HallkosLovje, fc v ) ■’ O 4 & V v Malil« )Hlovje. Spisal Fr. Metelko. reden je Slovenom dobrotljivo solnce prave vere po božji milosti prisijalo, so po zgubljenem božjem razodenji, kakor drugi narodi, v tami malikovavstva tičali: pa vender tudi pri svoji otamneni pameti so si mislili, da mora biti mogočno bistvo, kteremu so vse stvari podveržene. Le lastnost in volje višjega bistva niso mogli spoznati, zato so si mislili: da je več bogov, da skorej vsaka reč ima svojega posebnega boga, da so med seboj v prijaznosti ali sovraštvu kakor ljudje, in da se jim z opravljanjem vnanjih šeg vstreže in njih prijaznost zadobi. Ker imajo na Slovenskem še zdaj marsikteri kraji in osebe svoje imena od nekdanjih krivih bogov, in ker so se ostanki nekterih šeg, s kterimi so malikovavci svojim bogovom služili, noter do današnjih časov še ohranili; tedaj je treba za dover- šeno znanje lastnih imen in šeg malikovavstvo nekdanjih Slo- venov poznati. Učeni gosp. Dr. Han uš je malikoslovje v svo¬ jih bukvah (Slavv. Mythus, Lemberg, 1842.) na dolgo in ši¬ roko popisal, od koder tukaj le kaj malega posnamem in povem. Avska (avša?), boginja zarje, Bezlea, boginja mraka, Breskta trne, Varpulis viharja, Pogoda lepega vremena, v spremljatvi Penina nar višjega boga. Avšve ') bog na¬ sledka solnčnih žarkov t. j. žetve. Po žetvi so njega slovesno češčenje obhajali, in jim je bil bog rodovitnosti; od ene strani poletnega, od ene pa tudi zimskega solnca. Avšve kot poletno *) Od kod beseda malik? — Nekteri menijo, da so nekdaj rekli mali (Hausgdtze); nekteri pa menijo, da jim je bil v tem pomenu inolik {zdaj pomeni mdlik Roženkranc). Jaz pa pravim, da je beseda „malik“ iz Goškega manleika, v srednje -visoko - nemškem manalikho, ki človeku podobnega pomeni. 9 Avšve je popačena beseda od osvet, osvetilnik. 2 solnce in Sotvar sta eno, tako sta Avšve kot zimsko solnce ali Kurhos ‘) tudi eno, ali Avšve sespreminiv Ziemneka * 2 ) in jenja biti Avšve t. j. svetilnik. Baba, boginja porodništva, od tod babica (Hebamme); ima pa dobro in hudo stran, tedaj: Zlata — Baba in Ježi — Baba. Od nje so si mislili, da oživlja in mori, zato se jezvala tudi Živa in Mora (Morana, Marjana). Baba je bila po njih mislih zdaj boginja poletja in življenja, zdaj zime in smerti. Po svojih mislih so s tem zimo odpravili, da so sedmi dan po mlaji mesca Sušca njeno podobo (postavo, balvan) v dolgi versti spremljevaje slovesno po mestu nosili, in po tem v reko vergli. In še zdaj je nekaj spomina te slovesnosti v sredi posta pri vsih Slovanih. Pri nas pravijo, da sredopostno sredo Babo žagajo. Na Poljskem in Silezijskem nosijo otroci žensko podobo na dolg drog nataknjeno po mestu, pojo žalostne pesmi, zadnjič jo čez most v reko veržejo, in po tem veseli in poskakovaje domu teko. Na Pemskem med tem pojo: ,,Giz nesem smrt se wsi, nove leto do wsi“ t. je: Smert nesemo iz vasi, novo leto v vas. Ali pa: „Smrt plyne po wode, nowe le¬ to k nam gede“ t. j. Smert plava po vodi, novo leto k nam gre. Ali pa „Smrt gsme wam zanesly, nowe leto pri¬ nesi t. j. Smert smo vam odnesli, novo leto prinesli. Od te boginje ima pri nas in druzih Slovanih veliko kra¬ jev svoje ime: Babina 3 ) Gora, Babina Polica, Babino Polje, Babini Vert itd. Tudi na Macedonski meji je gora, ki se ji pravi: Babagora. Baram, Param, Parom pri Slovakih, Brama pri Ind- janih, je kar pri starih Slovenili P e run, to je nar mogočniši bog, od besede p er iti, ki pomeni s strelo zadeti ali zdrobiti. Barovit, Borevit, Porevit, H ar ovit, Garovit, Gervit, S vetovit, Rugevit. Vit je bil solnčni bog s pred- stavki po raznih razmerah. Bar-, Bor-, Por imajo svoj koren v per - iti; Har-, Gor-, Ger- v jar-o; Rug- morebiti v rik- ati, ruk - ati. Rugevit je stal velikrat v sredi mesta na prav vi¬ sokem kamnitem ali lesenem stebru. Gl. Svatovit. 'J Kurhos, Krugis, Kurcho ali K ur k o pride od kriih. Z i e mi e ni k je zemeljnik; njih zemeljni bog je bil Kurhos t. j. kriih, kar se razločno vidi iz teh besedi H. p. 327: „Seniel in a n n o col- lectis frugibus consueverunt confingere (po druzih confringere) et pro Deo col ere, cui no men Curcho i m p o s u e r u n t“. 3 ) Prilog babin,a,o razločno pokaže, da se na omenjeno Babo nanaša in ne sploh na babe, ker bi se sicer Babja Gora itd. reklo. 3 Belibog *) je bil po njih mislih prijazen, bog svetlobe; temu nasprot pa Černibog je bil sovražin, bog tame. Uni je bil delivec vsega dobrega, ta pa je napravljal vse hudo. Beli¬ bog, Belevit, Svet o vit so dobri duhovi; Černibog pa Zlebog, Bes ali Pekelnik so hudobe. Bele žene * 2 ) se v več slovenskih krajih imenujejo dobri duhovi. Na Kranjskem jih imenujejo »rojenice", na Koroškem »šibile prerokile", na Žili »bele ali častljive žene", v Rožju »zelik — žene", v nekterih krajih na Kranjskem in Štajerskem »morske deklice". Tudi Nemci na Koroškem v Labudski dolini jih poznajo in jim pravijo »Heidnische Weiberl“, drugi ponem- čani Korošci jim pa pravijo „Wile — weiss“ ali „Weisse — Frauen". Te so prebivale skorej v vsaki duhovnii ali župi (fari) na stanovitnih mestih: v pečinah, pri virih, potokih in rekah. Tukaj so živele svobodne ali samosvoje, nezakonske, ločene od moških. Na Koroškem so prebivale: v spodnji Roški dolini blizo Kaple; proti jugu v gori Ostrovci. Tukaj se še vidi ognjišče: v Žalik-jami, ne deleč od Bilčevesi (Ludmannsdorf), in še v več družili krajih kažejo mesta njih prebivanja. Bele žene niso rimske Parke, pa tudi ne greške Nimfe, ampak prave slovenske bitja iz predkerščanske dobe, staroslovenske prerokinje, in du¬ hovnice vere naših prednikov. Pravijo, da so prerokovale pri¬ hodnje vreme, sanje izlagale in učile polje obdelovati, rudo kopati in železo variti. Tudi pravijo, da so zdravilno moč vsa- cega zelišča poznale in zdravila pripravljale. Na solncu, luni in zvezdah so prihodne reči’ brale in od tod pravile, kdaj in kako je prav sejati. Pogosto so hodile v vasi ljudem dobrote delit; s posebnim veseljem je kmet ktero na svojem polji zagledal, ker si je mislil, da bo potem polje obilniši rodilo. 3 ) Pravijo, da zato so bele žene pobegnile in se poskrile, ker so ljudje po noči začeli razsajati, ukati in žvižgati. Bile, vile (t. j. bele) pomeni pri nekterih Slovanih duše, ki so se iz svojih trupel že ločile, skorej je gotovo, da imamo bilje (Todtenofficium) ravno od tod. Sveto petje za bele, bile t. j. dobre duše. Ali ni od tod Veles (namesti Beles) in Pilvit (namesti Beli Vit)? Belin in Belinež je Apnilo po P. Markotu. 2 ) Tem nasproti je na Koroškem znana perhta ali perlitra baba. Perhta t. j, prašna ali umazana, povaljena; kar pomeni, da je gerda in huda. 3 ) Kar se v nekterih krajih pripoveduje od belih žen, ravno to je v dru- zih krajih slišati od Vil. 1 * 4 Bentis pozneji Radegast ‘) je bil bog popotovanja in kupčistva. Berstuk pri Prusijanih * 2 ), sicer Parstuki ali Par- stuci (persta dolgi), tudi Koltki (morebiti namesti goltki) in P i k n li ki ali P ekelniki so malički. Bludički (blodički) t. j. vese, so bili tudi zli duhovi. Besna (Wesna) je bila kakor Živa boginja pomladi. Od tod ime Besnica. Bobo, Bobon, Bobdk, peinski Bub d k, rusovski Ru¬ ka, slovenski Bavbav ali Mertvolaz, pa Kaščej, koščej (od kost, Skelett) so hudi duhovi. Starodavni Slovenie 3 ) so molili hribe in doline, ogenj in vodo; kar nam pričajo imena njih bogov: Triglav, med veli¬ kimi bogovi, ki se večidel na visokih gorah moli, od koder svoje dobrote deli; Rogaj, Bugaj, Bogana, Bohana (Bo¬ hinj na Gorenskem = Gotteshain), bogovi in boginje, ki so doline in vode po njih posvečene. Vodni bogovi in boginje so se tudi imenovali: Makoš, Mokoš, Makošla, Mokošla (od moker). Krasopani (Venus, Urania) solnčni in vodni bogovi so velikrat združeni, ki jim je tudi zedinjenje njih slovesnost pridjano. Bistric navadno Piistric je bil klečeč kip (statva), ki je iz svojega votlega trupla po soparici dim in plamen šver- kal. H. p. 290. Zvingerus („Theat.“ III. 1) pravi: Idol um Pusteric intus cavum est et aqua repletum atque igne circumdatum cum ingenti sonitu aquam illam in adstantes instar flammarum evomit. Po tem menijo nekteri, da ima njegovo ime svoj koren v pro - stre - ti (od tod štrikati, štrikniti); bolj verjetno pa v bister (t. j. divji, de- reč, rapidus). Od tod toliko krajnih imen: Bistra, Bistrica. Buda, Buddha, boginja čuječnosti, tudi modrosti, v Sanskritu je Bod’hana buditi in Buddha solnce. Nje če- ščenje je bilo po zahodni Azii in Evropi silno deleč razširjeno. Od tod je veliko krajnih imen: Budajne, Budna vas, Buje, ‘J Papanek („Hist. gent. Slav.“ p. 169) pravi: „Radokost quondam famosus heros, dein inter deos relatus et a Slaviš in figura herois adoratus“. 2 ) Prusija (Preussen) od kod? — Od Po-rusija; od tod tudi perušan , ki v Persovskem pomeni ljudstvo. Hanuš str. 8ž. 3 ) V Im. je bilo nekdaj Slovenc, kakor nekteri še govore, da se pa od sedanjega Tož. loči, se sadanji čas večidel govori s koncem - i, - ije - ie: Im. in Tož, Kamničane, Im. Kamničani, Kamničanije, Kamničanie. Tako tudi Poljaki pišejo: Haliczanie itd. 6 Budganja, Buda (Ofen), Budišin (Bautzen v Lužici), Budzjaki (Tatra-Gebirge) itd. Nasprotni pomen je zdaj pri nas v bu¬ dalo (Thor, Dummkopf). Černibog, Černoboh je bil začetnik vsega hudega, kakor Beli bog vsega dobrega. Pa vender je po njih mislih tudi Černibog nekteremu dobro storil, mu pomagal in bil njegov dobrotnik; kakor je tudi Beli bog nekteremu hudo sto¬ ril. Vse bogove je bilo tedaj treba častiti in se jih bati. V poznejih, tudi še v sadanjih časih je slišati Čern o k n j ižn i k, Čarovnik, Čarodenik v pomenu vražnika (copernika). Čert, Čart ima svoj koren v černi in skoraj njemu enak pomen, le samo v nižji stopnji; tako tudi Vrag, Vrah, V rog, Zlebog, Zlod. Vraga stan t. j. stanovanje hudega duha; in v Sanskritu (H. p. 184) Uraga — sthana, t. j. pod¬ zemeljska kačja jama. Krajno ime Čretež od Čert. (C i c a, C y ca, Ciza, Ziza, Cisa ali Sisa, boginja lastnosti Maje ali Žive v reditvi vsih živih stvari, enaka la¬ tinski Cer eri. Od nje, pravijo, da mesto Zeitz v Saksonii, kjer so jo posebno častili, ima svoje ime. Nje veliki praznik je bil v jeseni v zahvalo za zemeljske pridelke. । Ciselbog, Zislbog, bog časnih prememb; Nocena ponočna luna, Penica, Danica, Jutrenjica, Svetluša, Svetlonoša, Večernica in druge take imena so imele ma- liške pomene. Čudi, morski zmami, Čudo morskoje, med njimi je njih Car morski, so tudi mališkega pomena. C ur, Curpan, bog za varstvo mej, posebno pri njivah; Curilo, s čimur se zmaga. Od tod krajno ime Čurile. Dagoda, D o ga d a, ki se družite s Perunom, ste eno s P o g o d o , in ravno to je tudi Jagoda — Baba. Davor, vojskini Bog pri Slovanih, kakor Mart pri Rim¬ ljanih; davorija vojskina pesem; davoriti vojskino pesem peti. Dažbog (Daj e bog, Dažuba, Dažba, Dahuba) je bil bog zakladov in bogastva, pa tudi vse sreče, vsega bla¬ goslova. Tega so posebno v Kievu častili. Tacega pomena je pri druzih Pil vit, z njim je Ko vera skorej eno. Dev, Div, Divlik ali Diblik je bil hud bog, ki je svet terpinčil. Devana, Devica, Dzivica Dživica, Živa (Siva), je rimska Diana. Nje češčenje je bilo imenitno. „Dianae cultus 6 Slavis“ (H. str. 281). „Berebistes rei usus est ora- eulis Dianae, q u a e ex antro edi ajebat, ut it a šibi dieto audientes subito redderet. St ra bo etiam 1 i b. 7. montes sacros fuisse ipsis pr o temp lis et delu- bris te s ta tur. In de Sagori m on s a Ptolomaeo in Sarm a ti a nominatur i. e. Sveta gora e o, quod Dia- nae illi dicatus fuerit. Šafarik „Starož.“ (I. p. 619, 622, 625, 653). Did, Didi, Dida, D id ko je bil pritlikovček, majhen in hudoben. Doda, Duda, Donda, Dunda, Dodola boginja lju¬ bezni, z Didom v nekaki razmeri. D o goda, Dagoda je s Pogodo eno. Doga, D u g a, nebeška duha, t.j. mavrica ali božji stol¬ ček, je tudi mališkega pomena. Džuma (kužna bolezen, kužnoba), Kuga, Smertni- ca, Kužna nevesta, Povetrica, se je po njih mislih v dvokolnicah po deželah vozila in kužnobo trosila. F line, pri južnih Slovanih bog smerti. Slov. Bč. cisl. 29, teč. III. Gorinja, gorska boginja, kar Šk ritki ali Škrate Ij. Grem ni k, Gromovit, Gromovnik je eno, ki grom dela, njegov vikši je P e run. Harvit, Garovit, Jerovit, je kar Jaro — Vit (bog pomladi). Henil, Heynal, Eynal, Hi na, vse te imena pridejo, kakor kaže, od slovenskega boga imenovanega Gonilo ali Go¬ ni dl o. Xa dan njegovega praznika so bile črede brez pa¬ stirjev, v zaupanji v božje varstvo, na piano puščene. „Audi¬ vi de quodam baculo (H. str. 370), in cujus suminita- t e m a n u s e r a t, u n u m in se f e r r e u m t e n e n s c i r e u 1 u m (mende znamnje solnca, ki so ga molili), quod cum pastore i 11 i u s v i 11 a e, in q u a is f u e r a t, p e r o m n e s d o m o s h a s singulariter ductus in primo introitu a portitore suo sic salutaretur: „Vigila, Henil vigila!“ sic enim rustica vocabatur lingua et epulantes ibi delicate de ejusdem se tueri cu st odi a s tul ti au turna ban t“. De so temu bogu veliko čast skazovali, že to pokaže, ker so njegov praznik s solnčnim praznikom zedinili, in ga tudi 1 imenovali praznik solnčnih žarkov: morebiti zato, ker solnce s svojimi žarki ponočno volčjo zgrabljivost ovira. Skorej gotovo je od tod krajno ime Hi n e. Hladolet (Saturnus), Hlodina, Hludana — tukaj, kakor v več krajih je h namesti g — tedaj Glodina, ki je bila po Jungmanu pri starih Slovenili perva boginja zemlje, ker mora zemlja biti obdelana (glodana), de sad rodi. Ho bor, Ob er (ambro, gigas) izpeljuje Šalafik od kel- tiških Ambronov, Grimm od Avarus, Abarus, in Schloet- zer od Hun in A var; ker se a velikrat v o premeni. (H str. 325.) Hudak, Chavdak, Chundak, je bil kakor Vrag (Vrah) v versti pa na nižji stopnji Černoboga. Hvor (Chovvor, Chvvorz) je bilo osebodetje (Personifi- kation) viharja. 1 p a b o g, kar Veles. Ispolin (Riese) pri Rusih, meri na „gens Spalorum“ pri Jornandu (H. str. 326). Jaga — Raba in Ježi — Baba ste eno; indijanska boginja Bhadrakali se ji enako čisla. Jasni, bog svetlobe, kar je tudi solnce bilo. Jutrobog, Jutrebog t. j. jutrenjica, danica. Kal e n da, pomeni mlado solnce, ki se je mesca Grudna darovaje častilo, od kal (?) (Keim). K ar vi t je kar Ho rvi t ali H er o v i t, G er o vi t itd. Koleda, boginja pomladi pri Uskokih, v Dalmacii pa solncne obernitve; morebiti od kolo (Jubelfest). Koledniki so, ki dari za cerkev pobiraje po hišah pojejo. Kaščej, Koščej od kost (Skelett) je bil med pošasti štet. Kol tki, morebiti goltki, so bili hudirji. H. str. 229 se bere: „Apparebant Koltki aegrotis, praesertim noc- turno tempore, luna lucente, credebantur etiam tum nutritoribus suis comportare frumentum ei in- gratorum horreis et granariis ablatum“. Kontina ali končina so seimenovali malikovavski tempelj- ni, morebiti zato, ker se je v njih zakon (ukaz) razlagal. Kovera, boginja podzemeljskih zakladov od kov (ruda). Krak, Kr o k je bil mogočen knez, skorej na pol bog; pravijo, deje v Krakovom na Poljskem zmama v jami, ki jo še zdaj kažejo, prebivajočega s svojo zvijačo končal. Kr e m er a kar Koven. Krive ali Tri ve je bil veliki duhoven, ki je imel svojo hišo na stermini visoke gore. Pred-nj je mogla vsaka duša iti, preden je šla v večnost; zato so z merličem vselej tudi parklje ali kremplje pokopali, de je mogla njegova duša po stermini do velicega duhovna priti. Kervnik, v Serbskem ubiica, je bil, kteri je kri prelival. Kupalnica (kopavnica, ognjena kopel) seje imenovala velika slovesnost, ko so po noči, kadar je bil dan nar dalji, na gorah solncu v čast darove žgali. Ostanke te slovesnosti imajo še zdaj, ker Kres žgo. Od nje je pel Jarnik: Stari Kres nekdaj očovam Našim svet, al’ nam sinovam— Skoro iz spomina vzet. Teodoret pisatelj V. veka od 2. Reg. XVI. 3. pravi: „V i- di... accendi rogos et trans eos saltare alitjuos, non solum pueros sed etiam viros, infantes autem per flammam ferri a matribus: videbatur autem es- se quaedam expiatio et purgatio. Kurent bog vina in pirovanja. Lada, Leda, Latona (Venera), boginja ljubezni, z glave ji preže solnčni žarki; zvala se je tudi solnčna boginja. Od nje, pravijo, se imenuje Ladoga — jezero (na Rusovskem). Od tod je mende tudi Ledeča vas, ki jo pišejo po nemško La- dendorf (pri Šentjerneji). La do n j je bil nje ljubljeni vitez; Lado, bog boja. ) Lajma, boginja, ki sploh gospoduje v nebesih in na zemlji. Lalo, družinsko božestvo. Led ali Ledo je bil vojskin bog, in zopernik boga miru po imenu K o la d a. Lel (Castor), Polel (Pollu.v), zvezdi tudi v malikovavskem pomenu; pravijo, de sta bila dvojčka matere Lade. Lel in Polel sta kakor leto in poleto; tode po njih mislih je Polel v versti Cernoboga po zimi, Lel pa zraven Belo boga po letu vladal, ki sta se pa tudi v jeseni velikrat sperla. Tudi na luno so ji obračali, tako de polna luna jim je bila Lela, t. j. nalita (nateta) in zmanjšana Mena. (Od tod ime Mengiš, Menguš). Nju mlajši so se pa zvali Leliva. V pesmih serb- skega naroda se še najde: Lele mene. Od tod je v Serbskem mena ali mijena, kar pri nas mlaj. Libussa (Ljubica) modra, boguzvesta gospa in Premysl, 9 ki je vse dobro premislil, sta bila nekdaj Pemska vojvoda, ki ji pa pravljice med bogove štejejo. Liethua (boginja ognja) je na Litavskem, kar sicer Laj¬ ni a, Nje soprog Liethuvanis je po njih mislih dežja dajal. Letnica (kar je zdaj obletnica, letnica pa zdaj pomeni letno številko) je bila velika slovesnost ob posebnem letnem času bogovom v čast obhajana. Lihoplesa je bila neka povodnja žena; gorje mu, kdor se ji je bližal. Take hudirke so bile tudi Lutice ali Litice. L j el bog ljubezni. L oj da ali Ljada je bila kar Lada. L vara zi k močni bog (Iva je Rodiv. od Im. lev in raz pomeni moč). Tudi se bere Lva-Račic (t. j. leo regulus); ra- čitelj pomeni kralja. Tudi mu pravijo silni ali krepki bog. Maallused mende Mal ožet, tudi Ljudki imenovani, so majhne pošasti kakor Koltki, in prebivajo pod zemljo, po noči pa skozi luknje pridejo. Maha, Matoha, kar Robo ali Bobon pošasti, ki otroke strašijo. Maja ali Maj k a, rednica, boginja vsega, kar se na zem¬ lji maje in raste, sosebno pa žitnega polja. Nje v čast še zdaj v nekterih vaseh na Kranjskem postavijo o kresu visoko na verhu z mnogoterimi lepotinami okinčano smreko, ki jo še zdaj imenujejo Majo. Sicer so, kakor piše J. v. Hammer (Wien, Jahrb. III p. 158), postavljali Majovko splošni materi Bha- vani (Venus Urania). Maran (Moran) t. j. morsk, voden. Marjana, kar je poletju nasproti (v Indiškem pomeni marana smert.) Markopeti kar Koltki (markotny pomeni siten, čmeren, verdriesslich, v Poljskem). Markopole, kar je bilo podzemeljskemu bogu posvečeno. Marovit, večerno solnce; kakor Jutrovit jutrenje, Jarovit spomladnje, Pore vit zimsko. Steblo mar kakor mor pomeni v slovenskem zginjajoče reči. Mena, Menula, Menes so z luno v zvezi, v. Lel. M er o vit kar Marovit. Mi Id a, Milina kar Lada. Miloš tke (Milostky, Gratiae.) Od Lade se bere (H. str. 346.) — „Ipsa Dea curru 10 a u r e o veliebatur, q u a m d u o albi c o 1 u m b u 1 i e t d u o cygni fr ah e b ant. Adstabant tres nudae virgines seu Gr a ti a e (?) m a ni b us innexis, e o p osi tu, ut sin- gulae singulis ter ga ob vcrter ent. Od teh troh podob pravi Papanek f„Hist. Slav.“ p. 172): Ha e nuncupaban- tur Slaviš Miloš tky“. Mogilke so imenovali pesmi, ki so jih ob velikem praz¬ niku boginje Lade na grobeh (mogilah namesti gomilah), kamor so jedi nosili, peli. Mokoš, Makoš, Mokošla ali Makošla, bog vode, povodnji in dežja. Mora boginja, ki ponoči ljudi terpinči. M oraš (Morus, Moraus) skoraj kar Mora. Od tod M o- russi lesni duhovi (Faunen und Satyren). Morena boginja zime v. Mora. Mo to lica, Maha, Matoha, kar Bob o itd. Mura kar Mora. Murgi, vitez in polbog. Na h ar v ali, popačena slovenska beseda (mende namesti nekervavi). Tacit („Germ.“ 43., H. str. 354) piše: „Apud Naharvalos (Nekervavos ?) antiquae religionis lucus o s t e n d i t u r. P r m s i d e t s a c e r d o s m u l i e b r i o r n a t u, sed de o s i n t er pr e t a t i o n e r om an a Castorem Pollu- cemque m e mor ant, e a vi s mirni ni, nomen Alcis; nul- la simulacra, nullum peregrinae s u p e rs t i t i on i s ve- stigium, ut fratres tamen, ut juvenes vencrant u r“. Po Vollmer-u f„Myth. aller Nationen® Stuttg. 1836, p. 877) je Alcis, Alces, Altschis le popačena slovenska beseda „Holzy, Holtschy, ki je slovensk malik v podobi dveh bra¬ tov izobražen. De je bil to slovensk malik, se tudi iz tega vidi, ker v nemškem malikoslovji („Grimm d. Myth® p. 39, 204) tega imena ni, in ker Tacit sam pristavi: „i n t e r p r e t a t i on e romana, t. j. če se na rimsko prestavi, in „nullum pere- grin