Odprava nesoglasja na šolskem polju v Istri. Večkrat smo že slišali pritožbe glede na slabe razdelitve materialnega stanja pionirjem in braniteljem človeške kulture, predvsein pa šolske izobrazbe. Zaraditega smo pri utemeljevanju takega neskladnega sistema slišali le vedno kategorični: qui pro quo. A tako ne more daljc iti. Oglejmo si sliko, ki je niti v Turčiji ne dobimo na taki podlagi! Zakon z dne 5. junija 1908 je razvrstil vse učiteljstvo Istre v a) učiteljstvo brez usposobljenja; b) učiteljstvo z usposobljenjemi pred definitivnostjo (IV. vrsta), c) učiteljstvo z usposobljenjem v prvih 10 letih deiinitivnosti (III. vrsta); d) učiteljstvo z usposobljenjem v drugih 10 letih definitivnosti (II. vrsta) in e) učiteljstvo z usposobljenjem v tretjih 10 letih definitivnosti (I. vrsta). Vsi učitelji so lahko provizorni ali definitivni šolski voditelji in ne, za kar bi dobili v prvem slučaju kot šolski voditelji odškodnino za vodstvo šole. Drugače ima vse učiteljstvo iste dolžnosti, isto deio, a različno plačilo. Dalje eksistira pasus, da usposobljen učitelj na dvorazrednici ali večrazrednici postane exoifo učitelj II. ali celo 1. vrste ne glede na to, da mogoče službuje na dotični šoli manj kakor 10 let, celo niti eno leto v IV., III. ali II. vrsti. Dolični učitelj ne poskoči le enkrat iz IV. v III. vrsto .temveč iz IV. v II. vrsto in lahko mogoče iz IV. vrste v I. vrsto. To je krivica, ki vpije do neba. Kako se more počutiti učiteljstvo, ki ima 20, 23 in celo — redke izjeme sicer — nad 35, oziroma 50 let službe, a so za eno celo, da, skoro za dve stopnji ostali nazaj po onem famoznem zakonu z dne  5. junija 1908. 1. Ali so menda ti slabo izpolnjevali dolžnosti svojega poklica? Pri vsem je naibolj značilno to, da po naravnem potu doseže malokateri izmed učiteljstva I. plačilno vrsto v normalnem času 40tih, oziroma 35tih let. Tudi vse prošnje učiteljstva, da bi si priborilo potom predpisanega natečaja službo v višji vrsti, je bob v steno. Tako niesto ostane rezervirano le posebnim ljubljencem občine, ker niso te za nobeno drugo osebo, kakor za tisto, za katero se je odločilo. Popolnoma osebni kult. Še vsi ternopredlogi padejo v vodo in zgodi se lahko, da imajo prednost pred vsakim drugim prosilcem mladi neizprašani učitelji. Izkušene, zaslužne in v vsakem pogled«; neomadeževane učitelje z izpričevalom usposobljenja zapostavljajo v prid mladim učiteljem brez izpita. Za večje zasluženje — večje delo, manjše plačilo. To je eklatanten razlog, preko katerega ni mogoče, da bi gnev in srd ne razvnemal vsako blago učiteljevo čuvstvo. Zakaj so ti tenomeni, ki so si diametralno nasprotni, na dncvnem redu? Zato, ker je zakon z dne 5. junija leta 1908 izpreglcdal ureditev materialnega stanja učiteljstva glede na njegove provizornosti in definitivnosti. Pred omenjenim zakononi se učiteljstvo ni brigalo za provizornost ali definitivnost službe. ker je materialno stanje bilo v obeh slučajih enako. Razlika je bila Ie glede starostnih stopenj po službenih letih, ki se je strinjala s krajevnim sistemom,. Za enako de'1'o je dobivalo samoobsebi razurniljivo enako plačilo in narobe. Definitivnost je bila mogoče le fonnalnost, ker se je vsakdo bal selitvenih stroškov in rad ostal na svojem mestu, ter ni rad videl, da bi ga kak tovariš izpodrinil. Definitivnost bi bila tudi tistikrat neprimerna, ko bi bil kdo nanjo stavil osebnih interesov, ki niso nikdar v službi prosvete. Za definitivnost. ki se rvi mogla nikdar prej sprijazniti in katero ie učiteljstvo doseglo takorekoč nehote v slučajih,  ki so meni znani. vsako leto od 3. do 14. !eta, v enem slučaju od 24. leta po' pričetku svojega službovanja, ter definitivnost zavzema že povprečno 5 let trdno bazo, okolo katere se suče avanzma učiteljstva. Kje so drugi slučaji?! Od ene slrani krajevni sistem, neločljivo združen s samovoljo nekaterih faktorjev občine. od druge pred zakonom brezpomembna deiinitivnost, ozir. provizornost. Do sedaj ie bila na vidiku ta anomalija, od sedaj ne sme biti več. Za enako delo enako plačilo in narobe! Ali naj se postopa za manjše plačilo z rnlanjšim delom? Od kje vzeti ta eksistenčni minimum? Saj nismo v Ameriki! Ako je na italijanskih šolah drugače, tem bolje. Prva in glavna stvar je zatorej, dokler se ne izvedejo plače, ki jih vsakokrat dobivajo uradniki zadnjih činovnih razredov, da se vsaj nescglasje takoj odpravi s sledečim: a) Avanzma se začne pri vsemi učitelj- stvu z naslopom učiteljske službe tako, da se mu zvišajo dohodki do 35. leta sestkrat, t. j. vsakih pet let po pričetku učiteljske službe (1—5; 5—10 etc. Začetek definitivnosti pred zakonom iz leta 1908. se reducira z nastopom učiteljske službe); b) krajni sistem in deiinitivnost se odpravita; c) pri avanzmaiu t<. ima upfeštevaft edino le kvalifikacija; d) pri vsem tem mora imeti vse učiteljstvo izpit usposobljenja; kdor ne napravi v prvih petih letih učiteljskega poklica izpita usposobljenja, se ga ne obdrži v učiteljski službi; (sme se pristopiti v neugodnem slučaju k izpitu le trikrat); e) premeščenje iz enega v drugi kraj se vrši uradnim potom. na deželne stroške; f) drugo. kakor pokoj^inia, sjtanarina, opravilna doklada etc. se ima tako izvesti, da je v skladu s službenimi., materialnimi in administrativnimi reforrrami. Nesoglasja, ki je obstojalo do sedaj, ne more nihče popraviti, in dolžnost je pristojnih činiteljev, da ne zaidejo zopet v daljne neskladnosti, ker sicer bi bil škandal še večji. Bi li ne bilo umestno, da bi se zapostavljeno učiteljstvo obrnilo zaradi tega na kompetentno mesto, posebno na deželna učiteljska društva in napravilo primerne korake v gori omenjenemi smislu? Tudi druge deželne liste prosimo, naj bi to ponatisnili. Alia & Omega.