Spor z Italijo. Že dalje časa je bilo jasno, da Italija, ki je že pripravljena, da koraka na Balkan, išče le še kje vsaj navidezen vzrok. Ker tudi tega ni našla, si ga je kratkomalo izmislila. Vsem veojim državam je poslala okrožnico, v kateri dolži našo državo, da se pripravlja na vpad v Albanijo. Seveda je ta okrožnica vznemirila ves svet, pa v drugem smislu, kakor je to Italija računala. Ona je mislila, da bo kar kratkim potom pooblašcena, da po&reduje v Albaniji, to se pravi, da jo zasede in pride tako na Balkan. Naša vlada pa je obdolžitve, ki jih je Italija nagnala po svetu, zavrnila in zahtevala, da se vsa zadeva preišče; s to zahtevo ki je pokazala nekrivdo naše države, so soglašale tudi ostale države. Vendar ne vse enako. Anglija, ki je v zvezi z Italijo, je predlagala, da naj se sestavi poseben odbor iz članov veleposlaniškega zbora, ki naj zadevo na našem ozemlju preišče. Seveda naša vlada na to ni mogla pristati, ker bi s tem trpel ugled in neodvisnoat naše države. V tem odboru bi pa poleg tega že v naprej imela Italija večino zasigurano. Zato je naša vlada izjavila, da prizna in pripusti le komisijo Društva narodov, toda ta komisija mora preiskovati tu pri nas, pa tudi v Albaniji in Italiji. Italija pa se dela zdaj popolnoma nedolžno, zato se brani vsake preiskave, češ, da je ni potreba, ker ni Italija ničesar še storila proti jugaslovanskim načrtom. Toda gotovo je, da se Be bo mogla ubraniti komisije, če bo ta še sploh prišla. S svojim nastopom pa se je Italija pred vsem svetom blamirala ne le z lažjo, ampak tudi z zahrbtnostjo, ko je dolžila Jugoslavijo, kar je — sama nameravala. Gotovo pa je, da kljub tej blamaži še ne bo miro-vala in bode morala naša država biti zelo previdna in paziti na to nezanesljivo in zvijačno sosedo. Spor "L Italijo je povzročil v vsej naši državi, posebno paše v Sloveniji na italijanski maji veliko razburjenje. Vendar je zdaj položaj tak, da bi jih Italija dobila po prstih, če bi hotela zagrabiti za vojno oroije. Mussolini si pa lahko zapomni, da fašistovska drevesa ne rastejo — do nebes!