372
Novičar iz raznih krajev.
Za poravnanje deželnih potreb in potreb za odvezo zemljiš v upravnem leta 1857 so za razne kronovine bledeče naklade od vsacega goldinarja vsih cesarskih dnarjev predpisane, in sicer: v zdolnji Avstrii 12 kr., v gornji Avstrii 24 kr., na Solnograškem 25 kr., na Štajerskem 20 kr., na Koroškem in Krajnskem 23 kr., v Istri 13 kr., na Goriškem in Grediskem 17 kr., na Tiroljskem in Forarl-berškem 9 kr., na Češkem 10 kr., na Moravskem in Šle-skem 12 kr., v izhodni Galicii in Levova 3434 kr., v za-padui Galicii s Krukovo 35% kr., v Bukovim 22 kr., v Dalmacii 7 kr., v Pesti, Budi, Požunu in Šopronu 343/4 kr., ˇ Košicah 36 kr., v Veliko-varadinu 343/4 kr., na Erdelj-skem 22 kr., na Horvaškem in Slavouskem 37% kr., v Vojvodini 28 kr., v Lombardii 5 kr. in na Beneškem l2/4 kr. — C k. ministerstvo notranjih opravil je s posebnim sklepom zaakazalo, da zamore soseska na svojem lastnem svetu, če ta svet tudi več ko 200 oralov meri, se pravice za lov samo tedaj poslužiti, če jo po politični oblastmi v najem da, in ni ptipušeuo, se tajiste ne po soseskinih gojzdnarjih poslužiti, ne je v najem dajati brez privoljenja politične gosposke. — Iz Dunaja zvemo, da so presvitli Cesar neki že dovolili armado tako zmanjšati, da ne bo več kot 95 milijonov gold. stroškov vzrokovala. V leta 1856 je prizadjaia armada 123,833,837 fl., v letu 1855 pa 216.131.228 fl. stroŠKov. — Brati je bila te dni, da se je v Mol davi in Valahii punta bati in da je turška vlada namenila, armado v Valahio poslati, ktere vodja bi imel biti Omer paša, kteri je bil v Bagdad namenjen. Danes pa zvemo, da vseh teh govoric ni nič res. — Serbski zarotniki so že obsojeni. Dva sta bila kot nedolžna spoznana, 4 je najvišja soduija k sraerti obsodila, pa knez jim je pri-zanesel smert in je vsacega za vse žive dni v hudo ječo obsodil. Enako sta tudi dva černogorska zarotnika svojo hudobijo z življenjem mogla plačati. — Omenili smo že, da v Lizabonu rumeni ali amerikanski mačuh silno razsaja. Odjenjala je sicer nekoliko ta bolezen, pa vendar še vedno močno ljudi mori. Strah in plah veže serca vsih in v taki stiski od vsih strani hvalijo močno mladega kralja, kteri serčno obiskuje bolnike v bolnišnicah in tako ljudstvo tolaži. — Velikan iz starih časov, orjašk hrast stoji v gornji Avstrii, kteremu menda ni vtč para na zemlji. Visokosti ni tako znamenite, kar mu je spomladi 1856 vihar verh odlomil. Po debelosti je pa cel velikan, ker meri njegov premernik 5V2 sežnjev! Nekterih njegovih vej premernik pa je 3 do 4 čevlje. Vsako leto da po 10 do 12 vagaoov želoda. — Več let se že poganja nek mož goreče za to, da bi iz mesta Suez na rudečem morji do reke Nila vodotok skopali, po kterem bi barke po veliko veliko krajši poti v Indijo jadrale, kakor doslej okolj cele Afrike. Veliko napotij je imel ta mož v svojem prizadevanju in jih še ima. Zlasti dežela, ktera bi o sedanji vojaki v Imiii največji dobiček imela po tem vodotoku, se mu je najdaije zoperstavljala, namreč angiežka, dasiravno še zdaj ueče očitno od svoje terme odjenjati. In ta mož je g. Les ep« z imenom, Fjancoz. Te dni ne je verni) iz Francozkega na me»to sv. je delavnosti. Na Dunaji so ga presvitli Cesar prav milostljivo sprejeli, miuistri in drugi visoki gonpodje častno gostovali, kakor tudi v TVrslu, od kodar je 17. t. m. v Carigrad odrinil, s sveVtim zaupanjem, da bo tu angležkega poslanca zdaj boljih ininel najdel. Rekel je, da ne gre iz Carigrada, preden ne dobi od turške vlade privoljenja, svoj namen izpeljati.