■hwUveritanfsprels KM 0.15 ИдГдшапкепБо^ Vwlec BBd BchrlfUeltt^: ЈОмжтЛ^ ШтшнкгЛав 1«, VoatfMh lU / Mm maua жтМжг) шомШоћ RM I.— AW В«ш (aUiechUeaUoh RM вЛв SuetellevMhr Алђвлвишчгш *r Мвас IQc te IConat wmAm anr Mhitf tUoh «nd am IMa M. *m iMitfcndea Mon*tm тввгихатт Мк TL EmWburg, den 8. September 1948. Ж. Jahrgmmg. Močni sovjetski napadi še trajajo Majhno bojno delovanje na kalabrijskem polotoku - 37 bombnikov zbltiii Oberkommando der Wehrmacht j# dne e. septembra objavilo: Močni napadi Sovjetov v kotlini Donca, v prostoru pri Harkovu kakor tudi jugozahodno in zahodno od Vjazme še trajajo v nezmanjšani meri. Zračno orožje je učinkovito podpiralo v težkem obrambnem boju nahajajoče se skupine vojske. V razdobju od 2. do 5. septembra je sovražnik zgubil 166 letal. Na kalabrijskem polotoku so izkrcane britanske sile le obotavljajoč se napredovale proti šibkim nemško-italijanskim zaščitnim silam. Do bitk je prišlo le na nekaterih mestih. V minuli noči so skupine sovražnih bombnikov izvršile teroristične napade na me-eti Mannheim in Ludwigshafen. Prebivalstvo je imelo zgube. V nekaterih mestnih delih 80 nastala znatna razdejanja zlasti po obsežnih požarih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so po dosedanjih ugotovitvah sestrelili 37 izmed napadajočih bombnikov. Kakšna }e tačasna moč Osi Stockholm, 7. septembra. »American Magazine razmotriva, kakor Javlja ia Was-hingtona Harry НорИп#, čigar orfd stiki z Rooseveltom so znani, т neki razpravi sedanji vojni položaj. Pri tem pride do omembe vredne ugotovitve: »Mi (Amerikanci) ne bomo hitro zmagali. Mislim, da nas čakajo še hudi boji. Moramo zato teže delati in se podvreči večjim omejitvam.« Hopkins razpravlja v tem članku tudi o tačasni moči osi. Izjavlja, da oborožitvena proizvodnja osi skoraj nič ni upadla, kljub intenzivnim zračnim napadom. Treba je računati s tem, da je sedaj veUko večja kot ob pričetku vojne. Tudi se ne sme pozabiti, da je Os še naprej najmočnejša vojaška kombinacija na svetu in da osne moči proizvajajo podmornice in letala v nezaslišani meri. Ibn Sand zahteva, da se reši židovslio vprašanje v Palestini Ankara, 7. septembra. Ibn Saud, je po-■lal egiptovski vladi pismo, v katerem odklanja udeležbo pri pokretu arabske združitve v Kairu in sporoča, da je prvi pogoj za udeležbo Saudijeve Arabske pri razgovorih združitve vsake vrste nedvoumna rešitev židovskega vprašanja v Palestini. To vest je v torek zvečer sporočila radiooddaj-na postaja v Jaffi. 8Нкв od obiska NSKK- KorpsfUhrerja Kraima v K&mtnu Kori>ftfUhrer si ogleda v Kratn-burRU nek NSKK-Stiirm- Niv desni KorpHtlihrprJa Gauleiter dr. Kalner. (Bild: Werl) Brezuspešni sovjetski prodorni poskusi Sovražna križarka pred kalabrijsko obalo zadett- 4 britanski brzl čolni potopljeni Oberkommando der Wehrmacht je dne B. septembra objavilo: Obrambni boji na jugu in v sredini vzhodne fronte^ so trajali tudi včeraj ve« dan. V Dončevi kotlini, zapadno od Harkova In pri Sevsku smo v hudih bojih zavrnili močne sovražne papade. Pri ponovnih brezuspešnih poskusih Sovjetov zahodno od Ki-rova in jugozahodno od Bjelija je imel sovražnik posebno težke zgube oklopnja-kov in ljudi. V Finskem morskem zalivu so pomorske obrežne baterije otoka Tytars iz neke skupine boljševiških vojnih ladij potopile en £oln za pospravljanje min in nekega drugega težko poškodovale. Lahke nemške pomorske bojne sile eo v istem področju na ftiorju sestrelile štiri sovjetske bombnike. Angleške sile, ki so se izkrcale na kalabrijskem polotoku, so mogle včeraj le ne-enatno razširiti svoje mostišče, čeprav so jim stale nasproti samo slabe nemške in Italijanske sile. Pri napadih zračnega o-rožja na sovražne izkrcane sile so nemška bojna letala z bombami težkega kalibra pogodila neko sovražno križarko. Po letalskih napadih na kraje zasedenih fcapadnih ozemelj so nastale v stanovanjskih četrtih napadanih mest znatne zgube med civilnim prebivalstvom in razdejanja na poslopjih. Pet sovražnih letal smo sestrelili. Zaščitne bojne sile vojne mornarice so ^ minuli nc^i potopile pred sevemofran-coskim obrežjem štiri britanske brze čolne in peto zažgale. Občutne sovražnikove zgube v Ealabriji Oberkommando der Wehrmacht je dne *. septembra objavilo: Na vzhodni fronti so bili tudi včeraj v srditih bojih odbiti močni napadi Sovjetov v južnem in srednjem odseku. Sovražnik je zopet zgubil 160 oklopnjakov. Na jugovzhodnem koncu kalabrijskega polotoka stoje nemško-italijanski oddelki v boju z izkrcanimi britanskimi silami. Sovražnik je tam utrpel občutne zgube, zlasti ko mu je spodletel poskus, da bi se izkrcal ea hrbtom nadih bojnih postojank. V zrač-Ijih bojih z nemškimi lovci je sovražnik vče- raj zgubil v italijanskem prostoru 18 štiri-motornih letal. Britanske-sevemoameriške letalske sile eo včeraj napadle več krajev т zasedenih zahodnih ozemljih, zlasti tudi nekaj pariških okrajev. Civilno prebivalstvo je imelo občutne zgube. 12 letal smo sestrelili. V minuli noči so britanska letala napadla obmestja Velikega Berlina ■ številnimi razstrelnimi in zažigalnimi bombami. V nekaterih mestnih okrajih so nastale znatne škode in zgube med prebivalstvom. Zračne obrambne sile so kljub najtežavnejšim vremenskim prilikam uničile 27 izmed napadajočih sovražnih bombnikov. Njihovo „edino upanje" v zmago Stockholm, 7. septembra. V Washington-skih »dobro informiranih krogih« poudarjajo po angleških poročilih, da je »edino upanje« v zmago osnih sovražnikov v zlomu nemške morale, ker razpolaga Nemčija tudi v bodočem letu Se s strnjeno močjo. Visoki uradniki britanske in severnoameriške vlade mislijo, da nemška oborožena sila tudi v letu 1944. ni le sposobna za močno obrambo v okviru evropske trdnjave, ampak da bo tudi prešla v nasprotni napad. Žalovanje bolgarskega naroda -pofija, 7 septembra. Žalost bolgarskega naroda se tudi Se naprej ginljivo izraža. Že prve dni po tem, ko je ležal kralj na parah, je prišlo na tisoče ljudi k mrtvaškemu odru in tako eo se vrstili tudi pozneje od iire do ure. Na stotine metrov so se po ulicah vrstili ljudje, da so lahko po večumem čakanju mogli vstopiti v katedralo in zadnjikrat videti kralja. Tudi častniki in vojaki iz gamizij v Sofiji so prikorakali na veliki trg pri cerkvi Alerksandra Nevskega in izkazali tam svojemu vrhovnemu poveljniku in kralju zadnji pozdrav. V cerkvi ob sarkofagu so bile v nepreglednem številu položene cvetice, •veče in venci. Na ulicah, pe katerih ee je т nedeljo pomikal pogrebni sprevod, so dobile polagoma Bvoje posebno obeležje. Ob obeh straneh ulic 80 bili postavljeni črno preoblečeni stebri. Povsod veje bolgarska črno obrobljena trobojnica. Med njimi je videti nešteto črnih zaetav. Tudi precej Haken-kreuzfahnen, ki so bile razvite v znak so-žalja in sočutja na poldrogu in bile črno obrobljene. »Solfjeli se bojujejo proll (asu 21vlla so važnejša od oklopnjakov - Pojasnila sovjetskih vojaških mest Stockholm, 7. septembra. »Sovjeti se bojujejo proti času.« Tako reproducirajo an-gleško-amerikanski poročevalci pojasnila sovjetskih vojaških mest, ko so te dni smeli obiskati majhen odsek boljševiške fronte. Sami po teh pojasnilih, menda tudi po nekaterih vtisih, niso posebno navdušeni in se zadovoljujejo zlasti z opisovanjem pomena, ki ga je imel angleško-amerikanski bojni material pri boljševiških ofenzivah. Oči-vidno bi mu radi pripisali znaten delež pri sovjetskih ofenzivnih naporih. Iz Washington a pa se izve, da so Sovjeti v prilog drugih dobav preklicali naročila tankov, ki so jih dali v Zedinjenih državah že pred več meseci. Gotovo je spričo enormne uporabe, ki sedaj obtežuje angleško-amerikansko prevozno tonažo zlasti zaradi vojskovanja na Sredozemlju, za take dobave le določeno število ladijskega prostora na razpolago, ki se ne da povišati. Ta ladijski prostor hočejo Sovjeti pač raje izkoristiti za druge da- jatve svojih zaveznikov, ne nazadnje za živila, do čim jih srednjetežki tanki, glede katerih amerikansko poročilo pravi, da so naročila preklicana, ne mičejo več v isti meri. Ba je so tudi Angleži zmanjšali naročila takih tankov iz USA. „Obroki žalostno nezadostni" /eneva, 5. septembra. Na podlagi sever-no-ameriškega poročila o dajatvah iz pogodbene in zakupne pogodbe za drugo četrtletje 1943 poroča časopis »Scotsman« т Edinburgu o stanju prehrane v Sovjetski zvezi. V tem poročilu pravi, da Sovjetska zveza niti približno ne proizvaja toliko živil, da bi lahko krila svoje najmanjše potrebe. Zato so poslali stotisoče ton živil iz Zedinjenih držav v Sovjetsko zvezo. Pa tudi dobave niso dovolj obsežne, da bi izdatno dvignile prehranjevalno stanje civilnega prebivalstva. Njegovi obroki so »bedno nezadostni«, celć najbolj podpirani oborože- valni delavci ne dobijo na mesec več ko dva funta mesa. V velemestih prebivalstvo izvzemSi otrok pod šestim letom sploh лв dobi mleka, presno maslo pa le redkodaj^ Bombe zastrabovanla na četrto obletnico na Paril Pariš, 7. septembra, četrto cAIetnico уојч ne napovedi so v Franciji obhajali dojmljivo. Prejšnji »zavezniki« ao ctorili^ kar jim je bilo mogoče, da ao učinkovito pokarali, da ima po njihovem mnenju Fran# ja dolžnost, .d,obiti s svojimi vojald v&jnpr, za plutokrate. Kakor 14. julija, ko je bil francoski'пач rodni praznik, so tudi tokrat oddelki anglosaških bombnikov prileteli zarana nad francosko glavno mesto in strahopetno" vr-^ gli bombe iz visoke višine brez vsake izbire. Kar razločuje ta sponiinski bombni terorf od prejšnjih demonstracij te vrste, je 'zai Francoze zelo pretresljivo dejstvo, da eci tokrat vprviČ padle bombe tudi na pari^ ško notranje mesto. Število žrtev med ci4 vilnim prebivalstvom še ni ugotovljeno^ Toda ker so se Parižani naivno zan^ali, da si bivši »zavezniki« nikoli ne bodo.,u^ pali napasti notranje mesto, je upravičena! bojazen, da je bil »spominski teror« tucU v tem oziru »učinkovit«. »Dne 3. septembra 1939. so Angleži pah^ nili Francijo v vojno, dne 3. septembra: 1943. so podvzeli prvi zastrahovalni napad na pariško notranje mesto. Naši .prijtelji* torej niso pozabili na nas«. Tako piše »Pari# Soir« o »jubilejskem poletu«. Se preden so bile padle bombe, je pariški tisk pripravil francoski odgovor^ Članke, ki se bavijo z bilanco ob 4. obleta niči, lahko združimo v tezi: Francija je &, septembra 1939. zagrešila zločin, da je das la zlorabiti sebe in svojo oboroženo mo5 za plutokratsko vojno, Francija lahko poi ravna to svojo zgodovinsko vojno krivdoi le s tem, da sedaj po svojem porazu konč^ noveljavno doume pomen te vojne in 8«| brez pridržka včleni v okvir po Nemčiji u-* etvarjene in vodene nove Evrope ter po«< skuša postati dragocen in tvorni člen копч tinenta. Marcel Deat pristavlja v listu »Oeuvre«, da se ima Francija ca to uvi^ devnost v prvi vrsti zahvaliti »vojemu porazu, kajti 1918. leto, ko je bilo isto spoznanje tudi že otipljivo, je navidezna »zmaga« zameglila možgane v Franciji le Londona poročajo, da Je čungklnSka vlada pozvala vsa vladna meeta, ki jim je poverjena gospodarska ureditev, naj pripravijo potrebno za zaščito tujega kapitala na Kitajskem. Ta zaščita se nanaša na dolar In funt, in omogoča v bodoči dot^ izkoriščanje Kitaj-Bke po sapadnih ailah- stran 2. — Stev. TI. KABAWANK&X BOTB Sreda. 8. weptembrs 194& Mati na kolodvora PK... Ta je zopet velika, temna kolo-dvorska lopa, vieoka in prostrana, podprta z močnimi želamimi nosilci, gost dim se ■vleče pod stekleno streho in počasi zginja. Tin se končajo. Značilno je: tiri, ki ne kažejo več v daljavo. Pred odbijalno napravo, sredi lope se končajo. Ljudje se gnetejo proti zaporaicam. Dopustniki, oprtani s puškami, jeklenimi čeladami in telečnjaki, larjavelih in ostrih obrazov in vendar s prav mehkim smehljajem okoli usten, žene, delavci, skupina deklet od Arbeitsdiensta. Da, vojak je zopet enkrat doma, sliši nemške glasove in bere mimogrede pisane reklame na stenah. Nikdar ni preje pazil na glasno hvaljenje in nikdar nI videl pisanih slik lepote Nemčije, ki vise povsod po stenah in stebrih. Toda sedaj se mu vse to zdi kot pozdrav. Misli se mude pri tem, je kot da bi se počasi oddahnil, razumete, tipanje in občutenje zadev in razmer, ki so daleč zadaj. Dopu-Btnica dovoli izhod skozi zaporo, vesela, ponosna, izkaz za nekaj srečnih ur... Poddesetnik B. se ni mogel najaviti doma, sploh ni vedel popreje, da bo potoval skozi domači kraj. Toda т gneči ljudi drži naenkrat za belo glavo. Vsepovsod ta valujoči, pritiskajoči, porivajočiVopot, toda sin in mati stojita kot skalnat otok sredi tega vročega gibanja. Prav nič ne more verjeti, njegove oči gledajo kot kako ču »Ti mi prišel! Saj sem vendar vedela, fant, vedela B*m!< Vidi zbiralno pušloo т njenih rokah in vpraša zastrmljeno: »Ali li me mar čakala? To vendar ni mogoč#!« Prime sina pod roko, za eno glavo je večji od njo, in ga gleda navzgor, srečna, s sol-Bnimi očmi. »Vsako nedeljo zvečer sem na kolodvoru! Danes sem že dvakrat nabrala polno puSioo. In danes se je tudi izpolnila moja žtlja, saj sem vendar vedela. Samo verovati je treba!« vedno stojita, reka ljudi eplahneva, vkljub temu je živahno vrvenje sem ш tja, toda vsega tega ne vidita, sin, vojak, samo čudi M. To je njegova mati, ta hrabra majhna Žena. Ni zastonj postajala po kolodvoru, da se ne bi nekoč izpolnila njena srčna želja. Njegovo veliko roko prime sedaj in gresta počasi po široki postajni lopi do širokih stopnic. V pušico pade še marsikateri novčič in srečna mati prikimava darovalcem. Žareč, mnejoč se obras. Vsa siva v glavo. Kriegaber. Georg A. Oedemann Konec bilke \ lohn pri Orin Sovjetska velika ofenziva enajstih armad razbita - Sovražne zgube: razen težkih krvnih zgub 14.000 ujetnikov, 5114 oklopnjakov, 2119 leta! In 854 topov K bitki v loku pri Orlu, ki je bila zaključena po večtedenskih hudih bojih, te po končani načrtni izpraznitvi tega prostora aedaj poroča: Pod poveljem Generalfeldnyirsohalla pl. Klugeja in Generalobersta Modla so čete vojske, ki eo jih učinkovito podpirali leteči odredi iračn'ega orožja in protiletalskega topništva pod poveljstvom Generalobersta viteza Greima, vzdržali v loku pri Orlu v materialni bitki največje izmer# koncentrično aovjetsko veliko ofenzivo enajstih armad. Sovražniku se kljub njegovi ogromni premoči ni posrečil nameravani predor »kozi nemško fronto. Ob junaškem odporu naših čet so se razbili vsi sovražnikovi navali. Krvave zgube sovražnika eo zelo težke. Izgubil je nad 14.000 ujetnikov, uničenih je bilo 5114 oklopnjakov in 854 topov, sestreljenih je bilo 2119 letal. V tej veliki' obrambni bitki eo se posebno odlikovale в. rheinsko-westfalska, 31. spodnjesaksonska, 36. rheinsko-pfalska pehotna divizija, 10. divizija oklopnjaSkih grenadirjev iz Niederbayma in Obersa-chsna, 4. frankovska divizija oklopnjakov in 78 wiirtemberiko-badenska juriSna divizija. Oberkommando der Wehrmacht je dn$ 3. septembra objavilo: V južnem odseku vzhodne fronte smo tudi včeraj v hudih in premenljivih bojih odbili ponovne napade Sovjetov v prostoru zahodno od Miusa in zlasti zahodno od Harkova. Lastni oklopnjaki so pri tem presenetljivo sunili ▼ sovražna zbirališča In uničili 29 topov ter več sovražnih oklopnjakov. V srednjem odseku fronte se vrše nadaljnji težki boji v prostoru pri Sevsku, jugozahodno in zahodno od Vjazme. V ranih urah današnjega dne so se angleške čete izkrcale na jugozapadnem koncu Kalabrije. Boji z nemškimi in italijanskimi varovalnimi četami so v teku. Odredi nemškega zračnega orožja so podnevi in ponoči napadli ladijske cilje pred vrhodno obalo Sicilije in na morju zahodno od Alžira. Več sovražnih prevoznih ladij je bilo zadetih po bombah težkega kalibra. Nemški lovci so včeraj pri Neaplju sestrelili 18 sovražnih letal. Zračno orožje in vojna mornarica sta nad obrežjem zasedenih zahodnih ozemelj in nad Atlantikom uničila dvanajst letal. Nekaj letal je v minuli noči izvršilo vzne-mirjevalne polete nad Zapadno Nemčijo. IVova imenovania v hrvalsbem kabinein Novi ministrski predsednik, minister vojske in dogiavnik - Njih živijenjepis država Hrvatska, ga je Poglavnik 9. septembra 1941. postavil za državnega taj- Zagreb, 7. septembra. Uradno objavljajo, da je državni tajnik na r. Nikola Mandić, odvetnik т Sarajevu, postavljen za predsednika hrvatske državne vlade; doslej je Poglavnik sam opravljal ta urad. Nadalje je bil imenovan letalski general Friedrich Navratil za ministra vojske in državni tajnik Vilko Begič za doglavnika. Novoimenovani hrvatski ministrski predsednik se je rodil 21. januarja 1869. leta v Dolcu pri Travniku v Bosni. Gimnazijo je dovršil v Sarajevu, študiral nate pravo v Wienu, kjer je bil promoviran leta 1894. Po končanem veeučiliškem Študiju se je naselil v Sarajevu kot odvetnik. Že v mladih letih ee je udejstvoval politično. In sicer kot pripadnik Starčevičeve ideje. Leta 1910. je bil izvoljen za poslanca v sabor v Sarajevu, kjer je bil najprej podpredsednik, pozneje predsednik sabora. Istočae-no je bil prvi podžupan mesta Sarajeva. Prizadeval si je vedno, da doseže tesno sodelovanje med katoličani in mosleml. Leta 1914. je bil imenovan za namestnika deželnega guvernerja. Razen tega je bil predsednik računskega dvora za Bosno in Hercegovino ter prvi tajni svetnik. Po prvi svetovni vojni je zopet izvrševal poklic odvetnika. Ko je bila ustanovljena samostojna nuca. General Navratil se je rodil 19. julija 1893. leta v Sarajevu kot sin okrajnega načelnika in je nemAkega porekla. Dovršil je kadetnico т Grazu in bil leta 1912. imenovan za praporščaka. Leta 1914. je postal letalec in opravljal službo kot izvidnik na nekem ruskem bojišču. Kot pilot je sestrelil deset sovražnih letal. V Jugoslaviji so ga leta 1940. upokojili kot politično eumlji-vega. Poglavnik ga je leta 1941. imenoval za, vojaškega atašeja v Bukarešti in mu leta 1043. podelil čin gerierala. Misto' vojnega ministra na Hrvatskem v zadnjem času ni bilo zasedeno. Bete pojMoJevKlen prime* »afirtnejr* пжрг»> đovanja obnov« v Ukr&jlnl Je prlčetek obratovanja v 31 tovarnah za konzerviranje sadja In zelenjadl. Dvanajat takih tovarn, ki eo ta-Сав vrne v polnem obratu, a« nahaja iamo v kljevskem glavnem okraju. Kakor na v*eh drugih poljih, ЖО našli nemški strpkovnjakl, ki 10 ae lotili dela, tudi tukaj poniiene obrate Nemški dejavnosti in iniciativi pa je uspelo, napravil iz ruievin zopet za delo sposobne tovarne za konzferve, in ne nazadnje, imajo nem-6kl stroji svoj delež pri stalnem povečanju proizvodnje. Finski dritavnl zbor se je v petek ob desetih sestal v tajni seji, v kateri je vlada dal* lak-javo o zunanjepolitičnem položaju. Pri britaaako-indiiskp.m obrambnem svetil je v četrtek otvorll podkralj * Novem Delhi ju zasedanje. Razpravljali so o velikih prevoznih ovirah ae da W doslej mogli najti kakSno re-Utev. V PaleAtlnl 80 prvi dan ramazana Imeli na raznih krajih hude spopade med Sidi In Arabci, ker so židje poekuSall motiti pri molitvah Л« rabe*, ki ao radi prenapolnjenostl moAej molili po ulicah. V največjem aldadlščn smodnflKa na Gibraltarju go našli, kakor javlja Btefanl 1ж Tangera, na nekem hodniku ■ kolesjem opremljen pe« klenskl stroj. Ko so ga natančneje preskusili, ao ugotovili, da M bil pol ure pozneje ekaplo-dlral. Celo vrsto ljudi so zaprli. V Zedtnjenlh drtavah Je eela vrsta Teleta« dustricev ustanovila zaAčitni svet a ae dežen* v Waahingtonu. Cilj temu svetu je, da zago* tovl finančne interese amerikanakih plutokra,« tov v Evropi In pozneje tudi v ostalem avetu« V Panami pred nekaj dnevi odkrita sarota proti vladi ae je izjalovila; uradno ugotav1jaJ<\ da je popolnoma vzpostavljen mir In Mehllcaaald predsednik Oamadio J# pred kongresom Izjavil, da odnoAaji med Zedinj## nlml državami in Mehiko nikdar niso bill ta« ko tesni, kakor danes in da bodo v bodočnoatt še tesnejši. Ta razvoj pomeni praktično »družitev Mehike ж Zedlnjemlml državamL V čaaopian »Sulee«« ae peča Rene Baume 4 zadnjim Churchlllovlm govorom In mlsH, d# iz izvajanj britanskega ministrskega predaed* nika lahko posname da je Balkan kot >neo> mejen lovski revir« prepuščen Sovjetski Bi JI. V francoski obmejni Inrtodvwr Hendaye W te dni na potu od vzhodne fronte doepel nad lOOO mož močan bataljon divizije •paaaklli prostovoljcev pod vodstvom majorja Lop earn Suareza. T Hamallaha v PaleMIni so aatamovik brk tanako pravoslavni klub Arabcev. Takšne klu« be ao ustanovili v več palestinskih mestih le vaseh Britanci hočejo s tem ukrepom razce« piti Arabce. 0«neral de Oaulle Je sprejel več)# Mevll« bivših komunističnih poslancev, ki so mu predložili celo vrsto zahtev; de Gaulle je obljubil, da Jih bo Izpolnil. Načelnik libanonske vlade Butrus Itrad, j« bil, kakor ae je £ele sedaj evedelo, o priliki libanonskih volitev prisiljen, da je opoxairjat na nevarno delovanje anglefiklh agentov z# ljudstvo T UbanoBU. Cung№Ško Kltajnho je aedaj aredi resne П-nančne krize, ki ae lahko označi kot inflacija v pravem pomenu besede; tako Je izjavil ftung-Idnški zunanji minister dr- Soong. V Kijevu so ravnokar atopila v veljavo nova določila o podporah članov delavskih rodbin. Po teh določilih amejo zahtevati podporo žene in otroci do 16 leta starosti, atareJSl kakor tudi delanezmožnl rodbinski člani ki Jih je moral doslej vzdrževati delavec na vzhodu. Dali Jim bodo podporo v denarju, UvUa ia oblačila. Verlaa nnd Druck NS.-G«uT«rl«* miW Dnu^erel Kamten. GmbH.. Klagenfurt „ — ^ Verlagleiter Dr. Bmll Heitian (ini Wchrdienet). — Bmomt-ichriftleiter; Friedrich Horsimann. — EMnwit 1st Anz«le«nlist» Nr 1 cOltl«. Za kaj se mora svet zahvalili Wemcem Ni mogoče prezreti delovanja Nemcev na svetu. Ravnotako kot si ne moremo predstavljati pokrajine brez gozda, če nočemo, da nastane pusta In izsušena stepa- Nemško ustvarjanje kulture in civilizacije fš na prvem mestu. Noben narod nima toliko mot svetovnega slovesa kot nemški narod, svetovni sloves radi resničnega ustvarjanja in ne radi mednarodnega propagandnega in reklamnega vpitja v židovskih časopisih kot se dela n. pr. z Židom Einsteinom ali filmskim Židom Chaplinom. Pri nemškem ustvarjanju pa ne smemo po-8«bltl cele armade brezimnih Nemcev, ki so ustvarjali kot kulturni pionirji v vseh delih sveta. Res Je njihovo delo šlo v zgubo za lastni narod in prišlo v korlat drugim deželam in narodom. Ustvarjanje kot tako pa obstoji (N. pr. nemški farmaciji v USA, nemški vrtnarji v Braziliji, nemški kmetje ob Volgi in v Sibiriji. ' Iz množice velikih Nemcev imenujemo v naslednjem samo nekatere, ki so podarili avetu s svojim znanjem in izvrstnim ustvarjanjem večne vrednosti. Oe začnemo z rojstvom človeka, se pojavi Ime SemmelwelB. Nemški zdravnik Sem-raalweifi je ustanovil moderno porodništvo, uvedel največjo čistost in desinfekcijo v sobo porodnice. Na milijone žena in otrok Je ostalo pri iivljenju radi spoznanj zdravnika Scmmel-welB« iz Ostmarke. Pred odkritjem Semmel-weltta je umrlo v porodnišnicah radi porodne (otročniSke) vročice okoli 50 odstotkov porodnic potem ae Je pa umrljivost znižala na manj kot 1 odstotek Nemški zdravnik Robert Koch iz Woll-ateina v Warthegauu je odkril bacile, ki povzročajo bolezni in je a tem podal nove možnosti zdravljenja. Be h ring je Iznašel serum proti dlfterijl In je odvzel tej bolezni, ki j« dotlej zahtevala toliko žrtev, njeno straš-шoлt^ Ae 4има т voVUtlb рмЛеНк AMks al apaJns M saoca trat M ттЛЏ атктЖ germanlnu, sredstvu, ki ga Je ustvaril nema ki duh raziskovalcev. Kako zelo občutijo prizadete dežele, da де pridejo več do njih nemSka zdravila! Kakšen napredek v spoznavanju bolezni pomeni odkritje tajlnstvenlh rentgenovih žarkov, ki ee naziva jo po Imenu nemtkega odkrltelja. Pomislimo samo na to, kako so popreje zdravili jetlčne! Poglejmo vsakodnevno življenje. Z žarnico se poslužimo dnevno odkritja, za katero se mora svet aahvaJitl Nemcu H e 1 n r i o h u G o e b e 1 u. Amerikaiicu Edisonu je prinesla sloves iznajditelja samo reklama židovskega svetovnega časopisja, čeprav je sodišče potrdilo, da Je žarnico resnično Iznašel Goebel! Iznajdba telefona se napačno pripisuje Škotu Beilu, čeprav je resnični Iznajditelj Nemec Philllpp ReiB. Pri Šivalnem stroju mislijo po večini na Amerikanca Singerja kot iznajdtelja. Dejansko je pa Singer samo Izpopolnil iznajdbo dunajskega krojača Maderepergerja. Najpoprej v USA uporabljeni pisalni stroj je iznašel Nemec Mltterhofer, kolo pa Wiirtembergef D r a i i. žepna ura, prva na svetu Je nastala т NUrnbergu pod spretnimi rokami Petra H e n 1 e i n a. Čeprav so že sredi 16. stoletja v NUrnbergu pofikuSali izpodriniti dotedaj za pisanje uporabljeno peresno cev s pisalnim peresom iz medeninaste pločevine, so se posluževali še 200 let kasneje — 1748 na mirovnem zboru v Aachnu — gosje peresne cevi. Jekleno pero, katero so hoteli uvesti, se nI moglo uveljaviti, tako da se jih nI splačalo izdelovati. 6ele ko se je posrečlo konigsberSkemu učitelju pisanja BUrgerju ustvariti res praktično jekleno pero, se je izvršila sprememba Vsekakor je imel BUrger malo haaka od svoje iznajdbe, ki je osvojila svet. Ker ni imel denarja, je prodal svojo Idejo nekemu Angležu, ki j« ж«£в1 Isdalovati 1. 1020- т Blnnlnghamu'perea« т у-— lUifal BBrg«r )• MU«! мкм тгоЏ iznajdeno pekleno pero prodkjati v svojem rojstnem mestu kot pravo »angleško Jekleno pero«, da je vsaj a tem nekoliko zaslužil. Leta 1843., — torej pred točno sto leti je bila dovoljena prva nemška tovarna peres, ko je avstrijski cesar podelil privilegij tovarnarju Carlu Kuhnu, da sme postaviti v Wienu tovarno za strojno izdelovanje Jeklenih pisalnih peres. Od 1. 1856. izdelujejo jeklena peresa v Berlinu, Leipzigu, Bonnu, Iserlohnu in Chem-nitzu. Kdnjgsberg dr. J. Dietzer in iznajditelj litografije in kamenotiska, Alois S e -nef elder (1771—1834), sta kot prva uporabljala ročne lesove, na katerih je bilo pritrjeno jekleno pero, ustvarila sta torej prve »peresnike«. Prvo uporabno polnilno pero pa je Izdal 1. 1386. Friedrich Soen-n e C k e n. Ladljsk; vijak Je laumil Joseph Ressel, avtomobil pa je izdelek B e n z a in D a I m 1 e r J a. Prastaro željo, da bi se lahko letalo, je uresničil kot prvi O 11 o L1И e n t a 1 In ne, kot se po navadi govori, brata Wright. V gospodarstvu vseh dežel zavzema važno mesto fotografska obrt. Prve slike pa nI izdelal, kot se napačno navaja, Franz Daguerre, temveč Nemeo Johann Heln-rlch Schulze. Brez izdelovanja sladkorja iz elad-korne pese po Nemcih Marggrafu in A C h a r d u bi bila Evropa Se vedno navezana na sladkor Iz sladkornega trsta tropskih dežel In bi sedaj v vojni sploh ne bilo sladkorja, kar bi katastrofalno vplivalo na zdravje, posebno otrok. Sladkor iz sladkorne pese je' prizadejal hud udarec Evropi sovražni politiki Anglije. Angleži so takoj spoznali nevarnost, katera jim grozi od pesnega sladkorja in eo zato ponujali iznajditelju Achardu 200000 tolarjev za oddajo javne izjave, da nI mogoče nadomestiti trstnega sladkorja s pesnim sladkorjem. Nemci so bili tudi, kl so razširili splošno prehranjevalno baao aveta na do tedaj še nepojmljiv шОв. Albreeht Thaar j# теџ-uwdU praetaro tropoljaq roqpodaratr« oa f •- epodarstvo s spreminjanjem s a« dežev in Llebig je pokazal z ustanovitvijo kemije za prelskušavanje zem-1 j e pota za obsežno povečanje pridelkov. Thaer in Llebig sta osvobodila svet more le-stradanja, ki je doslej pritiskala človeka radi nauka Angleža Malthusa. Po nauku Malthuaa so se pomnožili ljudje veliko hitrejše hot a« lahko povečava pridelovanje prehranjevalnih sredstev. Malthusov nauk Je imel za poaledieo padanje rojstev, kl Je usodno delovalo м obstoj evropskih narodov, tudi v Nemčiji. (Nadaljevanje prihodnji*) Ohnoua inhoda Med prvo igralno dobo po osvoboditvi meeta Ubaua je ondotno operno in dramateko gledališče uprizorilo 326 predstav. V letošnji nekoliko podaljšani sezoni pa so imeli 374 predvajanj. Na programu je bilo 119 oper (med njimi »Lohengrln«, »Flgarova ženltev«, »Leteči Holandec« in »Nižave« v nemškem jeziku), 17 operet, 136 letonskih dram napram 9 nemškim ter več baletnih in koncertnih prireditev. Novo igralno dobo bodo otvorili aredi septembra x Weberjevlm »Caroetreloem«. Od okopanln kaže krompir v aploAnsmi prav dobro. Trpel Je pa, kakor okopanlne vobč», deloma zaradi trajnega deževja te velike mokrote v Juliju. Vreme bodočih tednov bo zelo vplivalo na izid letine. Ustanovitev 'poljedelskih radnig v zasedenem srednjem prostoru Vzhoda, kl ima za posledico ponovno, končnovalJavBo dodelitev zemlje kmetom po nemški kmeti Jaki upravi, zahteva natančen kartografičen popi# in raz-meritev ploskev, kl ## naj razdelijo. Da ■# odstrani pomanjkanje sa ta obseSna dela potrebnih pomožnih moči, eo ustanovili pri nekem kmetijskem učnem in raziskovalnem zavodu šolo za geometre. V tej šoli se bodo zapovrstjo po določenem мЛпаи! načrtu vriKU vemt tečaf ж ##от#$м^ afibmm рсвшобвОт ta ^Uttwooli, 8. September IMt. Ж/1 Л W A N K EN BOTE Spffe %. — Nr. 71. Das ganze bulgarische Volk nahm Abschied von Konig Boris Die Ansiandssummen: Ddegationen aller befreunileten Staaten and Hunflerttansende Bulgaren erwiesen flem toten KBnIg die letzten Ehren Sofia, 7. Sept, In đer Alexander-Newskl-Kathe-Hrale. wo die sterblichc Hillle des Zeren aedw Tege latio euf^ebahrt war, hatte das Volk in der NaAt aum Sonntujj bie lum ersten Glockenschiaj Abedhied Senommen. Tausende »tanden, *1: dif Tflren der Kjrche ffir die Vorbercitunjen lum Trauergottes-dienst jeschlosscn wurden. nodi vor den Pforten. Ihnen war es nicht mehr Tergonnt Ihren toten KSnig zu schcn. Zehntaosendc von Bnlgaren waren aua alien Teilen des Landes nech Sofia gekommen, urn der Treucrfeier beizuwohncn. Auch die Bevolkerunj der LandeshaupLstadt fand in dleser Nadit wenig SQuartiere< der Kanoniere aind wenig beneidenswert. Ee blieb kelne Zelt, feste Bunker zu bauen, ala die Abteilung drel Tage nach Begtnn der Schlacbt aUdllch dea Lado-ga-@eea heranbrauste. Die Infanterie, harten Angrlffen ausgesetzt, brauchte aofortige Hilfe-Und braohte ale dmmer wleder ao daB die Batterie kelne Gelegenhelt mekr fand, die etellusg жи wechseln. So muBten slch die Kanoniere damlt begntlgen, kleine Erdlttcher aus-euheben, die wegen des Grundwassers nlcht tief sein konnten und In denen ale einzeln oder Bu zweien kauern und schlafen. Aber weder Entbehrung noch Gefahr hat Ihren Gleichmut und ihre Einaatafreudlgkelt gredrilckt. SchlieBllch ist die Batterie achwere EinaKtze gewohnt Sle hat vor Klew gekKmpft, auf der Krlm, vor Sewastopol und schon in Weiin-Bottnis dn Nebttauppe maeht dan Giwuidlirm Lull. iBiontetie-DlrlsioD donkt lOr vorblldliche Entlastung den belden frUheren Schlachten am Ladoga-See. Die Ohren wissen genau zu unterschel-den, wohln die feindllchen Granaten zischen. Wag macht es dem Jungen Kanonler dort aue, daB rtlckwttrts im Wald Granaten elnschla-gen! Er hat slch splltternackt ausgezogen, um slch endiich einmal riach Wochen grllndllch zu waschen. Nicht welt von einem BllndgSn-ger, der haargenau zwlschen Arm und Rlppen einem Kameraden hindurchflog und nur Prel-lungen zurllcklieB. Es geht eben manchmal merkwUrdlg *u auf dem Schlachtfeld. Vertteht »Ich, đaB die Batterte jubelte, ale #i» yon. dem G^henk der Grenadiere erfuhr. Dank let Ansporn. Und mo hoben die' Kanoniere ihre zentnerschweren Wurfgranaten noch einmal eo gem in die Rohre. Eben kllngelt wieder der Fernsprecher in dem Erdloch, wo der junge Wachtmelmter haiuit, der in der Feuerstellung befehllgt. Zahlen kommen durch, nUchteme Zahlen, die der Batteriechef mit eelnem Batterietrupp echnell errechnet hat- Der Kanonier am Richt-aufmatz mtellt eln. Die Rohre mchwenken lelcht. >Feuerberelt!« melden die WerferfUhrer (bei d*r Xrtlllerl« a«achQtKfUhr«r gmaimt), >f«o- erberelt«, klingrt м durch d en Draht *um Bat-teriegefechtsstand, »feuerberelt« meldet der Batteriechef dem Kommandeur Die Kanoniere springen zur Selte und In die DeckungglOcher Die neben der ZUndmaschlne warten auf den Augrenbllck, da aie den Strom durch die ZUnd-kabel in die Geschosse jagen. >... noch zwanzlg Sekunden ... noch zehn Sekunden ... Achtung!... Batterle-Feuer!< Und heraus fllegen die feurlgen Raketen. Aue alien Werfem zuglelch. Stlchflammen echlagen auii den Rohren zu Boden, Rauch-fahnen ateigen zum Hlmmel, und Pulverdampf hUllt die Werfer eln. Die Luft erzlttert unter dem Tosen und Heulen, dag welthln hOrbar let bls hlnUber zum Feind. Bald danach gleht man den Feueracheln der faet glelchzeltlg kreple-renden Granaten. Wehe den Bolschewiaten, die In dlesem Raume atUrmen! Sofort werden neue Geachosae In die Rohre geh&ngt Denn jeder Augenbllck kann elne neue Salve fordern. Jetzt mliaaen die Kanoniere slch raach veratecken. Denn die aowjetl-achen Schlachtflleger aucben ale wleder. Zum zehnten, zwSlften, vierzehnten Male an dleaem Tage. Man zShlt gar nlcht mehr. Hauptaache, aie flnden elnen nlcht. Inzwlachen her mit dem Schnapa! Die Infanterie eoll leben! Krlegsberichter Helnrich Kodetner as tm^ Cflttlteln u Die Raub- und Unterdriickungspolitik der Vereinigten Staaten von Nordamerika hat heute imter der Fiihrung dea grolJenwahnsinnigen Pr&sidenten Franklin D. Roo-eevelt und eeiner Judenclique ihren Hdhepunkt und ihre Blute erreicht. Sie fuBt auf ehrwiirdigen »Traditionen« seitdem die USA eeit dem Biirgerkrieg aus einem Staat der Pioniere zu allmahlich einem Land der Spekulanten, Schieber und Hochkapitali-sten wurde. Ein bezeichnendee Kapitel die ser Entwieklung ist der Raub Panamas, ist die EJntstebuhg der Kanalzone in Mittel amerika. Mit Hilfe eines franzosischen Abenteurers, mit Besteohung, List und Gewalt wurde Panama der Republik Kolum-bien entrissen und unter us-amerikanische Gewalt gebracht. Wie das geschah, das mdkildert unsere neue Artikelserie: „Griff nach Panama*' Wie die USA einst die Kanalzone stahlen. Von Dr. Heist K&ser, die wir demnKchst veroffentlichen werden. Mit dramatischer Spannung gibt der eachkundige Verfasser in einer lebensvollen Schilderung die, angesichts der heutigen Machenschaftem der USA in Ibero-Amerika-hochaktuellen Vorgange wieder. Er schild ert das Versagen Leeseps bei seinem Kanal-bauprojekt, die Opfer der Arbeiter, die M achenschaften der Drahtzieher in Washington, das Komodienspiel der »Revdluti on von Panama« samt den Vorgangen hin-ter den Kulissen und sohlielilich Gliick und Ende jenes Abenteurers, der den USA die Kanalzone gewann, selber aber auf den Strallen von Paris ale elender Hausierer endete. Der verbofene Ku^ Ee war auf einer sonnigen Bank im Park. Zuerst saB Frau MUller alleln auf dieser Bank und genoG Sonnenechein, VogelgeBwltacher und die AusBicht auf ihren dunkelbiauen Kin-derwagen,, in dem MUller-Junior echlum-merte •.. Dann eetzte eich Frau Schultze auf daa andere Ende der Bank. Die belden Damen kannten einander zwar nlcht, kamen aber bald Ine Gesprilch. Oesprftchithefu« war aatttrUA nlor, der MCha Hooate zAhlt*. >Leider haben ao wenlgs IfenaChen 8iaa fUr Hygiene«, eeufzte Frau MUller. >Ich veretehe ]a lehr gut, daB alle, die melnen Klelnen «ehen, Lust bekommen, Ihn жи ktlseen, aber ■..« Frau Schultze nlckte hOfliqh. »Haben Sie auch Kinder?« fragte Frau MUller elf rig. >Ja, zwel Mftdchen«, berichtete Frau Schultze. >Nun — daim werden Sle mich venrteheo! Mitn kann doch einfach nicht zulaseen, daB die Kinder von Fremden gekUBt werden, nicht wahr?« Frau Schultze suckte mlt den Achseln. Frau MUller: »Ich kann м nun einmal nicht lelden!« Frau Schultze; yNeln, Ich m&g м much nlcht«- Frau MUller: »Man muB energlsch leln! Ich ■age deshalb alien Leuten, die aich ttber melnen Kleinen beugen, daB ale Ihn nlcht ktoen dUrfen- Auf dieee Welge verhlndere Ich ee!< Frau Schultzea Stlmme klang aehr realg-nlert: »Ich mOchte ea ja auch gem Terhtn-dem, aber melne M&dchen elnd mo relzimd, daB aich die Menachen elnfadi alchta топ mir verbleten lassen- Sie kUeaen die Kinder doch!« Frau MUller: »Das veretehe Ich nlcht! Sle mUeaen ea unbedingt verhlndern!« Frau Schultze aeufzend: »Daa lat nidit #o einfach, melne MKdchen mind oHmllch mdit-sehn und swanzlg Jahre alt...« Carl Otto Hamann WuDten Sie schon... ... daB dam Ttttowieren >■*» Hellzwecken In Agypten berelte aeit 4000 bia 5000 Jahren geUbt wlrd? Bel den NaturvClkem wird die Verzlerung dea nackten Кбгрега haupta&chlich aim Schmuck vorgenommen. ... daB die in TSpfen gezUchteten Zwerg-btlume eln Alter von mehr ala 100 Jahren errelchen? Durch kUnstllche VerkrUppelung erhalten aie trotz Ihrer Kleinheit daa Aussehen alter Baumritaen. Man benutzt ale in Japan und China zu klelnen Minlaturlandschaften. ... daB noch gegen Ende dea vergangenen Jahrhunderte von der deutachen Feldartillerle eigene Kochapparate in Geetalt dreler Inein-ander atehender Keseel mlt Bratpfanne, EB- napfen und Schtipfloffeln unter den Protzen Oder am Wagen mltgefUhrt warden? ... daB em Bettgestelle, wie wir ale benUtzen, "In den BauemhSusem auf den Orkney-Inaeln Uberhaupt nicht gibt? Man achl&ft dort ent-weder in Wandnischen oder Bettachrdnken mit zuklappbaren TUren- ... daB uneer Hauehund nach neuesten For-achungaergebnlaeen auf ein Alter von mlnde-atens 12.000 Jahren zurUckbllcken kann? ... daB der Rhabarber echon in dem berUhm-ten Pflanzenbuch Pen-king der alten Chinesen, daa um 2.700 v. Ztw. entatand, erw&hnt wlrd? Er wurde auch von dem Gri'echen Dioakorl-dea, dem Hauearzt der agyptlschen KOnigln Kleopatra, ale Verdauungsmittel gem ver-ordnet. Rlchter: »VerUbteo Ше dem Mobrueb ao, 1И« Ich Um »chllderte?« — Elnbrecher: >Neto, nlcht g&nz ao. Ihre Method« halt« 1сћ aber fUr praktlscher.« * Jiinger Maim (zur Kellnerln, die rote Haare hat): >Na Sie, kommen Sie mlr nicht zu nahe, damlt Ich nicht Feuer fange!« — >Na, #elen Sle unbeeorgt«, antwortete eie, >nmi Brecmen ■ind Sie BU grUn.« * Lehrer: »Nun, Lehmann, warum ha*t Du denn gestem gefehlt?« — Schiller: »Grofinuit-ter und Mutter Mnd geetem verrelet, da aagte meln Vater zu mlr: >Junge, Jimge, heute lat FeiertasI« * Also Ich frage Sie jetzt daa letzte Mai, ob Sle endiich zahlen wollen«? — >Na, da bin ich froh, daB die d&mliche Fragerel mal auf-hbrt!« Sie iiehen Ihren Mann alio lelten, Frau Winter?« >Ja, er iat Schlffakapit&n und kommt bn ganzen Jahr nur einmal auf vier Wochen nach Hause < »Sle Arme, da# demke ich mir gaaz eot-eetzllch!« »Ja, Ich bin auch immer froh, wenn die vlar Wochen vorbei gind!« Die Rosser von Canderhill / RoQdiebe »tnd auch drliben xmbeliebt; daa •leht man achon daraua, daB man aie aufzu-h&ngen pflegt Jimmy Morton Ilebte daa H&n-gen nicht, wenlgstena aowelt ea aelne eigene Paraon betraf. Er atahl deshalb kelne Pferde, ■ondern er tat daa Gegentell. Daa Gegentell vom Pferdeatehlen iat, daB man ale kauft und tatatichllch bezahlt. Also betrieb Jimmy elnen RoBhandel- Er glng zu den Canderhillern und kaufte. Wo ea vlele gibt, aind sic billlg, und wenn man •eina gut verkaufen kann, gibt man ea bin, denn man krlegt Immer wleder eln neues- Er gab drelBlg bis aechzlg Dollar fUr dag StUck, er legte den Betrug In guten Schelnen auf den Tlach, und Bargeld war nlcht hftuflg. Die Canderhlller grlffen zu und verkauften. E# wurde nlcht lange gefellscht; wer nicht gemocht h&tte, aollte ea ruhlg blelben lassen. Immer mlt der Flxlgkelt! Ea gab vlel Ge-■chlmpf und Gefluche dabel, aber Bargeld varaOhnt Die zweltauaend Mltmenschen be-■aBen abgezKhlte hundertzehn Pferde, und bach drei Tagen hatte Jimmy ale alle. Am Abend dee drltten Tagea ааВ er.ln der Bar, trank vlel, achlug die Faust auf den Tisch imd achlmpfte. Sie aagten. er aolle elnen auage-b«a, denn er babe ja eln gutes GeschKft an Ihnen alien gemacht Da kriegte er elnen ge-iwaltig roten Kopf und lallte: »Ich dummes Luder habe mlr eure krummen Zlegen andrehen lassen und bin nun meln •chdnea Geld loa, gute Scheine, Bill und kelne fabrlzlerten, merk dlr daa, meln Junge. Werdet ea wohl selber geseben haben, denn beim deld h8rt eure Dummhelt auf. Sauft, Kinder, es 1st achon alles ganz egal!< Es herrschte Diszlplln In Canderhill, ale Boffen also. Dieser Jimmy 1st doch eln Ehren-mann; alg es ans Bezahlen glngi khiff er nlcht, cs gab auch kelne Prilgelel, wle ea elgentllch die Kegel war, sondem er kramte In seiner Brleftasche herum und kriegte die Scheine heraus Er zitterte schon, dss Zfthlen war •chwer, und er gab zu vlel. Der Wirt war ehrllch, well ea die andem gemerkt hatten und ea zum Teilen zu wenig wmr, er sfhob Shm das 'OberachleBende wieder zu- Вде Sach« ш USL Ton Johannes Schumann Aber dae hatten sie auch alle geaehen, daB Ihn helm Herumauchen eln Papier herunter-gefallen war und nun unter dem Tlsch lag, ein Brief oder во- Jimmy hatte keine Ahnung davon, und nlemand aagte .hm davon, N4 k Stanford eetzte sofort seinen groBcn Sticfel darauf. Als Jimmy hinausgewankt war, machten lie aich Uber das Blatt her; ee war ein Brief, der war eln wenlg dreckig geworden, aber noch gut zu lesen. Nick Stanford muBte vor-lesen. Es lag ihm nicht vlel dran, er schimpfte l&sterllch Uber die schlechte Pfote; denn Lesen war nlcht seine starke Selte. Und dann wurden Ihre Augen groB, und die Mlluler bile-ben offen, und sle pfiffen durch die ZKhnc wie die klelnen Buben, die slch Uber die Natur-geschichte des Storches gegenseitig aufklttren. Denn Nick Stanford etotterte heraus: >Lieber Jimmy, es wlrd elnen groBen Krleg geben mlt den damned Germans, die uns alle Geschtlfte verderben. Man wlrd ein paar hun-derttausend Cowboys Uber das groBe Wasser schicken, die werden ihre Felder zerstampfen und sie wie die Hasen zusammentrelben und mlt Ihren Lassos elnfangen Wird elnen SpaB abgeben, aber man braucht Pferde In Wysley ist groBer Markt, da werden sie gekauft. Sle nehmen alles, was bloB nlcht blind oder lahm 1st. Sle zahlen auch gut, nlcht unter zwelhun-dert Dollar das StUck und manchmal noch mehr. well sle eben alles notwendig brauchen. Bring Delne Rosser und mach das schBne Ge-sch&ft, und hcrnach denk auch an Deinen lie-ben Freund, der Dlr den Tip gibt. Es 1st John Smith. PS: MuBt aber Bile haben. In acht Tagen Ziehen sie welter«. Am ■ ntbchsten Morgen lag Jimmy -noch zu Bett, da klopfte es schon an die HaustUr. Nick Stanford stand dr&uBen und wollte herein, er hatte es elllg. »Du, Jimmy«, sagte er, als der andere aufgemacht hatte und wleder In sein Bett gekrochen war, »Ich habe dir doch melnen Braunen verkauft. Du hast Ihii noch bel mir stehen, aber er 1st deln, denn wir ilnd ehrllcher Leute Kind«- »Stlmmt«, brummte Jimmy, »er 1st meln«. »Du, ich muB das RoB wiederhaben. Ich hab da elne kleine Relse vor und zabl dir wleder, was du mlr gegeben baat«. Jimmy eah ihn bose an- »Bel dir leckt wohl der Kanigter, was?« »Gut, Ich zahl dir auch drtlber. Vierzig Dollar, haet du mir gegeben, Ich geb dir fUnfzlg « Sle zankten eine ViertelBtunde bos miteln-ander herum, dann wurden sie, was die Leute einlg nennen. Kick Stanford legte hundert Dollar auf die Bettdecke und hatte seinen Braunen wleder. Jimmy war eben aufgestanden und wartete hemdsKrmllg vor seiner sogenannten Wasch-tollette auf den N&chsten, da kam auch schon Harry Johnston. „WelUt du, Jimmy, was ich Bogen wollte: ich hatte melnen Wallach nlcht verkaufen sollen- Ich muB zu melner Schwle-ger reiten, welBt du, drUben am Green River, wir haben da so 'ne Geldsache, und du weiBt, da muB man selber kommen, sonst hauen elnen die elgenen Verwandten Uber die Ohren, Mach den Handel rUckgttngig, ich will dir eine BuBe draufzahlen- DrelBig Dollar hast du mlr gegeben, hicr sind fUnfunddrelBlg, 's ist fUr die alte Freundschaft«. Er hie It Ihm elne Rie-senzigarre bin >Von deiner Freundschaft hab Ich blsher ver-dammt wenlg gespUrt«, lachte Jimmy hKmisch. »Ich mUBt eln RoB sein so dumm wie delns, das du mir angeschmtert haat. Vberlegt euch euren Schwlndel vorher und macht ehrlichen Hfindlern keine Ungelegenhelten. Ich denke nlcht daran« Aber nach einer langen Welle dachte er doch daran, nKmlich, nachdem Ihm Harry inzwischen noch eine Zigarre zugeschoben und mlt sau-rer Miene seine hundert Dollar herausgezogen hatte. Als Jimmy eine halbe Stunde sp&ter vor die HaustUr trat, kam Uber die StraBe Graham Squire herUber, der war schon eln alter Knacker mlt elnem zerknltterten Dlebs-geslcht, und er wlnkte von weitem, daB man Ihm ansah, er hatte waa auf dem Herzen. Aber Jimmy lieB ihn gar nlcht zu Worte kommen und sagte; »Ich welB, alter Spltzbube, du hast mir elnen Schlnder verkauft, den du fUr eln Pferd ausgegeben haat, und willst Ihn wiederhaben. Vlellelcht, well ihr zuelnander paBt, denn er ist genau so eln krummes Blest wie du. Aber da mUBt ich schon ein Mondkalb sein. Ich hab mir vorgenommen, aus Ihm elnen anetiln-digen Kerl zu machen, mlt dem man slch auf der StraBe zeigen kann, wenn ich ihn nicht mehr hungern lasse wie du alter Gauner. Und also: ich behalt ihn Such dlr was andere, du hast Ja wohl eine Relse vor?« NatUrllch stimmte daa, Graham Squire hatte eine Relse vor, und er muBte daa Pferd haben- Eln anderes war nlcht zu krlegen. Jimmy hatte sie ja alle gekauft- Na, und der alte Mann konnte ja seine krummen Knochen nlcht zu FuB schicken, das muBte Jimmy frelllch einsehen, und so war er wleder mal der GutmUtige und schlug das Vleh los; eber hundert Dollar kostete es, daB Ihm der SpaB verdorben wurde, den Leuten ru selgen, wa* ein guter Rossepfleger 1st. So glng es den ganzen Tag, die guten Can-derhlller muBten auf einmal alle verrelsen und kauften Ihre Pferde wleder. Wenn man ea den Germans besorgen wlrd, werden ale nun auch dabel sein, und nlemand kann aagen, eie haben kelnen Patrlotlsmus. Ala die Sonne am zweiten Abend hlnter ihren HUgeln versank, war Jimmy hundertsleben ROaser wleder loa, das Stuck zu abgez&hlten hundert Dollar und kelnen einzlgen wenlger- Drel behlelt er; auf zwel packte er sein blBchen Kram und auf das dritte »ich selbst. Am frUhen Morgen dea drltten Tagea ritt er weg; wohln, hat er keinem gesagt, und wie-dergekommen lat er auch nicht. Elgentllch waren sie auch alle froh, daB er fort war, da brauchten ale nicht mehr Angat «u haben, daB er hlnter die Geschiechte mlt dem geatohlenen Brief kam. Nach Vysley let ea elnen guten Tagea ritt, und In den n&chsten achtundvierzlg Stunden ging es wle eln langer Zug irommer Pllger auf dem Wege. Dann euchten ale den RoB-markt und fanden Ihn nlcht, und die Wyaleyer wuBten ihn auch nlcht. Aber hatte ea nlcht in dem Brlefe geatanden? Sie fragten nach Mister Smith, es gab eln Dutzend davon In dem Nest- Aber kelner kannte den Jimmy Morton- Und kelner hatte einen Brief geachrleben. So trabten die Rosser von Canderhill wieder helm- Sreda, 8. septembra 1943. KAR A W V !; K N П O T E stran 5. — štev. 71. VOJAKI S SVINCMEOM / Prvič v tej vojni so bile postavljene pO' eebne enote propagandnih stotnij, katerih pripadniki naj dajo bralcu v domovini živo aliko boja vojakov na fronti, pri oskrbi in na vseh drugih področjih vojne službe. Wafien-^tf ima v svojih vrstah tudi PK-Berichterje, ki z besedo, sliko ali filmskim trakom ali ^ svinčnikom za vse čase in za vse poznejše generacije ovekovečijo dogajanja trenutka in časa. Posebno so se odlikovali risarji, ki s svojim svinčnikom ovekovečijo trenutek in ustvarjajo slike, ki imajo deloma visoko umetniško vrednost. Danes objavljamo nekaj risb raznih Ц-Kriegsberichterjev, ki nam dajo približno sliko o večstranski uporabi risarja na fronti, čeprav daje reprodukcija samo slabejši vtis izvirne risbe. Pri tem ne smemo pozabiti, da umetnik ne sedi v premišljujpčem miru daleč zadaj za fronto, in da mu frontni bojevniki poročajo o dogajanjih spredaj, ampak on stoji, kakor vsi vojni poročevalci vojske, zračnega orožja, vojne mornarice in der Waff en-j j spredaj ob sovražniku in se mora kakor vsak drug vojak bojevati z orožjem v roki, povrh pa še izpol- r^Y.:::;.::: f ^ |^^^'-;v;.?l?: " ' :Ж' W'- y ' . i' :.• :• ' vjf: l--' У'! ' i'.x. 'Y-,: ' ^ Ј Ж....... ""h::;::-'::''-: I? ' w Ж ' wy% T^v ^жаКрЖ«^ __/: •5 ;'. fc- - .fi^ ^ ЖШ ».WL. : '■ ' ** "A^ .^ V v»^ f • -*• /лккЈв^ ' ...;јЗ%№Ш T ,.^.'^f : . -- ш% /# ,л, fW I ЗШШ^ J'%^Ж vv^--v^" < #B№w#P# ^ :" №#W1^-. '' ' W -"Д,; ' :.м:^ Zfforaj na deeiii: W-KrlegHberichfcer Klerk Je » evJnfnl-kom ovekovečll poulične boje, v katerem je nantopilo protiletalsko topništvo. Na levi: W-KrieRs- jh ; -i!:;; berichter Palmow- % z . ^ ski pokaže nem- %y nekem privojevanem kraju« Je naalov te wlm vojakom, ка-, risb« M-Krlegmherlchterja Buechechulteja. в ko je on trd m od- pre\idnlm varovanjem, pripravljen na odpw, lo«en pri napadu koraka bojevnik skozi vae. »Monlrjl« Je narval M-Krleggberlchte* Ber-nor to #llko Sovjetl eo menili, kakor povsod, da bodo tudi tukaj zadržali nagli pohod nemške oborožene sile e razstreljanjem mostov in napravo cestnih in minskih zapor Pionirji pa no kaj kmalu napravili prosto pot In tako omogočili zasledovanje eovražnlka- niti nalogo vojnega poročevalca. Zato pričajo alike o lastnem doživetju in imajo prav čestp še poteze neposrednega dogajanjai Možje, ki jih riše ali slikai so njegovi lastni tovariši in sobojevniki, ki jih vidi kot umetnik in pri katerih opazuje fine spremembe v obrazu, kakršnih nenavajeni človek ne more videti. Kako neposredno učinkuje na primer naša slika zgoraj na desni, ki izhaja od Ц-Kriegsberichterja Palmowskega in pove več kakor mnogo besed, kaj v tem trenutku razgiba te tri vojake. Okrog in okrog po granatah razoran svet očrtava trdoto bojev, ki so se vršili prej. Napeto opazujejo trije vojaki premikanja sovražnika in ao vsak hip pripravljeni, da se mu vržejo nasproti. Ne manj dojmljivi sta obe aliki Klerko-vo »protiletalsko topništvo v pouličnem boju« iti Buschschultejev -»Obraz vojne«, ki predstavlja odlomek iz bojev za mesta, ki so sedaj le ie kup ruševin. Obraz vojne so zajele te slike. Tisti ki so to ovekovečili, niso »slikarji bitk«, od nekdaj, ki se jim je vojak le pomilovalno smehljal, ker aami niso nikdar povohali smodnika. Ti pa ao vojaki in umetniki, njihova dolžnost je torej dvojna. In oboje morajo popolnoma izpolniti. Fronta sama jim ni odrekla svojega priznanja. F. H. i; , f "Ф- ' ' , ' ^ rž . A %" »Obraz vojne« je naelovil W-Krlejfuberlchter Biuchschulte to ellko- N16 nI oetalo od meete ko kup ruševin Z marknntntmi potezami poudarja risar reči, Id prav kleno prlkmrajejo pravo obličje vojne- Na Zapadu no bile neporuSene cerkve tipičen obraz meeta, preko km-terega je vihrala burja vojne Na Vzhodu pa tudi teh nI na ellkl rnemt т bojUčIh, ki M (eeto menjala svoje posestnike. — Bolj ko fotofpraflja poudari risba bistvo »novi, kakor se je to zgodilo na tej sliki ■ s:;j i,f ; ..... ' i^'--..,' :уf»j: <'\.:j..:--. \ . .L.:' ;%. .. ¥МШ£А ч :Ш№ »Vojna kuhinja pride« 4-Kriegaberichkr Berner- »Bazetroljonl mpetovt« ' 'Kriejeberlckter Graf. stran 6. — Štev. 71. KARAWANKETf B O T g Sr«đ». 8. Npptembr# 1943. Aus dem Hreise Hrainburg Kralnbarf' CPrl Abrahamu.) Tiho, sko-Г0 neopaženo je v tekočem tednu obhajal pel-deietletnlco znani lovski nimrod, naš Gustel. Kdo bi mu priiodll, da je na vlSku najlepše molke dobe? čil, še popolnoma svež in mla-doiten koraka po ulicah! V ranih jutranjih urah ga vidite s puško na rami In šopkom cvetja za klobukom, ko se vrača iz lova Sme-jočegr* obraza, zagorel in vedno vesel Ima v zalogi vedno pripravljeno kako Salo, da z njo preseneti tega ali onega najbljlžjega soseda-Oblek gora mu je kot sinu rojenemu pod Karavankami skoro zapoved- Njegovo bistro oko ne zgreši cilja pri etrelu na dlvjad- Muivh- (Smrtni primer.) V Dolelna-wasl je po kratkem trpljenju umrl kmet Jo-hann Jelenz- VaSCanl #o zgubili i njim (lobreg* tovariša. Kako priljubljen je bil po-kojnl, je pokazala velika udeležba pri pogre« ))U. Delovno zasedanje v Eralnburp Minulo soboto In nedeljo so pod vodstvom Kreislelterja Pg- Kussa zborovali Ortsgrup-penlelterji in Krela^tab des Krelses Kralnburg v okrožni hiši v Kralnburgu- Krelslelter je najprej čestital Ortsgruppenleiterju Pg. magistru Augustu Jungschaffe k njegovemu šestdesetemu rojstnemu dnevu In mu kot častno darilo izročil FUhrerjevo knjigo >Meln Kampf«. Po nato sledečih komlsaričnlh pozivih Orts-Kruppenielterjev so KreJsamtslelterji obširno poročali glede svojih področij, nakar so sledili kratki referati različnih Ortsgruppenlelter-jev !■ področja Krelaa- Krelelelter Kus« se Je zahvalil možem za njihovo službo, njihov trud in njihovo marljivost- V soboto zvečer se Je vršil v strankinem domu sestanek udeležencev zborovanja in njihovih rodbinskih članov ter iislulbencev ▼ Kralnburgu pri veselem tova-riškera večeru- Prišli so tudi prestavnlkl obla-«tl In pevci iz Kralnburga so skrbeli za najboljšo zabavo- V nedeljo predpoldne Je imel k Oauachu-hingslftJter Pg- dr- Pflegerl referat o »Sodobni politiki velesil«- Nato Je govoril Krelslelter Kuss o položaju na Gorenjskem in zlasti o razmerah v Kralnburgu ter o nadaljnih nalogah stranke v Krelsu- Vsem sotfudnlkom se je prav prisrčno zahvalil >a njihovo zvesfo Hodelovanje In jih prosil, da naj bodo, ker odrtn« sam k vojakpm, tudi njegovemu nasledniku Pg. dr- Flegerlu na enak način so-trudnlkl, pomočniki in tovariši- S počastitvijo PUhrerja in svečanim snetjem zastave je bilo zaključeno to delovno zasedanje- №8h Radroannidorl R«dmann»dorf. (Prvi apel urada pri Landratu v Radmannsdorfu-) Totalna vojna a svojimi povečanimi zahtevami, zahteva tudi od nameščencev in uradnikov pri uradih povečano delo, ki ga lahko opravijo samo takrat, če njihovo ravnanje popolnoma ustreza danim smernicam države in atranke-Raz teh vidikov se Je z dne 1- t- m- vršil poučni apel za uslužbence Landratsamta v Rad-mansdorfu- Po skupno odpeti pesmi In uvodnih pozdravnih besedah poverjenika Krelslei-tung« fUr Behfirden und Beamtenangejegen-helten Pg. Amtmanna Malerja je govoril Pg LadstStter- Ta Je med drugim Izvajal, kako potrebno je dandanes za uradnike In nameščence, da drže vselej disciplino In da nikoli ne pozabijo, da imajo posebne dolžnosti napram javnosti. S pesmijo »Nur der Frelhelt gehOrt unser Leben« in počastitvijo FUhrerja Je bil apel zaključen- Gorenlskl Hltlerjungen v Mlindienn Koncem preteklega tedna so se gorenjski .Hltlerjungen Iz Banna Radmannsdorf pod vod- itvom HauptstammfUhrerja Geldmacherja odpeljali v MUnchen. Potujoča skupina je obstajala Iz enajstih dečkov, kl jim je Mltler Ju-ffend dala možnost, obiskati glavno mesto po-kreta In veliko nemško umetnofltno razstavo. Hitler Jugend namerava a takimi vožnjami podjetji vedno znova, ne le poročati novo pridobljenim tovarišem Iz Gorenjskega • tem, kaj pomeni Nemčija, ampak jim tudi ж doživetjem osebnih vtisov predočitl učinke in nastanek nove dobe. Vojna tudi mladino v marsičem obtežuje tako da dozoreva prej In •« često zaveda neizprosnih trdot življenja- Hitler Jugend jim pa vedno znova ustvarja osebna doživetja v skupnosti, da mladina ▼ vsakdanjem življenju ne bi pozabila, da je mlada jungen kos sveta, v katerega sedaj doraičajo-In da bi vedno čutila v sebi stremljenj«, kaj videti in se naučiti. Vožnja v MUnchen In obisk velike nemške umetnostne razstave sta bila posebno sposobna, predočitl gorenjskim Hitler Naši vojaki pozdravljajo domovino Vseni Onrenjkiun In (itorenjcem pošiljajo grenadlrjl Iz Francije pozdrave; Bisjak Aleks, Auschln Johann, Lowscha Josef, Schlwalltsch Josef, Koroscbets Franz, Budn&r Florian, Renw Stanislaus, KUonllt Anton, Lewetc Alois, Zalokar Peter. Prav lepe zodrave pošiljajo gorenjsM f«atje Iz neke sevemonemSke Ramlzije: Klobowz Martin, Bernlk Stanislaus, Boeoh-nar Valentin, Oblak Jakob, Pogatschar Johann, Sodnikar Nikolaj, Cuderman Franz, Knifltz Michael, Pogatschnlk Velt, Koroschetz Martin, Koroschetz Franz, Bosr Franc, Bok-lltsch Bpris, Sonja Feliks, Karnltschar Franz, Jurjewltach Franz, Rogel, 2vab. Bozovlčar, Jonke Franz, Kosez Franz, Nowak, Gogala, Ros. Iz Vzhoda nam pišejo; Tudi ml, gorenjski fantje, grenadlrjl se oglaćamo v Vašem uredništvu- Zelp smo veseli, ko nas pri obedu dvakrat na teden razveseli časopis Iz naSe domovine- Z velikim zanimanjem prebiramo novice Iz naših krajev. Karawanken Bote nam tu na Vzhodu lajša našo težko službo- želimo, da bi nas Karawanken Bote Se nadalje razveseljeval in nam krajšal čas- Prosimo pa, ako je mogoče objaviti Vam naslednje vrstice v Vašem listu: »Iskrene pozdrave pošiljajo vsem sorodnikom In znancem, gorensklm fantom In dekletom, gorenjski grenadlrjl na Vzhodu: Juwantschltsch Josef aus Steln, Debeutz Jo-lef aus Steln, Glicha Hans aus Steln, Berglnz Marian aus ABllng, Frltzel -Alois aus Steln, Pototschnik Raphael aus Steln, Pogascher Josef BUS Steln, Marinschek Franz aus Steln, Plewel Josef aus Stein, Roamann Johann aus AGling«. RodUnika kronika li Gorenjske Kreis Krainburg Predassel- Rojstva v mesecu avgustu: Johann Ahtachln, Such a, Maria In Anna Jauch, (dvojčka) Kokrltz, Johann Ribnlker, Predaisel- — Smrtnih primerov v avgustu tukaj nI bilo. Zirklach. Rojstva v mesecu avgustu: Frani Klemenz, St. Martin, Stephan Jerltich, Ste-fansberg, Johann Supin, Apne-Raune. Martam Ziperle, Dworie, Maria Werchounlk, Raun«. I.i»ak a. d Zaler- V mesecu avgustu eo bill rojeni: Josefa Tichel, Mitterfeichting, Zmill# Hafner, Mitterfelchting, St&nlslaua Puscher, Burgstall, Georgia Lorenada Rosmann, Ober-felchting, Johann Golob, Oberfeichting, Johanna Demscher, hog, Veronika Ferlltz, Go-stetschs, Emille T&chuach, Altlack, Marianne Plesteniak, Schwarzenberg, Boris Jesich, Laak, Peter Bertonzel, Godeschltz, Bernhard Dole-netz, Schwarzenberg, Anna Jankowete, Schwarzenberg, Franzlska Petschelin Zauchen, Bern-harde Trobetz, St&niache, Maria Molk, Alt-lack, Priedrlch Russ Mitterfelchting, Friedrlch Bertschitach, Altlack, Stanislaus Rejetz, Schwarzenberg, Johanna Stupnlker, Formach, Marianne Swolechak, Wlnkel, Josef Bergant, Laak, Viktor Jamnik Oberdorf, Agld Sewer, Burgstall, Rosalie Z anker, Selo, Bemharde Tschadesch, Sminz, Maria Tschadesch, Sminz. Umrll so: Franzlska Trobetz, Schwarzenberg, Franz Krlschel, Safnltz, Vlnzenz Soklltsch, Laak, Johann Kobal, Log,"Marlanne Plesteniak, Schwarzenberg, Alois Struckel Laak, Maria Gusel, Laak, Amalie Miklautz, Altlack, Elisabeth Koschler, Grenze, MattbKua Dolenz, Laak, Franz Sorko, Zauchen- St. Georgen- Rojstva v mesecu avguatu: Franz Trawen, St- Georgen, Bemhard Ogris, Lausach, Johanna Widder, Ader-gas, Maria Sajewltz, Lausach, Alois Schu-mer, Olscheuk, Anna Loger, St- Georgen, Franz Ferlan. Olscheuk, Theresla Schwan, St- Georgen,' Alois Skrjanetz, Wal-sach, Michael Schenk,. Olsoheuk. ^ Umrll so: Valentin Bochinetz, Kerschstetten, Wllhelm Selfert, Breelau-Bolache, Franz Gasperlln, Trata, Josef Sager, St. Georgen, Josef Jagoditz, St- Georgen, Theresla Suppan, St- Georgen, Jakob Mnli, Olscheuk- Salrach- Rojatva v mesecu avgustu; Peter Ruper, Dobratecbewa, Johann Loger, Dobrat-schewa, Ralmund Benedlk, Saiiachberg, Maria Marth* Istenltsoh, Neudorf, Maria Ter-t«chek, Neudoi-f, Alexander Igor Keeltech, Neudorf, Maria Naglitach, Salrach, Ludmlla Ko- ?atich, Salrach, Vlnzenz Krwlna, Ratechewa, da Oroachel, Dobrat»chewa. — Umrli «o: Ja- V kratkem pričnemo objavllati knllgo нТако ie končala Jugoslavila*" ki lo |e spisal dr. Danilo Oregorlč. Izvolite vpoštevatl naše oglase v prihodnji številki. kob Bogatel, Arlopek, Werner Novak, Oraa, Kaeimir Kautschitsch, Neudorf, Johann Sohu-bltz, Salrachberg. Zwlechenwae«ern. Rojstva v mesecu avgustu: Anna Jamnik, Untersenltza, Helene Se-lenko, ZwiachenwRssem, Maria Kosetz, Golo-werdn, Thereela Kopatsch, Topol. — Mmrl je; Joeef Wldowltsch, ZwlschenwtLssem. Kreis Radmannsdorf Batmchach Rojstva v mesecu avgustu: Marla in Mihaela Stelnacher, Ratschach, Franz Toff, Ratschach, Andreas In Ursula Erlach, Ratschach Brwiach Rojstva v mesecu avgustu: Dolenz Julie, Leschach, Wester Josef, Palowitsch. — Umrla sta: Angela Bertonzel, Laufen, Sylvester Loger, Tschemiutz. Kronau. V mesecu avgustu sta bila rojena: Josefa Katharina Kramer, Wurzen, in Josef Kogouschek, Wald. — Umrll so: Maria Berze, Wurzen, Maria Udermann, Kronau, MatthSus Orllz, Kronau Johann Schwann, Kronau, Magdalene Koschier, Wald. <9m (^rennpunki dub Xaget _V zarisiM dneva Sicherstellung des Fleischbedarfee Zagotovitev potn-line množine mesa Die Hauptvereinlgung der deutschen Viehwlrt-schaft hat im Rahmen der Versorgungspltnung fiir das .fiinfte Kriegswirtschaftsjahr die Landes-bauernechaftfti nunmehr iiber die Hohe der in der Zeit vom 1. September 1943 bis 31. August , 1944 abzuliefernden Schlachtviehmenge in Kennt-nls gesetzt. Dieses in der welteren Foige auf die einzelnen KreisbauernschaftCD entfallende JahresIiefersoII wlrd von diesen auf die land-wirtschaftlidien Erzeugungsbetriebe umgeleet werden. Die angeordnete Mafinahme ermeglicnt die Hauptvereinlgung, die Pianung der Sicher-stellung des Fieischbedarfes auf eine einwand-freiere Basis zu stellen, als dies bei dem bis-herigen laufenden Anfall von Schladitrindern dar Fall war. Die landwirtschaftlidien Erzeugerbetriebe werden ihrerseits dadurch in die Lage versctit, Kenntnis iiber die notwendige Schiaditviehauf-bringungszabl im ftinften Kriegswirtschaftsjahr zu erhalten und ihre Viehbestande hinsichtlich der fiir einen langeren Zeitraum sich ergebenden betriebswirtschaftlichen Abverkaufs- und Auf-xuchtserfordernlsse zu iiberprtifen. Die bisher gerade auf diesem Gebiete bestandenen Mangel sind durch die Bekanntgabe der Ablieferungs-verpfiichtung einer bestimmten Stlickzahi von Rindem behoben. In Anbetradtt der aussdiiaggebenden Bedeu-tung dieser Sdiladitviehaufbringung fiir die Sicherstellung des Fieischbedarfes im Rahmen der gesamtcn Erniihrungswirtschaft ergibt sich fiir leden einzelnen landwirtschaftllchen Er-zeugerbetrieb die unbedingte Notwendigkelt einer fristgemMCen ErfUIIung der vollen H3he des Auf-bringungssolls. Dipl.-lng. Graefft, LUngerer Urlaub fiir Jugendliche Daljši dopuHt za mladostnike Von dfr allgemein angeordneten Urlaub:-besdiriinkung fiir 1943 sina zuguniun der Juh gendlichen von vornherein die Mindcstbestim-« muneen des Jugendschuugesetzes auigenommesi ■woroen. Wie der Genertlbevollmiichtigte fiir den: Arbeitteinsatz mitteilt gilt dicse Auinahme abet nidit audi fur etwe dariiber hinausgehend« tariff lidie oder betrieblidie Bescimmungen. Es aollen jedodi keine Bedenkcn dagegen ernoben werden, wcnn Betriebsfuhrer im Einzelfall von »idi aui erholungsbedurftigen Jugendlidien, »oweit «• die betrieblidien Verhiiitnisse Mstatten, im Rahmen der bisher geltenden tariflimen oder betrieblidien Vorsdiriften einen langeren Urlaub geben, all ihn dat Jugendsdiutzgesetz vortieht. Vergniigungsfahrten mit Pferdewagen Zabavne vožnje s konjskimi vozovi Der Reidisverkehrsminister hat im Einver-i nehmen mit den beteiiigten Ministern angeord-« net, dafi VerenOgungsfahrten mit MerMeln Kampf«, katero je napisalo po naročilu Deutschen Beam-tenbunda sedem umetnikov na pergament In katero so posvetili Adolfu Hitlerju kot posebno pomenljivo in dragoceno častno darilo. Od lata 184tl. dalje pa Izvršuje po naredbl FUh-rerja to podjetje podelllne Uatine za najvlfije nemško vojno odlikovanje. Ritterkreuz des El-sernen Kreuzes In Elchenlaub. Lahko se torej ponaša, da ne zaostaja ca srednjeveškimi obrati glede zgodovinskega, rokodelskega In umetniškega pomena. Na podlagi več kot dvestopet-desetletne tradicije predstavlja to podjetje т Nemčiji zadnji ostanek nekoč cvetoče Industrijske panoge, ki še opravičujejo eksistenco tUdI v času najmodernejše tlskareke tehnike In Izdelovanje papirja »brez presledka«. Iz vseh Krajev sveto Besede i Vzhoda Razkrinkan! Estcmekl Časopis >Eestl Sč5na< plfie: »Ml Estonci vemo bolje kot vsak drug narod, da ee osnovne lastnosti boljSevlzma nikoli ne spremene, kvečjemu njegove metode. Trikrat je Iztegnil Kremelj svoje okrvavljene roke po nas, 1. 1918., 1924. In 1940. Njegov zadnji poskus je Izdal že daleko večji načrt: Podjarm-Ijenje In boljSevlziranje vse Evrope. Novo tajno povelje Stalina nedvoumno dokazuje, da boljSevlkl niti najmanj ne mislijo na to, da bi opustili podjarmljenje sveta. Za normalni človeSkl razum nI pojmljivo, da pomagata London In Washington sama iagatl vejo, na kateri sedita. Tudi tu se Izraža doslednost eovjetakega mišljenja: žrtev si mora Izkopati Bama svoj grob. Ml Estonci vemo, da se ne more sodelovati a Sovjetsko Zvezo in skleniti X njo nobenega kompromisa. Evropa bo šele potem vama, ko bo boljševizem dokončno uničen«. Dr. F. J. WiMhlngtonnkt dopisnik časopisa >Alcazar« poudarja v nekem poročilu, da si je po konferenci v Quebecu, od katere še vedno nI nobenih uspehov, svet v eni točki na jasnem, namreč, da Sovjetska Rusija kljub vsem naporom ni mogla doseči cilja svoje velike poletne ofenzive. Driavnl pod tajnik v washlngtonskem državnem ministrstvu Patterson je v sredo napovedal, da se bo mogoče kmalu vršil zračni napad na Tokio. НагаЈЛ Ickee, poverjenik za oskrbo z. gorilnimi snom! v USA, je v četrtek pozval vse potrošni'.:e bencina v Zedlnjenih državah, naj še bolj omeje porabo gorilne snovi, ker bi se sicer v najkrajšem Času lahko pripetilo, da ne bo nobenega bencina več na razpolago za civilno potrošnjo. K razpravam o premestitvi francoske težke Industrije v Severni Afriki v Mehiko je prišla v Alžlr neka severno-ameriška komlgija. Hkrati s tem novim roparskim načrtom Zedlnjenih držav hočejo tudi pripraviti preselitev ■trokovnih delavcev v Mehiko. Crnol Zedlnjenih držav zahtevajo politično in gospodarsko popolno enakopravnost z belim plemenom, pri čemer imajo v mislih enake delovne pogoje v vojni industriji; tako javlja severnoameriški časopis >Time«. Relchsmarschall Gčirlng je sprejel te dni v svojem glavnem stanu na Vzhodu- Obergrup-penflihrerja Wllhelma Schepmanna, ki mu je PUhrer podelil posle Stabschefa SA, in je imel Ž njim daljši razgovor. Berlinski poročevalec časopisa »Informacl-onest se v svoji kroniki peča z zadnjim za-strahovalnim napadom na Berlin In izjavlja med drugim, da se je inozemskega dopisnika izredno dojmilo vedenje prebivalstva, ki mu ni primere. Aewclmeldwi! Anfliewahniit nDtiii&eh mdk&diS/th utid praktiseh 207. Stimde. Wlohtige W6rter In gebr&uchllchem Satxvei^indungen. I. Infolge einer MiBernte starben Hun-derttausende топ Menschen in dieeer Provinz an Hunger. 3. Ег hatte das MiBgeschick, den Zug zu versaumen und konnte kein Zimmer bekommen. Ж. Einem Pechvogel miBgliick meistene alles. 4. Man soil nlemandem »in GlUck т!в-giktnen. 5. Es war ein MiBgilff, diesen Menschen an eine loeche Stelel zu setzen. в. Die deutschen Verwundetea wurden von den Rueeen miBhandelt. 7. Der Versuch, aius diesem jugendlichen Verbrecher einen anstfindigen Menschen zu maclien, ist leider mil^lungen. 8. Dies ist ein Mensch, dem ich miS-traue. 9. Ein gewisses MiBtrauen Unbekannten gegenilber Jet besser, ale ein allzu gro-Bes Vertrftuen, 10. Dieser Мепвсћ 1st so mlfitreuisch, daA es scheint, #r wUrde sich selbst miB-trauen. II. Sie haben mich miBverstanden, ich wollte etwas ganz anders sagen. 12. Die boiden Freunde zerstritten >ielv wegen einee MIGverstšndnlsses. H. Der etrta«r da# Mlstbeet mK Sovražno Szkrcttnje v Južni Italiji presoja jtponsW. tisk trezno In 11#ti ugotavljajo, da ta akcija tudi Japonakt nikakor *1 preeenetlla. Japonska lahko čisto mimo in z zaupanjem čaka razvoja dogodkov v Evropi. »Nasprotnim 0#1 morajo vojno v sedaj pričetem petem letu brezpogojno dokončati«, je menil ministrski predsednik Juj(no-afrlkanske zveze Smute v avojem sobotnem radijskem nagovoru- Le tako se da preprečiti, pravi, da udeleženci ne bodo prlfiU v stanje Izčrpanosti. Ravnatelj lista »Diarlo de Noticlas« Augu-sto de Castro, ki ga imajo kot bivšega diplomata često za govorilo zunanjega ministrstva, poudarja ponovno načelu# nevtralnost Portugalske. Prejšnji francoski mlnlRtrftkl predsednik In častilec Moskve Edouard Herriot je zblaznel In bil oddan v neko umobolnico. Oeitno ga жа#1е-duje breme vojne krivde, zato ima pred občinstvom, ki ga ni, stalne govore, ki izzvena v stavek: »Nisem hotel vojne«. Ministrski predsednik Quissling Je ustanovil častni znak za frontne borce, ki bo podeljen vsem norveškim prostovoljcem- Častni znak vsebuje stilističen opis vojne iz dobe Vlkln-gerjev- PortugaJ^k* vlada Je т neki uradni tejavl ugotovila, da je portugalska dobre opremljena z vojnim materialom. Hkrati napoveduje za prihodnjo dobo vojaćlfe In civilne obrambne vežbe- V LoMhitzn na Moravškem se je pridružila domačim ribičem črna mačka. Mimo sedi pri ribiču In čaka, da s« riba ujame j takrat opozori ribiča s tacami. Za to prijateljsko službo dobi večinoma del plena. StraSno rada Jć ribe in je zadovoljna tudi z glavami in repi. V Plcmontu sta popravljala dva delavca vod Ж visoko napetostjo- Zioe so bile pri tem vklju- 1ж naše listnice Iz kroga na£ih čitateljev Im krogov naših bralcev smo prejeli sledeči dopis, ki ga tukaj doelovno prlobču-Jemo: Po 14 dneh v ponovno razmišllanje žalostni dogodki zadnjih dni so jasen dokaz pregovora: kdor ne uboga, ga tepe nadloga. »Sv. Evangelij« tudi piSe »Bogu kar Je Božjega, cesarju, kar Je cesarjevega«- Število ujetih In ustreljenih banditov v zadnjem času dokazuje, da nemška oblast ni popustila, kakor to nekateri neprestano trdijo, temveč u-resničuje svoj cilj do konca. Vsa prizadevanja oblasti že skoro dve leti, ljudstvo prepričati, da ne naseda lažni propagandi, so bila malo uspešna. Vsakovrstne ugodnosti glede podpor potrebnim, glede prehrane in podobno ne zale-žejo dosti- Kdor se spomni prve svetovne vojne, mora ugotoviti, da danes nismo nič v manjši raelikl, kot noč In dan Oblast se je morala, se mora In se bo morala spoštovati, proti p roti vnikom pa obstojajo povsod stroge kazni. Ravno ti zadnji dogodki so dali povod za ugotovitev mnogih neznačajnostl in hinavdči-n«. V K&mtner Volksbund se Je vpisalo prostovoljno skoraj 100% gorenjskega prebivalstva In takrat je vsak lastnoročno podpisal pristopnico z poznano vsebino ter pri sprejemu članske Izkaznice in znaka še posebej zaobljubil zvestobo. Opažalo sc Je kmalu, da ge članstvo n« zaveda dane obljube in to ob priliki zborovanj In (jpelov, udeležba Je bila že le polovična, ako si vprašal neudeleženca, zakaj ga nI bilo, si dobil odgovor, da laži ne mara poslušati ter da to Itak ne bo držalo dolgo- Časopis si Je pa naročil le radi tega, ker se vsak dan rabi papir. Ako pa se pripeti nesreča, da oblasti ujamejo katerega v hostl, potem pa ix strahu pred preselitvijo brž k Ortsgruppen-fUhrerJu ali pa Se cel6 h Kreisleiterju, kateri ie bil prej lažni k, da napravi prošnjo za re-Itev pred smrtjo ali zaporom, ter da je bil ujeti Se cel6 sodelavec KSmtner Volkebunda In podobno- Vkljub vsem skušnjam so ti ljudje še tako dobri, da store vse, kar Je v njih moči za dobrobit gorenjskega prebivalstva. Tako neznačajno postopanje, pa gre lahko na škodo onim, kateri so res pomoči v tem pogledu po-trebnl,ker se ne da več ločiti poštenih od hinavcev- Kftrntner Volksbund nI za krinko hi Mščit-nlco omahljlvcev temveč zato, da se njeni člani ravnajo točno po njenem »ćrtanem programu, kateri J» vsakomur dobro poznan- Ako bi se bili njeni člani tega zavedali ,ne W bilo dosedaj brez potrebe toliko gorja in zgube dragocene gorenjske krvi- Gorenjec- Cene v kontrolni Instrument, ki je stal na izo-Uml plošči na tleh. Martinček, ki Je tekel preko plošči. J« nenadoma povzročil kratek stik, radi česar sta bila oba delavca na mah ubita- Nek pijanec Je pred kratkim imel v švedskem vlaku svojevrstno nezgodo- Z obema nogama Je zašel v železniško stranišče in jih ni mogel več izvleči. Na postaji Vlskan Je moral stati vl#k 15 minut, nakar Je poklicani mehanik moral vse stranišče demontirati, da je oprostil pijanca- Na policiji Je prespal svojo pljandit- Bosomah v gorah Valdresa Je napravil veliko škodo med tam se pasočiml ovcami- Na poti na pašo je rosomah umoril od 225 ovc 80 komadov na komaj tri kilometre dolgi progi- En posamezen rosomah Je podil najprej pet ovc v neko gorsko jezero, kjer so utonile In je nato raztrgal sedem ovc, katerim je popil kri. štirje lovci že več dni zastonj love krvoločne živali- 14. Drei der Mitamgeklagten wurden frei-gesprochen. 16. Die NSV hat viele ehrenaratliche Mit-arbeiter. 16. Ich weiB nicht, ob in diesem kleinen Ort *In Gasthaus ist, daher wird es gut sein, etwas zum Essen mitzubrin-xen, 17. Kommst Du morgen mit ins Kino? Ja, wir квппеп miteinander gehen, 18. >Darf ich ein StUck mitfahren?« frug der Knabe den Kutscher. 19. Ich mSchte Ihnen gerne etwas fur meine Tante mitgeben; wUrden Sje ein kleinea Paket mitnehmen? 20. Dieser Schiirzenjager hat das altliche Praulein Richer nur wegen der Mit-gift geheiratet. 21. Sein Freund war Mitglied von fiiif Ver-einen und half liberall mit. 22. A ist ein Selbstlaut, B ist ein Mltlaut. 23. MIt armen Menschen und armen Tie-ren muli man Mitleid haben. 24. Sle verstehen von der Sache nichts, Sie haben hier nichts mitzureden! 25. Da seine MItschuld erwlesen war, wurde er verurteilL 26. Gestern babe ich zufallig einen Mit-Schiller vom Gymnasium getroffen, 27. Wie ich sehe, spielen Sie Karten. Darf ieh mits^telen? 28. Die Mlttagsonne let immer am heiSe- 29. Ich telle Ihnem mit, daQ ich' n&chste Woche leider nicht kommen kann. 30. Ich bitte Sie, mir von Ihrer Ankimft rechtzeitig Mitteilung zu machen, Aufgabe. ErgSLnzen Sie rlchtig: Wer arm ist, ist nicht reich Was hart ist, ist nicht... Was grofl ist, ist nicht klein, Was grob ist, ist nicht... Was voll ist, isfnich leer Was leicht ist, ist nicht... Was warm ist, ist nicht kalt, Wer jung ist, ist nicht... Was schmal ist, ist nicht breit. Was nah ist, ist nicht... W&s grad ist, ist nicht krumm Wer klug ist, ist nicht... Was schwarz ist, iat nicht weiS Was kalt ist ist nicht... Was ist blau und was ist bunt? Was ist eckig, was ist... Was ist eng und was ist welt? Was ist schmal und was ist...? Wiirter. MiiJernte (w) — slaba letina MiBgeschick (s) — nezgoda, smola miUgliicken --т spodleteti, ponesrečiti s# UiiBgonnen — ne privoščiti, zavidati Miligriff (m) — zmota, pogrešak UiiBhandeln — grdo ravnati s kom HiiBlingen (es miBlang, es ist miBlungen) — ponesrečiti se, spodleteti lHiBtrauen (jemandem) — ne zaupati (komu) miBtrauisch — nezaupen, nezaupljiv miBverstehen, ich miBverstarad, ich habe miBverstanden (jemanden) — n&pak razumeti Miflveretlndai# (e) — nesporazum Miet (m) — gnoj, emeti Mistbeet (e) — gnojna (topla) greda Mitangeklagte (m. u. w) — eoobtoženec, soobtoženka Mitarbeiter (m) — sodelavec, sotrudnik mitbringen (brachte, habe gebracht), — Ж , seboj prinesti, pripeljati miteinander — skupaj, eden z drugim mitfehren (fuhr, ich bin gefahreo) — voziti M, peljati se s kom mitnehmen (ich nahm mit, ieh habe mitgM nommen) — » seboj vzeti, zdelati, imu-i žiti Mitfift (w) — dota, bala Mitlaut (m) — eoglaenik Mitleid (s) —. usmiljenje, poroflovirnje, no-talje mitreden #- govoriti ( pri бадп), Mitechuld (w) — sokrivda Mittehtller (m) — součenee, sošolec mlt#pielen — skupaj se igrati MStttgssonne (w) — opoldansko sonce mittedlen — sporočiti, naznaniti, podeliti KedewenduBgen jemanden an еЈхм Stelle setstn — po zeidMn fOr unt«r* w<*i«nsđtaft-lid) #fpfObt*m und In oiler Well prolcNtdi bewflhrten Preperote ChlnoMlfalMrilc ■ AMf«ai«MiiMkaft и«нк«г| SENF Fabrlk C Wenger. Klagenfurt Wirkauicn laalend flns naA(iW«l«llchem Рг)та1-he«itt aut erbHitent U ni for men ]»ijwe