IMHIŠTVENI Hajdina. Na praznik Marijinega Ozrianjenja so naše katpliske organizacije z združenimi močmi priredile prav posrečeno materinsko proslavo, katere se je udeiežila ne le mladine, ampak tuui odi-asli v častnem številu. Vsi udeleženci so prišli do prepričanja, da le nasa stara preizkuSena društva, ki temeljijo na katoliških r.ačelih, zmorejo take prisrčne priretiitve. medtem, ko ona drustva izza novejsih dni nc vedo drugega, ko samo nekake tekme, in še te ob nedeljah in praznikili, da se Gospodovi dnevi skrunijo. Zato pa velja in gre od U3t do ust le geslo: ?Bodi včlanjen pri Bralnem društvu oziroma pri Krščanski ženski zvezi«! Tako bo naša mladina vsestransko izobrazbo imela in srečnejša ji bo njena bodoCnost! Št. Vid pri Ptuju. Naše prosvetno društvo j« priredilo na praznik Marijincga oznanenja materinski dan. Slavnostni govor je imel nekdanji dolgoletni šentvidski župnik p. Alfonz Svtt. Igra »Zlata mamica« je prav lepo uspela in napravila na vae globok vtis. Zelo lepo je deklamirala Micika Vaupotič »Naše mamice«. Tudi naimanjše ljubljenke mamic so pokazale ljubezen do avojih tiobrotnic s spevoigrico >Naše mamice«, ki so jo izvedle zelo srčkano in žeie zato mnogo priznanja. Veličastna aklepna živa ,;lika ?Otioci veseli okrog mamice srečne«, je 28kljVQi!a to lepo prireditev. Prireditev bo ostala vsem v lepem sponiinu, društvu pa služi v ponos in čast. ' -'¦»¦¦-'<-"'-'••" ^«-,-v,,, Središče. Narodr.a proaveta vprizori v dneli 5. aprila (cvetna nedelja) in 13. aprila (velikonočni pondeljek) >Slovenski paaijon«, dramo ¦ 14 slikah. Prva predstava se vrši ob pol 8. uri zvečer, druga pa ob treh popoldne. Pridite in oglejte si to veliko odersko delo, ki ga znatno dopolnjujejo kostumi, petie in obširen scenični materiial. Ljutoiner. Na cvetno nedeljo popoldne o"o pol štirih naše Prosvetno društvo ponovno vprizori krasno zgodovinsko igro »Mutec osojski«, ki jo je po Aakerčevi baladi napisal domačin Anton Brumen od Sv. Križa pri Ljutomeru. Igra je že pri prvi predatavi vzbudila veliko pozornoat. Po vscbini tudi spada v postni čas, saj predstavlja kesanje in pokoro nad grehom. Vse okoličane, zlasti pa Križovčane, odkoder je doma avtor, vabimo, da pridejo tega dne v Ljutomer in ai ogledajo »Osojskega muteca«. Na bode Vam žal! Sv. Križ pri Ljutomeru. Bralno društvo priredi na velikonočni pondeljek vojno dramo v petih dejanjih »živ pokopan«. Leskovec. Oznanjenje Marijino! Ta praznik smo letos popolnoma posvetili Mariji. Zarano so imele matere avoj nauk, pri poznem opravilu pa dekleta. Popoldne je bilo na novo aprejetih v Marijino družbo nad 60 deklet. Marijina proslava se je končala popoldne po večernicah v Soli s prelepo duhovno igro »Theophilus«. V dobro uspeli igri smo gledali ponazorjeno moč in veličino Matere božje, ki se tudi za največjega grešnika poteguje, ako se le akesano k njej zateče, kakor Theophilua. Marija, Mati čudovita, 'čuvaj našo mladino pogube! želimo, da bi se ta prelepa igra ponovila! Šmarje pri Jelšah. Naš Katoliški dom še ni sprejel med avoje stene toliko občinstva in tut"i ne Igralcev, odkac- stoji, kakor na Marijin praznik, ko so našl požtrvovalni člani in člahice apravili na oder' rea lepi Meškov »Paaijon, Kristusovo trpljenje«. Prav je prerokoval »Slovenski gospodar«, da je Meškov »Pasijon« res naš in da ne bodo mogli iti naši odri mimo njega. Pri nas je žel v vsakem oziru naravnost velikanaki uspeh. Za cvetno nedeljo 5. aprila, ko ponovimo »Kristusovo trpljenje«, se nam obeta zopet velik obiak. Vabimo vse naše prijatelie od bliau in daleč! Razbor pri Slovenjgradcu. Dne 23. marca oiao spremljali k večnemu počitku prevžitkarja Sovinc Jakoba, a katerim amo izgubili iz naših vrst res vzor moža, pravega poštenjaka, ki je bil pravi značaj in tip pristnega slovenskega kmeta, kateremu je ljubi Bog naklonil 84 iet bivanja v tej aolzni dolini. Pokojni je bll odlifen gospodar ter je tudi dolga leta sodeloval v raznih odborih kot značajen odbornik ter je bil dolga leta župan bivše občine Razbor pri Slov. Gradcu. Upamo in iskreno želimo, da bi mu Najvišji podelil na onem svetu najlepše plačilo za njegovo pravičnost in njegova dobra dela. Svoje posestvo je že pred nekaj leti izročil svojemu sinu, ki je po vzgledu nvojega očeta ravno tako napreden in značajen gospodar in zelo skrben ciružinski oče. Sv. Kunigunda na Pofaorju. Umrl je 16. III. Marko Kropej, prevžitkar, po domače Kugler, v* 72 .letu svoje starosti, pokopan pa je na praznik av. Jožefa ob ogromni udeležbi ljudstva. Bil je značajen mož, v čigar hišo prihaja naš »Slover.ski gospodar« že 42 let. Bil je izvrsten tesarski mojster. 11 let je bil župan tukajšnje občine in to od leta 1912 do 1923, 6 let načelnik šole, 30 let odbornik tukajšnje Hranilnice in poaojilnice, tudi je bil odbornik živinorejske zadruge. Nakopal si je bolezen, srčno vodeniko, ki ga je priklenila na bolniško postelj in prerano spravila v grob. Njegovega pogreba se je udeležila mnogobrojna množica. Poslovilne besede mu je govoril g. župnik v cerkvi s prižnice. Vsemogočni daj njegov: duši večni pokoj! ženi vdovi, sinu, hčerki pa naše prav iskreno sožalje! Sv. Jakob v Slov. goricah. V najlepši moški dobi 42 let je umrl kmet Alojzij Jamernik iz Počenika. Rajni je bil zveat naročnik našega »Slovenskega gospodarja« ter vzgleden gospodar. Zapušča ženo in pet nedoraslih otrok. Blagopokojnemu svetila večna luč, preostalim naše soSrJje! Sv. Jakob v Slov. gorieah. Smrt nam je zadnji čas pobrala nekaj odličnih mož. Pred pol letom smo izgubili odličnega in ugiednega goTOodarja Gabrijela Molnar, te dni pa smo po- lsopali daleč na okoli znanega viničarja Franca Ahman, ki je bil akoraj pol stoletja kot vintčar pri istem gospodarju. Sv. tlrban pri Ptuju. žalostno veat so. nam sporočili iz ptujske bolnice, da je 12. marca urarla Marija Preložnik, ki je več let bolehala ter iskala v bolnici ozdravljenje. Mesto zdravja pa je prišla smrt. Pogreba, ki se je vršil dne 14. marca v Ptuju na mestno pokopališče, ata ae udeležila tudi dva brata orožnika Vinko in Franc Preložnik, ki sta sedaj v patruljni šoli v Ljubljani. Rajna naj počiva v miru, preostalim naše sožalje! Ljutomer. Umrla j-s v Ljutomeru Skuhalova Johana, kakor so jo običajno imenovali, sicer se je pa pisala šumenjak. Bila je gospodinja znanega ljutomerskega peanika Petra Skuhala. Doživela je veliko starost 84 let. Njeno posestvo, nekdanja last Petra Skuhala, je že lansko leto kupil g. Zacherl. Skuhalovi Johani pa daj Bog večni mir! Veržej. V nedeljo, 29. marca, je umrl Peter Strajnšak, posestnik, po dovršenem 77. letu. Bil je dolgoleten naročnik »Slovenskega gospodarja«, vrl krščanski mož, ki je svoje otroke vzgojil v atrogo krščanskem duhu. Naj počiva v mlru! 2eni vdovi in dvema sinoma naše sožalje! žusem pri Celju. Dne 23 .marca je umrl na žusmu 85 letni Jožef Pe. tinač. Bil je dober oče, skrben in miren gospodar. Splošno je bil priljubljen pri vseh. Vedel je dosti povedati od nekdanjega gradu »Tinje« in pokopališča iz rimskih časov. Izkopal je tudi neke kamenite plošče z napisi iz rimskih časov, katere je pozneje poslal v muzej. Bil je tudi naročnik >Slov. Gospodarja« do lanskega leta. Kako priljubljen j« bil pri ljudeh, je pokazal njegov pogreb. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v Crajnem spominu. Naj mu bo zemljica lahka! Ostali rodbini izrekamo najgloblje aožalje!