Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Šiška v mesecu juliju 1979 OBRAVNAVA AKTUALNIH NALOG DELA IN RAZVOJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI LJUBLJANA-ŠIŠKA UVOD Izhajajoč \z potrebe po nadaljnji razčlenitvi ter hitrejšemu in doslednejšemu uresničevanju ustavnega koncepta KS in po zagotavljanju enotnosti sistema socialističnih samoupravnih ekonomskih odnosov in enotnosti temeljev političnega sistema je Skupščina SFRJ v mesecu marcu tega leta sprejela resolucijo o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti. V njej je navedeno kaj je KS, o čem odločajo delovni Ijudje in občani v KS, izhodi-šča za oblikovanje KS, samoupravno planiranje v KS, vloga DPO pri delovanju KS, delovanje samoupravnih organov v kra-jevnih skupnostih in drugo. Resolucija v svojem sklepnem delu ugotavlja, da bi bila za nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti na temeljih ustave SFRJ, potrebno zlasti: 1. da vsi samoupravni državni organi ter drugi družbeni de-javniki v mejah svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti posve-tijo vso pozornost vprašanjem.samoupravnega organiziranja, delovanja in razvoja krajevnih skupnosti kot enega izmed teme-Ijev enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi ter bistvenega elementa pri ure-sničevanju sistema socialističnih samoupravnih družbenoeko-nomskih odnosov. 2. da temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, or-gani družbenopolitičnih skupnosti, zlasti občinski organi, obravnavajo stanje in rezultate samoupravnega organiziranja krajevnih skupnosti in njihovega razvoja in da določijo kon-kretne ukrepe in naloge za čim hitrejše prevladovanje določe-nih težav in dilem, ki so se pojavile v njihovem dosedanjem razvoju, da bi se učinkoviteje reaiiziral ustavni koncept krajevne skupnosti. Pri uresničevanju teh zahtevnih nalog je trebazago-toviti široko sodelovanje samoupravnih in državnih organovter drugih družbenih dejavnikov in koordinacijo njihove dejavnosti. 3. da se tudi z ustreznimi zakoni in statuti občin v skladu s sistemom socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in enotnimi temelji političnega sistema, uredijo te-meljna vprašanja, ki so pomembna za uresničevanje ustavnega koncepta krajevne skupnosti, da bi se zagotovil njen nadaljnji razvoj, pazeč na raznovrstne pogoje posameznih krajevnih skupnosti in odpravile posamezne nedoslednosti pri uresniče-vanju tega koncepta v praksi. VSEBINA Obravnava aktualnih nalog dela in razvoja krajev-nih skupnosti v občini Ljubljana-Šiška Stanovanjska graditev v Šiški 14 Poročilo o uresničevanju družbenega plana ob-čine Ljubljana-Šiška za obdobje 1976-1980 za čas od l.-lll. 1979 15 Predlog odloka o prispevku za pospeševanje kme-tijstva v občini Ljubljana-Šiška > 22 •¦,¦• ¦, ¦¦..;¦¦¦..:-¦• •..'; .¦ —^ft *-¦:% Predlog odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča 23 Predlog odloka o določitvi načina, pogojev in po-stopka oddaje stavbnega zemljišča v družbeni last-nini v uporabo za gradnjo družinskih stanovanj-skih hiš na območju občine Ljubljana-Šiška 25 Delegatska vprašanja 26 4. da se vzporedno s pripravljanjem in sprejemanjem poseb-nih zakonov o krajevnih skupnostih začne s spremembo statu-tov krajevnih skupnosti in nujnimi spremembami statutov te-meljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in občin, da bi rešitve v njih čim popolneje ustrezale tudi stališčem te resolucije. 5. da pripomorejo zvezni organi v mejah svojih pravic, obvez-nosti in odgovornosti, ki jih določa ustava SFRJ, k nadaljnji razčlenitvi položaja in vloge krajevne skupnosti in da predla-gajo Zvezni izvršni svet, zvezni upravni organi in zvezne organi-zacije pri pripravljanju in predlaganju politike in ustreznih zako-nov, zlasti zakonov sistemskega značaja rešitve, ki bodo izha-jale \z potrebe uresničevanja ustavnega koncepta krajevne skupnosti v družbenoekonomskih odnosih in političnem si-stemu. 6. da se v vseh družbenopolitičnih skupnostih, zlasti v občini, zagotovi redno in sistematično spremljanje razvoja krajevnih skupnosti in njihovega dela. V zvezi s tem je treba konkretizirati obveznosti ustreznih samoupravnih dejavnikov in posameznih državnih organov, zlasti upravnih organov in specializiranih organizacij na področju družbenega sistema obveščanja. Da bi ugotovili kako je ta nenadomestljiva oblikasamouprav-nega organiziranja delovnih Ijudi in občanov izpeljana v naši občini po programu dela skupščine tudi podajamo to poročilo, Poročilo je sestavljeno na osnovi vprašalnikov in poročil, ki so jih dostavile KS in kot tako pomeni le sintezo njihovih poročil. Poročila nismo prejeli od KS Šmartno-Tacen, zato njihovih podatkov tudi v tabelaričnih prikazih ni navedenih. Prav tako tudi ni bilo mogoče navesti podatkov o kadrovski strukturi v krajevnih skupnostih Dravlje I., II. in III., ker so se šele pred kratkim oblikovali iz ene v tri krajevne skupnosti in še nirrrajo dokončno formirane krajevne samouprave. Tako imamo danes v naši občini 23 KS in fte samo 21 kot je bilo to doslej. StatutiKS v V letu 1974 so vse krajevne skupnosti po sprejetju nove ustave SFRJ in SRS izdelale in sprejele nove statute KS. Spre-jetje nekaterih sistemskih in drugih zakonov po letu 1974 (Za-kon o združenem delu, Zakon o LO, družbeni samozaščili, varnosti in notranjih zadevah, zakon o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja, Zakon o temeljnih sodiščih, zvezni Zakon o temeljih družbenega planiranja, itd.), resolucije VIII. kongresa ZKS, resolucije o nadaljnjem razvoju krajevnih skupnosti in nekaterih drugih dokumentov je narekovalo uskla-ditev statutov KS z njimi. Tako so v skoraj vseh KS na območju naše občine sprejeli nove statute. V nekaj KS (M. Majcen, Dravlje, Pirniče, Trnovec-Topol) te naloge še niso uspeli izvesti, predvideva pa se, da bo usklajevanje in sprejemanje novih statutov v teh KS zaključeno v letu 1979, kljub temu pa so izvedli konstituiranje krajevne samouprave v skladu z načeli zgoraj omenjeniti zakonov in resolucij. Samouprava v krajevnih skupnostih Kot je razvidno iz tabel so se v vseh KS, razen v KS Dravlje \z že prej navedenih razlogov izvedle volitve v krajevno samou-pravo. V preteklem mandatu so v vseh KS razen v KS Trnovec-Topol izvolili zbore delegatov. Ti so bolj ali manj uspešno delovali. Vse preveč so njihovo vlogo prevzemali sveti KS, kar je razvidno tudi iz tabele, v koloni števila sklicov zborov delegatov v mandatnem obdobju 1974-78. Podatki prvih mesecev novega mandata kožejo, da se težišče vodenja in usklajevanja dela krajevnih skupnosti vse bolj prenaša na skupščine krajevnih skupnosti in da le-te pričeniajo prevzemati vodilno vlogo v delu KS. V preteklem mandatnem obdobju (74-78) so zbori delegatov obravnavali predvsem naslednja vprašanja: statut KS ter spre-membe in dopolnitve statuta, srednjeročne plane KS za ob-dobje 1976-80, vsakoletni programi dela KS, vsakoletni fi-nančni plani KS, poročila o delovaniu izvršilnih organov in delegacij KS, statut občine Ljubljana-Siška in mesta Ljubljane, zaključne račune KS ter določeno krajevno problematiko, ki je bila največkrat komunalnega značaja. Na sejah novoizvoljenih skupščin KS so se obravnavale po posameznih KS zelo različne zadeve, skupne vsem pa so pred-vsem: konstituiranje skupščine in izvolitev organov krajevne samouprave kot svet skupščine KS, poravnalni svet in svet potrošnikov; obravnava in sprejem programa dela in finanč-nega plana za leto 1979; sprejem zaključnih računov za leto 1978; sprejem sklepa oobvezni pripravi in sprejetju srednjeroč-nega plana razvoja krajevne skupnosti in o sodelovanju pri KRAJEVNA SKUPNOST ŠTEV. SKLIC. VSEBINA SKLICOV SKLICATELJ MILAN MAJCEN HINKO SMREKAR LJUBO ŠERCER LITOSTROJ ZGORNJA ŠlšKA KOMANDANT STANE KOSEZE DRAVLJE PODUTIK ŠENTVID ', GUNCLJE-M. VIŽMARJE VIŽMARJE-BROD STANEŽIčE-MEDNO ŠMARTNO-TACEN GA^IELJNE-RAŠICA BUKOVICA-šlNKOV T. VODICE , , SMLEDNIK - ¦ ' PIRNIČE '•'¦ t MEDVODE TRNOVEC-TOPOL ¦'¦ ¦. * {':) i;i:" ..;. 1 2 1 ¦':'•'¦• ¦¦ .?C'.<;.'.-/ Z^-:<, ,.'¦'¦¦¦¦. ¦'¦'.¦''' . ;; - -H. . - ¦ ¦ / ' 2 . ¦¦¦- ¦ -¦ •-. ¦ ¦¦¦ ¦¦ ¦¦ ni podatkov > 2 .' ¦... ¦ .- . 2zacelotnoKSin4 po posamez. vaseh 1 zborv8naseljih izdaja soglasja pa postavitev cirkusa na ŽSD Ljubljana; plan dela KK SZDL za leto 79; proble-matika industrij. cone volitvevorganeKKSZDL " : statut KS, delovni program za 1. 79, zaključnl račun 78, osnutek smernic za pripravo srednje-ročnega programa KS volitve skupščine KS, komunalna in kadrovska problematika ni podatkov spremembe in dopolnitve GUP, izvolitev skup-ščine KS razprava o poteku U sistema hitrih cest, poroči-lo o delu KS za 1. 78, prograrn dela KS za 1. 79, statut KS komunalna problematika - nipodatkov ^ sprrejem aneksov k samoupr. sporaz., sprejem ustreznih aktov o LO in DSZ, poročilo KK SZDL o preteklem mandatu in volitve v KK SZDL, ko-munalna problematika in prometne zveze dopolnila k SS o temeljih plana družbenih dev-javnosti v Lj, za 79/80, program razvoja KS za I. 79, izvolitevKKSZDL poročilo o delu organov KS za pretekli mandat, predlog programa dela KS za 1. 79 skupščina KS KS in KK SZDL skupščina KS in KK SZDL svet KS, KK SZDL skupščina KS ni podatka skupščinaKSinKK SZDL skupščina KS skupščinaKS važki odbori skupščinaKS KK SZDL svet KS pripravi dolgoročnih planskih dokumentov. Iz priložene tabele je tudi razvidno koliko zborov delovnih Ijudi in občanov je bilo v preteklem mandatu sklicanih po posameznih KS in kdo je bil nosilec sklica le-teh. Problematika, ki se je na zborih obravnavala je bila predvsem naslednja: program gospodarskega in družbenega razvoja občine; Statut občine Ljubljana-Šiška in mesta Ljubljane; srednjeročni plan razvoja KS in občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1976-80; po-ročilo o realizaciji samoprispevka I. in program samoprispevka II.; statut KS; poročila o delu organov KS za posamezna ob-dobja; poročila o delu delegacij; osnutki proračuna občine Ljubljana-šiška za posamezna obdobja; samoupravni spora-zumi o temeljih srednjeročnih programov SIS; volitve; volitve delegatov občanov v skupščino KS; razna krajevna problema-tika (od razprav o GUP, do raznih komunalnih vprasanj, vpra-šanj otroškega varstva, izobraževanja, zdravstva, itd.)- V tekočem mandatu je bilo v posameznih KS na območju naše občine sklicanih različno število zborov delovnih Ijudi in občanov z različno vsebino sklica in sicer: Kot je \z tabel I. A, II. in III. razvidno, so skupščine KS sestavljene po delegatskem principu izdelegatovdelovnih Ijudi in občanov, ki prebivajo na območju krajevne skupnosti, iz delegatov TOZD katerih dejavnost se vrši na območju krajevne skupnosti, in iz delegatov delovnih Ijudi in občanov organizira-nih v družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizaci-jah in društvih. V skupščinah KS se je v večini krajevnih skupno-sti povečalo število delegatskih mest, pa tudi struktura delega-tov je ugodnnejša kot v preteklem mandatnem obdobju. V KS Trnovec-Topol nimajo izvoljene skupščine KS. Njeno vlogo je zaradi izredno majhnega števila obdanov (336) prevzel zbor delovnih Ijudi in občanov. Tabela III. prikazuje število članov delegacij, ki delegirajo delegate v skupščine družbenopolitič-nih in samoupravnih interesnih skupnosti ter delovnih teles KS, ki so obenem tudi člani skupščine KS. Tabela IV. prikazuje socialno, izobrazbeno in starostnostruk-turo svetov KS v preteklem mandatnem obdobju in za obdobje sedanjega mandata. Kljub temu, da od dveh KS nismo prejeli 1 podatkov in je zato tabela težje primerljiva lahko ugotovimo, da se tudi v sestavi novoizvoljenih svetov KS kažejo določeni pozitivni premiki tako glede spola, šolske izobrazbe, stafosti kot socialnega sestava. Tabela V. prikazuje strukturo svetov KS glede na trajanje opravljanja te funkcije in število ostalih funkcij, ki jih člani svetov KS opravljajo v ostalih organih krajevne samouprave v primerjavi s preteklim mandatnim obdobjem. Iz tabele je razvi-dno, da so v KS za mandat 1978-82 v svete skupščin KS izvolili veliko število občanov, ki prvič opravljajo to funkcijo in da je tudi število ostalih funkcij teh članov enakomerneje porazde-Ijeno. Vedno manj je članov, ki opravljajo poleg funkcije v svetu KS še večje število drugih funkcij. Tabela VI. prikazuje sedanjo organiziranost krajevne samou-* prave, oziroma število in vrste delovnih teles, ki sta jih v posa-meznih krajevnih skupnostih oblikovali skupščina ali svet KS. Iz tabele lahko ugotovimo, da imamo v vseh krajevnih skupnostih (KS Dravlje in KS Šmartno-Tacen v podatkih nista zajeti) 220 . komisij, v katerih deluje 1708 članov. Upoštevajoč stanje, da smo imeli v vseh krajevnih skupnostih v prejšnjem mandatnem obdobju skupno 113 stalnih komisij lahko ugotovimo, da je v sedanjem mandatnem obdobju razvejanost krajevne samou-prave mnogo večja. , ; . -.¦>.•¦.¦ ¦ Hišna samouprava ¦''.";..'¦.;< ¦¦"¦,''¦¦.¦. ' •¦¦ V krajevnih skupnostih je hišna samouprava kot pomemben del krajevne samouprave organizirana predvsem v mestnih krajevnih skupnostih. V teh imajo formiran poseben organ Zbor delegatov stanovalcev krajevne skupnosti v kateregadelegirajo delegate vsi stanovalci, kjer je organizirana hišna samouprava v teh KS Zbor delegatov stanovalcev KS predstavlja tudi delegat- , sko bazo za delegacijo, ki delegira delegate v skupščino samo-upravne stanovanjske interesne skupnosti in ta dva organa zelo tesno sodelujeta. V nekaterih KS imajo pri svetu KS formirano tudi posebno komisijo (stanovanjsko, kom. za hišne svete), ki spremlja in vzpodbuja delo hišnih svetov na svojem območju, ter pomaga razreševati deločena vprašanja. Delegacije za delegiranje delegatov v skupščine družbenopoli-tičnih in samoupravnih interesnih skupnosti V krajevnih skupnostih so bile v letu 1978 izvoljene naslednje delegacije: V delegacije, ki delegirajo delegate v skupščinedružbenopo-litičnih skupnosti je bilo izvoljenih 373 delegatov in v delega-cije, ki delegirajo delegate v skupščine samoupravnih intere-snih skupnosti 950 delegatov, torej skupaj 1323. Povezava delegacij z organi krajevne samouprave ter družbe-nopolitičnih organizacij in obratno se v pretežni večini KS odvija preko skupnih sestankov oz. prisotnosti delegatov na sejah organov krajevne samouprave in DPO ter preko predstav-nikov istih na sejah posameznih delegacij. Ponekod povezava še ni zaživela v polni meri, vendar se v teh KS tega zavedajo in poskušajo problem rešiti. KASE TIČE POVEZANOSTI DELEGACIJ Z DELOVNIMI LJUDMI IN OBČANI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH UGOTAV-LJAJO, DA LE-TA Nl ZADOVOLJIVA. Delegati se z občani sreču-jejo pretežno le na zborih delovnih Ijudi in občanov, ali pa je kontakt individualen. V vaških in nekaterih primestnih krajevnih skupnostih, kjer imajo ustanovljene vaške odbore je povezava preko teh boljša. Tudi v nekaterih mestnih KS, kjer je razveja-nost delovanja KO SZDL (npr. KS Komandant Stane) široka je kontakt lažje uspostaviti. V krajevnih skupnostih razmišljajo o različnih oblikah, ki bi zboljšale povezavo in informiranost med delegati in občani, med drugim navajajo tudi potrebo po izdaja-nju internih informacij, oz. glasil, potrebo po večkratnem skli-cevanju zborov delovnih Ijudi in občanov v ožjih enotah v svrho podrobnega informiranja občanov o delu delegacij in o proble-matiki, ki se obravnava na sejah delegacij, večje angažiranje družbenopolitičnih organizacij pri razreševanju te problema-tike, itd. ; ' ¦»:;¦¦-.. Povezanost KS s TOZD in druglml delovnlml skupnostmi Naslednje poglavje predstavlja povezanost krajevnih skupno-sti s TOZD in drugimi delovnimi skupnostmi na območju posa-meznih KS in oblike ter vsebina sodelovanja z njimi. V večini krajevnih skupnosti poteka povezava preko delegatov TOZD in drugih delovnih skupnosti v skupščini (prej zboru delegatov) KS. V krajevnih skupnostih (razen nekaterih izjem) smatrajo, da sodelovanje in povezanost s TOZD in drugimi delovnimi skup-nostmi ni zadovoljiva. Povezava in sodelovanje je boljše z osnovnimi šolami in vzgojnovarstvenimi zavodi. Kot smo že prej omenili obstajajo določene izjeme in primeri zelo tesnega sode-lovanja med krajevno skupnostjo in združenim delom. Tak primer je na primer KS Medvode, kjer je poleg povezav med organi krajevne samouprave in organi upravljanja v TOZD ra-zvita kot oblika povezovanja tudi koordinacijski odbor sindikata v krajevni skupnosti. V okviru OO ZSS Ljubljana Šiška je bila sprožena in poteka širša aktivnost za ustanavljanje oblik delo- 3 ¦V ' vanja in povezovanja osnovnih organizacij sindikata na ob-močju posameznih KS, ki bi predstavljala eno od oblik povezo-vanja KS z združenim delom na njenem območju. Vsekakor se bodo krajevne skupnosti in združeno delo morali ' kar najtesneje povezati v fazah priprave in sprejemanja srednje-ročnih planov in razvojnih planov do lela 2000, izredno po- ^ membna in neodložljiva pa je tudi povezava in usklajevanje načrtov in programov KS in TOZD na področju Ijudske obrambe . in družbene samozaščite. ...'¦' Oelovanje LO in DS Priprave ha področju Ijudske obrambe in družbene samoza- ¦ ščite v krajevnih skupnostih potekajo v skladu s predpisi in dolžnostmi ter nalogami, ki jih ti predpisi nalagajo krajevnim skupnostim. Tako so v KS oblikovani vsi organi, ki vodijo in načrtujejo priprave na splošni Ijudski odpor in sprejeti vsi / potrebni dokumenti. Še posebna aktivnost na tem področju pa poteka v letošnjem letu v zvezi z akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«, za katero so v krajevnih skupnostih pripravili posebne programe, kerjebiloto vpražanje obravnavano tudi v okviru »Akcije 93 KS«, o kateri bo izdelano tudi posebno poročilo, v tem poročilu tega vprašanja ne bi širže obravnavali. Preobrazba in preoblikovanje krajevnih skupnosti Na osnovi analiz »Akcije 91 KS«, ki je bila izvedena na pobudo MK S2DL Ljubljana v mesecu oktobru preteklega leta, je bila v mesecu marcu letos 9. seja Mestne konference ZKS Ljubljana, ki je sprejela idejnopolitična izhodišča, usmeritve in napotila za akcijo komunistov v socialistični zvezi delovnega Ijudstva pri samoupravni preobrazbi in preoblikovanju krajev-nih skupnosti v Ljubljani. Mestna konferenca SZDL je ob sodelovanju občinskih konfe-renc izdelala akcijski program za preobrazbo krajevnih skupno-sti v Ljubljani. V zvezi s preobrazbo oz. preoblikovanjem je bila izdana tudi publikacija »Preoblikovanje krajevnih skupnosti v Ljubljani«, ki bi ob pripravi predlogov preoblikovanja KS služila kot teoretični pripomoček. V okviru mestne konference SZDL je bilo dogovorjeno, da ¦ bodo akcije preoblikovanja KS potekale v okviru mesta Ljub-Ijane usklajeno. Celotna akcija preoblikovanja krajevnih skup-nosti naj bi bila zakljufiena do konca leta 1980. Naj na kratko navedemo osnovne kriterije, ki so pomembni ali . celo odločilni za preoblikovanje krajevnih skupnosti. To so: 1. geografski položaj oziroma geografska zaključenost kra-jevne skupnosti, 2. bližina središča KS, 3. struktura prebivalstva, 4. število prebivalcev, 5. tradicija glede povezovanja prebivalstva na določenem območju, 6. bodoče prostorsko planiranje 7. obstoj in planirani razvoj infrastrukturnih objektov, 8. organiziranost prebivalcev v raznih oblikah in podoblikah delovanja v SZDL in hišni samoupravi, 9. obstoj prostorov in finančnih možnosti za delovanje KS, 10. potrebe po večjem številu aktivistov. Ne samo s preoblikovanjem, temveč spreobrazbo kompletne samoupravne organiziranostt krajevnih skupnosti želimo do-seči, da krajevne skupnosti resnično prerasejo v skupnosti, kjer se gradijo humanejši socialistični samoupravni odnosi. Cilji preobrazbe krajevnih skupnosti pomenijo tudi preseganje od-tujenosti centrov družbene moči in preseganje tako imenova-' nega »forumskega« načina dela; doslednejše uresničevanje koncepcije pluralizma samoupravnih interesov; nenehno, sprotno in vsakodnevno reševanje skupnih zadev ter usklajeva-nje nasprotnih interesov; uveljavitev večje samostojnosti obča-nov in krajevnih skupnosti, kar obenem pomeni prevzemanje večje odgovorno)sti za celotno dogajanje v danem okolju; zmanjševanje »motenj« v posredovanju in pretoku informacij; približevanje samoupravnega odločanja neposredno v življenj-sko okolje Ijudi; s konkretnejšo in krajanom odgovarjajočo '¦ vsebino dela KS doseči povečanje njihove motiviranosti za sodelovanje, njihove pripravljenosti prispevati k razreševanju skupnih zadev; razvijati tak sistem neposrednega samouprav-nega odločanja v krajevnih skupnostih, da bo do izraza prišel vsak posamezen krajan kot ustvarjalna osebnost. .\ , V »Akciji 93 KS«, ki je v naši občini potekala v zadnjih dneh maja, smo se dogovorili, da bodo krajevne skupnosti oz. KK SZDL kot nosilke družbenopolitičnega življenja v krajevnih skupnostih izdelale analize možnosti in konkretne predloge preoblikovanja posameznih KS. Šele iz analiz KS bo razvidno, v katerih KS so se odločili, da gredo v preoblikovanje KS in kje so se odločili za vsebinsko in organizacijsko preobrazbo KS. O »Akciji 93 KS«, v kateri so bile obiskane vse krajevne skupnosti na območju Ijubljanskih občin in tako tudi krajevne skupnosti v naši občini, bo sestavljeno posebno poročilo, ki se bo obravnavalo na OK SZDL in drugih DPO naše občine. PLANIRANJE V KS V letošnjem letu poteka četrto leto sedanjega srednjeročnega obdobja in zato že potekajo priprave na sprejem naslednjega srednjeročnega plana 1981-85. Ce si ogledamo trenutno stanje priprav na sprejem tega plana, lahko ugotovimo, da je to po posameznih KS zelo različno. Tako imamo KS, ki so že sprejele sklep o pripravi plana in delovni program ter pripravljajo ana-lizo in smernice, imamo pa tudi KS, ki teh zadev še nimajo urejenih. Skratka: lahko rečemo, da se v globalu nekoliko zarnujajo sprejeti roki, ki pa jih bo mogoče z aktivnim delom nadoknaditi. Nekoliko težav tudi nastaja, ker še nimamo dokončno spreje-tih sprememb GUP, zemljiško-kmetijskega plana, kakor tudi nedorečeno sistemsko financiranje KS. KS naj bi na osnovi določil osnutka zakona o družbenem planiranju pritegnile k sodelovanju delovne Ijudi in občane v krajevni skupnosti, SIS na podlagi svobodne menjave dela in vse samoupravne organizacije in skupnosti ne glede na sedež le-teh, ki bistveno vplivajo na delo in življenje v KS in z njimi sprejemati samoupravne sporazume o temeljih plana kraje\^ne skupnosti. Glede tega določila nastajajo v krajevnih skupnostih dolo-čene nejasnosti, ker krajevne skupnosti nd razpolagajo s po-datki v katerih OZD so zaposleni njihovi občani in tako tudi ne, katere so tiste delovne skupnosti, ki bistveno vplivajo naživlje-nje in delo krajevne skupnosti ter kateri so tisti elementi, o kalerih naj sklepajo samoupravne sporazume. To še posebno velja za tiste KS, ki na svojem območju nimajo delovnih organi-zacij in se njihovi krajani vozijo nadelodrugam. Nadaljesetudi ugotavlja, da med krajevnimi skupnostmi in delovnimi organi-zacijami na njihovem območju še v večini primerov ni pnšlo do pravega sodelovanja in medsebojr)e povezave v okviru priprav na sprejem srednjeročnega plana in se delovne organizacije niti ne odzovejo vabilu KS. Zato bo moral OS ZSS biti na ta pojav še posebno pozoren in tako kot ga zavezuje zakon poskrbeti za sočasnost priprave za sprejem planov in vzpostavitevsodelova-nja OZD s KS. Podobno velja tudi za sodelovanje med SIS in KS za kar pa je po zakonu zadolžena SZDL. FINANCIRANJE KS * "" V krajevnih skupnostih imamo sedaj v glavnem naslednje vire financiranja: a) financiranje delegatskega sistema (redna dejavnost - pro-račun) b) združena sredstva delavcev TOZD in drugih deiovnih skupnosti (300 din na zaposlenega) ' .,. ,, „ r c) financiranje s strani SIS < .' ¦' d) krajevni samoprispevek a) Tudi za v bodoče bo še ostajalo financiranje delegatskega sistema \z splošne porabe - proračuna, pri čemer se je pch trebno v bodoče dogovoriti o popolnejših kriterijih financiranja (število prebivalcev TOZD, prostorov, dejavnost, itd.). b) Kljub temu, da ugotavljamo, da s sprejemom regijskega družbenega dogovora in občinskih samoupravnih sporazumov o načinu združevanja in uporabe sredstev za financiranje pla-nov in programov razvoja KS s strani delavcev TOZD in drugih delovnih skupnosti financiranje KS še ni v zadovoljivi meri sistemsko urejeno in da je bilo zbranih samo 60% od teoretično možno zbranih sredstev pa lahko trdimo, da je bilo v KS na ta način rešenih veliko zadev. Tako je bilo izboljšano vprašanje financiranja dejavnosti DPO, do ustanovitve komunalne skup-nosti tudi nekaterih perečih komunalnih zadev, adaptiranih in izgrajenih prostorov za delovanje krajevne samouprave in druž-benopolitičnih organizacij in društev, zagotovljena sredstva za udeležbo h krajevnemu samoprispevku itd. Pri tem naj pouda- rimo, da je ta način financiranja v veljavi še drugo leto, oziroma nekaj sredstev bi se moralo nateči še v letu 1981 po zaključnem računu za leto 1980. Zato je potrebno že sedaj pristopiti k pripravi novega predloga in v okviru regije ali republike sprožiti akcijo za ureditev sistemskega financiranja KS, ker drugače tudi ne moremo pristopiti k izdelavi srednjeročnih planov KS. c) Glede financiranja skupnih potreb in interesov delovnih Ijudi in občanov v KS s strani SIS lahko rečemo da bo tudi v bodoče ostala, vendar bo potrebno svobodno menjavo dela urediti tako kot to predvideva ustava iz tovrstnega financiranja v čimvečji meri izključiti proračunski princip. Zato je potrebno izhajati iz načela, da bodo morale v bodoče SIS resnično financirati svoja področja dejavnosti v programih KS. Se pravi, da bo potrebno v okviru novega srednjeročnega plana zagoto-viti določeno višino sredstev za financiranje krajevnih progra-mov (kritja drobnih raznih stroškov, ki paštajajo vzvezi z orga-niziranjem kulturnih dejavnosti, telesno-kulturnih, varstva in vzgoje otrok itd.) se pravi programov, ki niso vključeni v regi-strirana društva, ki so danes financirani, ampak jih izvaja izk-Ijučno krajevna skupnost oziroma njeni organi. Ti programi morajo biti tudi prikazani v vsakoletnih predlogih programov SIS (sedanji aneksi) za vsako krajevno skupnost posebej. To je tudi pogoj za uspešnejši razvoj delegatskega sistema na po-dročju delovanja samoupravnih interesnih skupnosti. d) Tudi v bodoče bodo sredstva za udeležbo h krajevnemu samoprispevku morala biti zagotovljena \z bilo katerega vira, ker se ta način financiranja ne sme opustiti. Jasno je, da se bodo morale v ta način sofinanciranja krajevnih zadev vključiti tudi samoupravne interesne skupnosti za svoje področje delo-vanja, tako kot je to že storila samoupravna komunalna intere-sna skupnost. Stanje prostorov za delovanje tajništev in DPO KS KS Milan Majcen: osnovna dejavnost tajništva KS in delova-nja DPO se odvija v preurejenem pritličnem stanovanju Jesen-kova 1. Poleg tega razpolagajo z dvorano v Medvedovi 24 za ca. 100 Ijudi. Koristijo tudi prostore delovnih organizacij Uniona in Slovina. Osnovne šole ali telovadnice na svojem območju ni-majo. KS Hinko Smrekar: razpolagajo s prostori pritličja stavbe v Černetovi 31. Poleg tega imajo v najemu hišniško dvosobno stanovanje Na jami 1, kjer se v glavnem odvija delovanje DPO. To stanovanje predstavlja sicer osnovo za ustanovitev nove KS. Na svojem območju imajo tudi osnovno šolo in dvoranico last Glasbene šole. KS Ljubo Šercer: razpolagajo s prostori v »baraki«, ki služi za delovanje KS in DPO ter društev. Na svojem območju imajo vrtec. Za adaptacijo prostorov so doslej prejeli 120.000 din iz združenih sredstev TOZD. KS Litostroj: razpolagajo s prostori pritličnega stanovanja na Djakovičevi 4. V lanskem letu so \z sredstev TOZD preuredili bivšo shrambo - in pridobili primeren prostor za dejavnost LO in DS. Na svojem območju imajo tudi osnovno šolo in VVZ ter IC Litostroj, katerega malo kinodvorano za ca. 110 Ijudi redno koristijo za svoie sestanke. KS Zgornja Siška: KS Zgornja Šiška ima svoje prostore v Domu Svobode Zg. Šiška, ki sicer formalno pravno spadajo v območje KS Koseze. Prostori so bili pred časom adaptirani z ureditvijo pisarn in sanitarij. Za množične sestanke uporabljajo dvorano tega doma. Za adaptacijo Doma Svobode so prejeli iz združenih sredstev TOZD 300.000 din. KS Komandant Stane: KS Komandant Stane ima svoje pro-store v trosobnem stanovanju na Gotski 12. Poleg tega razpo-laga s kletnimi prostori na Šišenski 4, ki jih je potrebno adapti-rati in priključiti na kanalizacijo. V ta namen so \z sredstev TOZD že prejeli 200.000 din. Na njihovem območju so tudi stavbe' dveh osnovnih šol, lelovadnica in VVZ z več oddelki. KS Koseze: KS Koseze ima svoje prostore v trosobnem stanovanju. Za sklic množičnih sestankov se poslužujejo OŠ Veljko Vlahovič in včasih delovne organizacije Agrostroj. Na svojem območju imajo še prostore ŠD llirija. KS Dravlje I., II. in III.: KS Dravlje se je v mesecu marcu razdelila v tri KS. V lanskem letu je bilo iz proračuna kupljeno trosobno stanovanje v ŠS VII/1, kamor smo preselili stranko iz pritličnega stanovanja v Draveljski gmajni, le-tega pa opremili za delovanje krajevne samouprave, kot začasno rešitev. Za KS v soseski 7/1 obstajajo prostori v domu družbenih organizacij Dravlje. Pop.olnoma odprto vprašanje pa še vedno imamo v novoustanovljeni KS Dravlje SS 8/2. ¦v,<;>'RV--''«;r-s >¦' &"'?* KS Podutik: KS Podutik ima sedaj svoje prOštore (ena večja soba - dvoranica, ki je z zaveso pregrajena) v stari stavbi družbne lastnine na Podutiški 161. Ker je stavba grajena iz kamna, je v zimskem času zelo mrzla in neprimerna za toza-devno uporabo. V sodelovanju s PGD bodo letos dozidali in obnovili gasilski dom, kjer bodo prostori tudi za delovanje krajevne samouprave in DPO. Otvoritev bo v sredini meseca julija. Za obnovo tega doma jim je bilo iz sredstev TOZD dode-Ijenih 700.000 din. Odprto vrašanje pa je še vedno nabava inventarja. S to adaptacijo bo za sedanje območje KS trenutno rešeno prostorsko vprašanje. KS Šentvid: KS Šentvid ima sedanje prostore v bivši zgradbi »občine Šentvid«. Za množične sestanke uporabljajo prostore adaptiranega doma Svobode. Drugih prostorov nimajo. Za adaptacijo tega doma so doslej prejeli iz združenih sredstev 1,430.000 din. Na svojem območju imajo še dve OŠ, VVZ in Gimnazijo. KS Gunclje-Male Vižmarje: KS Gunclje-Male Vižmarje ima svoje prostore v Zadružnem domu, ki so bili v okviru medse-bojne pogodbe z Megradom adaptirani in služijo svojemu na-menu. Za adaptacijo prostorov za SLO so tudi prejeli nekaj sredstev iz združenih sredstev delavcev TOZD. KS Stanežiče-Medno: KS Stanežiče-Medno je bila še pred 2 leti edina KS, ki ni imela za svojo dejavnost nobenih prostorov. Vso tehnično-administrativno delo se je odvijalo v kletnih pro-storih privatnega stanovanja. Nato so adaptirali dom gasilcev in DPO v Stanežičah. Tako danes razpolagajo s primernimi pro-stori v obeh naseljih. Za izgradnjo domov so prejeli sredstva TOZD in iz udeležbe h krajevnemu samoprispevku ca. 1,100.000 din. KS Vižmarje-Brod: KS Vižmarje-Brod ima svoje prostore gra-jene skupno s trgovino Na gmajni 1. V lanskem letu so te dozidali in v ta namen prejeli iz združenih sredstev TOZD 950.000 din. Na svojem območju imajo še stavbo Ob Savi 1 predvsem za namene mladih, kakor tudi osnovno šolo in VVZ. KS Šmartno-Tacen: KS Šmartno-Tacen ima svoje sedanje prostore v stari šoli Šmartno. Sedaj je v adaptaciji gasilski dom Tacen. Za adaptacijo le-tega so doslej prejeli iz proračuna 2,000.000 din iz združenih sredstev delavcev TOZD 1,850.000 din. Na njihovem območju je še osnovna šola in ŠC RSNZ, kateri so za sodelovanje s KS zainteresirani. KS Gameljne-Rašica: KS Gameljne-Rašica ima svoje pro-store v domu družbenih organizacij v Sr. Gameljnah. Poleg tega pa imajo adaptiran in prenovljen gasilski dom v vasi Rašica, za tega so prejeli 30.000 din iz sredstev TOZD in služi potrebam te vasi. KS Bukovica-Šinkov turn: KS Bukovica-Šinkov turn ima svoje prostore v domu KS Ulik 1. V tem domu je še trgovina in podružnična osnovna šola. Za potrebe KS služi 1 pisarna in seveda dvorana. Za adaptacijo tega doma so doslej prejeli 650.000 din iz sredstev TOZD. Poleg tega so adaptirali gasilski dom v Kosezah, kjer so tudi prostori za mladino in izgradili gasilski dom v Bukovici. Otvoritev tega je v sredini meseca junija. Za ureditev teh domov so prejeli edino sredstva iz ude-ležbe h krajevnemu samoprispevku. KS Vodice: KS Vodice ima svoje prostore v domu KS - bivši stavbi občine. V tem domu so še trgovina, krajevni urad, patro-nažna služba, zobozdravstvena ambulanta in splošna ambu-lanta. Dom je potreben adaptacije, oziromatoplotne izolacije in izmenjave elektridne napeljave, da ne bi prišlo do požara. Zato so v letošnjem letu prejeli 200.000 din iz združenih sredstev TOZD. Poleg tega imajo po zaselkih več manjših gasilskih domov in zadružni dom v Skaručni. Za obnovo tega (ometi in kritine), so prejeli 130.000 din iz združenih sredstev TOZD. Dokončne ure-ditve je bil nujno potreben, saj ga od leta 1952, ko je bil zgrajen s prostovoljnim delom, ni nihče obnavljal oziroma dokončno uredil. KS Smlednik: KS Smlednik ima svoje prostore v domu KS, kjer je še pošta, hišniško stanovanje in posebni spodnji prostori za SLO. Poleg tega imajo še kulturni dom, ki je sicer nekoliko . starejšega letnika. KS Pirnide: KS Pirniče ima Svoje prostore v Zadružnem domu, ki je bil v letu 1977 obnovljen. V letu 1977 so iz združenih sredstev TOZD prejeli 250.000 din, v letu 1978'pa od kulturne skupnosti ca. 6000.000 za ureditev dvorane. Na svojem ob-močju imajo tudi dva gasilska domova, vendar so samo v enern urejeni prostori za sklic sej. Na svojem območju imajo tudi OŠ in VVZ v prostorih stare šole. t ^ KS Medvode: KS Medvode ima svoje prostore v stavbi bivše občine. To so skupni prostori s KU Medvode. Razpolagajo še z več vaškimi domovi (kulturni, gasilski), kjer pa velja omeniti le kulturni dom in gasilski dom v Sori, 1 1 2O.3.1979 B K SZDL ;•__________________________________________________________________,___________________;___________________ZBOR DELEGATOV |, TRNOVEC- 3.12.78 uimajo ni pod itkov nimajo 3-12.1978 6 ; ¦ S K U P A J : 695 175 38 t "' ¦ ¦ ' i ¦'-'-. '.'•¦' ¦.!•*¦''¦;¦! ¦ . ' ' " SESTAV SKUPBČIN KS . , ,,-. ,\ ;. , '..,.,,.......\... :) ._,.-.".. : * .^,..„::•¦>* ¦'""*" •" " ¦" IZ IZ IZ DPO IN DO - D OD TEGA k;:.>; ks " !' ' obdobje 21? S gl I Igl llsl I L I« 1| I ' I I g |$- WlW\^ 1 , ;¦¦¦>_________________ bs. g g a t a g gg ,2 g L gg § S •§ PAJ 2K oK l^l MILAN 74-78 29 15 3 3 2 2 1 - 1 - - - 1 - - 2 57 35 18 6 iMAJCLN 78 - 82 35 12 1 2 1 1 1 - 1 - - - 1 1 - 1 57 26 24 13 HINKO 74 - 78 N™ JO POJ ATK( iV 6o SMfiEKAK 78-82 25 15 2 5 2 1 1 , - 2 - 1 - 1 1 - - 56 23 14 3 LJUBO 74-78 18 5 223131-----*--- 35 2o lo 5 SERCER 78-8? 25 1° 4 4 2 1 1 2 1 - - - 1 - - - 51 26 16 3 LITOSTROJ 7* ' 78 25 " 2 2 1 1 1 ----- 1 - 1 1 5o 22 15 9 ^ 78 - 82 21 21 12 12..... 1 - - 1 5o 21 15 5 ZGORNJA 74-?8 19 13 * 2 2 2 , - 1 1 -..-!. 45 26 11 6 SISKA 78-82 7 lo 2412----11-11- 3ol9 lo 4' KOMANDANT 74-78 - lo 2o lo lo lo ---------- 60 27 16 5 78-82 16 11 6 4 3 - 1 - 1 - - - 2 - - - 46 29 19 - KOSEZE 74-78 4 5 3-1........... 13 6 1 1 78-82 2 4 66231-1-11---- 54 31 18 lo 74-78 DRAVLJE I.,II.,III. 78 - 82 • roDUTIK 74-78 ~ r——— — — — — — — ———— — — — r — 78-82 14 6 2-111-1-1-11-- 29 9 4 2 ŠENTVID 7^-78 12 14 4 3 3 2 1-1....... 4o 21 lo ~ ______________ 78-82 8 15 33331-1-1----2 4o21 12 5 GUNCLJE- 74-78 . 5 92111-1....... 2o 4 2 2 I1.VIŽHABJE ____________ 78-82 ___5_ ^g___2___1 _2___-____-___2_ _-_ _- _-___z____:____1. _1_ 2° 5 ___1_ 4 VIŽMARJE- 74-78 15 lo 32221-2-1-11-- 25 lo 4 1 BR0D 78-82 16 lo 22221-1-11-2-- 4o 12 3 2 STANEŽIČE- 74-78 11 2 2 2 2 - 2 - - . 2..... 23 7 6 - "^1*0 78-82 11 .2 3_i._L_L_L_l_L_l_±_^_I__^_J_^_ 3o 7 9 8 ŽMARTNO- 74 - 78 TACEN 78 - 82_____________________________________________________________________________________________________ _____ GAMELJNE- 74 - 78 HIMA TO POI ATKC V RAŠICA ?8. 82 7 7 4711---211---- 31 14 4 3 BUKOVICA- 74-78 17 4 1-11--1-2--1-1 29 - 4 3 ŽINKOV T. „ 78-82 20 4 2 1 1 1 - - 1 - 2 - - 1 _-_ J_ 34 1 8 _5__ 9i.98 14 621211-1-1----2 313 74 VODICE ' " ' o 78-82 14 61122--1111---1313 84 SMLEDNIK 74-78 .10 2 1 - 1 1 - - 1 - 1..... 17 - 3 4 _______________78 - 82 16 ___2_ _1_ _-_ _1 _1___1___-___1_ __-_ _2 _;___\___\___-_ _}_ 2? 1 6 ^l___ PIRNIČE 7*-78 26 ' 3..........." - - - 29 8 5 3 _____________78 - 82 16 17 2 2 2 1 - " _1 __1 _1 _;___I___I___LJ_ ?1 7 6 _^__ HEDVOBE 7^-78 1T ^T T "7 "7 T T T — 1T 1 T T — - 1 70 28 9 2 ; ._________7R. fl? 16 17 __L._2__LJ__i._i_i.__i_:_i._l_^_^^_ ^0 i!___!_ J__ TKHOYEC-TOH)I HIMAJO SKI PŠČINI______________________________________________________________________________ ! 74-78 230 32 7 64 32 33 27 12 1 11 2 8 1 3 2 2 L7 617 22o 123 59 ; SKUPAJ: ^ ^ ^^ 27q ^ 52 47 29 28 12 2 15 4 16 6 8 7 19 695 273 183 &> . . . . ¦ / ¦ . ¦ •'¦'..-; " , t . '. '. , EOCIALNA IH STAROSTKA STRUKTURA SKUPEČIN KS , . / • •________SOCIALNI SESTAV_________________ŠOLSKA I2OBRAZBA STAROST KS OBDOBJE ?IŽIČ> J^jjggj i |uk>- \ GOSPO VIbJAj™__ I „„ ]„„_„ DO JdO [~"o [mL B| ' ___________ 3EL. DEL. mS*'rE KOJEN. EINJE YISOK.SREDW- P0KL- 0SN0Y- 27 LB 4o LET 60 JET 60 LE1 - 74-78 9 29 15 4 15 13 12 17 lo 11 26 lo MILAN MAJCEN 78-82 5 36 - lo 3 2o 21 6 8 11 17 19 6 HIMOSHEEKA* ^-78 IHt 1JO PO: )ATKOV 78 - 82 5 41 - 12 - 16 23 8 9 3 25 22 6 LJUBO ŠERCE* ^* 2 T7 ~~To i ^~^ -—j— - - — 78-82 2 35 - 14 - 22 25 2 2 4- 26 15 6 74 . 78 17 21 - 8 4 11 12 14 13 13 8 25 4~ LITOSTROJ 78 - 82 2o 21 - 6 3 7 16 2o 7 13 4 41 1 74-78 lo lo - 9^ 1 15 8-7-* 3 18 5 ZG- EISKA ; 78-82 9 14 6 1 9 11 9 1 3 2 21 4 74 - 78 15 3o - 14~1 1 21 11 13 15 13 17 28 2 KOKANDANT STAUE 78-82 16 24 - 5 | 1 19 14 lo 3 - 24 21 1 74-78 1 8- 3l- 5 34-- 192 K0SEZE 78-82 8 41 1 3 1 18 28 8 - 11 28 17 - WUVLJB,I..II.. 74"78 9 ~^"^ ^^ ~X7\~^~~^ i T^ č IS T III. 78-82 8 24 - 7 j 1 12 15 8 5 5 9 21 5 74-78 5 61 1 ! - 1 52 51 56 1 PODUTIK ! 78-82 12 15 2 j - 7 5 8 9 1 16 12 74-78 9 22 1 7 1 lo i 16 9 5 7 12 16 5 EEHTVID • i 78-82 8 24 - 7 1 12 ! 15 8 5 5 9 21 5 74-78 6 5 3i 1 4~j 4~ 6 1 2! • 2~ 8 3 GUJCLJE-MALE 7 VIZMARJE 78-82 4 9- 2- 5 1 6 4 - 4 -9 2 nn na 7 12 1 5 6 ' lo 8 11 6 14 4 VIZMAHJE-BEOD 7* - /o ' 7 78-82 12 19 1 7 1 16 j 14 7 3 2 15 2o 3 7* - 78 11 3 - 5 4 1 2 14 6 5 14 4 STANEŽIČE-KEDITO ?8 . 82 6 16 3 5 - 5 11 12 2 9 4 14 3 74 - 78 SMARTHO-TACEN ________________78 - 82___________________________________j______________________________________ 74 _ 78 NIMIJO PO:)ATKOV GAMELJHE-SAŠICA _ , ,_ _ 78-82 14 11 1 4 1 6 9 13 3 5 lo 13 3 BUKOVICA-EINKOV 7^ - 78 19 4 3 3 - 1 2 17 . 9 3 15 8 3 TURN 78 - 82 18 6 6 3 1 2 3 14 15 6 9 18 1 74.78 1* 13 3 1 - 2 11 lo 8 5 lo 15 1 T0DICE 78-82-16 lo 4 1 - 2 9 1* 6 4 8 18 1 74-7841ol 11 5 56121o41 SMLEDNIK J 78-82 8 12 4 1 4 8 12 1 1 15 8 1 74-78 15 6 1 7 3 5 18 3 2 15 lo 2 PIRNICE 78 - 82 . 13 11 1 6 5 9 16 1 6 7 15 3 74-78 25 26 4 7 8 11 15 3o 14 2 19 *6 3 MEDVODE ?8 _ 82 17 2o ^_______?____._______7^___14 15 4_____3 15 18_____-__ TRNOVEC-TOPOL SKUPSČHTE I g__Him 10. NJ ME NAI3GE IN PRISTC JNOSTI OPRAVL TA ZBOB DEK>V HH LJt DI IH )BČAN( V______ 74 - 78 178 244 16 I06 32 139 153 179 Io5 77 157 282 6o S K U P A J : ?8 . 82 199 589 18 I06 23 194 256 194 84 96 243 343 51 isTEVllG _________________________0 1 T E G A „•<, BEtEG.SKUP- DELEGATOV I D2LEGAT0V I " LA10V I ČLANOV KOMia| „„„, T I nnTinnTP *** BCIHE KS DELEG. BPS DELEG. SIS SVETA Kft ^IP. TN SVET o*-U->^ UtiUUb.JJi KILAN 57 ¦- 2 3 ' - T' 5 74- - 78 ""^ 57_____________1____________ 3 78-82 ^ ""SbUI 6° NI POMTKOV -:¦¦:»¦>:¦¦ ¦¦¦ :• ¦•--¦ ' - ¦-¦¦-.• . .-/ ¦- ¦ ^ 74 - 78 56 78-82 LJUBO 35 1 - - 2 3 74-78 ŠEHCER __________________ 51 - 3 6 7 16 78-82 5o 3 3 1 7 14 74-78 UTOSTEOJ ¦ 5o 5 6 4 5 ?o 78-82 ZGOENJA. 45 - 3 2 13 18 74 - 78 ŠISKA__________3o____________-____________-__________2 2 78-82 KOMANDAHT 6o NI PODATKOV ..,., .V.. ^i, .' > ' ..- 74-78 STANK 46 1 - - 8 _J_________78 - 82 KOSEZE 15 " .. .¦•¦?...¦¦ i - 3 ' 7« - 78 54 - 1" - 2 3 78-82 DRAVLJE , ., ...... ,..,....... ... . ... ¦ -. *-.•¦•¦ • '.•¦¦. ''- -. ......-x 74 ¦ 78 I.,II.,III. ¦; . . :•.. • : '¦¦ -..-..:¦¦¦ ., 78-82 PODUTIK 13 1 3 2-7 13 74-78 __________________29______ 13 6 6 4 29 78-82 4o NI FODATKOV 74 - 78 ŠENTVID a« ' ft e, __________________ 4o________________"_______________"_______________"____________6 6___________78 - 82 GUHCLJE 2o 1 1 2 - 4 74-78 KALE VIŽM. 2o 1 - 11 __3___________78 - 82 VIŽMARJE- 25 5 5 1 6 17 74-78 BHOD __________________________4o________ 2 7 - 4 13 78 - 82 STAHEŽIČE- 23 ... ~TI 74 - 78 raDN° 30 16 - 7 14 78-82 ŠMARTNO- 74 . 78 TACEN ¦-...• : . . ¦ . . ..„«-¦ ' -¦ :"y 78-82 GAKELJUE- NI KH*!KDV 74 - 78 EAŠICA 31 * 78 . 82 BUKOVICA- - 7^-78 SIBKOV TUEN ^V - - 1 y 10 34 - - 1 - 1 78 - 82 _____ _ . _ _ _ _ _ __ . 31 11 ' 1 - 19 31 78 - 82 SMLEDKIK 17 3 3 - 4 lc 74-78 ________________25____________-____________2____________-_________14 ¦_______16^________ 78 - 82 PIRNIČE 29 NX FODA^O^ 74-78 31 78 - 82 MEDVODE 7° ;."••' 5 3 15 23 74-78 4o 13 3 8 15 78-82 TRNOVEC-TOPOL KIMAJO SEUP! ČIHE KBAJEVNE LJ OJPNOGTI SKUPAJ: • 617 2o 31 19 81 151 74 - 78 695 36 • 39 21 87 183 78 - 82 t ________________________SESTAVA SVETOV KS___________________________________________________________ SOCIALNI SESTAV__________SPOL ŠOLSKA IZOBRAZBA_______STAROST , , „.. - . FIZ. UMSKI KMET- UPO- GOSPO- * „ VIŠ. SEE PO- _x DO DO I DO InAD '¦ . KS OBDOBJE DEL. DEL. JE KOJ. DINjE L " VIS. DNJ. KL. 0S 27L4oL 60 L 60 L SKUPAJ 74-78 3.4 9 1 8 16 16 6 - 2 2 4 12 6 24 MILAN . MAJCEN 78 - 82 ___-_ 18 - 3 ___;____6_ 15 12 _8_____^_ JL_____4_ _8____7_ 2 21 HIHKO 74-78 - 8- 2 1 2 983 ---llo- 11 SMREKAR 78-82 .' 9 _ 3 - 2 lo 8 4 - - 1 5 5 1' 12 LJUBO 74-78 13 6 - 2 11 6 5 2-1372 13 ŠEECER 78-82 - 11 - 2 - 3 lo 8 4. 1-157- 13 74-78 3 4- 2 - 2 7-4321-71 9 LITOSTROJ _________^ 78-82 1 4 _ 3 1 2 71521--81 9- ZGORNJA 74-78 2 8- 1 ' - 3 8 461-3251 11 ŠIŠKA 78 - 82 ___2 lo - 1 - ___3 lo 6 4 3___-____2 3 8___ 13 ' KOMANDANT 74-78 1 5- 9 - 2 13 861-2391 15 STAHE __________________78 - 82 ___ 11-4 ___-____4 11 __8 7 __^____I_____~ 6 . 9 ___ 15 74-78-- 5- 3 - 2 63+1--152 8 KOSEZE _^_________ 78-82 - 11 - 2 - 2 11 11 2 - - - 6 7 - 13 DHAVLJE .74-78 I.,II.,III. 78 - 82 TODUTIK 74"78 4 7 " 2 " - 13 2 7 2 2 1 5 4 3 13 __________________78 - 82 9 7- - - 1 15 2365277- 16 6E5TVID 74-78-1 8- 4 - 2 11 571-1462 13 78-82 2 4- 7 - 3 lo 742-23*4 13 GUNCLJE- 74-78 6 7- - - 2 11427--3 1o- 13 M.VIZMARJE 78-82 76---112 427--48113 VIŽMAKJE- 74-78 3 . lo - 2 - 2 13 5 7 3 - - 3 12 - 15 BR0D 78-82 - 12 - 3 - 1 14 8 5 __L_ __-_____-_ _4 11 - 15 STANEŽIČE- 74-78 3 41 3 - -11 1262-182 11 MEDHO 78-82 3 5 - 2 1 ___1 lo __\_ 4 __4_ 2 __-___2____6_ __1_ 11 > 6HAKTH0- 74 " ?8 TACEH 78 - 82 GAItELJHE- 74-78 5 7- 3 1 2 1o435--363 12 RA6ICA _________________78 - 82 6 4 - 2 1_ 3 lo 6 2 5___^ 2_ - ___9_ 2 13 BUKOVICA- 74-78 6 11 3 - 2 9-1731262 11 SINKOV TURN ______________78 - 82 ___6____3___1____1____;____3____§___L__?___?__!___L__5 __fL __i_ 11 VODICE 74-78 6 2 2 1 - . 11 2 - 6 3 2 6 3 - 11 _______________ 78-82 3 61 1 - 3 8-65-272- 11 SMLEBNIK 74-78 7 3- 1 - llo 2162-56- 11 78-82 6 4 1 - - ¦¦ 1 lo 2 2 6 1 2____5 ___4_ ___-_ 11 PIENIČE ?* - 78 6 5 1 1 - 1 12 2 6 5 - 1 6 5 1 13 ,_________________78 - 82_______2 lo 1 ___-____^_____2____l^.___6 4 ___3___z-___L___* ___§- ___ 13 KEDVODE 74 " 78 4 11 3 2 - 2 18 2 9 6 3 1 4 13 2 2o ______________78 - 82______1_ 14 __-____-____-____4_ 11 __2 12 __1___-___2___6 ___7_ __;_ 15 TRHOVEC- 74-78 3 24 - - - 9212 4 1512 9 TOPOL 78 - 82______4____2____3_____;____^____i____9____l _J____2 __5_ 1_ 4 3 1 9 SKOPAJ: 7* " 78 6o 124 12 54 3 35 2o8 76 80 64 23 17 61 135 3o 243 78 - 82 52 151 7 34 3 45 2o2 94 81 56 16 25 82 124 14 24? PRIKAZ STROETIJRE SVETA K5 GLEDE NA TRAJANJE IN faTEVILO OST. FUNKCIJ V KS . . ' '¦"-----...... TRAJANJE OPHAVLJANJA FUNKCIJE ČLANOVf BTEVILO OSTALIH FUKKCIJ, KI JIH IMAJO CLANI '" .*' frv- - ; SVETA V LETIH_______ SVETA V ORGANIH KRAJEVHE SAKOU7BAVE KS OBDOBJE D0 2 .^jjj. 2 - 4 4 - 6 6 - 8 8 - lo 1 2 3 4 5 in več 74_78 - 14 29 9 - - -- HILAN ' MAJCEN 78-82 - 13 -37 -- -- , HINKO 74-78 - 9 - 2-3 52 1 - SMEEKAR 78-82 - - 1 1 - NltlAJO "ODATKOV LJUBO 7^-78 - 38 _24 62 1- ŠEBCER _________________78 - 82_______-_________-_ 1212 73 -1- LITOSTROJ 74-78 - 6 2 - - 1 - 6 4 - "~I _________________78 - 82_______- 53 -1*1.4 3 1- ZGORNJA nb.no. o l o c c SIŠKA 74-78 - 81 -2 5 6 ... _______________^ 78 - 82_______-________11 _12_______-______6_______7______z________-_ __-_______- 1 KOMANDANT 74-78 2 11 2 2 11 2 - STANE 78-82 lo - 5 - - 1 lo 4________-^ - -_____ KOSEZE 74-78.- 8- -- 1 6 - -- 1 76 - 82_______-_________-____-_______2_____-______-______11 2________-_ - DEAVLJE 74 - 78 I.,II.,III. 78 - 82 4 ______________ __________ ________ _____ __________ _____ _____ _______ ______ _______ ______ _____ _______ PODUTIK 74-78 4 53 1-2 82 1- ______________________78 - 82________12___________4_ _-_________-_ __-________1_________8 4__________2_ _1_________- ;; ŠENTVID ?4 " 78 2 5 4 2-7 51 - ^________ 78 - 82 5 22 228 41 -- , GUNCLJE- , nii.no. 94 -- 3 2 2 -- MALE VIZMAR.TE /4-78 * 5 ______________ 78 - 82_____________________J3_____4_________1______-________2_________5 2 . 1 -_________- VIŽMARJE- 74"78 " 1O 4 X - ~ ' 5 4 2 - -BROD 78 -.82 9 - 6 - - 5 5. 3_______________-_________2_____________- • STAREŽIČE - 74-78 - -9 2-4 2 1 -3 ', ^6 78-82 g____________^_________________ __Z_1______________1 ______ BMAHTNO- 74-78 ; . TACEN 78 - 82 '¦¦- GAHELJNE- 74-78 1 4 2 3 2 "1 j! 2 ... ^10-* 78-82 ?__________________1 1 2 I 5 5 2 - -' BUKOVICA- 74-78 4 9 4 4 2 - - EINKOV TURN 78 - 82________g__ _5_____________________ _2X______________________________ j VODICE , «•> '4-78 6 4 1......._>„ : : 78-82 5 51 -- - - _-________________- 74-78 - 54 2-1 63 1- SKLEDNIK 78 - 82 ___;_________ _I_____1__ * _J_____3__________________;____ ' 74-78 - 11 2 - - NI PODA JKOV PIHHIČE " t ¦ _ ¦ 8, 78-82 - 8 5_______-______4_______3______2________-_______-______ 74-78 - 13- 25 2 5 3 43 3 78-82 " lo- 1-5 3 5 4 J.______1_____ ¦: THN0VEC. 74-78 I r"l 2~ 5 2 2 1 11 2 ; TOP0L 78-82 - 9 - 5 2 2 - - -______ ; ! " 74 - 78 19 "l34 ia 19 26 56 82 31 11 7 6 SKUPAJ: -.;¦¦-* 3 ?8 . 82 60 72 53 18 lo 55 79 41 12 5 1 ¦'-:¦'.','"- ¦'.-']'¦' ¦ ' ] 'r ] I ¦ '¦¦¦'!' ¦""¦¦•''" .¦'.,'i"-""""' " '"' " ' ' ' "' ¦ ...... ':"]'¦¦"¦' •¦'¦'¦">%' .:''¦•¦¦¦ -¦:-¦' .,-•-¦- - •-.¦¦,;-.¦- ¦-..•---..¦, -^,.w.,p. ¦..,./¦-... 1- . ]¦¦. ¦¦¦¦-.:]. . j .- -i -. :':\ ¦'¦¦.'¦¦¦'¦¦¦)¦¦.: ¦ . . ¦ : ¦ ' y-:"; .-'¦::. ¦.'¦ i . r • f- ¦¦-.t¦--¦': ¦ '.'.I-, ' '-i: -} -I !•'¦¦! ¦ f PKEGLED KOKISIJ PRI SVETU IN SKUPŠCINI KS S bTEVILOM ! - : . ¦;¦ - i <•!','!.'- ! ; " k ' - : ": ¦¦¦¦¦.;•¦ ¦ ¦ ¦,'.¦¦¦ |""¦•¦ -.¦ ¦: ! . . ¦ članov ..' r . . j. "¦ v i - :: '/ ¦:.¦.!¦ ¦ , I ¦¦*"•___________________________ , , * . , ^^~~~-~^ KRA.JEVNA SKUPNOST o a m ^ a> >o i a> a J m i ^-^^ Q © h -M -r^ *O QJ & C ir3 ffl -H > & 0 Kl T3 o>;oaj tn daida) n i-^m-p > i-)ajaj rH a> KOMTSTJE ^^*^ o o jii at ^i o o M,ya>G m 3 -p oB 0T3da P oo (m ivuiuoio^ ^^^ __, ,-, c u 3 p, ij o>m g m w 0> - -D Q C>s >N O »T3 CO O 0)01 >JCt) iH (h -O d&3 ^<^ -H « -H & -r? Q) -H U)-H O+J O ^- O J3 h) N'J3 McO M Qm CLi .U3 O> >B o)L ^Eh O« (O'-/i > 0] . 0* E Eh 6^ CQ Komisija za komunalno gospodarstvo 7 7 5 5 15 9 12 -9-95 8 9 5 5 lo 9 J ij? Komis.za vzgojo in izobraževanje 6>2 5--6-16 -7-8- -55--7-67 Komis.za finančno in material.posl 1 - *? ?> 1 L> 7 9- -7- ---5-5-58 Komis.za vzgojo in preventivo v . cestnem prometu 555--6- - - - 7 - .-.__5.j3 Komisija za varstvo pred požarom --.____ _____ ___5_5_1O 1 KomiSija za volitve in imenovanja - - - - 6 - - _____ ___'__5_X1 Komisijs za varstvo okolja 6756--- 3-88- -7-__7_57 Komisija za informiranje _5_5__6 _____ ___5_5_26 Komis.za telesno kulturo 585-66 11 -788 12 6----93 94 Komis.za zdravstvo, socialno var- stvo otrok In družine 6 11 55 15 9 16 -7685 97-5-9- 123 Komisija za stanovanjsko gospodar-' Etvo in razvoj samoupr.na tem pod- ročju .5-5-98- - 5 . . . .....5-37 Komisija za kulturo 7 5 5 5 6 lo lo -7877 8555873 116 Komisija za kadrovska vprašanja - - 5 - - - . 6 77--- -955---44 Komisija za programiranje in pla- niranje razvoja KS , 6 8 - - - 5 8 75.-7 .--77__6o Odbol- za LO in DS ¦ ' ' ¦.' ' "' 19 12 17 11 16 12 13 12 9 13 11 12 lo 11 12 41 50 80 9 37o Kmetijska komisija .__.-_- _____ 77-55-3 27 Komisija za pokopališče _______ _.__. 3 - _ 5 . _' . g Statutarna komisija 5555655 .-65- 5555--. 65 Odbor za upravljanae domov _._-__- 5.7.. ___._. -12 Mladinska komisija ... -- 5 - 7- - - - - - - -- - - -- - 1? Komisija fca zdravetvo ___-_._ ____. -.5...- 5 Eomisija za varstvo otrok in druž. -6----- _.-__ --5--__ll Komisij« za soclalno skrbBtvo -_.-... 5 - _ _ - --5-5-518 Komisija za izgradnjo zazidalnega načrta _______ 3.... _.__-.. .3 Komisija zb pripravo praznovanj - - 5 . - - - _--_- ---_._. 5 Komisija za hišne svete .4_--__ _.-_- _______ 4 Komisija za varstvo spomenikov .3...-. _.__- .-..-.3 6 Komis.za priznanja in odlikovanja - - . - - 5 - .-__- .--5--_lo Zbor stanovalcev _-.-___ _17__- ..____. 17 Samoupravna delavska kontrola _..-... ..... .3..... 3 Vaški odbori (za vse vasi) __.._.. _____ _ 4.2 ..... 4.2 Potrošniški svet . 6 7 17 5 9 lo - 9 7 7 9 6 6 3 - 7 9 - 117 Poravnalni svet i . 696596 lo -6655 666-95- Io5 m _ s k u p • i : ^" 96 .02 [05^ 55 99 ioi 130 51 ^5 "ii ~9o 6l 'ia iš 61 ioi ioi i^ 27" .708" .|___M__>_-M_______M_ta---_M-«M-«-H-M« 1 11 _aiBa-'i__iii I i.«H-.«-k-_________.-M--l---.-_*_____i 1 -_____l-___«_iii 1 ¦¦« * 1 i*^^mA*i^**»m^^^^^^**i^m^—i^*m^^^^^^~*~m*^mmaimaa^i—Bm—i^mmKmmmi^^mmm^m^^^mK^mmi^m^m^^^^^^mmm^mi^mmm^*a^mm—mmtm^* ]. ; i. ¦ '