S^N NA PLAČANA V GOTOVA PRI POŠil 64290 TR'" OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ Bračičeva 4 čevljar Letnik: XIX december 1989 11-12 glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič V NOVO LETO Z VEČ OPTIMIZMA Dogajanja v ožjem in širšem prostoru, v domačem okolju in tujini, na gospodarskem in političnem področju so v zadnjem času tako hitro menjajoča, večkrat tudi nepričakovana, spreminjajo podobo sveta in tudi mimo nas ne gredo. Ob vsem tem še stalna naša notranja napetost, kako bomo izpolnili naloge, ali bomo kos sprejetemu programu normalizacije poslovanja in ali bomo ob tem zaslužili toliko, da nam bo to še motiv za zahtevnejše in boljše delo. Vse to gotovo poganja čas mnogo hitreje, kot v normalnih razmerah in tako je NOVO LETO mnogo hitreje zopet tu, kot bi želeli. Pogleda na leto, ki se zaključuje se nam ni potrebno sramovati. Kar nekaj je svetlih točk, ki so nam prav lahko za vzor, pa naj bo to kakovost izdelkov, znižanje zalog, znižanje zadolženosti, ureditev montažnih oddelkov in verjetno bi jih še lahko našteval. Seveda ob tem ne smemo pozabiti dvoje, prvič da je še najmanj toliko področij kjer zaostajamo za cilji in da vse skupaj še ni dalo željenih, pričakovanih in potrebnih rezultatov. VSEM ZAPOSLENIM IN NAŠIM UPOKOJENCEM, TOREJ VSEM PEKOVCEM, ŽELIM ZDRAVJA, OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA IN SREČO VAM IN VAŠIM NAJDRAŽJIM. PREDSEDNIK KPO FRANC GRAŠIČ, dipl. ekon. Zakaj potem optimizem? Kljub vsemu je naš start v NOVO LETO le na močno bolj utrjenih temeljih kot pa smo začeli letošnje leto. Končno smo dočakali tudi konkretni program ukrepov EP za ustavitev in znižanje inflacije. Dobro da je to tu, saj v tri in več odstotni dnevni inflaciji ni bilo več možno kolikor toliko normalno poslovanje. Seveda se moramo zavedati, da bodo za dosego opredeljenega cilja potrebne žrtve, te bodo naložene tudi na naša pleča, pa vendar bo breme, po mojem mnenju, le nekoliko lažje ker nam bo cilj bližji. Torej za prihodnje leto optimizem ne zato, ker bi pričakoval lažje leto, ampak zato, ker sem prepričan, da bodo potem naslednja leta manj težka. ÒZ.ECNO SKUPNI DELAVSKI SVET Zadnje zasedanje skupnega delavskega sveta, 19. decembra 1989, se je zavleklo do poznih popoldanskih ur, ker je bil dnevni red obsežen. Pred zasedanjem je predsednik Karel Zajc podelil diplomi za dosežke na področju inovatorstva in iznajditeljstva Bojanu Vrhovniku in Marku Hočevarju (Reportažo o tem pripravljamo za prihodnjo številko). Zasedanje skupnega delavskega sveta. Tekoča gospodarska gibanja, oceno in rezultate poslovanja je predstavil predsednik KPO. Proizvodnja je količinsko nekaj nižja od lanskoletne, zaradi pomanjkanja zgornjih delov je motena oskrba, podatki o kvaliteti pa so še vedno ugodni. Cene vhodnih materialov so naraščale vrtoglavo, nismo jim mogli slediti. V izvoz smo poslali 58 % naše proizvodnje od tega skoraj 74 % na konvertibilno področje. Strukturni delež izvoza v celotni prodaji je letos manjši. Zaradi neugodnih ukrepov tekoče ekonomske politike za izvoz,smo ga zmanjšali. Neugodna tečajna politika, dodatne uvozne obremenitve in zmanjšanje izvoznih stimulacij negativno vplivajo na naš finančni obračun. Domača prodaja obutve lovi realno vrednost preteklega leta. V maloprodaji je 8 % povečanje, spremenila pa se je struktura prodaje. Večji je delež cenejšega nakupa. Donosnost prodaje še daleč ni zadovoljiva. Na področju zalog se zmanjševanje zaustavlja, zato je treba obnoviti vse aktivnosti, da bomo ponovno zagotovili zniževanje. Visoka vrednost zalog in skromna vrednost lastnih sredstev za finansiranje tekočega poslovanja zahtevajo visoko kratkoročno zadolženost. Finančni obračun (za enajst mesecev) je še v obdelavi, podatki pa kažejo, da ne bo slabši od devetmesečnega. Delegati so bili seznanjeni z izidom referenduma dne 22. novembra, ko smo sprejemali statut, sprejet pa je bil tudi sklep da se za vršilca dolžnosti predsednika poslovodnega odbora družbenega podjetja imenuje do 31. 12. 1990 Franc Grašič, prav tako so bili imenovani štirje podpredsedniki. SDS je sprejel tudi odločitev, da se do poteka 4 let nadaljujejo imenovanja oziroma spremembe nazivov vodje temeljnih enot poslovanja (TEP) in direktorjev sektorjev. Za dan 25. januarja 1990 so razpisane volitve organov upravljanja: delavski svet, ki bo štel 33 članov, disciplinske komisije in odbor za samoupravno kontrolo. Pri sprejemu dopolnitev samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah ni bila sprejeta sprememba razpona iz 1 : 5 na 1 : 6, sprejet pa je bil predlog novega načina določanja višine dnevnic v državi in predlog novega izračuna nagrad mentorjev. Delovni koledar je bil sprejet tak kot je bil v predlogu: Delovni koledar št. 1 za delavce, ki delajo v eni delovni izmeni (namesto sobot se ob torkih delavnik podaljša za dve uri). Delovni koledar št. 2 pa velja za delavce na izmenskem delu. Spremeni se razmerje izplačila OD iz 70 : 30 na 80 :20 (prvi in drugi del). Vloga sindikata se krepi zaenkrat res šele v vlogi »fizičnega« obsega. Toda, ker se v družbi dogajajo korenite spremembe je potrebno tudi v sindikatu slediti spremembam in biti kadrovsko močan in sposoben, so menili na izvršnih odborih osnovnih organizacij sindikata in predlagali delovno mesto PREDSEDNIK KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ. Pobuda ni bila sprejeta niti zavrnjena obravnavala se bo na prihodnji seji do tedaj pa je treba opraviti kadrovsko preverjanje (morebitno zmanjšanje in prenos), da ne bi odpirali novega delovnega mesta. Za delavce v gumami, ki bodo delali samo v popoldanski izmeni, zaradi zmanjšanja porabe električne energije v konicah, se po novem obračuna 35 % dodatka na osnovno vrednost dela. Skupni delavski svet je dal pooblastilo poslovodstvu za sprejem ukrepov, ki bi privedli do zaposlovanja delavcev — nosilcev perspektivnega razvoja delovne organizacije. Nova skladišča Razmere so krive, da smo Loko dokončno »pokopali«. Optimalizacija v proizvodnji I. in II. faza bo naredila svoje in odpravila probleme v montažnih oddelkih. Še vedno pa obstaja potreba po prostorih za skladiščenje. Pri naših sosedih v BPT ugotavljajo, da nimajo več takih potreb za skladišča. Odločili so se za prodajo. »Prilika za nas«, smo si rekli in stavbo kupili. Po izdelanih analizah je neurejena situacija na področju skladiščenja vseh vrst materiala. Razmišljali smo že o novi lokaciji, skladišča v BPT so kot nalašč za nas. Namenjena bodo nabavnem sektorju za skladiščenje tekstila in kemikalij, nekaj pa tudi za skladiščenje gotove obutve. Temu primerna bo seveda ureditev ali takoimenovana druga faza. 2300 m2 skladiščnih površin bo »adaptiranih« po namembnosti oziroma,kot bodo narekovale potrebe. Dovoz do skladišč je med cesto in stavbo v kateri je dvorana TVD Partizan. Na travnatem »trikotniku« pod cesto bomo uredili 29 parkirnih mest za avtomobile. Z nakupom stavbe za skladišča bodo sledile odpovedi vseh pogodb za skladišča, razen morda kakšne izjeme, če bo šlo za takoimenovane »nujne primere«. Stavba je v bližini tovarne, kar je izredno ugodno tudi z vidika varovanja. skeč n o Poslovalnica Beograd I. O bojkotu Za prekinitve poslovnih zvez med Srbijo in Slovenijo v naši Mreži zaenkrat ni nobenih znakov. Prodaja gre normalno, poškodb v poslovalnicah pa tudi ni bilo. Prodajo ostalim kupcem izven naših poslovalnic je v tem trenutku težko ocenjevati. Sezona jesen—zima je zaključena, za novo se pogodbe sklepajo kasneje. O stanju, ki ni nič drugačno, sta na skupnem delavskem svetu pripovedovala tudi poslovodja Velimir Vitaz iz Zemuna in Dragoslav Jevtič iz poslovalnice Leskovac. VI VPRAŠUJETE — MI ODGOVARJAMO Za kaj so bila porabljena sredstva in koliko naših, nakazana na poseben račun solidarnosti (za Haloze)? • • • Na poseben račun občine Tržič smo nakazali enodnevni bruto zaslužek. Občina ga, ko obveznost poravnajo vsi, nakaže na poseben račun v republiki, za kakšno porabo je šlo, nam bodo povedali delegati v republiški skupščini. Za odgovor smo zadolžili delegate v zboru združenega dela. Zakaj je predvidena proizvodnja v gumami samo v popoldanski izmeni? Stroji in naprave v gumami so največji porabniki električne energije. V takoimenovani »špici« so prispevki veliko večji. Da bi zmanjšali porabo v dopoldanskem času, bomo porabo »prestavili« v popoldanski čas. To nam pomeni velik prihranek pri stroških za električno energijo, (primerjamo lahko z gospodinjskim odjemom ob določenem času). Delavci, ki bodo delali samo popoldne bodo prejemali nagrado 35 % na osnovno vrednost dela. Kako bodo delovali ukrepi Zveznega izvršnega sveta v naši delovni organizaciji? Ali je konvertibilnost dinarja in določitev cene marke slabo za izvoznike? • • • Ukrepi so dobrodošli, da se že vendar ustavi agonija. Ne moremo še predvideti kakšne bodo žrtve, zagotovo pa za izvoznike ni spodbudno. Ali bo veljal delovni čas, ob torkih do 16. ure, tudi v enoizmenskem delu v proizvodnji? • • • Delovni čas, v delovnem koledarju ga bomo označili s številko 1, bo veljal za vse, ki delajo v dopoldanski izmeni. Izobraževanje ob delu Pri ISKRI-srednji šoli elektrotehniške in kovinsko predelovalne usmeritve, smer obratni strojni tehnik je končal šolo: MATEJ SLAPAR iz podplatne modelirnice Pri Ekonomski fakulteti Boris Kidrič je diplomirala: ZDENKA ZUPAN iz Komerciale, in si pridobila naziv ekonomist. Čestitamo! Zimska panorama, na katero smo že skoraj pozabili. Posnetek je star 20 let. Razstava v dvorani upravne stavbe. Pekovim delavcem njihovi sodelavci Prireditev, kakršne še ni bilo, je pripravila konferenca sindikata. Zakaj se nebi sodelavci, ki v prostem času prepevajo, igrajo harmoniko ali kak drug inštrument, plešejo pri folklorni skupini predstavili svojim sodelavcem. Prvi del predstave je bil namenjen sodelavcem iz Tržiča. Predstavo je začel pihalni orkester iz Tržiča. V njem sodeluje veliko naših delavcev. Nadaljeval je posebej za to prireditev sestavljen ansambel. Harmonikaš Tone Meglič je predstavil svojo skladbo. Bratje Zupan so zapeli nekaj pesmi, harmonikaš Andrej Pivk pa je raztegnil svoj meh. Več kot polovico prireditve so pripravili sodelavci iz Budučnosti. Godci folklorne skupine so igrali, plesalci pa plesali. Igralci dramske sekcije so prikazali nekaj kratkih prizorov. Za gledalce so bile pripravljene nagrade. Številke sedežev je iz svojega čevlja vlekel SUŠTARČEK, maskota brez katere skoraj ni prireditve. Povezovalec na prireditvi je bil Miro Vrhovnik. Gledalci so bili zadovoljni, nastopajoči tudi, to pa kaže na to, da si takih prireditev še želimo. Predstava v sliki, bi lahko rekli posnetkom na naslednji strani. f PPP J 11 J ' %Jpfjlj 1 1 ! L ipp^l /a, j I ji >iiy, 1 I yr: I I 1 ; U? Zadnji vikend v oktobru je bila v Tržiču »mini« kolonija slikarjev iz Karlovca. Začelo se je na pobudo slikarjev, članov LIKOVNE GRUPE NA OTVORENOM iz Karlovca. Slikarji iz Tržiča in Karlovca že dalj časa sodelujejo v izmenjavah na kulturnem področju. V Tržič so tako na povabilo konference osnovnih organizacij sindikata Peko odpotovali slikarji: Petrovič, ^Nikolič, Zubčič, Šantek, Živanov, Kneževič in povezovalec srečanja Vlado Bogovič pomočnik v poslovalnici Peko Karlovac. Zlatorumeni sončni žarki, lepa pokrajina in prisrčni gostitelji so nas pričakali kot stare znance. Po sprejemu v upravni stavbi Peko smo odšli proti Loki, kjer smo prenočevali. Že tam so nastali prvi slikarski zapisi slikarjev, ki so jih prevzele lepote Karavank. Drugi dan srečanja je bil delaven. V prečudoviti vasici Brezje, s prelepim pogledom na Triglav sem se spomnil pesmi Oj Triglav moj dom, katero rad prepeva tudi naš zbor. Prepričan sem, da je vse kar so občutili slikarji prene- MINI KOLONIJA seno na slike, ostalo pa je tudi v naših srcih. Bližalo se je popoldne in čas našega odhoda. Organizatorju, to je tovarni Peko so slikarji odstopili štirinajst slik, kot trajen spomin na skupno srečanje. Ves čas so bili z nami tudi slikarji iz Tržiča. Ob odhodu smo bili bolj bogati za novo prijateljstvo. Prizadevali si bomo, da to prijateljstvo ohranimo in ga obnavljamo. Do ponovnega srečanja v Karlovcu pa iskrena HVALA! Vlado Bogovič S. Živanov akademski slikar Vse kar sem doživel včeraj in danes tu med vami bo zapisano v mojem spominu in mojih slikah. Prvič sem tu, v teh krajih, presenečen in očaran nad lepoto narave, Tržiča in ljubeznivostjo ljudi s katerimi sem se spoznal. Prisrčna hvala za vse in nasvidenje v Karlovcu. Milutin Kneževič Poskušali smo ujeti del narave, ki nas obdaja in jo s sliko prenesti v vaš prostor. Če nam ni uspelo nam ne zamerite, zagotovo pa vemo, da smo to lepoto v srcih odnesli s seboj. Združena z lepotami iz našega otroštva bo vidna v naših delih, ki bodo še nastala. Bogatejši smo za panoramo Triglava, Košute, Karavank, lepoto Vinkovih cvetov, nasmehe male Eve in lepote Bistrice. Kruno Zubčič Pozdravljam vaše rezultate, vaš odnos do reda in čistoče. Ugotavljam, da delate dobre čevlje, kar se mi zdi normalno glede na tradicijo Peka in Tržiča. V vaše poslovne prostore vnesite več cvetja, slik, skulptur in svetlih barv, pa bodo tudi čevlji še lepši. Hvala za dva prelepa dneva. Miroslav Šantek O Tržiču sem vedel le toliko, da je v Sloveniji ob meji z Avstrijo in da je tam tovarna obutve Peko. Toda tu je veliko več. Že na poti iz Ljubljane sem občudoval nenavadno dekoracijo: Alpe osvetljene v jesenskem soncu, barve jeseni. Slike, ki jih je treba vzeti iz narave. Slikar doživi nekaj lepega. Srečanje z ljudmi v Tržiču je lepše od pejsaža v naravi. Nepozabno je bilo druženje z delavci Peka in tržiškimi slikarji. Take trenutke bi človek rad še doživel. Vsem bi rad ponovno stisnil roko. Djordje Petrovič Hvala prijatelji za prelepe sanje iz otroštva. Ne vem, če je hvala dovolj; to je bila slovesnost za oko, srce in dušo. Samo del te svečanosti smo skušali prenesti z barvo na papir in platno, da bi ti posnetki postali most prijateljstva in trajna veza. Boško Nikolič Izreden sprejem, srečanje in druženje na visoki ravni. Narava in ljudje več kot čudovito. Navdih za ustvarjanje likovnih del prvovrsten. Še posebej me je očarala lepota in čistoča vašega mesta, hiš in domov. Upam na ponovno srečanje. Sodelavcem iz razvojno pripravljalnega sektorja se zahvaljujem za sodelovanje, spominsko darilo in prisrčno slovo. Vili Bedina Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 512/6 za lepa darila in vse dobre želje. Hvala tudi obratnim mehanikom za dobro sodelovanje, darilo in prisrčno slovo. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za dolgoletno skupno delo. Obenem želim vsem veliko delovnih uspehov, predvsem pa zdravja. Zdravka Urbanc KOLIKO IN KAKŠNE ENERGIJE UPORABLJAMO Pred letom 1970 smo v Peku uporabljali za kurjavo trda goriva, premog in lastne odpadke. Po tem letu pa smo začeli uporabljati, iz vidika boljše energije in dokaj cenenih naftnih derivatov, mazut (kurilno olje srednje) v kurilnici Peko in Pur za potrebe ogrevanja, sanitarne vode in tehnološkega ogrevanja v proizvodnem procesu. Vse te vrste goriv smo uporabljali vse do leta 1983 ko smo bili po osmih letih od podpisa samoupravnega sporazuma o plinifilaciji Slovenije, končno priklopljeni na to, predvsem slovensko energetsko distribucijsko vejo. Do pomladi leta 1983 na področju Peka uporabljamo le zemeljski plin brez večjih redukcij, ki pa so bile le za večje uporabnike. Goriva, ki smo jih nehali uporabljati so sedaj kot substantno gorivo ob morebitni redukciji zemeljskega plina. Tako je zemeljski plin zamenjal 450 t mazuta (leto) in 170 t gospodinjskega olja ter 40 t butan plina v menzi. Sedanja poraba energij v Peku je le zemeljski plin in električna energija, v Poliuretanu pa je gorivo še vedno mazut in toplovodni sistem ogrevanja. Do leta 1983 pa je bilo ogrevanje s paro 8 barov in 260° C, kjer smo s predelavo zamenjali porabo iz prej 300 t na danes 170 t porabljenega mazuta na leto. Količinsko smo uporabljali energijo takole: ZP (M M3) mazut kg kwh el. energije ZP 1984 630.000 145.000 4.724.880 1985 675.000 157.000 4.864.500 1986 760.000 165.000 4.986.700 1987 880.000 221.000 4.789.300 1988 731.000 218.000 4.227.000 11 mes. v letu 1989 620.000 161.000 3.819.000 Kakšne so cene naših energij, ki jih uporabljamo? ZP din/Mm3 el. energ. din/kwh cene za januar 1989 772,9 418,7 cene za november 1989 10.930,4 7.166,7 cene za mazut 20.000 din/kg kurilno olje 25.000 din/kg Iz zgoraj navedene tabele vidimo, da je cena zemeljskega plina približno v razmerju 1:4 glede na ceno električne energije v korist ZP 1 Nm3 ZP = 8 kw elekt. energije. Tabela porabljenih letnih energij v DO nam pokaže, da je v letu 1988 viden padec proizvodnje v TOZD Obutev in s tem za 8 % zmanjšana poraba električnega toka in pa porast porabe ZP v letu 1987 zaradi okvar na toplovodnih napravah ter hujše zime. Porast porabe mazuta v letu 1987 pa je vzrok povečanih delovnih dni v Poliuretanu in pa priklop hišnega sveta na Koroški 7, ki jih oskrbujemo s toplotno energijo iz kotlovnice PUR. Poraba energij v letu 1988 in 11 mesecih 1989 pa je dokaj nizka zaradi mile klime v jeseni in kvalitetnem izvajanju med porabo energije in zmanjšanju v proizvodnji obutve, kar se vidi prav pri porabi električnega toka. V zgoraj navedenih podatkih je viden smotrn razvoj porabe energije, predvsem na večjem izkoriščanju primarne energije, to je zemeljskega plina, na račun povečave porabe zemeljskega plina pa zmanjševanje porabe električne energije kot dražje. S količinsko povečano porabo zemeljskega plina bi ekvivalentno zmanjšali porabo električnega toka tam, kjer se to da izvesti, in s tem zmanjšali stroške ter racionalneje ravnali z energijo, ki nam jo je možno izkoriščati v DO Peku. vodja energetike Žarko Lavička Zahvale Ob smrti dragega brata MILETA KOJIČA se vsem sodelavcem v Poliuretanu zahvaljujem za denarno pomoč in izrečena sožalja. sestra Nada z družino Ob prezgodnji izgubi najine mame in stare mame FRANČIŠKE ČARMAN se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 501 za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala! hčerka Olga s sinom Ob smrti očeta ANTONA BRLEKA se najiskreneje zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz sektorja kontrole kakovosti za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Vsem še enkrat, hvala! Vili Brlek Ob smrti mojega ata se sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 522 iskreno zahvaljujem za denarno pomoč. hčerka Marta Ob izgubi drage tete ANE ŽVAN se iskreno zahvaljujemo sindikalni organizaciji Peko za podarjeni venec in izrečena sožalja. vsi njeni Ob nenadni izgubi našega dragega BRUNA VOGRINCA se iskreno zahvaljujemo vsem, predvsem pa sodelavkam in sodelavcem iz RPS-tehnološke priprave dela, oddelkoma 513 in 514, oddelku kontrole za podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala je namenjena tudi govorniku za poslovilne besede. žena Alenka s hčerko, sestra Zdenka in brat Vinko z družino NEKAJ VAM Gibljiv delovni čas V razpravi je PRAVILNIK O GIBLJIVEM DELOVNEM ČASU. Gibljiv delovni čas se uvaja za delavce strokovnih služb, to je delavce v sedanji delovni skupnosti skupnih služb, tozda Komerciala in Mreža — centrala. Gibljiv delovni čas se določi v trajanju: — normalni delovni čas od 6. do 14. ure ob torkih od 6. do 16. ure — dovoljeni delovni čas od 6. do 17. ure — obvezni delovni čas od 7.30 do 13.30 ure Delo se razporeja tako, da dosežejo delavci 42 ur tedensko, obratovalne dneve pa določa delovni koledar. Delavcu v gibljivem delovnem času praviloma ne gre nadomestilo za nadurno delo, višek ur se lahko koristi 1 uro za naduro. Vse vrste odsotnosti na torek se šteje, 1 dan (bolniška na torek je 10 ur, izredni dopust prav tako), redni dopust pa se šteje en dan in 2 uri. Gibljiv delovni čas bo uveden ko bodo dani pogoji to se pravi, ko bodo montirane evidentirne ure in urejena dokumentacija. Uveden bo poskusno za 6 mesecev, takrat pa se bodo preverili učinki in odločeno o nadaljni veljavi ali ukinitvi. Začetek je predviden v prvi polovici prihodnjega leta. Delovni koledar V razpravi sta bila dva predloga delovnega koledarja za leto 1990. PRVI predlog velja za delavce, ki delajo v eni delovni izmeni, DRUGI pa za delavce, ki delajo v več delovnih izmenah. Po zaključku javne razprave je bil pripravljen predlog, (PRVI) da se namesto dela ob sobotah podaljša delavnik enkrat tedensko za dve uri. V kolikor bi bil potreben, zaradi delovnih obveznosti, v posamezni delovni enoti drugačen delovni koledar, se odloči drugače na nivoju temeljne enote poslovanja (po novem). Tako je sprejet delovni koledar št. 1, za delavce v eni delovni izmeni. Ti delavci bodo delali ob torkih od 6. do 16. ure (tedenski fond je 42 ur). V tem delovnem koledarju so sicer še tri delovne sobote, ker gre za nadomestitev drugih dni (sobota 7.4. za nadomestilo 30. aprila in 17. februarja pa bomo delali, da bi povečali fond ur in izpolnili obveznost do »solidarnosti«). Delovni koledar za delavce na izmenskem delu pa ima določene delovne sobote po potrebi, oziroma planih. PRIŠEPETAV A Optimalizacija proizvodnje Tudi v oddelku 520 in 521 so sledili oddelkoma 522 in 523. Med prazniki ob Dnevu republike so bila končana dela prenove iz projekta OPTIMALIZACIJA proizvodnje II. Pregradna stena med oddelkoma je porušena, montaža traku je nekoliko spremenjena. Vse je bolj prostorno, svetlo in prikupno tudi za oko, delovni pogoji so bistveno boljši. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.