Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 ■ tel. 3177
PODUREDN1ŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
Wi
Leto XIX. - Štev. 25 (955)
Gorica - četrtek, 22. junija 1967 - Trst
Posamezna številka L 50
Kdaj bo dialog mogoč?
OBTOŽBE IN PROTIOBTOZBE
Dvaindvajset let je poteklo, kar je komunizem v Sloveniji prišel na oblast in v tem času so se novi vlastodržci v domovini marsičesa naučili. Dobro organizirana in primemo vodena propaganda spremlja jugoslovanske napore, da bi v svobodnem svetu zboljšali sliko, ki jo 'nia Zahod o njihovem komunističnem Poizkusu.
Prav kakor bi bilo naivno verjeti in soditi stvarnost po lepo prikrojenih časopisnih člankih, bi bilo pa tudi nespametno zanikati kakršen koli razvoj v u-stanovah in v manjši meri tudi v miselnosti domačih oblastnikov. Resnica je tako zanje kot za nas, da nihče ne pije dvakrat iz iste reke; čas orje brazde z nami, mimo nas ali proti nam, pa naj si bomo že tu ali tam.
In kdor se ob tem zamisli v narodov Položaj, kritično in odgovorno hkrati, se gotovo znajde pred vprašanjem, kako naj bi na nastopajoče spremembe v komunističnem režimu doma reagirali svetovnonazorsko katoliško in demokratično opredeljeni Slovenci v zdomstvu in po svetu.
PRVI POGOJ ZA RAZGOVOR
če pride do trenutka, ko bi bil razgo-vor mogoč, mora biti naš pogoj, da slovenski oblastniki nehajo s širjenjem zgodovinske laži ter obsodijo masovni zločin Pokola 12.000 razoroženih in od Angležev Vrnjenih protikomunističnih borcev, ki so §a očetje komunističnega režima v Sloveniji izvršili po končani vojni in zmagoviti revoluciji nad svojimi idejnimi nasprotniki.
Zgodovinska laž je prikazovanje komunistične revolucije med sovražno zasedbo kot borbe med narodom in njegovimi ^dajalci. Ne le, da je tako tolmačenje ■"evolucije naivno, temveč predstavlja laž, ki bi, če bo ostala prikrita, glodala še v bodoče rodove naše narodno telo.
Le če bodo sedanji nosilci režima priznali dejstvo, da je bila revolucija pod okupacijo borba dveh zamisli sveta, spo-Pad dveh ideologij, ki sta vsaka zase bili Prepričani, da prinašata rešitev, čeprav e*ia pod nacionalnim in druga pod internacionalnim vidikom, bo mogoče kdaj Pričeti z razgovorom. Jasno je, da mi s*ej ko prej ne odobravamo komunističnega koncepta in še manj metod, s katerimi so ga hoteli narodu vsiliti, in prav tako je jasno, da je naše gledanje njim lahko tuje in nesprejemljivo, a že ta pojasnjevanja so dialog. To kar mora biti Pred dialogom, je priznanje resnice.
Prvi pogoj je priznati in vrniti čas pomičnemu in vojaškemu nasprotniku, vr-P*ti z zemljo zravnane grobove, sprejeti invalide, priznati narodni in ideološki i-dealizem pri nasprotniku ter napake tudi '>ri sebi. Mi tako že ves čas ravnamo, t'e da bi zato odstopili od svojega prepričanja; zdaj čakamo, kdaj bo rod, ki v*ada doma, dozorel oziroma prišel do P°guma, da to dozoritev z dejanji dokaže. Pa se zdi, da smo še vedno daleč °d take zrelosti.
POVELIČEVANJE LAŽI
Pred nekaj tedni je skupina Slovencev * tržaškega Krasa obiskala nekatere kra-na Dolenjskem; ustavila se je tudi na 8fadu Turjaku, ki so ga partizani 19. septembra leta 1943 razdejali, pa ga sedaj "“navijajo In skušajo iz njega napraviti turistično točko. Po razpadu Italije se k v ta grad zateklo nad 700 protikomu-*dstičnih borcev v upanju, da bodo tam čakali prihod zaveznikov in vzdržali pri-**sk od komunistov vodenih partizanskih edlnic. Njihovi računi so se pa izkazali Zgrešeni. S pomočjo topov, ki so jih Pfevzeli od razpršenih Italijanov, so par-l**ani grad porušili in s tem tudi vse Pr°tikomunističnc borce prisilili k predaji.
godovlnsko dejstvo je, da so na licu l**e*ta pobili vse ranjene borce, ki so jih ttašli v ambulanti, med njimi več bogo-S*°Vcev, ki so tem ranjencem stregli. In
Se^aj, p0 24 letih od tega krvavega spo-PaaE du
boko užalile, ker so pokazale, da je u-radna miselnost še vedno zgrajena na laži in potvorbi zgodovinskih dejstev. Tisti vodič je namreč izustil trditev: »Na tem kraju so belogardistični duhovniki klali naše partizane!« Vidi se, da se mnogi onstran meje še vedno držijo načela: »Laži, nekaj bo že ostalo!«
Obsodba zločina je važnejša kakor obsodba zločincev. In če se še sedaj po dvajsetih letih prikriva resnica in poveličuje krivica, je to za narod rak-rana, ki mu ne da mimo živeti. Taka rana bo razkrojila naše narodne temelje bolj učinkovito in hitreje kot vsak zunanji nasprotnik.
Po zadnji svetovni vojni so v Nemčiji kaznovali dolgo vrsto nacističnih zločincev, mnoge tudi s smrtjo. Toda važnejše kot te obsodbe in kazni je bilo javno priznanje nemškega naroda, da je storil zločin oz. da je k temu molčal. In podobnega zločina nad svojimi brati je kriv del našega naroda bodisi materialno bodisi moralno, tako z odobravanjem zločina kakor z molkom.
STORJENI ZLOČIN JE TREBA PRIZNATI
Dokler ne bo v domovini javno priznan in obsojen masovni poboj razoroženih slovenskih vojakov in civilistov, je misel na plodovit razgovor le žalostna samoprevara. Mnenje, da bi moralo biti njihovo obžalovanje zločina šele sad dialoga, ne drži. Vsi, mi in oni, vemo za zločin in molk ne bi bil drugega kakor potuha temu zločinu in laži, v katero je zavit. Da pa je na laži, prikrivanju ali zavijanju dejstev nemogoče graditi zdravo narodovo bodočnost, je javno vsem, ki odkrito motre zgodovino tako tukaj kakor tam.
Ne gre za analizo posameznih strahot revolucije, ne gre za medsebojno očitanje v nedogled, marveč za ustvaritev o-snovnih pogojev za dialog, ki je mogoč celo med nasprotniki, le če si priznajo enakost in so pripravljeni iskati resnico. Zavestno zanikanje resnice pa ne more na noben način biti izhodišče za razgovor.
Dokler oblastniki doma ne dozore razmeram, nam demokratsko usmerjenim Slovencem seveda ne preostane drugega kakor da razvijamo svojo misel in odprtih src čakamo, kaj nam bo prinesel čas.
m. k.
Vse od leta 1948, ko je bil Jeruzalem razdeljen in je novi del pripadel državi Izrael, stari pa Jordaniji, Judje niso mogli več romati k »zidu žalovanja«, ki ga sestavljajo mogočni skladi temeljev porušenega Salomonovega svetišča — edino, kar je od templja ostalo. Ob tem zidu so v vseh stoletjih Judje objokovali svojo žalostno usodo, istočasno pa se krepili z mislijo, da bo prišel čas, ko bo obljubljeni Odrešenik obnovil Davidovo kraljestvo. V teh dneh, ko Izraelci slave svojo zmago, jim pomeni »zid žalovanja« uresničitev njihovih dolgotrajnih teženj po obnovi nekdanje države. Trdno so odločeni, ostati v Jeruzalemu in iz njega napraviti svojo prestolnico za vse čase.
Ko je pretekli teden Sovjetska zveza ugotovila, da v okviru Varnostnega sveta OZN ne bo mogla doseči, da bi bil Izrael proglašen za napadalca v zadnji bliskoviti vojni na Bližnjem Vzhodu, se je zatekla k drugemu sredstvu: zah-tevala je sklicanje izredne skup-ščine Organizacije združenih narodov, ki naj bi Izraelce ožigosala kot »agresorje«, od njihovih čet pa zahtevala, da se umaknejo na prvotne položaje.
Za tako izredno sklicanje je potrebno, da ga podpre vsaj polovica od vseh članic OZN. Začela se je mrzlična zakulisna borba, ki naj bi to polovico (vsaj 62 držav) zagotovila. Sovjetska zveza je zastavila ves svoj vpliv, da bi do skupščine prišlo.
Združene države Sev. Amerike so bile sicer mnenja, da je izredno zasedanje nepotrebno, ker da Varnostni svet še ni izčrpal vseh svojih možnosti, ki jih ima,
U Tant brani svoje ravnanje
a so morali naši ljudje na istem gra-siišali od vodiča besede, ki so jih glo-
Pes, če mu stopiš na nogo, zacvili. Tako je ravnal tudi v torek, 20. junija glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant. Na upravičeni očitek izraelskega zunanjega ministra Ebana, da je s tem, ko je nemudoma privolil v Nasserjevo zahtevo, da morajo čete Združenih narodov zapustiti egiptovskoizrafilsko mejo, sprožil zadnjo vojno z vsemi njenimi posledicami, je reagiral tako, da se je prvič v zgodovini OZN oglasil k besedi in branil svoje ravnanje. •
Daši bi moral biti v svoji službeni funkciji nepristranski, je dal ves prav Nasserju, dokazoval, da ima vso krivdo Izrael, obtožil Jude napadalnih namenov in zlasti poudarjal, da Izrael nikdar ni šhatel imeti čet OZN znotraj svojih meja. Z eno besedo: U Tant se ne čuti nič krivega, kar pa seveda še ni dokaz, da je postopal modro in pravilno.
Za njim je nastopil delegat ZDA Arthur Goldberg. Obtožil je Sovjetsko zvezo, ne da bi jo imenoval, da je prav Sovjetska zveza s svojim načrtnim nasprotovanjem ohromila delo Varnostnega sveta, da ni mogel podvzeti nobenega ukrepa zoper grozečo vojno, ko je hil še čas za to. Izrekel se je proti sovjetskemu predlogu, da se enostransko obsodi Izrael, ker taka obsodba ne bi bila niti pravična niti pozitivna. Tudi bi ne bilo modro, če bi se izraelske čete brez pogojev vrnile na prejš-
nje položaje, ker bi to ustvarilo prej ali slej vzroke za četrti spopad. Nato je predlagal v odobritev resolucijo ZDA, ki obsega pet Johnsonovih točk in ki lahko učinkovito pripomore k trdnemu in trajnemu miru na Bližnjem Vzhodu.
Italijo na tem zasedanju zastopata predsednik Moro in zunanji minister Fanfani. Moro bo tekom tedna tudi povedal stališče svoje vlade. Italija je nasprotna vsaki obsodbi Izraela in bo zato glasovala proti sovjetski resoluciji, pač pa bo podprla vsak napor v glavni skupščini, da pride po dvajsetih letih nestalnosti do pravične rešitve dolgotrajne krize v Palestini.
Fanfanijevo nevtralno stališče v spopadu v preteklem tednu je dalo mnogim politikom, vključno od vladnih strank kot socialistom in republikancem povod, da so kritizirali Fanfanija, da je vse preveč sledil smeri De Gaulla in da zlasti ni uipal povedati, da so Arabci tisti, ki ogrožajo Izraela, ne pa narobe. Nenni je dobro povedal, da se da biti nevtralen politično ne pa moralno, to se pravi, kar je zlo, je treba obsoditi, zlasti če nekdo (Nassar, op. ur.) na ves glas oznanja, da je odločen iztrebiti 2 milijona Izraelcev. Fanfaniju je šlo to očitanje tako na živce, da je vzkliknil: »Dovolj s temi očitki o moralnosti!« in zapustil sejo ministrskega sveta. Vendar hujših posledic njegova zamera nd rodila.
toda istočasno sovjetski nameri niso dosti nasprotovale, ker so videle v sklicanju skupščine tudi priliko, da se z odprtim razgovorom mednarodna napetost omili in najdejo nove možnosti za po-mirjenje na Bližnjem Vzhodu.
V petek, 16. junija, ko je dala svoj pristanek 62. članica OZN, je postalo jasno, da se bo izredno zasedanje moglo vršiti. Tedaj je bil Kosigin že na potu v New York. V soboto je bila nato izredna skupščina OZN odprta.
PET JOHNSONOVIH TOČK
Zaenkrat se še ne ve, ali se bosta ameriški predsednik Johnson in Kosigin sestala; tudi se zdi, da se Johnson ne namerava udeležiti zasedanja. Pač pa je dal ameriški predsednik vedeti svoje stališče tako, da je v ponedeljek, 19. junija nekaj pred začetkom seje glavne skupščine OZN govoril na zborovanju učiteljev, kjer je postavil pet točk v zvezi z rešitvijo krize na Bližnjem Vzhodu. Te točke so:
1. Vsaka država na Bližnjem Vzhodu ima pravico do obstoja. 2. Treba je rešiti problem arabskih beguncev. 3. Svobodna plovba po mednarodnih vodah mora biti zagotovljena. 4. Ustaviti je treba oboroževalno tekmo. Tisti, ki zahtevajo kot edino rešitev povratek na stanje, kakršno je bilo pred spopadom, dejansko ne služijo miru, ker vzpostavljajo prejšnje stanje, to je ustvarjajo podlago za obnovitev sovražnosti. 5. Treba je doseči trajen mir, ker leta bo lahko jamčil politično neodvisnost in ozemeljsko celovitost vseh držav Bližnjega Vzhoda.
KOSIGINOVE OBTOŽBE
Sovjetski ministrski predsednik je bil, kot je bilo pričakovati, zelo oster v svojih izpadih do Izraela. Očividno je bilo, da je hotel z besedami pomiriti razdražene arabske države, ko jih je že vojaško pustil na cedilu.
Kosigin je izjavil, da je Izrael edini odgovoren za spopad, da se mora zato takoj in brezpogojno umakniti z zasedenega ozemlja in tudi plačati poraženim državam vso škodo, ki jim jo je bila vojna prizadejala. Zatem je obtožil Izrael, da je začel vojno z zahrbtno podlostjo, ki ji ni para v zgodovini ter s pomočjo Severne Amerike, Vel. Britanije in v neki meri
tudi Zahodne Nemčije. Izrael ni drugega kot orodje imperialističnih krogov, ki so hoteli zrušiti »napredne« režime v Egiptu, Siriji in drugod. Zato zahteva Sovjetska zveza, da se Izrael proglasi za napadalca in sprejme proti njemu učinkovite ukrepe.
IZRAELSKI ODGOVOR
Kosiginu je odločno odgovoril izraelski zunanji minister Abba Eban. Pravilno je dejal, da je Nas-ser z uvedbo blokade Akabskega zaliva zadrgnil vozel okoli vratu Izraelcev. Izbira je bila zelo preprosta : živeti ali umreti. Zato je bil izraelski odgovor na silo le borba za pravično stvar. Izrael ima kot vsaka država pravico do miru, varnosti, neodvisnosti, gospodarskega razvoja in svobodne plovbe.
Eban je odločno zavrnil Kosigi-novo zahtevo, da se je treba vrniti na stanje pred spopadom 5. junija. Tak povratek bi ustvaril samo nove zarote za uničenje izraelske države. Treba je najti pravično in trajno rešitev, ki bo prinesla vzajemno korist vsem prizadetim.
Prav temu pa, kot se zdi, Sovjetska zveza načrtno nasprotuje. Kakor je ona moralni krivec zadnje svetovne vojne, ker je podpisala nenapadalni pakt s Hitlerjem 23. avgusta 1939 in mu s tem krila hrbet za napad na Poljsko, tako je zadnje čase neprestano hujskala Arabce, jih vzpodbujala v oboroževalni tekmi, v Varnostnem svetu zagovarjala njih stališča ter istočasno onemogočala pravične rešitve. »Kaj bi se zgodilo,« je vprašal Eban, »če bi neka tuja sila skušala zapreti sovjetsko pristanišče Odeso od Črnem morju ali New York v ZDA? Bi se tedaj tudi spraševali, kdo je oddal prvi strel? Kdo je napadalec: ali tisti, ki se postavi pred vrata in lastnika hiše ne pusti ven ali lastnik hiše, ki skuša nasilneža pregnati in si zagotoviti prost dostop do lastnega doma? Eno je gotovo: če bi Sovjetska zveza pokazala vsaj malo mero nepristranosti, se zadnji dogodki ne bi bili primerili.«
Odločne Ebanove besede so napravile na vse navzoče delegate globok vtis, zlasti ko je Sovjetski zvezi očital, da je s tem, ko je v zadnji svetovni vojni v začetku podprla Hitlerja, posredno zakrivila rodomor 6 milijonov Judov v Evropi. Kosiginu je šla ta obdol-žitev tako na živce, da je zapustil dvorano in se do konca seje ni več vrnil. Resnica v oči bije.
Je res nekaj tragičnega v sovjetskem ravnanju. Bil je žid Mara tisti, ki je komunizem priklical v življenje. Sovjeti so torej njegovi duhovni otroci. In prav sedaj zopr-vujejo Izraelcem, ki so bratje po krvi istemu Marau. Grozeče nasprotujejo državi, ki je v okviru spoštovanja osebe in svobode edina doslej uspešno razvila sistem socialistične družbe, vežejo pa se z diktatorji kot je Nasser, ki mirno pusti živeti v svoji državi nacistične zločince ali s fevdalnimi vladarji na arabskem polotoku, ki res živijo na račun ljudstva in še vedno dopuščajo suženjstvo. Le kdo more po vsem tem še trditi, da je Sovjetska zveza napredna sila, da ji gre za socialni napredek in za mir med narodi? Njen nastop zoper Izrael in povezava z nazadnjaškimi arabskimi oblastniki priča, da jo vodi reakcionarni duh in le želja po širjenju svojega gospodarskega in političnega vpliva kot nekdaj carsko Rusijo.
PETDESET LET
Kitajska ima
i • i	i	i
Kronanje svetogorske Matere božje
S 7 7
Dne 2. oktobra 1922 je svetogorska Mati božja po enem letu bivanja v goriški stolnici končala svojo begunsko pot ter zasedla svoj prestol v zasilni kapeli na Skalnici. V sprevodu se je zvrstilo 10.000 ljudi. Tako se je končalo drugo pregnanstvo svetogorske Kraljice. Trajalo je od 24. maja 1915 do 2. oktobra 1922.
Leta 1716, ko je bila kronana svetogorska Marijina podoba, je bil za patriarha škof Dionizij Delfino in za goriškega arhidiakona baron Josip Anton Del Mestri iz Krmina.
Patriarh Dionizij Delfino je vladal oglejsko škofijo celih 35 let (1699-1734). Prebival je v Vidmu. V želji, da bi dvignil versko življenje, je 1. 1703 zbral v Vidmu cerkveno sinodo. Prezidal, povečal in umetniško obogatil je patriarhovo palačo v Vidmu in v njej uredil veliko knjižnico in arhiv. Umrl je 3. avgusta 1734 v S. Vito al Tagliamento, kjer je zgradil samostan za redovnike. Pokopali so ga v cerkvi sv. Antona tik škofijskega dvorca v Vidmu.
Goriški arhidiakon Josip Anton Del Mestri, prosti baron Schonberg, se je rodil v Krminu dne 5. decembra 1672. Študiral je v jezuitskem zavodu v Gorici in zatem v Rimu, kjer je 1. 1698 doktoriral iz filozofije in teologije. Ko se je vrnil v domovino, je bil imenovan za župnika v Fiumicello. Kmalu nato je prejel imenovanje za kanonika in cesarskega vikarja pri patriarhalni baziliki v Ogleju ter za cesarskega vizitatorja rožaške opatije, pod katero so tedaj spadale tudi župnije v Kanalu, Ročinju in Biljani z vsemi podružnimi cerkvami. Leta 1716 je postal še arhidiakon goriško-gradiščanske poknežene grofije.
Arhidiakon Del Mestri je živel v rodnem dvorcu v Krminu. Župnijo v Fiumi-cellu je upravljal po namestniku, ostale službe pa kot so zahtevale težje potrebe. Maja 1718 ga je papež Klement XI. imenoval za pomožnega škofa v Trstu. Ko je dne 23. aprila 1720 umrl tržaški škof Janez Miller, mu je sledil škof Josip Anton Del Mestri. Skofoval je le dobro leto, ker je umrl že 19. novembra 1721, v starosti 49 let.
Patriarh Dionizij Delfino je poslal vlogo, ki jo je dobil od vatikanskega kapitlja, arhidiakonu v Krmin. Zaukazal mu je, naj izvrši predpisani kanonični proces ter naj mu čimprej dostavi zadevne spise s svojim osebnim mnenjem.
KANONIČNA PREISKAVA NA SV. GORI
Arhidiakon Del Mestri je dne 31. julija 1716 odšel na Sv. goro. Bili so dnevi porcijunkulskih odpustkov, ki so tedaj privabljali na božjo pot številne romarje. Arhidiakon se je hotel osebno prepričati o Marijinem češčenju, o pobožnem vedenju vernikov in o dejavnosti patrov. Ob tej priliki bi najlažje zbral potrebne podatke in zaslišal priče.
Svetogorski patri so z veseljem sprejeli arhidiakona. Po natančnem pregledu svetišča je arhidiakon zaslišal gvardijana p. Romualda Sitarja. Predvsem ga je zaprisegel. Zatem pa ga je sprašal o trojni zadevi: o začetku in razvoju božje poti, o svetosti kraja in Marijinem češčenju in o čudežih, ki naj bi se bili tamkaj izvršili.
O nastanku botje poti je p. Sitar izjavil, da ni najti izvirnih listin, ki so bile menda uničene, ko je okoli 1. 1600 zgorel župnijski arhiv v Solkanu. Trdno pa je ustno izročilo o Marijinih prikazanjih Urški Ferligojevi. Izročilo, ki je zelo razširjeno med ljudstvom, se opira na starinsko sliko prikazovanj, to je na veličastno fresko nad Marijinim oltarjem. Ustno izročilo so sprejeli v svoja dela razni zgodovinopisci: p. Frančišek Glavinič v knjigi »De origine Provinciae Bosnae-Croatae« (Videm, 1648), goriški jezuit p. Martin Bavčer v delu »Historia rerum noricarum et foroiuliensiium« in Janez d’ Ischia v zgodovinskem spisu »Istoria della Prin-cipale Contea di Gorizia« (Videm, 1684). Važno je zlasti poročilo p. Glaviniča, ki je bil gvardijan na Sv. gori 1. 1639, to je ob stoletnici Marijinih prikazovanj. Ob pripravi jubilejne proslave je zagotovo preiskal vse dosegljive pismene priče in izročila o čudežnem nastanku svetogorske božje poti.
O svetosti božjepotnega kraja in o Marijinem češčenju, je nadaljeval p. Sitar, pričajo veličastne svetogorske zgradbe, zlasti bogata cerkev, kot tudi tisoči in tisoči romarjev, ki se od roda do roda semkaj zatekajo. Arhidiakon se bo lahko osebno prepričal v dneh porcijunkulskih odpustkov, kako goreče in iskreno romarji častijo Marijo.
T
naj
tori
Mit
ime
goč
zan
Pa
Pa
Dol
jat<
E daj v >r je je vol Po Pk zla je: J
ka
na
las
za:
Ml
no
j]
ne
za
tu
de
na
ze
ro
Pr
oc
dr
R
Sl
a
d<
P<
ži
zi
sl
Sl
b
Pi
n
h
SMRT DVEH UGLEDNIH
duhovnikov v Ljubljani
majniške deklaracije
Dne 30. maja 1917 je predsednik Jugoslovanskega kluba, slovensJd narodni zastopnik dr. Anton Korošec, podal v avstrijskem parlamentu na Dunaju izjavo, ki je v slovenski in jugoslovanski politični zgodovini dobila ime Majniška deklaracija. Ta izjava je bila javen, slovesen izraz volje Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so tedaj bili državljani Avstrije, da bodo od tistega dne v narodnih vprašanjih in mednarodnih odnosih nastopali skupno in samostojno s ciljem, da hočejo z združenimi «ail f»mii doseči svobodo in v bodoče živeti v skupni narodni državi.
Majniška deklaracija je vzbudila v naslednjih mesecih — ko sta jo sprejeila ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič ter ljubljanski župan in pisatelj dr. Ivan Tavčar in jo skupno z zastopniki vseh slovenskih političnih strank priporočila ljudstvu kot nujni najboljši narodnopolitični program — silen val narodnostnega navdušenja, val odpornosti proti avstro ogrski monarhiji in val zahtevnosti po narodni državi.
Deklaracijsko gibanje kljub vojnim razmeram, kljub vsemu pritisku vlade, ni ponehalo, dobilo je plebiscitarno razsežnost in se stopnjevalo vse do 29. oktobra 1918, ko so Slovenci zapustili avstro-ogrsko monarhijo in prestopili v novo državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je kasneje dobila ime Jugoslavija. Majniška deklaracija je torej politično dejanje našega narodnega vstajenja in osvobojemja.
Bistvo majniške deklaracije vsebuje državni in narodno politični program slovanskih narodov na jugu Evrope; z vzajemnimi močmi naj ti narodi ustvarijo in ohranjajo svoje državno življenje v svobodi in demokraciji.
Trajne vrednote, ki jih je majniška deklaracija dvignila v luč idealov slovenske narodne politike, so torej: narodna svoboda in neodvisnost, ki jo narodna država ščiti pred vmešavanjem nezaželjenih tujih vplivov; državni notranji red demokracije, ki so mu osebne svoboščine državljanov
svete in nedotakljive; potrebna povezava moči in sredstev sorodnih, sosednih slovanskih narodov na jugu Evrope za skupno obrambo mirni in skupno pospeševanje blaginje.
ZAKAJ JE MORALO PRITI DO MAJNIŠKE DEKLARACIJE?
Avstro-ogrsko cesarstvo, večstoletna država v središču Evrope, je bila svojevrstna politična tvorba. Nastajala je počasi, a ne s svobodno voljo narodov, tudi ne s silo orožja, ampak s srečnimi ženitbeniimi kombinacijami, z dediščinami in darili v smislu običajev fevdalne dobe. Na ta način je nastal pester mozaik kraljevin, vojvodin, dežel in grofij pod žezlom habsburške dinastije. V okviru države je živelo deset narodov, ki so bili upravno razdeljeni na razne dežele.
Edini, ki so v resnici vladali, so bili Nemci v zahodnem delu države, v vzhodnem pa Madžari. Vsi ostali narodi so bili državljani druge vrste; če jim že ni bil vsaik narodni, kulturni in socialni razivoj onemogočen, je bil pa vsaj zelo oviran.
Poljaki so bili razdeljeni med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo; Slovaki so živeli od razpada Svetopolkove moravske države pod Madžari; Čehi so zgubili svoje kraljestvo že pred stoletji, Hrvati prav tako; Ukrajinci so bili kos ozemlja, ki tvori prostrane nižine jugozahodne Rusije. Nezadovoljni so bili v Avstroogrski Romuna, Srbi in Italijani, ki bi se radi vključili v svoje narodne države, katere so že obstajale.
Najbolj prizadeti so bili v tem avstro ogrskem konglomeratu Slovenci, ta mali narrod, ki ne dosega niti dveh milijonov prebivalstva, a se je razvil v visoko razvito in sposobno narodno skupnost. Slovenci smo bili upravno razdeljeni v več dežel, v katerih smo bili povsod v manjšini razen na Kranjskem. Toda celo tu so bila sodišča, podjetja in oblast privi-
legij Nemcev.
Sredi prve svetovne vojne je dr. Anton Korošec prišel do prepričanja, da bosta Avslroogrska in Nemčija v vojni poraženi, da je zato treba to priložnost temeljito izkoristiti ter se osvoboditi nemške in madžarske nadoblasti, ker bo sicer slovanske narode doletelo nezaslišano gorje. Nemška nacionalisti so namreč že takrat grozili Slovanom s podobnim uničenjem, kakršno jim je dve desetletji kasneje pripravil Adolf Hitler.
To spoznanje je zato rodilo nato majniško deklaracijo, ki je bila prebrana v napetem vzdušju v sredo, 30. maja 1917 v dunajskem parlamentu. Poslanec dr. Korošec je na zgodovinski seji prečital izjavo, ki jo je začel v hrvaščini in nadaljeval v slovenščini in se je, kot je razvidno iz stenografskih zapiskov, glasila:
»Podpisani, v Jugoslovanskem klubu združeni poslanci izjavljamo, da zahtevamo na osnovi narodnostnega načela in hrvaškega državnega prava združenje vseh ozemelj monarhije, ki na njih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, v eno, samostojno, vsakega tujega narodnostnega vpliva svobodno, na demokratični osnovi zgrajeno državno telo pod žezlom habsburškolotarin-ške dinastije in da bodo za uresničenje te zahteve svojega enotnega naroda zastavili vse svoje sile. S tem pridržkom bodo podpisani sodelovali v delu parlar men ta.«
Dodatek »pod žezlom habsburško-lotarin-ške dinastije« je bil tedaj taktično neob-hodno potreben, ker bi drugače bila vsa izjava takoj obsojena kot protidržaivni akt in bi bilo z njo nemogoče stopiti pred ljudstvo ter zahtevaiti njegovo podporo, njeni pobudniki pa bi bili takoj postavljeni pred puške ali vsaj vrženi v ječe.
PO PETDESETIH LETIH
Majniška deklaracija je torej zahtevala skupno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov predvsem na osnovi narodnostneiga načela. Predpostavljala je, da so ti trije
južnoslovanski narodi toliko sorodni med seboj in da imajo toliko skupnih interesov ,da bodo mogli v složni vzajemnosti sestavljati državno tvorbo Jugoslavijo ter jo uspešno upravljati. Po petdesetih letih njenega obstoja je postalo povsem jasno, da bo obstala le, če se bo sedanja komunistična diktatura umaknila demokratični vladavini in se bo dosledno izvedla enakopravnost narodov v upravljanju skupnih zadev.
Prav v zvezi s to težavo so slovenske politične organizacije v zdomstvu: Slovenska Krščanska Demokracija (SLS), Slovenska demokratska stranka ter delegacija Socialistične stranke Jugoslavije v zamejstvu, slovenski del, sopodpisale proglas Narodnega odbora za Slovenijo k petdesetletnici majniške deklaracije ter pozvale vse rojake in somišljenike, naj z združenimi močmi pomagajo domovini, da bo našla najboljšo pot mirnega prehoda v demokratično državnodruižbeno ureditev. Proglas se končuje z besedami:
»Ob petdesetletnici majniške deklaracije se hvaležno spominjamo vseh ustvarjalcev, ki so klesali trdo pot narodnega življenja v osvobojenje. Zato obžalujemo, da nad naišim narodom in nad vsemi južnimi Slovani, kot nad vsemi slovanskimi deželami sploh, sedaj začasno gospoduje vsiljeni sistem komunistične diktature, ki je zanikanje osebno in narodne svobode in nesrečno nasprotje svobodne in neodvisne države. Svobodni Slovenci! Častimo spomin na majniško deklaracijo! Politična in narodna svoboda vseh Slovencev je njen in naš nepremakljivi cilj. Z združenimi močmi pomagajmo narodu, da se znebi diktature! Vsi zato v borbo za moderno, svobodno, demokratično narodno državo, ki naj bo ljubljeni dam vseh hčera in sinov, bratov in sester, celotne naše narodne družine! Slava majniški deklaraciji!«
vodikovo Domoo
Komunistična Kitajska je naredila ko rak naprej v pridobivanju jedrskih bomb.
V	soboto, 17. junija je razstrelila svojo prvo vodikovo bombo. Tri ure po spoiočilu o atomski eksploziji se je že zbralo na ulicah glavnega mesta Pekinga več sto tisoč ljudi, ki so vzklikali Maocetungu ter sodelovali pri proslavah tega dogodka.
List »Dnevnik osvobodilne vojske« je po zdravil novo bombo kot sredstvo, da se bo Kitajska lahko uprla vsaki atomski grožnji, naj pride od imperialistov ali sovjetskih revizionistov.
Japonsko zunanje ministrstvo je eksplo zijo označilo za »neodgovorno dejanje«, predsednica indijske vlade Indira Gandhi pa je dejala, da Kitajska nadalje kjubuje svetovnemu javnemu mnenju.
Indija je doživela pretekli teden tudi hud incident s kitajskimi oblastmi. Te so dale v Pekingu najprej aretirati štiri indijske diplomate, jim zagrozile, da jih bodo zaradi špijonaže postavile pred ljudsko sodišče, nato pa na žaljiv način izgnale. V indijskem glavnem mestu New Delhiju so potem izgnanim diplomatom pripravili »sprejem za junake«, v parlamentu pa so se dvignili glasovi, da je treba s Pekingom pretrgati diplomatske odnose. Splošno nezadovoljstvo narašča sproti z vsakim poročilom o razvoju do godkov in o premikih kitajskih cet na severnih mejah Indije.
ITtržaškega]
Določenih šest slovenskih šolnikov na Tržaškem za štipendije
Te dni so se sestali izvedenci mešane italijanskojugoslovanske komisije, ki so izbrali kandidate za štipendije, ki jih razpisujeta italijanska in jugoslovanska vlada v okviru dogovorov omenjene mešane komisije. Za izpopolnjevanje v slovenščini in slovenski književnosti na ljubljanski univerzi se je prijavilo 22 kandidatov s Tržaškega, za izpopolnjevanje v italijanščini in književnosti na univerzi v Padovi pa 9 kandidatov s Koprskega in iz Bujšči-ne. Izbranih je bilo po šest kandidatov na vsaki strani.
Med kandidati s Tržaškega so dobili enoletno štipendijo naslednji šolniki: Ar-mando Skerlavaj, Bruno Kralj, Marija Pie-razzi, Marija češčut, Ivanka Hrovatin in Nerina Švab.
Jubilej slovenskega kapucina
Pater Gabrijel Česnik obhaja v nedeljo, 25. junija 25. obletnico redovnega življenja. P. Gabrijel, doma iz Trnja na Pivki, živi v Trstu v kapucinskem samostanu na Montuzzi. Po želji slovenskih duhovnikov in vernikov in s posredovanjem tržaškega škafa, je prišel v Trst, da bi bil na razpo lago slovenskim vernikom zlasti za sveto spoved in v dušnopastirsko pomoč po slo venskih farah. Dobremu in požrtvovalnemu patru iskrene čestitke.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Življenjski jubilej dr. Ferdinanda Kolednika
Dr. Ferdinand Kolednik, ki živi v Podgorju na Južnem Koroškem, je 24. maja dopolnil 60 lat življenja. Njegovo ime je v literarnih krogih zelo poznano, saj je zunanji svet obogatil s številnimi prevodi najbolj branih slovenskih pisateljev, zlasti pa ga je seznanil z Jurčičem in Finžgarjem. Samo Jurčičevemu »Juriju Kozjaku« je omogočil prevod v malone 40 jezikov, med katerimi so oelo arabski, vietnamski in kitajski. Tako se je po njegovi zaslugi v prevodni književnosti nekaterih oddaljenih narodov prvič pojavilo slovensko ime.
Zaslužni prevajalec je po poklicu duhovnik. Najprej je bil redovnik v Sloveniji, kasneje župnik v Dalmaciji, tri leta je po zadnji vojni preživel kot misijonar v E-kvadorju (Južna Amerika), nekaj časa deloval v Kanadi, leta 1953. pa se je z zlo mljenkn zdravjem vrnil v Evropo in si kupil dom v Podgorju v koroškem Rožu.
Zunanji svet mu je dal več priznanj za njegovo prevajalno delo kot pa domo vina, katero je tako prizadevno predstavil široki mednarodni javnosti. Francoska akademija ga je odlikovala z zlato kolajno, društvo kanadskih pisateljev ga je sprejelo za svojega člana, prav tako rimska akademija Tiburina. Končno mu je letos podelilo častno članstvo tudi društvo književnih prevajalcev Slovenije.
6. junija so našli v postelji mrtvega kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja in župnika stolne župnije sv. Nikolaja Franca Glinška. Star je bil M let. Pred zadnjo svetovno vojno je bil profesor jezikov {zlasti francoščino je brezhibno obvladal) na škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano, po koncu vojne pa je prišel v ljubljansko stolnico kat vikar, pa že lota 1947. prevzel vodstvo stolne župnije in jo od 1952. vodil kot stolni kanonik prav do smrti, torej 20 let. Pokojni kano nik je bil neugnan in resen delavec, kot profesor in vzgojitelj zelo zahteven, kot duhovni vodnik silno razgledan, kot župnik izredno delaven in goreč. Ne da se povedati, koliko dobrega je storil v spovednici, kjer je presedel vsak dan štiri do pet ur. Nenehno se jo razgledoval po svetu, iskal jo zvez z dušnimi pastirji po velikih mestih, tudi v inozemstvu, da bi odkril kaj novega, učinkovitega, kar bi mogel upo rabiti za svojo ljubo stolnico. Zadnje čase je zavzeto razmišljal, kako duhovno po
streči tudi tujce, ki v času počitnic obi' ščejo Ljubljano. Ni zato čudno, če je vs® onemelo ob njegovem nenadnem odhodu-13. junija pa je Bog poklical k sebi u' pokojenega vseučiliškega profesorja dr. J3' neza Fabijana. Osemdesetim letom se je že bližal, pa je sedaj omahnil. Na Ijubljafl' ski teološki fakulteti je predaval dogma* ti ko dolgo vrsto let. Rad je v proste*111 času pomagal na podeželskih župnija)1' vodil tečaje duhovnih vaj in razne ditho''" ne obnove, bil med prvimi, ki so prisluh' nili pozivu Pija XI. glede važnosti org3' niziranega laiškega apostolata ter postav*1 temelje slovenski Katoliški akciji. Bil skromen v nastopu, globokega notranje?® življenja ter otroško preprosto pobože31' Doživeti je moral tudi ječo, v katero s° ga vrgli komunistični oblastniki kot tcr liko drugih njegovih sobratov. Tako dodal naslovu vseučiliškega profesorja ^ naslov spoznavavca ter mučenca — in je tisto, kar nekaj velja in kar mu bo ' čast vso večnost.
3txnfq
<\9if
PncbcrMjc
Iz popotne torbe
Ta teden nisem vedel, s katere strani naj začnem pot im si naberem snov za torbo: z dolinske ali nabrežimske strani. Mikalo me je n:a obe strani. V Dolini so imeli občinski očetje zanimivo sejo. Mogoče ibi celo dobil za pipo tobaka ali kozarček dobrega, če bi kaj lepega napisal. Pa sem dejal, naj pipa kar počaka, jaz Pa grom v NABREŽINO, saj sem bil v Dolini večkrat kot med nabrežinskimi prijatelji in znanci.
POŽRTVOVALNA MLADINA V NABREŽINI
Rečeno, storjeno. Naletel sem na mlar dega znanca, ki ima lepo službo nekje v mestu. Povprašal sem ga za novice, pa je rekel, da nič ne dela in nič ne ve, saj je drugih zadosti. Bil sem kar malo slabe volje, ki pa me je kmalu minila, ko sem Po sadovih videl, da je med Nabrežinci Precej idealne slovenske mladine, ki se zlasti kulturno in športno vneto udejstvuje;
Ali ni čudež, seim dejal, ko sem videl, kakšno lepo športno igrišče si je zgradila nabrežinska mladina z lastnimi žulji in lastnimi sradsitvi! Povedali so mi, kako in zakaj so začeli in kakšne žrtve so imeli. Mladi pridno vadijo v raznih športnih panogah, v katerih so dosegli že lepe uspehe.
Poleg tega si želi mladina tudi kulturnega dela, za um in srce in za narodno zavest. Krepko so zastavili lopato v kulturnem društvu »Igo Gruden«. Prejšnjo nedeljo smo slišali, kako samozavestno so nastopili na občnem zboru Prosvetne zveze. Povedali so, in to so mi med pogovorom potrdili, da hočejo biti pri kulturno-Prosvetnem delu samostojni, brez ukazov od zgoraj in čisto nepolitični, ko so v društvu, da ne bo razdora med njimi.
Vprašal sem jih, če politiko sovražijo. Rekli so, da ne, ker vedo, kako je za nas Slovence potrebna dobra narodna politika, a na svojem mestu in ne v prosveti. Nekdo je celo menil, da hi morali izvajati Posledice, če bi se pokaizalo, da bi združitev na vrhu med Slovensko prosvetno zvezo (ulica Geppa) in nekoč kominformov-sko Slovanskohrvatsko prosveto (ali kako že imenuje, ker je bilo zadnja leta W*j malo slišati o njej) narekovali kakšni Politični interesi, ali če bi kdo skušal zanašati politiko v prosveto ali jo politično izkoriščati.
CESTE NA NAŠEM KRASU
Ko sem se odpravil od prijetnih in pod-vzetnih nabrežinskih mladincev (po pravici povedano, govoril sem s tremi), sem kmalu srečal pokrajinskega odbornika Sašo Rudolfa. No, sem se smejal, če te hočem videti, moram iti na Kras. Ogledoval si je ceste. To priložnost sem takoj izkoristil za popotno torbo. Povedal je, da je pokrajinska uprava sprejela v glavnem vse zahteve Slovenske skupnosti glede POKRAJINSKIH CEST. Nekatere so v delu, druge bodo začeli graditi v bližnji bodočnosti, določena pa je tudi prednostna let stvica za turistične ceste z deželnim prispevkom v višini 80%. Ko mi je vse podrobno našteval, sem ga prosil, naj malo Počaka, da vzamem svinčnik in. notes, ker bom sicer vse pozabil. In sem zapisal, kakor je povedal.
V	teku so sledeča dela: izpeljava nove-Ža ovinka na KRAŠKI CESTI v višini Nabrežine-kamnolomov; preureditev Kolonske ceste pri TRNOVCI; preureditev Miljske ceste (Sv. Rok-Lazaret); preureditev pokrajinske ceste pri SV. BARBARI in preureditev križpotja pri LAKO-flščU na pokrajinski cesti Glinščice, kjer je že opravljenega 70% dela. V bližnji bodočnosti se bodo začela še tri dela, je Nadaljeval odbornik Rudolf. Nobene skriv-
nosti ne izdam, je rekel, če povem, da je na naše prizadevanje (Slovenska skupnost) bilo že oddano na javni dražbi delo za modernizacijo ceste ŠEMPOLAJ - MAVHI-NJE. Delo bo stalo 29,790.000 lir.
Za bližnjo bodočnost je dalje v načrtu modernizacija POKRAJINSKE CESTE PROTI MACKOVLJAM. Dela so razdeljena na tri skupine. Prva skupina od km 0,320 do km 2,703 (predvidenih 87,407.000 lir); druga skupina od km 0,4703 do 0,972 (predvidenih 28,660.000 lir); tretja skupina: izpeljava avimkoY (predvidenih 100,787.000 lir). Vsa dela za omenjene tri skupine bodo dali na javno dražbo do konca julija. Ker bo cesta razširjena, bodo razlastili zemljišča ob robu. Izračunali so, da pride pri tem v poštev nad 200 posestnikov.
No, zdaj bodo hralci razumeli, zakaj sem potreboval notes in svinčnik. Brez tega bi gotovo vse zamešal in pozabil. Vsa o-menjena deda so zvečine v slovenskih krajih. Določena je tudi prednostna lestvica za turistične ceste z deželnim prispevkom. Z g. odbornikom sem se zmenil, da ga obiščem v uradu, ker ni imel pri sebi točnih podatkov. Videl sem — in ne samo ob tej priliki — da res dela, za kar mu upravičeno javno izrečetmo priznanje in hvaležnost.
uj.
Bazovica
Bazovska župnija je v nedeljo, 18. junija prav lepo proslavila 25nletnico mašniištva župnika g. Marijana Živca, Ob 10.30 je bila slovesna sv. maša. Asistenca s številnimi strežniki so šli iskat g. župnika v župnišče in ga v procesiji pospremili v cerkev. Na cerkvenem pragu ga je pogumno pozdravila deklica v spremstvu dečka in deklice v narodnih nošah. Zahvalila se mu je za delo v župniji in mu zaželela, naj bi še dolgo vodil župnijo v sončnih in senčnih dneh.
Cerkev je bila vsa v zelenju in cvetju. Najlepši okras cerkve pa so bili ljudje, ki so prostorno cerkev skoro napolnili. Domači cerkveni zbor je pod vodstvom dr. Zorka Hareja z ubranim1 petjem spremljal vso slovesnost. Govoril je jubilant sam. Zahvalil se je Bogu za milost duhovniškega poklica ter za svete maše, ki jih je doslej opravil. Nato je razložil neprecenljivo vrednost sv. maše in zaželel, da bi bila sv. maša vedno tako obiskana, kot je bila ob tam jubileju. Nedeljska sveta maša naj bi postala središče župnijskega življenja. Jubilantu je bilo v veliko uteho, ker je pristopilo k sv. obhajilu toliko ljudi, kakor jih ni pristopilo ob nobenem drugem prazniku v vseh letih njegovega župni kovanj a v Bazovici. Hvala Bogu!
Pri kosilu so jubilanta pozdravili in mu izrazili čestitke škofov vikar msgr. Lojze Škerl, msgr. Jože Jamnik in prof. Jože Peterlin.	S.	Z.
Mladika št. 6
RZASKE
NOVICE
Uspehi dijakov na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu
Znanstveni licej RAZRED I.: Janez BeLičič, Marino Be-nedetti, A lej and ro Brecelj, Leo Crociati, Andrej Križnič, Aleksander Pertot, Aleksander Požar, Klavdij Veljak, Julijana Bezeljak, Vlasta Gačnik, Zvezda Koren, Sonja Lavriha, Jasna Pettirosso, Marjetica Puntari, Tatjana Štoka, Neva Žigon. Popravne izpite ima 13 dijakov, odklonjen 1, neocenjen 1.
RAZRED II.: David Cociancičh, Emil Guštin, Marjan Nabergoj, Boris Udovič, Katja Kralj. Popravne izpite 4, odklonjen 1.
RAZRED III.: Walter Klun, Daniimir Mi-kolj, Igor Sancin, Vincenc Sandalj, Nevia Bandelli, Alenka Bufon, Neva Daneu, Savina Knez, Neva Lukeš, Breda Pahor, Marija Pegan Žvokelj, Olga Pulič, Marija Seražen. Popravne izpite 3, Odklonjena 2.
RAZRED IV.: Edvard Čermelj, Marjan Jevnikar, Milan Pahor, Aleks Perosa, Sergij Tavčar, Sandro Vidrih, Aleksander Zupančič, Silvester Urbančič. Neocenjen 1.
RAZRED V.: K zrelostnim izpitom je prepuščenih 16 dijakov. Neocenjen 1.
Višja gimnazija RAZRED IV.: Zlatko Jelinčič, Marko Jevnikar, Nerino Mocor, Igor Mose, Peter Starc, Renato Štokelj, Andrej Tavčar, A-drijan Tomažič, Barbara Baldassi, Ana Marija Bizjak, Slavica Ciac, Majda Cibic, Maja Demšar, Lucijana Pečar, Ivana Suhadolc. Popravne izpite 8 dijakov.
RAZRED V.: Vseh 12 dijakov prepuščenih k izpitom.
Klasični licej RAZRED I.: Sergij Germani, Peter Suhadolc, Lucija Batista, Diivna Salvi. Popravne izpite 2.
RAZRED II.: Josip Barioh, Danilo Ključar, Borut Kodrič, Rada Cossutta, Majda Sancin, Slava Starc, Bojana Vatovec. Popravne izpite 2.
Čestitamo!
Bazoviška župnija iskreno čestita zlato-mašniku Antonu Cerarju, svojemu nekdanjemu župniku (od 1932 do 1941). Zlato mašo bo pel v Melinji vasi pri Postojni v nedeljo, 25. junija ob 17. uri (po jugoslovanskem času).
Zahvala
Iskrena zahvala vsem, ki so zame molili in opravili dobra detla v počastitev Kristusovega duhovništva ob priliki moje srebrna maše.
Sv. Ivan - Bazovica, 18. VI. 1967
Marijan živic, župnik
Konstitucija o svetem bogoslužju - druga dopolnjena in popravljena izdaja; ima tudi uvod ter stvarno kazalo. Cena 400 din (4 ND).
To pot je urednikom uspelo pripraviti 20 strani obsegajočo številko, ki nudi zelo veliko klenega branja in je zaradi' problemov, ki jih obdeluje, prav zanimiva.
Jože Peterlin v uvodniku »Tisoč dve sto let« prepričevalno dokaže, da je bil sprejem krščanstva za Slovence narodna rešitev, iz našega naroda pa so se zaradi njegove kasnejše krščanske vsebine rodili in delali naši nesebični in dobri ljudje. Isti je ocenil tudi letošnjo sezono slovenskega poklicnega gledališča v Trstu ter ugotavlja, da je zdrknila zadnja sezona, predvsem v drugi polovici, spet za stopnjo nazaj. Zlasti je bila kričeča nenačrtnosi v gostovanjih. Vodstvo gledališča je hodilo mimo Ljubljane na Hrvaško in v Dalmacijo, čeprav mu je bilo dobro znano, da si naiši ljudje žalijo predvsem slovenskih umetniških skupin, saj jim je hrvatski jezik na splošno tuj. Preveč je bilo tudi različnih reci tatov, premalo pa rednih gledaliških predstav. Jože Peterlin je prav tako pravilno ocenil razprave za okroglimi mizami. Smatra jih za neke vrste kulturne parlamente, ki so glasno in nedvoumno pozvali na odgovornost vse, ki se bavijo z javnimi slovenskimi političnimi in kulturnimi zadevami, da svoje poslanstvo opravijo pošteno in odgovorno.
Ker je mesec junij navadno mesec novo-mašniških slavij, govori eden od člankov o tem, zakaj ni pri nas več slovenskih novih maš, štiri pasmi pa so posvečene »Nepoznanemu novomašniku«.
Stanko Kosmina nas povede na Dunaj, na stopnišče parlamenta, Kondor pa doživi svojo vzhičenost, ko je končno zadaj za Oslavjem pri Gorici odkril ljudi, ki poslušajo iz radia pesem, ki je povsod ista — slovenska.
Leposlovnih sestavkov je kar precej. Poleg zgodbe »Jurij Podobar«, ki jo Stanko Janežič v tej številki zaključi, najdemo slikovito pisano črtico Zore Tavčar »Rumena svetloba nad parkom« ter izredno prijetno opisan doživljaj, ki mu je Josip Kravos dal naslov »Ko sem bil zadnjič tepen..«
J'. P. se spomni velikega slovenskega gradbenika Josipa Plečnika, Martin Jelnikar pa nedavno umrlega italijanskega slavista Artura Cronia.
Tehtna in obširna je ocena zadnje številke revije »Most«. Strinjamo se s kritikom, da je to pot revija vsebinsko preveč odmaknjena življenju, da je dala preveč prostora enemu samemu avtorju (Marijanu Rožancu iz Ljubljane), da prevladuje v njej Ljubljana na račun Trsta,
SKUPNO ROMANJE V FATIMO OD 10. DO 23. SEPTEMBRA
fr",— -.....	»■	*-	.	■!	-
Vpisovanje do 7. julija v Rojanu, iv Marijanišču in pri Katoliškem glasu v Gorici. Celokupni stroški znašajo 95.500 lir. Romarji bodo obiskali mesta: Barcelono, Madrid, Lizbono, Fatimo, San Sebastian in Lurd. Potujemo z vlakom. Vabljeni, pridite! (Gornja slika: cerkev in samostan sv. Hieronima v Lizboni).
da manjka proza, sestavki so polni pravopisnih pogreškov in jezikovno površni. Mrgolijo tujke, ko bi se dalo marsikaj v lepi slovenščini enako in še bolje povedati. Sicer pa isti slabosti zapade tudi kritik sam iz »Mladike«. Le kaj naj si povprečen čitatelj predstavlja pod besedo »arudicija«, »imaginarni plurail«, »razumska konstrakcija« in podobno? Kdor piše v družinsko revijo kot je »Mladika«, naj si prizadeva, da bo pisal na vsem dojemljiv način. Treba se je le malo potruditi, zavrniti skušnjavo, da boš veljal s tujko za bolj imenitnega 'in premagati umsko lenobo, ki se posluži prve tujke, ki pride piscu nasproti, namesto da bi poiskal odgovarjajočo slovensko besedo.
—ek
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Spored od 25. junija do 1. julija 1967
Vsakdanje oddaje: Prvi program: 17.38 novice; 20,30 novice; 23.00 novice; 17,45 oddaja za otroke. — Drugi program: 18.38 Nikoli ni prepozno.
Nedelja: Prvi program: 11.00 Sv. maša.
12.00 Verska rubrika. 21.00 Okrog sveta v 80 minutah, svetovna oddaja. — Drugi program: 21.15 Iz sveta znanosti. 22.15 Pestra oddaja.
Ponedeljek: Prvi: 21.00 TV 7 — 22.00 Glasbena oddaja. — Drugi: 21.15 Kap6, it. film.
Torek: Prvi: 19.00 P. Marijan govori.
21.00 človek na prodaj, amer. film. — Drugi: 21.15 To poletje. 22.00 Koncert.
Sreda: Prvi: 21.00 Zgodovinski dogodki.
22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 Zadnja izdaja, drama M. Sabastiana.
četrtek: Prvi: 21.00 Toto. 21.50 Profesor, G. Gualta. — Drugi: 21.15 Na severu Paname, film. 22.00 Igre brez meja.
Petek: Prvi: 21.00 Brovvning. 22.10 Srečanja s S. Stainbergom. — Drugi: 21.15 Cantagiro. 22.15 Parry Mason. film.
Sobota : Prvi: 19.40 Verski nagovor. 21.00 Mednarodni nastop iz lahke glasbe v Benetkah. — Drugi: 21.15 Poskus, balet. 21.55 Auto-quiz.
★
SLOVENSKA TELEVIZIJA
Spored od 25. junija do 1. julija 1967
Nedelja: 9.30 Potovanje v Patagonijo -film. 10.45 Operna scena. 11.15 Kalejdoskop. 11.35 Serijski film. 15.30 Tekmovanje v kajaku - prenos iz Tacna pri Ljubljani. 16.30 Nogometno srečanje med ekipama Romunije in Italije - prenos iz Bukarešte. 18.25 Perry Mason - serijski film. 19.15 Cikcak. 20.00 Naš svet - prenos z vsega svata preko satelitov. 22.00 Moto-kros, prenos iz Tržiča.
Ponedeljek: 17.25 Risani filmi. 18.45 Otrok in tatvina. 19.02 Naseljen in zelenje, turistična oddaja. 19.15 Tedenski športni pregled. 19.40 Kratek film. 2037 Shimon VVincelberg: »Kataki« - TV drama.
Torek: 18.50 Svet na zaslonu. 20.00 »človek in ptica«, domači celovečerni film.
Sreda: 17.30 Naše prijateljice živali.
19.00 Reportaža. 1930 Mozaik kratkega filma. 20.30 Cikcak. 20.37 Od Leningrada do Gruzile, film. 21.30 Glasbeni mozaik.
četrtek: 17.10 Titk-tak, oddaja za otroke. 18.15 Kalejdoskop. 19.00 Gledališče Arkadija Raj kina iz Leningrada. 19.40 Cikcak. 21.35 Plošča poletja, zabavno glasbena oddaja.
Petek: 18.35 V zanki, sovjetski serijski film. 20.33 Cikcak. 20.42 »Svobodno mesto Gdansk, poljski celovečerni film.
Sobota: 18.15 Mladinska igra. 19.00 Vsako soboto. 19J5 Alojz Srebotmaj: »Kraška suita«, balet. 21.55 Golo mesto, serijski film.
"»Himni iiiiiiiiii          	nuni.....umni...........................................................................  milimi.....iiiiiiiiiiiiiiiiiiim..........................................iiimiiiiiMmmmmiiimiiimmmnumimmii.................imiiimiiiiimmiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiii.....im..........
J0SEFINE STEGBAUER 20 Prevedel J. P.
y*VeS la Slcvile HczJait«? 44
V	sobi je bilo tiho. Vsi so začudeni strmeli v otroka, ki je znal tako lepo in Prisrčno igrati. Neizrekljivo hrepenenje se ie čutilo v melodiji, ki jo je Schubert položil v pesom:
A kje si ti, preljubi kraj, ki iščem, slutim te in ne poznam...?
Ko ja G rctica prenehala z igranjem, so Vs' molčali. Preveč jih ja prevzelo Gretiči-
110 igranje. Ta pa je tudi povesila gosli 1,1 obstala sredi sobe ter strmela še na-
v neslutene daljave, kot bi ne bilo
111 kogar okrog nje. Bila je kot v drugem fv°tiu. In v njenem spominu je iskalo *n kljuvalo...
“Čudovito je bilo!« je Albert prvi pre-
kinil molk.
Grofica pa je stopila h Gretici: »Še večkrat mofaš priti sam igrat, dokler še ostanemo na počitnicah. Vselej te ibomo veseli, kadar boš prišla.«
Melanija je bila čisto iz sebe: »Gretica, to je bilo izvrstno!«
Grof si je pa na tihem mislili: »Zaires čudno, da ni mogoče najti staršev otroka, ki zna dvoje ta/ko različnih umetnosti, kot sta jahanje in igranje na gosli j« Re-kal pa ni nič.
* * *
Ko sta se otroka vračala domov, je Melanija vso pot govorila samo o tem novam presenečenju. Gretica ni samo umetnica v jahanju, ampak tudi v igranju na gosli. Komaj je Melanija odložila klobuk in plašč, že je vsa razvneta planila k materi. »Pomisli, mamica, Gredica zrna tudi na gosli igrati!«
»Kaj? Na gosli igrati?«
»Pa še kako, mamica, če ti pravim ! Naravnost izvrstno. Grofica jo je povabila,
naj bi še večkrait prišla tja muzicirat. Grof Albert zna tudi čudovito igrati, grofična pa ga spremlja na klavirju. Ah, mamica, čudovito je bilo! še misliti si ne moreš, kako!«
Seveda so bili vsi presenečeni nad to novico. Dr. Kerslten je odložil časopis in začudeno pogledal Gretico. Gospa Thorn pa se je boječe ozrla vanj:
»Lepo te prosim, samo tega ne reci, da bo to novico spet treba po radiu razglasiti!«
»Kar pomiri se, Emilij a! Ker se ob prejšnji novici, da je Gretica taka umetnica v jahanju, ni nihče oglasil, ras nima pomena, da bi zdaj še to razglašali. Zadeva je pa vsekakor vsak dan bolj čudna in zamotana!«
Ko sta otroka zvečer ležala v postelji, sta še naprej govorila o tam dogodku.
»Od kod pa poznaš tu Schubertovo pesem?« je vprašaja Melanija.
»Ko sem nastavila lok, mi je kar samo od sebe prišlo v prste. Najbrž sam jo prej kdaj posebno velikokrat igrala. Ne vem
pa, ne kdaj in kje.« In potlej je še dodala: »Ti, Melanija?«
»Kaj pa je?«
»Kaj misliš, ali so gosli draga reč?«
»Še sanja se mi ne, koliko bi stale*
»če bi mamico prosila, kaj misliš, ali ima toliko denarja, da bi mi jih kupila?«
»Teta Emilija za tebe vse naredi, Grati-ca,« je odvrnila Melanija v trdnem prepričanju. »če si ne upaš prositi, ji bom pa jaz rekla, naj ti ene kupi.«
Ko je Gretica že spala, je dobrosrčna Melanija še enkrat vsitala in se tiho splazila k oknu. Kakšna sreča: še vsi so v vrtini uti, oče, mati im teta Emilija. In Melanija je smuknila kar v močni srajci iz sobe in je kar naenkrat kakor diuh stala na pragu ute.
Mati Karaten je vsa prestrašena planila pokonci. »2La božjo vodjo, otrok, kaj pa se ja zgodilo?«
»Nič; mamica, prav nič. Le s teto Emilijo moram čisto nujno ša nocoj govoriti. Nekaj silno važnega!«
»Tako nujno moraš govoriti s teto? Za to bi bilo 'gotovo še jutri čas! Glej, da greš takoj spet v posteljo, še prehladila se boš!«
»Ah, mamica, saj je tako toplo, da se še zvečer potim/« je Melanija pomirila mater in že sedela teti Emiliji v naročju.
»Ljuba tetica,« se je začela sladkati, Gretica bi tako rada gosli, zares, rada bi jih, ti pravim. Ali imaš toliko denarja, da bi jih ji lahko kupila? Sicer pa lahko vzameš tudi moj hranilniki«
»In zato si prišla sedaj ponoči sam, da mi to poveš?« se je nasmehnila teta Emilija. Vzela je agrinjačo in jo ovila deklici okrog ramen.
»če boš sedaj laže spala, ti pa obljubim, da bo Gretica dobila gosli. še oetlo vesela sem, da je Gretica vendar enkrat izrazila kako željo!«
»Zlata tetka, si zares zlata!« je vsa srečna objela Melanija teto in jo poljubila. Zdaj je šla rada spet v posteljo. Saj bo Gretica dobila gosli! (se nadaljuje)
ORISKE
NOVICE
SVETA GORA VABI
Jubilejno leto 25(Hetnice kronanja milostne podobe svetogorske Matere božje vnema duše Marijinih častilcev, da v vedno večjem številu prihajajo na Sveto goro. Posebno slovesno je bilo v nedeljo 4. t.m.( na kronamco. Bazilika se je napolnila pobožnih romarjev, ki so se želeli udeležiti slovesne pantifikalne sv. maše irasgr. Janeza Jenka, škafa in apostolskega administratorja Slovenskega Primorja. Na vse so napraivili poseben vtis kanalski romarji, ki so dospeli v »zaobljubljenem romanju« na Sv. goro v zelo velikem številu. Kot običajno so šili v sprevodu, noseč na čelu težki križ. Razni verniki, moški in tudi ženske, so zapovrstjo sprejeli na ramena križ in ga nesli navkreber; tik pred baziliko je vzel križ nase sivolasi zlato-mašnik g. Ivan Semič, župnik in dekan, ga vdano poljubii in visoko dvignil: za tem »znamenjem rešanja« so Kanalci vstopili v Marijino svetogorsko baziliko, tako kot so stopali njihovi dedje in pradedje, od leta 1342, ko so verniki iz Kanala ob Soči naredili zaobljubo, da bodo vsako leto romali na Sv. goro.
Zanimanje za Sv. goro raste iz dneva v dan tu v Gorici in sploh v vsarn obmejnem pasu na italijanski strani. Svetagorska Mati božja je veljala za Kraljico mesta Gorice in vse gariške dežele, tudi furlanskih in italijanskih vernikov, ne saimo slovenskih. Zadnje čase so zato razni italijanski listi pisali o Sv. gori. V samem »Osserva-tore Romano« je izšel izpod peresa p. Hu-suja zelo lep članek. O Sv. gori je pisal in bo prav te dni veliko pisal tudi tednik »Voce Isontina«, ki ga urejuje goreči duhovnik Mafej Zamibanardi. Te dni se je sestal goriški stolni kapitelj in proučil, kako naj mesto Gorica in škofija počasti ob letošnjem jubileju Svetogprsko Kraljico.
Goriški Slovenci skušamo po svojih močeh pokazati ljubezen in vdanost Njej, ki si je sredi njih postavila »prestol milosti« in izrecno zaukazala, naj ljudstvo roma na Sv. goro prosit milosti. Če je to naročila, pomeni, da bo milosti delila zelo na široko in zelo velikodušno.
Opozorili bi radi na študijo »Kronanje svetogorske Matere božje«, ki izhaja že nekaj časa v našem listu. Vedno smo tožili, da goriški Slovenci nimamo zgodovine! Imamo jo, zalo častno! Lep list naše zgodovine je prav poglavje o kronanju svetogorske Marijine podobe. Vatikanski kapitelj je zaukazal oglejskemu patriarhu Dioniziju Delimo, naj odredi kanonično preiskavo o starodavnosti in čudežih svetogorske božje poti. Patriarh pošlje na Sv. goro arhidiakona Josipa Antona Del Me-stra, ki preišče čudeže, zasliši številne
RAZNO
Še nekaj o zlatih in srebrnih mašah
Ta mesec bo imel zlato mašo tudi 'goriški stolni kanonik msgr. G. Velci. Posvečen je bil 26. junija.
Srebrnomašniki pa so poleg tistih, ki smo jih omenili že v zadnji številki, še tile duhovniki: dan Barto Bertotti, župnik pri sv. Nikolaju in Paivlu v Tržiču; dan Mario Medeot, župnik v Sv. Lovrencu pri Moši; dan Ottone Panzera, župnik v Rudi; dr. Italo Brandolin, katehet na italijanskih višjih srednjih šolah in kaplan v goriški umobolnici ter bivši profesor dogmatike v goriškem bogoslovju. O tem gospodu laih-ko povemo, da je sedaj vpeljal tudi mesečno mašo za slovenske bolnike v umobolnici, ki morejo tako vsaj enkrat na mesec imeti mašo v slovenščini, se spovedati in moliti ter peti v materinem jeziku. Maišo ima vedno kak slovenski duhovnik iz mesta.
Ljubljanska nadškofija v številkah
Ljubljanska nadškofija ima 6 arhidia-konatov, 19 dekanij in 287 župnij. Vseh duhovnikov ljubljanske nadškofije je na o-zemlju Jugoslavije 300. 134 duhovnikov ljubljanske nadškofije je v inozemstvu (največ v Argentini: 48). Temu številu je treba prišteti še 34 duhovnikov, ki so bili na lastno prošnjo iz škofije izpisani. Po drugi svetovni vojni je v tujini umrlo 41 duhovnikov te nadškofije.
Redovnih duhovnikov je na ozemlju ljubljanske nadškofije 121, redovnic 714. Število prebivalcev znaša 643.500. Ozemlje nadškofije meri 8549 kv. km.
V zadnji številki našega lista smo poročali o smrti 63-letnega Antona Ferletiča, ki je bil zgleden, veren katoličan, dolgoleten cerkveni ključar ter trden Slovenec. Tu ga vidimo na sliki. Vsem v Doberdobu je zapustil trajen vzgled vere, zlasti mladim možem in fantom.
ZA KMETOVALCE
Prijava spremembe naslova
Lastniki prijavljenih kmetijskih strojev in vazil morajo vselej paziti, da pravočasno vpišejo vsako spremembo svojega naslova v prometno knjižico in šofersko dovoljenje. To velja za spremembo bivališča v isti občin; za primer preselitve v drugo občino.
Za spremembo naslova v prometni knjižici se je treba obrniti na nadzomištvo za civilno motorizacijo najkasneje v 10 dneh po preselitvi; za spremembo naslova v šoferskem dovoljenju pa na prefekturo najkasneje v 20 dneh po zamenjavi hiva-lišča. Za vpis novega naslova zadostuje predložiti veljavno osebno izkaznico ali kak drug podoben osebni dokument. Pri tem postopku lahko pomagajo uradi UMA ali strokovne organizacije.
Ceneno gorivo za razkuževalne
naprave
Ponekod razkužujejo zemljo, posebno v rastlinjakih, z vročo vodno paro. V ta namen so potrebne posebne naprave in gorivo za ogrevanje vode. Nedavno je finančno ministrstvo sprejelo načelo, da so takšne naprave pomembne za kmetijsko proizvodnjo in zato dovoljuje, da lastniki dobijo potrebno gorivo po znižani ceni kot velja za druge kmetijske stroje.
Določena cena mleku
V zvezi z evropskim skupnim trgom je medministrski odbor za cene v Rimu določil cono mleku z 3,7 odstotka maščobe na 64,35 lir za kg prevzeto na kmetiji. Ta cena ostane veljavna za dobo od 3. aprila 1967 do 31. marca 1968. Enako so bilo določene cene telečjemu in govejemu mesu ter raznim mlečnim izdelkom. S tem je vlada izvedla prvi korak za zaščito teh pridelkov pred inozemsko konkurenco.
Šolski uspehi na slovenski srednji šoli v Gorici
priče. Na podlagi te preiskave, pri kateri so sodelovali tudi slovenski duhovniki, župani, verniki, vatikanski kapitelj dovoli kronanje.
Prepričani smo, da se bo v tem letu vse naše ljudstvo odlikovalo v čaščenju Svetogorske Kraljice. Poleg našega skupnega romanja, ki bo na Žalostno Mater božjo 15. septembra, naj posamezniki, pa tudi razne župnije, pohitijo na Sv. goro. Kdor pa ne more iti na romanje, naj v molitvi s srcem in dušo časti svetogorsko Mater božjo.
R.K.
Podgora
V naši farni dvorani se redno vrstijo vsak drugi petek zvečer mladinski kulturni večeri, katerih se fantje in dekleta kar dobro udeležujejo. Saj se jih je na primer nabralo pretekli petek preko štirideset. Požrtvovalni predavatelji (gg. Jurak, dr. Humar, g. Rijaivec, prof. Bednarik) ter domači g. župnik z zadovoljstvom gledajo na to setev in upravičeno pričakujejo, da bo obrodila bogat pridelek.
Naj še omenimo v zvezi s temi, da je fara dvojezična, da ima tudi italijansko govoreča mladina podobne redne sestanke vsakih štirinajst dni. Tudi njihova udeležba je zelo številna.
Izdelali so:
IA razred:
Cencig Donat, Cevdek Fabij, Cavdek I-van, Cijan Marijan, Cotič Marko, Devetak Gvido, Devetak Robert, Ferletdč Leopold, Frandolic Ivan, Heric Janez, Hvalic Albin, Hvalic Danijel, Jarc Emil.
Trije dijaki imajo ponavljalni izpit. Devet dijakov je bilo zavrnjenih.
IB razred:
Antoni Bogomila, Batistič Patricija, Cer-netti Neva, Cernic Romana, Cherpan Maksimilijan, Cotič Savina, Culot Silvana, Ger-golet Nadja, Gulin Julijana, Klanjšček Katarina, Klanjšček Silva, Krascek Verica, Marchi Franka, Mozetič Jadranka, Muzic Antonija, Petejan Anita.
Osem dijakinj imajo ponavljalni izpit. Ena dijakinja je bila zavrnjena.
IC razred:
Figelj Joško, Gergolet Aldo, Murenec Orland, Nanut Karel, Srebemic Pavel, Tommasi Marijan, Žabar Cvetko, Zavadlav Boris, Zavadlav Jurij; Ožbot Klavdija, Sgubin Franka, Sirk Ileana, Sirk Marija.
šest dijakov imajo ponavljalni izpit. Šest dijakov je bilo zavrnjenih.
IIA razred:
Doles Kazimir, Ferfoglia Franko, Figheli Jordan, Kramberger Saša, Laviscek Peter,
Marvin Diego, Perše Marijan, Predan Pavel, Prinčič Darij, Rojec Marko, Semolič Jožef, Srebrnic Franko.
Osem dijakov imajo ponavljalni izpit. Trije dijaki so bili zavrnjeni.
II B razred:
Calligaris Rozana, Cont Tamara, Devetak Silvana, Dornik Harjeit, Kranner Marjeta, Misdhkot Lucija, Mizerit Tatjana, Pe-tearii Dolores, Peteani Lidija, Podversic Darija, Srebernic Marija Ana, Tomsic Metka, Vižintin Ana Marija.
Osem dijakinj imajo ponavljalni izpit. Ena dijakinja je bila zavrnjena.
IIC razred:
Cijan Stanislav, Klanjšček Vladimir, Kocjancic Nikolaj, Pahor Marijan, Peric Franko, Florenin Danila, Malic Karla, Mi-klus Eda; Nanut Eliza, Paoletti Alfreda, Petejan Nadja.
Devet dijakov imajo ponavljalni izpit. Dve dijakinje so bile zavrnjene.
Dijaki IIIA razreda in dijakinje IIIB razreda so vsi pripuščeni k nižjemu tečajnemu izpitu.
Letopis ljubljanske nadškofije 1967 z
naslovi vseh župnij ter s podatki o škofijskih in redovnih duhovnikih. Cena 1500 din (15 ND).
RADIO
TRST A
Spored od 25. junija do 1. julija 1967
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10:15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »S splavom po širnem svetu«. Napisal Mirko Kunčič. Peta in zadnja oddaja. — 12.00 Nabožna glasba. — 12,15 Vera in naš čas.
— 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. —
15.30 »Slovanska apostola«, drama v štirih delih. — 20.30 Iz slovenske folklore:
V starih časih: Lelja Rehar: »Buh n’s varji strele«.
Ponedeljek: 12.10 Brali smo za vas. —
13.30 Priljubljene melodije. — 18.00 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. — 19.10 Jas Gawronski: Anketa o Poljski: (3) »Pisatelji - glas v imenu nezadovoljnih« - prvi del. — 21.00 Obletnica meseca: »Ob stoletnici rojstva slikarja Ivana Groharja«. — 22 JO Romantični samospevi Franza Schuberta.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: V starih časih: Lelja Rehar: »Buh n’s varji strele«. — 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja.
— 20.35 Giulio Viozzi: »Zakleti jopič«, lirski monolog v enem dejanju; Raffaello de Banfield: »Alissa«, opera v enem dejanju; Mario Bugamelli: »Nedelja«, lirska enodejanka. Izvajata orkester in zbor gledali-lišča Verdi v Trstu.
Sreda: 12.10 Pomenek s poslušavkami.
— 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19:10 Higiena in zdravje. — 19.25 Zbori, gostje v Trstu: Zbor »Lisinski« iz Zagreba. — 20.35 Simfonični orkester gledališča Verdi v Trstu.
V odmoru (približno ob 21.15) Misli in nazori.
Četrtek: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.50 Otroški zbor tržaške Glasbene Matice pod vodstvom Nade Žerjalove. — 12.00 Antonio Fogaz-zaro: »Mali stari svet«. Četrta oddaja. —
15.15 Operetne melodije. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. —
20.30 »Zeno Casini«, drama v dveh delih. Petek: 12.10 Med tržnimi stojnicami, pripravil prof. Tone Penko. — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Na lepi modri Donavi Johanna Straussa. 19.10 Slovenski znanstveni delavci z univerze: Robert Pe-taros: »Slovenski dialekt v okolici Trsta«.
— 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert apame glasbe orkestra RAI-TV iz Milana.
Sobota: 12.10 Med tržnimi stojnicami, pripravlja Lojze Tul. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Zanimivosti in glasba za avtomobiliste. — 17.00 Folklorne pesmi. — 19.10 Družinski obzornik: »Sodobna mladina in narava«. — 20.45 Slovanski oktet. — 21.00 Antonio Fogazzaro: »“Mali stari svati«. Prevod in radijska priredba Martina Jevnikarja. Peta oddaja. — 2135 Vabilo na ples. — 22.35 Za prijeten konec tedna.
Enodnevno romanje na Koroško
Razni vprašujejo, kako je mogoče v enem dnevu napraviti romanje do Gospe Svate in na Krko. Sledeča tehnična navodila veljajo za Gorico in Trst:
Odhod z arvtobusam ob 5h zjutraj; prihod h Gospe Sveti pri Celovcu (Maria Saal 7 km od Celovca, smer za Dunaj) okrog 10.30. Okrog poldne naprej do Šent Vida in tam kosilo za 1000 lir (40 šil.) v tipičnem koroškem grajskem hotelu v sredini glavnega trga; naslov: Hotel Weis-ses Lamm, St. Veit an Glann (Kamten, Austria). Za kosilo pisati naprej!
Po kosilu okrog dveh naprej 30 km do Svete Hame na Krki; ob štirih nazaj do Šent Vida in nato po novi cesti St. Veit-Feldkirohen-Osojsko jezero, kjer je čas za obisk lepe Marijine cerkve na levi strani jezera v smeri vožnje (kakor tudi prej v Šent Vidu); obisk v Osojah je kratek; prav tako še enkrat na poti kratek postanek ali v Trbižu ali pri Diani (pred Vidmom) in okrog 11" ponoči ali še kaj prej prispe pulman v Trst oziroma v Gorico. Za romarsko mašo pri Gospe Sveti ali pri Sv. Hami na Krki je dobro pisati naprej, ni pa nujno.
Isto pot je mogoče opraviti v enem dnevu v nasprotni smeri: Osoje, Krka, kosilo v Šent Vidu in popoldne h Gospe Sveti; ta način priporočamo bolj za nedelje, prvega pa za delavnik. Stroški za vožnjo, kosilo in skromno večerjo znašajo okrog 4.000 lir.
Vsem, ki greste na Koroško, svetujemo vedno obisk Gospe Svete pri Celovcu in Svete Hame na Krki.
OBVESTILA
Romanje v Loreto-Rim-Asaisi. Iz tehničnih razlogov so bili organizatorji prisiljeni preložiti omenjeno romanje, ki naj bi bilo od 3. do 8. julija, na prihodnjo pomlad in sicer na čas po veliki noči. Ker bo trajalo »Leto vere 1967-1968« vse do
29. junija 1968, bo romanje ohranilo ves svoj prvotni namen tudi prihodnje leto.
Vse romarje v Slovenijo, ki so iz Gorice in nje okolice, obveščamo, da jim ne bo treba potovati v Trst, ker jih bo poseben avtobus čakal v ponedeljek 10. julija ob 5.30 zjutraj pred cerkvijo svetega Ignacija na Travniku. Seveda, naj gledajo, da bodo pravočasno na zbirnem mestu.
Romanje na Svete Višarje priredi slovenski III. red v nedeljo in ponedeljek,
30. in 31. julija. Odhod izpred kapucinske cerkve v Gorici v nedeljo, 30. julija ob 14.30. Do 15. julija je vpisovanje na upravi Katoliškega glasa, pozneje pa pri patru Fidelisu, dokler ne bo doseženo dokončno število romarjev.
Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da je Prosvetno ministrstvo razpisalo natečaj za podelitev brezplačnih mest v državnih zavodih in to dijakinjam in dijakom revnih družin od 6. do 12. leta. Razpis je objavljen v Uradnem listu. Rok za vlaganje prošenj do 15. julija 1967.
Šolske razstave na slovenskih šolah na Tržaškem bodo: 23. in 24. junija: Gropa-da; 25. junija: Bazovica, Opčine, Repenta-bor, Trebče, Mačkovlje, Domio, Ricmanje, Boršt, Pesek, Sv. Barbara; 27. junija: Sv. Križ.
DAROVI :
Za Katoliški dom : Cej Jožef 500; Žigon Marija 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; T. T. 2.000; I. H. 3.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. družina 5.000; Bremec Štefanija 2.000; J. J. 1.000; N. N. 5.000; U. Z. 3.000; N. N. 10.000; G. A., Kanada, 10 dol; N. N. 2.000; N. N. 5.000; Marijina družba 10.000; Marinka Leban 1.000.
Vsem darovalcem Bog po\’rni!
LISTNICA UREDNIŠTVA
Zaradi praznika sv. Petra in Pavla, ki pride letos na četrtek, bo paginacija našega lista že v torek 27. t.m. Prosimo zato vse naše sodelavce in dopisnike, da nam vse svoje prispevke dostavijo do torka, 27. junija opoldne. Kar bo prišlo kasneje, bomo uporabili za prihodnjo številko.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 30, osmrtnice L. 50. več 7H davak na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Moimk Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
IZID KNJIGE PROF. DR. CIRILA ZEBOTA
V spomin prof. Lamberta Ehrlicha ob 25-letnici njegove smrti (26. maja 1942) je pravkar izšla knjiga univerzitetnega profesorja dr. Cirila Žebota
SLOVENIJA, VČERAJ, DANES IN JUTRI
Knjiga, ki obsega 12 poglavij z 12 dodatki, je izvirna razprava o evoluciji življenja, gospodarstva in državnosti v Sloveniji po prelomu leta 1945,
Izšla je v avtorjevi založbi pri Mohorjevi družbi v Celovcu (Viktringer Ring 26), kjer jo je možno kupiti ali naročiti po pošti (stane 3 USA dolarje za ZDA in Kanado, 3 avstralske dolarje za Avstralijo in 30 avstrijskih šilingov za Evropo). V Italiji znaša cena knjige 700 lir. Na prodaj je v Trstu v vseh slovenskih knjigarnah (Fortunat, Štoka, Tržaška knjigama), pa tudi pri prodajavcu časnikov pri postaji openskega tramvaja na Trgu Oberdan in v knjigarni na vogalu ulic Ghega in Roma, ter v Katoliški knjigarni v Gorici.
Žreb bo določil nagrajenca med tistimi, ki se bodo za časa tržaškega velesejma od 21. junija do 5. julija naročili na
SODOBNO ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO ali
ILUSTRIRANO ENCIKLOPEDIJO ŽIVALI
Nagrada: SLOVENSKO SLIKARSTVO TRŽAŠKA KNJIGARNA - Trst, ul. sv. Frančiška - tel. 61.792
Kmežka iianlia
GORICA - ul. Morelli 14 - tel. 2206
vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojila, vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozemstvom, nakup tuje valute, plačevanje davkov in tako dalje)
i
V(
je
S-
ni
d,
sl
m
lj
v;
ri
Z
it
3
n,
C
sl
k
1[
Sl
k
c
Zt
ir
it
k
n,
n
tc
g
Sl
T
' n ir.
d,
S
k
S1
v
Z(
b
v