnazijec Stanko Kuhel. Lezel je v Mojstrani na skalovje ob cementni tovarni. Ko je prišel kakih 50 metrov visoko, hotel je pozdraviti spodaj se nahajajoče ljudi. Držeč v roki zeleno vejico, zamahnil je z roko in zaklical. Pri tem mu je spodrsnilo in padel je čez skalo. Ljudje so ga videli padati. Obležal je nezavesten in čez pol ure umrl. Domu jo iz Ljubljane,
Koroška Bala dobi novo kapetanijom Ondi že grade stanovanje za kapetana.
Perorolnartki tečaj, si ga priredi slav. c. kr. kmetijska družba za učitelje se *rsi ime 11. t ui. t Marijanišcu. Zafetek ob 9. uri. Priglairti te je do 12. t m. c. kr. kne tijsis. družbi v Ljubijai* Vabila as I. kranjski splošni gostilnicarski Shod z zelo zanimivim sporedom no v Ljubljani Iti. in 17. septembra l'.HJT., na kat«riga se zlasti gostilničarji opozarjajo.
Odbor zadruge gostilničarjev, kavaraarjev 1. t d. v Ljubljani prosi lem polom vse tiste, ki bi ae radi udeležili shoda dne Iti, in IT. sopt. v Ljubljani, a niso prejeli vabila, naj so nemudoma za isto zglaso po dopisnici, dobe pa vabila tudi lahko na dan shoda v Mestnem domu. Koder so zadruge, je odbor poslal vabila zadrugam ter prosi da dotična načelništva store svojo dolžnost in člane povabijo. Kdor si želi napredka in koristi v svoji, obrti, pridi na shodi
Tiskovni škrat. V zadnji številki v podlistku je 11. vrstico od spodaj gor pravilno citati: ■tudi trgovec druge vrste, ali to je za našo».
t M
Žalostna dogodka v rodbini Tolstega. Dve
veliki nesreči sta zadeli proslavljenega pisatelja grofa Tolstega. Neki delavec je umoril soproga njegovo sestro, inženerja liehra; i t žalosti nad očetovo »mrljo pa si je končal življenje pribočnik peter-burškega vojnega gubernalorja poročnik Behr, Tolstega stričmk. Vtisk, ki sta ga naredila ta dva udarca na sivega samotarja v Jasni poljani, jo bil silen ter ga je jako potrl. Nekateri tisti, iščoči senzacij, so liehra zamenjali s Tolstim samim ter raz« klicali v svet, da je Tolstoj padel kot žrtev raz-divjanih band.
Strasna nesreča z avtomobilom. Ameriški milijonar Root se je hotel meriti z brzovlakoiu, ki peljo iz New Vorka proti zahodu, in jo vozil 1 neznansko sito svoj avtomobil po cesti, ki vodi oh železniški progi. On in štirje njegovi sorodniki, ki so se peljali z njim, so bili popolnoma gluhi in ta gluhost je bila vzrok, da nihče ni slišal svarilnih znamenj iz brzovlaka, s katerimi se je hotelo avto-mobitiste opozoriti, da za nekim ovikom prekorači brzoviak cesto, po kateri je vozil Root. Posledica je bila, da je avtomobil z vso silo zadel v lokomotivo in se razletel. Root in njegova teta sta prišla pod kolesa, ki so ju raz ti gala; mati in žena sta v velikem loku zletela na travo in obležala mrtva; lo sestra je ostala pri življenju, a je tudi jako težko poškodovana.
Kako živimo? Na Angleškem pride na leto na vsakega prebivalca 41 kilogramov zavžitega mesa, v Avstriji 10 kilogramov; v Relgiji odpade na osebo letno 240 kilogramov žita, na Nemškem 240, v Avstriji 149.
Dunaj f Številkah. Pravkar jo izšel statistični letnik mesta Dunaja za leto 1905. Iz bogate vsebine te knjige navedemo tukaj glavne točke: Dunajska občina meri sedaj 27.308 hektarjev v površini. Koncem leta 1900 so našteli na Dunaju 38.703 hiš s 444.997 stanovanji. Število prebivalcev je znašalo koncem 1. 1900 1.988.090 (vštevši aktivno vojaštvo). Ako računamo, da sc pomnoži civilno prebivalstvo za 2'28°/0, je Dunaj danes že prokoračil drugi milijon. Od dunajskih prebivalcev jih je pristojnih na Dunaj 030.230, na Spodnje Avstrijsko (brez Dunaja) 191.200, na ostalo Avstrijo 609.840, na Ogrsko 140.280, na inozemstvo 38.155. Leta 1900 se je rodilo na Dunaju 55.710 otrok, med temi 16.807 nezakonskih. Vrednost nepremakljivega občinskega imetja je znašala koncem 1. 1905 479,902.014 k, premakljivega pa 204,056.905 k. Dolgovi znašajo 588,719.306 k, med tem na posojilih 540,859.920 K. Koncem I. 1905 je bilo na Dunaju 195 javno pristopnih vrtov z 9,980.601 m površine in 35 olepševalnih nasadov z 157.448 m8 površine. Pri sedmerih glavnih telefoničnih postajah je imelo svoje številke 24.372 odjemalcev. Leta 1905 so našteti 88*41 milijonov telefoničnih pogovorov.
Umetnost in književnost
□ opca
Trgovska knjižnica. Prvi zvezek te knjižnice za slovenske trgovce in obrtnike je ravnokar izšel. Izdajatelj razlaga v njej v poljudni obliki razno primere kontokorenta. Lično knjižico, katero je na tismlu naša tiskarna, vskd njene praktično vrednosti in nizke cene (30 v) priporočamo. Dobiva se pri g. Franu Zeleniku v Ljubljani.
Slovenski trgovsko-obrtni žepni koledar za 1. 1908 je ravnokar izšel. Zo prvi letnik tega koledarja je vsled svoje praktične vsebine žel vse stransko priznanje in tako bo tudi ta letnik vsa kumu jako ugajal. Vrh jako popolnih poštnih in brzojavnih določb, razlage o kolkovinah in koleko vanju prinaša razne neobhodno potrebne tabele. Jako dobra je tudi razlaga menice, izvleček iz carinske tarife, svetovne in borzne uzance o Žitni kupčiji, pokojninski zakon in pouk v kalkulaciji. Snov je vseskoz za praktično življenje potrebna in vsled tega ta najboljši trgovsko-obrtni strokovni koledar toplo priporočamo. Tudi ta koledar je tiskala naša tiskarna. Naroča se pri gosp. Franu Zeleniku v Ljubljani. Ceuu K 1'—; po pošli K 1'20.
Dijaai kolate sa lata 1907 8. V najkrajšem
času izida »Dijaški almanah za leto 1907/8.», na katerega že tedaj opozarjamo naie dijaitvo. Večstransko bogata vsebina in pri tem nizka cena — eno krono, nam je porok, da bo dijaštvo rado po
njem seglo.
Listnica uredništva.
V i k. j fj o I, .k.. V IV. rinviit x.i pridobnin4o ko-mi k* kor imu /r y     netilki Mnfafek napili k me tj«
v kranjski okolin. \t vaVga okr tja ni niluV isvolj«D.
Loterijska srečka dne 7. septembra 1.1.
OraŠei 35 70 44   14 25
JabačeVi hlevi
so
1j8
zopet odprti.
eblirana soba
z razgledom na glavni trg se odda takoj v najem.
Vprašc naj se pri g. M. Mavrju, pivavarnarju v Kranju. i69_i
Vsaka ponaredba In ponatisok je kažnjivo, Edino pravi
Thierryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 0 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 K. 91 20-7
ThierryeVo cenlifoliliteo mazilo
aileln eehter Bilja«
mmmZ'i1 proti vsem, še tako starim ranam vnetjem, poškodbam i. t. d., 2 lončka K 3*60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar.
Te dvo domači zdravili sta povsod znani in žo od nekdaj sloveči.
Naročila naj se našlovljajo na:
rry v rregram pri
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
H LEV
(popolnoma prenovljen)
je zopet odprt
pri Pogačniku m po domače pri Vrbenu v kotu,
JOS. W£1BL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
fllom&lcov«   tilloo &t. SavttM MctM li lJtt'ntxi|$tt Plati? itfantr t žično omrtaja na stroj, ograje na mir o dvora, obmejno omrtaje, veina vrata, balkoni, verande, itolpne krila, štedilnike i. t. d.
Specijaliteta: 152-4 valjićni zastori (Rollbalken).
vsk solskk pothebšćine za uudskf in kiikdnjk šole; pisalno M RISALNO ORODJE, vse najboljše kakovosti ukusno in tr-VVZm izdelano ter po najni/jih cenah
Janko Kocmut
Kranj glavni trg poleg farne cerkve Kranj
TRGOVINA
/ galanterijskim In norlmborškim blagom. Velika zaloga vsakovrstnega papirja In vseh pisarniških potrebščin; dalje različnih šolskih torbic, rodnih kovčekov, denarnic, različna tolletna mila In parfumov, pletenle In košar, različnih krtačit za zobe, za snaženje zob S(>yd/in, Odol In Kalodont,
m
i       A Ar-i
'•jj'lBLfll \\f
Otroški vozički v veliki izberi 1
DALJE PRIPOROČAM OENJ. DAMAM ZA ROĆNA DELA RAZLIČNE PREDTISKARIJE NA PLATNO I. T. D. TER JUTO (ALI KONGRES STOIT) IN VSE ZRAVEN SPADAJOČE PREDMETE: KAKOR SVILA IN SVILNATO PREJO L T. D.    147 «—8
RAZGLEDNICE V VELIKI IZBERI I
postrežba točna! ^Ml sot Ceac nizijc!
Tukaj se tiskajo tudi monogrami.
Samo 6
dni
#aVtt-]few-YorK
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina nnjkrajša črta čez
Bazel, Pariz 1» jiaVrc V AmcHHo.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo
£d» Šmarda
oblast, potrjena potovalna pisarna
v LJubljani. Dunajska cesta 18
v novi nisi «Kmetske posojilnice*, nasproti znane gostilne pri «Figovcu»,     148 38 6
jCIša s poljem
oziroma stanovanje te takoj odda t naješ ? Čirčah klini štev. 18 p. d. prt Ulćarjn.
Več se izve pri pos^stnici Katri Kodran vOirčab. 1&3 3-2
tŠivalni stroji in kolesa lov lin:-« i    Ml v« 130 9
Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoma troj« najbolj priman«
šiv. stroje in kolesa
raniti na tahtetanje uutonj.
Tiskarna L Pr. Lampret
Anton Drukar
aizar, Kranj, 5 6
priporoči si. p. n. občinstvu svo|o zalogo rainovrstne hišno oprave is mehkega in trdega lesa. i« *-i
Usoja si tudi slav. p. n. občinstvu naznaniti, da je o tvoril za mesto Kranj ni okolico nov
zavod
priporoma
vizitnice, zavitke Ltd.
kjer bo imel vedno na razpolago vsakovrstne potrebščine za mrtvaške odre, od najbolj priprostih do najfinejših lesenih, kakor tndi kovinastih krst, ter vse v to stroko spadajoče potrebščine po najnižjih cenah.
Najbolje je najceneje.
Pod to znamko je spoznati prodajalne,
v katerih se prodajajo samo Bingerjevi šivalni stroji
1
Vi
I Singer Ko., akc. druz. *a šivalne stroje
»as 62-33 Kranj, glavni trg 192.
** Zaloga olja, šlvank in posameznih delov.
Nad 5POO fllljalk  po vsem svetu.
M
m
ca 0
Zlate sfalinic: Berlin, Pariz, «m itd
Najboljše kozmetično
ZObOčIstllno sredstvo
J zde lova le t j
0. Seydl
jubljana, Spital.-Stritar.ul. 7
Ludovik Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach na Koroškem)
se priporoča v izoeloviinjn vsakovrstnih pušk za lovce iu .sličico po najnovejših Hisluinih poii popolnim jauislvuiu. Tmli predeluje slan* Himiokiusuire, vapre-ji'in.1 vsakovrstna popravila, Ipr jih točno in dol»ro izvršuje. Vse piiSkf* ho na c. kr, preizkutavalniri in od mene preizkušene. 204 52-49 IIu.trovniil  oiMiiui KfistonJ.
KOTLE
za žganjekuho
prodaja po najnižjih cenah tvrdka
150 3-3
jp JMFEfltšfUfRP
peter Majdii, Kranj.
7269
Modna trgovina Pavel Magdić, Ljubljana, Prešernove al. 7
Svilnato blago, barlunl, pliil In tančice.
Čipkasto blago, pajčolani, čipka it i ovratniki, čipke, vložil, svilnato vezenine.
Jabotn, Fichus, damski ovratniki In kravate.
Svilnati in baršunasti trakovi.
Pozamfnier ja, porte ii hm, resice, krrjiice ii hore zi lape.n.ne
Krepi In flori za žalovanje.
Zlate In srebne resice, čipke In Inore.
Šerpe
las Mvlle, »Mi»it in volno.
Nogavice za dame, dekleta In otroke.
Jopice, hlačke, otročje perilo In 135—7    odeje za vozičke,
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge Iz kavčuka.
Uim za favaiji, pleten: m vezeni.
Gumbi In različne Igle.
Bezlične podloge ln potrebščine za krojače ln šivilje.
Jdhjske čipk*, vtjene čipke in vlojk/.
Pajčolani sa neveste, mirtovl vsnoi.
Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obiske.
Modrci ln potrebščine zs modrce.
Glace-noJeavice in rokavice za uni/or-mirance, p/ete/je, letne in jtrnsfa rokavice.
perilo, iisave, milni asina veda, Krtače sa obleko, glavo in zoba.
Srajce sa gosp>d» li d**ke, ssodije kače, ovratniki, zapestnice, nap rini ki ia tepae rnte.
Pravo Jagpovs normalno parila, trloot-srajoe, joploo Is hlaee.
Mrežaste In potne Jopice, srajce, čepice in Sport-paso/l.
Jfogavice, nararnnice. odeje in blazine za potovanje.
Kravat«, gumbi so mansete*
Z\ lovce: telovniki, nofav.c*, rokavica, dokolsnice.
Ogrevalo jj kolena, me!e, prsi, hrbet, trebuh in glavo.
Nahrbtniki, orratnikl, robci.
Narodni trakovi in zsstave, narodne čepice, torbice In drugi domači na« rodni izdelki i. t. d., 1.1, d.
Hfianr.fi I B irtte novice, ker se UJSpiia: sa Vas vaiie tn ko
rlstne!
R .iposiljam  po poštnem povzetja
za 12 K 50 vin.
krasno, dabrđ in msderaa o^rafo
katera obstoji iz sledečih predmetov:
Fina bilaa'ibarvastasrajoa It.?. Dobre spodnje hlaos. Lepa. spalna srajoa 1 ovratnik po ieljl. Krasna kravata 1 par trpežnihnogivio. Mo5na brisalka. Isvrstnena-raoinioe. 3 dobre šepne rute
vse v Jkntlji lepo aranžirano. HizpoMljam i obratno pcUo. Ako hi kaj n» ug.d 4>o, v.ne.n denar nanj.
122-12
Tonnies
tovarna ia stroje, železo in kovinolivarna v Ljubljani
priporoča kot posebnost iage in vse atroje za
obdelovanje lesa. Fran cis-tur bi ne osobito za žaginc naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno - generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo ir uro.
123-16
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste i2delke v vseh barvah, trpežne in cent priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v Ljubljani.
Šolske potrebščine
kakor šolske torbice, nosila za knjige, knjige za ljudske šole, zvezki sa višje in nižje razrede, črnilo ln barve, vsakovrstao pisalno in risalno orodje ter drnge šolske predmete v obili izberi na debelo in drobno dobite pri
Antonu Adamiču v Kranju
naspr. urarja jL SuHatrja nasl.
Dalje priporoča
naspr. orarja K. Snttnct)a nasl.
svojo bogato založeno trgovino galanterijskega, norimberlkega, modnega in drobnega blaga,
pletenin in tkanin, igrač, in papirja.
Kramarsko in krošnjarsko blago v veliki izberi.
Zaloga igralnih kart.
Največja tovarniška zaloga vsakovrstnih otroških vozičkov od 9 K naprej, ročnih ln tržnih taftk, potovalnih kovoegov in korb, nahrbtnikov ia palic za hribolazce,
Prepričajte te o nizkih conah in solidni postrežbi. 58 52-24
urar
ia Jesenicah štev. 19
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilke, ure na nihala, prstane in verižice, po najnižjih cenah.
m Popravila M
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmoten po moji blizn 20 letni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*40 K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno preeizijsko uro
„INTACT".
Kolesarske potrebščine
NB. Ako ž-lite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarije niti izućeni niso. 17—32
O O
9-
Najcenejša in najhitrejša vožnja V Ameriko je s parnikl jSeveruoneinškegfa Iiloyda'
iz Bremena v JYew-york
s cesarskimi brzopnrniki Kaiser Wilhelm II., Kronprini Wilholm, Kaiser Wilhelm der Grosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do G dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislerju*.
Odhod iz Izubijane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Meziko, Californija, Arizona, Utab, Wyoming, Nevada, Oregon in Wasbington nudi naše druHvo posebno ugodno in izvan* redno ceno čez G al de«ton. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti in ore in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Atres, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—4 4
ss%a^e^a^aja^^a^ej»*Vapi^sy^
mm
mm lil
H,
Ljnbljana, Prešernove nllce 9.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da je zaloga za jesensko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kokor v konfekciji za dame popolna in se priporočava za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo
s spoštovanjem
157 6-2
Gričar in Mejač.
e^aja^esjAji
17). ^odkra]$ek
lriier za dane in gospode
14ubijana, Sv Patra cesta 30.  Pilijaika na-
147 bi - .'•    sproti hotela ,.Union1*
priporoča za fojiUv laa in za umivanj« fl*va svoj zdravniško priporočeni  gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Stili brez nad-lelne vročina. Ne proTzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti laa.
Zaloga vukovrtisia vpletle itrl2eiii ii znriutl (II
Oddelek za dame s separatnim
vhodom.
Kupujejo se zmešani In odstriženi lasje po najvišjih cenah.
Hajcenejia in največja domača eksportna tvrdka.
Ras pošiljanje Švicarskih mr na ?se kraje svetal
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborao zalogo najfinejših natančnih švicarskih ar, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0-
mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in arebrnine, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski L t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da Je moje blago zares Uno in ceno, Je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi urarje in zlatarje glav
3t. 502.   Nikelnasta anker- ■••ti SL 606. Prava srebrna eilin-
remontoar-Roekopf, trpežno RaVUO lO iZŠOl nalnOVOJŠi VOllki Cenik, der-remontoar, trpežno ko-
kolesje, gld. 246, enaka iz .        . ■      _aXiu in nAXi-;- ' lesje in močni pokrovi, prid
pravega  srebra gld. 395, kateri S6   pOSlje  ZaStOnj  in pOStamO 4 86, ista s dobrim anker
praveg
ista z dvojnatim tršim sre-
prosto.
brBiV6mwtmnapOrej0V0m Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti.
kolesjem gld. 595 in naprej.
6-37
4 Ijubljana (Kolizej) \\. C a It g Marije Terezije cesta
Bogata zaloga pohištva vsake vrsto t vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih.
i9 iK-12 zalagatelj društva
c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. Specijaliteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki oanl.
Čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 62 gld.
Modrool Iz žldna-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave ?a Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
MIMBMO»JU«Y «OM COKCOUM*
Zobotchnični atdj?
Oton 5cydl
pri gf. dr. E. OloTjočniku v Kranju
ZOBOVJA, tuđi ne da bi se odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU in CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE izvršuje 11M3 tU SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada iznaša:
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
PosoJUa
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5l/a% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6%. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice.
i
o
2 /O
Denarni promet v letu 1906.:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
vsak dan od 8. do 12. ure dop.
in
Od 2. do 6. ure pop. lzvzemši nedelje pop.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
120-11
Izdaja konsorcij €Qorenjca».
Odgovorni urednik Lavoalav Miku s.
Lastnina in tisok Iv. Pr. Lampruta v Kranju.