Poćtoina plaćana t gotovini Posamezna Številka 8 din Dolenfslci list GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNIK ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO III. — Štev. 27. NOVO MESTO, 4. JULIJA 1952 CEI R I I.ETNA NAROČNINA HM) DIN IZHA.IA VSAK PETEK Sklepi nlavnega odbora OF Glavni odbor Osvobodilne fronte Slovenije je na svojem zasedanju 27. junija '1952 razpravljal o vprašanjih v zvezi z novo organizacijo ljudske oblasti in sklenil: t J. Ker sta nova organizacija ljudskih odborov v občinah, okrajih in mestih ter nameravana ustavna sprememba v zveznih in republiških organih oblasti in državne uprave temeljne važnosti za nadaljnje uspešno družbeno in državno graditev po načelih socialistične demokracije, je potrebno naslednje: Odbori vseh organizacij Osvobodilne fronte Slovenije so dolžni poskrbeti za to, da se članstvo in vsa javnost seznanita s političnim pomenom izvršenih sprememb v sistemu ljudske oblasti. Na zborih volivcev, na množičnih sestankih političnih, organizacij in društev, s predavanji in seminarji, je treba omogočiti široko javno razpravo p vseh teh vprašanjih. 2. Vsi člani Osvobodilne fronte, ki sodelujejo v ljudskih odborih občin, okrajev in mest ali v njihovih organih, so dolžni točno prottčitt organizacijski sestav in način dela teh organov ter se dosledno z vsem zaupanjem v ljudske množice boriti za uveljavljanje principov socialistične demokracije, ki je temelj razvoju in delu organov ljudske oblasti. 3. Posebno skrb je treba posvetiti sestavu in načinu poslovanja Svetov, kot upravno-političnih organov ljudskih odborov. Povsod se mora uveljaviti njihov značaj kolektivnega organa ljudskega zaupanja in doslednega borca proti birokratizmu in poizkusom uvajanja formalnih demokratskih metod. 4. Osnovno politično aktivnost morajo frontne organizacije letos usmeriti v pripravo volitev, ki bodo v jeseni v občinske, okrajne in mestne ljudske odbore in v zbore proizvajalcev. Od politične trdnosti in razgledanosti ter od delovne sposobnosti bodočih ljudskih odborov bo odvisen uspeh načel socialistične demokracije v organih ljudske oblasti in državne uprave. , 5. Frontne organizacije v mestih, okrajih, predvsem pa v občinah se morajo v političnem in organizacijskem pogledu okrepiti. Postati morajo pod vodstvom svoje partijske organizacije odločilni politični činitelj na svojem območju. Njihovo delo mora biti usmerjeno v konkretno politično, gospodarsko, kulturno in vso drugo problematiko okraja, mesta in občine in svoj program morajo uresničevati po ljudskih odborih, po zborih volivcev, po gospodarskih in drugih organizacijah delovnega ljudstva s političnimi sredstvi. Knkar je bila ves čas narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije in vse do danes Osvobodilna fronta odločen borec za resnično ljudsko oblast, mora danes, ko uvajamo tako važne nadaljnje korake v socialistični graditvi jugoslovanske skupnosti, ostati v prvi vrsti naših skupnih naporov in svoje delo smotrno organizirati in ga stopnjevati. Po 45 letih spet v domovini Skoraj pol stoletja je minilo, ko je zapustil Sentrupert na Dolenjskem Anton Perše in se podal na pot v Ameriko — s trebuhom za kruhom. Nad 45 let že živi v Clevelandu, kjer ima gostil- SPREJEM NAJBOLJŠIH DIJAKOV !N VZGOJITELJEV PRI PREDSEDNIKU OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V petek 27. junija Je bila ob enajstih dopoldne V Rdečem kotičku poslopja OLO Novo mesto kratka, a prisrčna slovesnost. Ob zaključku letošnjega šolskega leta Je predsednik OLO tov. Viktor Zupančič sprejel delegacijo najboljših dijakov srednjih Sol, učencev v gospodarstvu in profesorjev ter učiteljev novomeškega okraja. Slovesnosti so prisostvovali poleg povabljenih tudi predsednik Sveta za kulturo in prosveto pri OLO tov. Vladimir Berce in voditelji raznih prosvetnih ustanov^ Zbrane dijake in prosvetne delavce Je pozdravil predsednik Zupančič ter jim po krajšem nagovoru izrekel priznanje za dosežene Šolske uspehe in za trud, ki so ga tudi letos vložili v šolsko in izvenšolsko delo. V imenu okrajnega ljudskega odbora se Je posebej zahvalil vzgojiteljem za njihovo sodelovanje na kulturno-prosvetnem področju in za vso skrb, ki Jo posvečajo vzgoji naSega mladega rodu. Najboljši dijaki so nato sprejeli Iz rok predsednika OLO knjižne in denarne nagrade, nagrajenih pa je bilo tudi 8 novomeških profesorjev in 34 ijMteljev ter vzgojiteljev osnovnih šol ln nižjih gimnazij okraja. V imenu nagrajenih se je predsedniku okraja zahvalil tov. profesor Karel Bačar, v imenu dijakov pa Jože Perpar. Povabljencem in gostom Je bilo nato prirejeno skupno kosilo v hotelu Metropol. niško obrt. Težko je moral delati, preden je dosegel lasten poklic in malo premoženje. Ko ga je naš dopisnik pred dnevi obiskal na njegovem domu v Šentrupertu in ga povprašal, kako se počuti v starih krajih, mu je ves vesel dejal, kako je sedaj vse drugače pri nas kot je bilo nekoč. Nekdaj zapuščene vasi s slamnatimi strehami imajo že skoraj povsod opeko, čeprav dobro ve, da se čez noč ne da vse zgraditi. Zelo se čudi g. Anton Perše tistim šentru-perčanom, ki mislijo, da se v Ameriki živi kar brez dela. Prav narobe pa je res: presneto trdo je treba delati, da si nekaj ustvariš. Ameriški rojak se rad pogovarja z domačini in znanci o vseh dogodkih doma in po svetu. 2e prej ni mogel verjeti raznim govoricam o slabih razmerah v domačih krajih, zdaj pa se je na lastne oči prepričal, kako je pri nas. Zelo si je želel Sajetove knjige »Belo-gardizem«, da bi se sam prepričal, koliko je resnice na zlobnih govoricah, ki jih razširjajo razni ljudje v tujini o naši narodnoosvobodilni vojni. Preskrbeli smo mu Sajetovo knjigo, ki jo že z veseljem prebira; ko pa se bo vrnil domov, jo bo posodil tudi ostalim Slovencem v svoji okolici. Nadvse je vesel, tako je dejal našemu dopisniku, da je po tolikih letih spet doma na svoji zemlji. PRED NOVO UREDBO 0 POKOJNINAH V zvezi z novim finančnim sistemom, ki se tudi pri nas že izvaja, bodo urejene in izenačene tudi pokojnine. Tako bodo končno odpravljene velike razlike med sedanjimi in starimi upokojenci. Po novi uredbi o pokojninah, ki jo zakonodajni odbori zdaj proučavajo, bodo upokojeni delavci uvrščeni v štiri kategorije: visoko kvalificirani, to so mojstri v velikih obratih in obrtnih delavnicah ali posebni .specialisti, kvalificirani, to so delavci, ki so se učili svojega poklica bodisi pri obrtniku ali v strokovnih šolah in imajo tudi tozadevna spričevala, polkvalificirani delavci so v stroki priučeni delavci, nekvalificirani delavci pa so vsi pomožni delavci oziroma delavci v raznih stro-kfih brez strokovne izobrazbe. Prav tako bodo tudi upokojeni uslužbenci in nameščenci uvrščeni v štiri kategorije, in sicer kot višji strokovni uslužbenci (sodniki, zdravniki z dolgoletno prakso, inženirji, agronomi itd.), srednji strokovni uslužbenci (knjigovodje, uradniki V nedeljo, 6. julija KONJSKE DIRKE V ŠT. JERNEJU Začetek ob dveh popoldne Vabljeni! itd.), nižji strokovni uslužbenci, to so uslužbenci, ki opravljajo razna dela za katera ni predpisana višja šolska izobrazba, v četrti kategoriji pa so uslužbenci, ki opravljajo samo pomožna dela v raznih strokah. Za odmero pokojnine v posameznih kategorijah bo poleg službenih let važna tudi zaposlitev oziroma strokovno znanje delavca in nameščenca. Nova uredba, ki bo v kratkem potrjena, predvideva tudi izenačenja rodbinskih upokojencev. O prostovoljnem delu frontnih delovnih brigad v Novem mestu smo letos že poro6ald v našem listu. V preteklem mesecu pa so krepko prijele za delo tudi prostovoljne delovne skupine sindikalnih podružnic Vse, stransko prizadevanje Mestnega občinskeg,a ljudskega odbora za ureditev mesta in izboljšavo komunalnih naprav toplo pozdravljajo vsi prebivalci mesta« člani sindikalnih organizacij pa so se odločili, da s prostovoljnim delom podprejo prizadevanje M LO. V mesecu juniju so se posamezne sindikalne organizacije takole odzvale: Okrajni ljudski in mestni občinski »odbor: delalo 18 ljudi 51 ur. vrednost opravljenega dela 1110 din; tovarna igrač: delalo 26 ljudi 78 ur, vrednost 1560 din; trgovska /podjetja Rog, Izbira in Železnina: delalo 25J ljudi 75 ur, vrednost dela 1350 din; železničarji: delalo 17 ljudi 34 ur, vrednost 6*0 (flin; industrija perila: delalo 29 ljudi 87 ur/, vrednost dela li40 din; krojači, radiocenteif in kovinarji: delalo 7 ljudi 14 ur. vredm'št 280 din; Državni zavarovalni zavod: delajlo 10 ljudi 30 ur, vrednost 540 din; DrŽ«vi$.o električno podjetje: delalo 18 ljudi 36 ur, »vrednost 108S din; gradbeno podjetje »Pionir*: delalo 97 Uud| 1S9 ur. vrednost oprav!je\iega dela 3780 "ln; prosvetni delavci: delalv> d ljudi 213 ur, vrednost dela 42W din; čj.vljarji; delalo 45 ljudi lob ur. vrednost 270'o dtn; fiodjćco: Spomenik heroju STANETU ROZMANU v Lokvah pri Črnomlju V počastitev 22. Julija, dneva oborožene vstaje slovenskega naroda, bodo po vsej Sloveniji odkrivali padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja spomenike In spominske plošče. — Med drugimi bodo odkrili tudi velik, nad 3 m visok spomenik narodnemu heroju Francetu Rozmanu-Stanetu, padlemu komandantu Glavnega, štaba Slovenije. Spomenik, za katerega je napravil načrt inž. Branko Kocmut, bodo odkrili 22. julija opoldne v Lokvah pri Črnomlju, na kraju, kjer Je bil Stane smrtno ranjen 7. novembra 1944^ Ob odkritju spomenika, za katerega postavitev je dal pobudo Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije, bo žalna slovesnost. Nedvomno bodo bivši partizani in Stanetovi sodelavci ob tej priliki pohiteli v Lokvo pri Črnomlju, da se poklonijo njegovemu spominu. Prireditev v čast slovenskih izseljencev iz ZDA V Ljubljani je bila prireditev na čast slovenskih izseljencev iz Amerike, ki so obiskali staro domovino. Književnik Tone Scliškar je pozdravil izseljence in jih povabil, da obiščejo ustanove in bolnišnice ter otroške vrtce, za katere so se posebej zanimali. Za tem je bil izseljencem prirejen koncert orkestra in folklorne skupine muzično etnografskega instituta Ljubljana. Po sprejemu je bil prirejen sprejem v Mestnem ljudskem odboru. Ob tej priliki je delegacija slovenskih izseljencev iz Amerike poklonila Slovenski izseljenski matici avtomobil. OBVESTILO AMERIŠKIM ROJAKOM Ameriški rojaki, ki so prispeli v Jugoslavijo z prvo grupo Okorn odpotujejo iz Ljubljane v soboto dne 5. julija ob 9. uri 25 minut. Za to skupino bo na postaji Ljubljana — glavni kolodvor rezerviran poseben vagon. Odpotujte od doma tako, da se boste lahko pridružili vaši skupini, ki se omenjenega dne zbere v hotelu »Slon«, aH pa že prej na postaji. Mladina Bele krajine tekmuje na čast VI. kongresa KP] Na nedavni konferenci kmečke mladine, ki jo je priredil Okrajni komite LMS v Črnomlju, so delegati lz številnih osnovnih mladinskih organizacij razpravljali med ostalim tudi o vlogi mladincev in mladink pri razvoju zadružništva, vključevanju kmetov v splošne kmetijske zadruge, njihove odsede in obdelovalno zadružništvo. Da bi vsestransko poživili delo v svojih organizacijah, so delegati sprejeli tekmovanje, posvečeno VI. kongresu KPJ. V tem tekmovanju bodo sodelovali vsi mladinski aktivi Bele krajine; v njem bo zajeta vsa pestra delavnost mladine na kulturno-prosvetnem, športnem, fiz-kulturnem, politično-gospodarskem in ostalem vzgojnem področju. Posebno skrb bodo mladinske organizacije posvečale pravilnemu razlaganju kvarnih posledic vpliva srednjeveškega misticizma na mladega človeka, s katerim hočejo ostanki reakcije vseh barv tudi v Beli krajini pitati mladino in jo zavajati s pravilnega pota in borbe za socializem. Eden Izmed sklepov konference je tudi ta, da bodo slabe mladince in mladinke, ki nočejo prekiniti s svojimi napakami, izključili tz mladinske organizacije, v njo pa bodo vključili dobre in zavedne, predane mlade ljudi. OBNOVA BELE KRAJINE Obnova v zadnji vojni porušenih domov v Beli krajini navzlic finančnim težkočam dobro napreduje. Do srede junija tega leta je bilo obnovljenih 45 odstotkov zagradb od celotnega plana za leto 1952. Poleg stanovanjskih te bilo obnovljenih tudi več gospodarskih poslopij. Letos je precej zaživela tudi gradnja stanovanjskih hišic v Črnomlju. Met-liki in drugih večjih krajih v Beli krajini. Za gradnjo novih stanovanjskih niš je bilo letos izdanih okrog 60 gradbenih dovoljenj. Graditelji so predvsem obrtniki, delavci in nameščenci. i K. O. Ob »rti mniorl na novomešs3 ur, vrednost 1260 din; Grm: delalo 80 ljudi 81 ur, vrednost 1620 din. Tako je samo v enem mesecu 419 članov sindikalnih podružnic opravilo prostovoljnega dela v vrednosti najmanj 22.500 dinl Zelo verjetno je. da j* še več sindikalnih delovnih skupin, toda °d mnogih je lažje dobiti prostovoljne delavce kot pa kratko poročilo Ponovno naprošamo zato vse sindikalne podružnice, da redno pošilj*.jo poročila o opravljenem prostovoljnem delu na Okrajni sindikalni svet in na stab za prostovoljno delo pri MLO. Mestni odbor CF vabi vse za delo sposobne ljudi, da tu t čimvečjem številu javljajo na prostovoljno delo. Zlasti je zaželjena pomoč pri odkopu starih in polaganju novih vodovodnih cevi od rezervarja na Grmu do kandijskega mostu. Z izmenjavo teh cevi se bo zmogljivost mestnega vodovodnega omrežja povečala za najmanj 30 do 40%, kar pomeni, da bo za potrošnike 30 do 40% vee vode na razpolago. Ob zadostni pomoči prostovoljcev računajo, da bodo cevi zamenjane do mostu do konca julija t. 1. Delavci mestnega vodovodnega podjetja že polagajo nove cevi pod mostom, tako da bodo lahko takoj spojili nove cevi večjega premera na kan-dijcki straad % lani zamenjanim omrežjem v mestu. do 60% invalidi. Če so stari nad 55 let za ženske in nad 65 let za mo*ke. ah če so nezmožni za delo. Družinska invalidnina znaša 1200 dinarjev mesečno in se poveča za 200 dinarjev za vsakega nadaljnega družinskega člana, ki Je upravičen do invalidnine. Za sirote broz oneh staršev ln za starše, ki so v vojni izgubili edinega otroka ali več otrok, se zviša družinska invalidnina za 50%. Redni prejemki osebnih invalidov pa znašajo: Invalidska skupina I. II. nx. IV. v. VI. VII. VIII. IX. X. Tudi delno Odstotek invalidnine (in tuja 100% 100% 90% pomoči Mesečna invalid. 18.000 12.000 5.500 4.500 3.500 2.500 2.000 1.500 1.000 600 se izplačujejo 70% 60% 50% 40% 30% 20% invalidski prejemki bonih. a do prejemanja invalidskega dodatka je tiidi pogoj za brezplačno zdravljenje družinskih članov. Tako n. pr. invalidskega dodatka ne prejemajo osebni in družinski upokojenci, ki uživajo kot taki tudi brezplačno zdravstveno zaščito. Uredba pa seveda priznava tudi upravičene izjeme. Družinam invalidov se priznavajo invalidske pravice, če se priglasijo v enem letu po invalidovi smrtri. Za družine invalidov, ki so umrli pred 1 januarjem letos, pa traja rok za prijavo do 31. decembra 1952. Jurfevčani vabijo k otvoritvi zadružnega doma O delu splošne kmetijske zadruge v Jurjevici v ribniški dolini smo poročali več v predzadnji številki Dolenjskega lista. Po zaslugi krajevne partijske organizacije, njenih članov, povezave zadružnikov s frontno organizacijo ter zaradi visoke zadružne zavesti članov KZ pa bodo v nedeljo 6. julija odprli v Jurjevici prvi, docela dograjen zadružni dom v kočevskem okraju. Islovesnost bodo združili z lepim sporedom. Po ocenitvi je zadružni dom vreden nad 8 milijonov dinarjev. prvem diplomskem izpitu, ki je bil na novomeškem učiteljišču od 12. do 19, junija. Sorazmerno nizek nivo znanja, površno razumevanje sodobne problematike, slabo logično izražanje so najvažnejše pomanjkljivosti prvega diplomskega izpita. Seveda ne gredo vse te pomanjkljivosti na račun učiteljišča, zlasti ne slabo jezikovno znanje. Nižja srednja šola mora dati dijaku trdne osnove v jezikovnem znanju in šele ko bo to doseženo, bo višja srednja šola na teh osnovah lahko uspešno gradila dalje in dosegla do diplomskega izpita jezikovno, stilistično in logično dovršeno izražanje diplomatov. Površno razumevanje in premalo zanimanja za sodobno problematiko je profesorski zbor ugotovil že pred diplomskim izpitom in začel že med letom z rednimi debatni-mi urami izven učnih ur, pri katerih so se dijaki seznanjali z najvažnejšimi sodobnimi dogajanji in se tako tesneje povezovali z življenjem, z na~<> družbeno stvarnostjo. Vsekakor uspeh tega načina dela še ni tako viden, ker je trajalo le par mesecev. Nadaljevati bo treba s tem delom in ga poglobiti. Kljub tem pomanjkljivostim pa so prav gotovo doseženi tudi uspehi. 21 mladih vzgojiteljic stopa v življenje z največjo ljubeznijo do poklica, za katerega so se odločile, z zavestjo, da je vzgoja mladega rodu odgovorna in častna naloga. Niti malo jih ne straši misel, da bodo morale začeti s svojim delom v majhnih gorskih vasicah. Ko so teden dni v praksi preizkušale svoje znanje na raznih šolah novomeškega okraja, so vzljubile našo kmečko mladino; z ljubeznijo do te mladine, ki je bila v preteklosti običajno prikrajšana na izobrazbi in vzgoji, bodo odšle med njo. Zavedajo se nalog, ki jih socialistična družba postavlja pred svoje vzgojitelje in polne trdne volje, da bodo te naloge, ob lastnem nadaljnjem strokovnem in ideološkem izpopolnjevanju mogle uspešno izvrševati, stopajo v poklic. Želimo jim pri njihovem delu mnogo uspehov in upamo, da se bodo izkazale vredne zaupanja ljudske oblasti, ki j;m izroča v vzgojo naše najmlajše, našo bodoe-nost. Toča povzročila nad 74 milijonov din škode Po poročilih komisije, ki Je ocenjevala nastalo škodo po toči 20. Junija, Je na področju novomeškega okraja zaradi stolčenega žita, uničenega krompirja, drugih posevkov In njivskih kultur, odpadlega in obtolčenega sadja, poškodovanih trt, odnesenih streh, pobite opeke Itd. Škode 74 milijonov 721.ima dinarjev. Najhujša Je škoda v občini Gotnu vas, kjer Je vihar poleg uničenih pridelkov podrl več kozolcev In znaša škoda samo pri teh 450.000 din. Državni in zadružni sektor kmetijstva v okraju sta utrpela ob viharju škode skoraj za 12 milijonov dinarjev. VeČina oškodovancev nI zavarovanih proti toči pri Državnem zavarovalnem zavodu. Kmetje, ki so se zavarovali z malenkostnimi premijami proti uničujoči toči, bodo dobili vso škodo v celoti povrnjeno. Ker spada Dolenjska po izkušnjah zadnjih let v področle, kjer so toče pogoste, moramo nujno priporočati kmečkim gospodarstvom, da se zavarujejo pred točo, požari In drugimi nesrečami. Predčasno izplačilo obveznic L ljudskega posojila Zvezni minister za finance je izdal odlok o predčasnem izplačilu obveznic prvega ljudskega posojila, ki so bile amortizirane letos aprila. Po tem odloku bodo banke neomejeno izplačevale amortizirane obveznice do konca tega leta in sicer 20% v gotovini in S0% v bonih za nakup industrijskega blaga (z 80% popusta). Tako se izplača za obveznico 1000 din 200 din v gotovini in 200 industrijskih bonov. Obvezniee, ki bodo predložene bankam za izplačilo po 1. januarju prihodnjega leta, se bodo izplačevale samo v gotovini. Vremenska napoved Od 5. do 7. julija nestalne vreme s padavinami. Zrak se bo nekoliko ohladil. Do 12. julija vroče, sončno vreme. 1 Okoli 12. julija kratkotrajne nevihte. 23 Stran 2 DOLENJSKI LIST Stev. 27. V nedeljo bo obvezen pregled vseh krompirišč Koloradski hrošč se nevarno širi Vsak dan odkrivamo nove in nove i praševanje okuženih parcel s pantaka-okužbe po koloradskem hrošču. V no- nom je doslej na tekočem, nastale pa vomeškem okraju je bil doslej hrošč bodo težave, če bo število okužb še na- najden že v 21 občinah. Po trenutnem stanju še ni okužb na področju občine škocjan in Hinje. Odkrite okužbe, ki se po številu najdb stopnjujejo iz dneva v dan, so zlasti močne v okolici Šentjerneja, Straže, Trebnja, Velike Loke. Mirne itd. Pri tako močnih okužbah ne sme ostati nikdo več malomaren do zatiranja nevarnega zajedalca in uničevalca našega krompirja! Zadnje čase se je zatiranje nekoliko izboljšalo, vidimo pa, da občinski ljudski odbori brez plačanih vodij ne bodo v stanju, da bi zatiranje hrošča dobro opravili. Krompir Je naš glavni pridelek in osnovna hrana. Zato ne moremo razumeti posameznikov, ki se ne udeležujejo pregledov lastnih krompirišč! Občine morajo proti takim ljudem brez pomislekov najstrožje postopati! Občinski ljudski odbori vse premalo prijavljajo take, ki se ne udeležujejo pregledov. Skupnost in naše gospodarstvo zahtevata od vsakogar, ki je sposoben za pregled krompirišč, da se udeležuje množičnih pregledov. Kmetje naj svoje krompirjeve njive pregledujejo med tednom, množični pregledi pa naj bodo kontrola dela posameznikov. Vsi, ki odkrijejo hrošče ali njihove ličinke na krompirju, naj taka nahajališča označijo z vejicami ali 8 palicami, na kar pregledovalci vse preradi pozabljajo. Taka mesta bomo kasneje še vestneje pregledovali, močneje pa jih bomo tudi zapraševali. Zatiranje koloradskega hrošča s kemičnimi sredstvi je zelo učinkovito. Za- Priprcrvimo se na setev oljne repice Oljno repico sejemo v avgustu. Daje nam obilen sad, ki ima primeroma visoko ceno. Razen tega pa ta rastlina ne troši zemlje, kar je zahtevna le za okopavanje. Okopavanje opravimo z okopalnikom, če posejemo repico s strojem ali v vrste. Trud se nam bogato plačuje z donosnim pridelkom. Oljno repico požanjemo že zadnje dni maja in v prvi polovici junija, zato lahko tako njivo vnovič posadimo s krompirjem, ajdo, koruzo »hitrico«, peso, grašieo in z drugimi krmilnimi rastlinami. Sedaj je zemlja napojena, zato bo povsod krompir zelo dobro obrodil, če ga bomo posadili po oljni repici. Ce upoštevamo, da te povprečen donos oljne repice približno 1500—2000 kilogramov, tedaj moramo oceniti donos oljne repice na 50.000 din na hek'tar, a razen tega bo saditev krompirja dala približno isto letino kot če bi bil krompir posejan v marcu, oziroma aprilu. Oljna repica je najhvaležnejša kultura in se bomo zato odločili sejati jo v vedno večjih površinah. raslo. Zaradi tega bomo kmalu pričeli škropiti tudi z arzenskimi sredstvi. Kmetijske zadruge so že ali pa bodo dobile arzenate. 70 dkg arzenata zmešamo s 100 litri vode in škropimo krompir s hrbtno škropilnico. Takih škropilnic je dovolj in bomo to delo lahko opravili. Vse pa opozarjamo, naj bodo pri tem delu previdni, ker so arzenatna škropiva strupena. Iz poškropljenih njiv ne smemo n. pr. uporabljati slaka za krmo^ prašičem in podobno. Po škropljenju naj si vsakdo dobro umije roke. Za i hektar krompirja uporabimo od 600 do 800 litrov škropiva, pozneje tudi do 1200 litrov. Škropljenje z arze-nati je tudi cenejše kot zapraševanje. Velik del okraja Novo mesto je zajela nedavna toča. Krompir bo letos mnogo bolj izpostavljen uničenju po kromprjevi plesni. Edino sredstvo, da se te bolezni ubranimo, je redno škropljenje krompirja z bakrenimi sredstvi. Zato priporočamo kmetovalcem, da hkrati škrope proti plesni in proti koloradskemu hrošču. V en in pol od- stotno raztopino modre galice primešamo na 100 litrov 70 dekagramov arzenata. pa škropimo hkrati proti koloradskemu hrošču in plesni. Proti plesni škropimo vsaj dvakrat: pred in po cvetenju. Vsakdo bo lahko v praksi spoznal, da se škropljenje izplača, ker bodo nadzemni deli krompirja dalj časa zeleni in bo pridelek zato večji. Zaradi stalnih okužb in ker se prav v tem času pojavlja že prvi letošnji zarod hroščev, bo v nedeljo 6. julija obvezen pregled vseh njiv, posajenih s krompirjem. Z množično udeležbo pri pregledu naj vsi lastniki krompirišč pokažejo svojo zavest. Naslednji pregled bo 20. julija. Oba pregleda veljata za vse občinske ljudske odbore okraja Novo mesto! Samo z vestnim in doslednim zatiranjem koloradskega hrošča si bomo ohranili dobro letino krompirja — našega osnovnega živila 1 Če pa bomo zaradi naše malomarnosti dopustili, da se bo koloradski hrošč razpasel, bomo to bridko občutili v naših žepih in na nizkem pridelku! Se je čas, da hrošča zatremo! Od dela parfiiske organizacije ic odvisen uspeh Kmetijske zadrage Za neuspehe, slabosti in napake v nekaterih kmetijskih zadrugah so deloma krive tudi osnovne partijske organizacije. Ne bi mogli trditi, da ta ali ona partijska organizacija ni videla napak v KZ in o njih razpravljala; lahko pa trdimo, da so prav vsled nebudnosti in premajhne borbenosti ko- dišču. Nekaj teh je že bilo kaznovanih, ostali pa še pridejo na vrsto. V upravni odbor so prišli ljudje, ki jim je napredek zadružništva res pri srcu in jim ni žal truda in naporov, kadar gre za dvig gospodarstva. Ekonomija na Ru-perčvrhu je letos vzorno obdelana. Črcšnje, ki so bile vsako leto plen munistov prišli v zadruge marsikje so- I lenuhov in drugih nepovabljenih go vražni elementi in .nesposobni ljudje, ki ' stov, bodo letos, prodane na trgu, vrgh so, eni iz neznanja delali napake, drugi pa iz razrednega sovraštva sabotirali in razbijali zadruge. V čigavem interesu in kdo se je pri tem najbolj smejal, si lahko mislimo. Da je mogoče povsod doseči lepe uspehe če se za stvar zavzame osnovna partijska organizacija, imamo lep primer v Birčni vasi. Splošna kmetijska zadruga, zlasti pa njena ekonomija, sta bili vzrok neprestane javne kritike. V upravnem odboru zadruge so bili žal ljudje, ki jim napredek zadružništva ni bil pri srcu. Kakšno je bilo stanje na ekonomiji, je bilo obelodanjeno v Dolenjskem listu, v članku iz procesa proti bivšemu upravniku Smrekarju in ostalim krivcem. Osnovna partijska organizacija je sicer te napake videla in o njih razpravljala, toda pri tem je tudi ostalo. Nihče ni ničesar pokrenil, da bi te napake tudi odpravili. Končno pa je le lani* OPO v Birčni vasi ubrala pot, ki jo mora ob vsakem takem primeru ubrati sleherna partijska organizacija. Vso zadevo so krepko vzeli v roke komunisti in uspeh ni izostal. Kmalu so bili razkrinkani vsi saboterji in škodljivci ter predani so- Lesno industrijsko podjetje NOVO MESTO ima na zalogi in prodaja: GOZDNE SORTIMENTE: jelovo hlodovino, jamski les, jelovo in bukovo celulozo, bukova drva vseh vrst, tesan jelov les in bukovo oglje 2AGARSKE IZDELKE: jelov ih smrekov rezan les vseh dimenzij, bukov rezan les, parkete in zaboje Z večjo storilnostjo dela znižujemo cene naših izdelkov! Vse podrobne informacije za nakup gornjih sortimen-tov dobite na DIREKCIJI LIP NOVO MESTO — BRSLJIN, telefon 109 lepe dohodke. Sadno drevje je očiščeno in polno sadu; prispevalo bo lep delež v plačilni fond ekonomije. V načrtu imajo ureditev vzornega vinograda v velikosti dveh hektarjev, ki ga bodo obdelali s stroji. Pogoji za to so ugodni. Upravni odbor KZ pod vodstvom agil-nega predsednika Janeza Hrovatiča je imel 6. junija sejo, na kateri je temeljito pregledal dosedanje delo. Z zadovoljstvom je ugotovil, da ima zadruga za milijon dinarjev čistega dobička. Razpravljali so o porabi tega dobička. Razumljivo je, da bo šel denar predvsem za pospeševanje zadružništva. Za gradnjo govejega hleva na ekonomiji so določili 400.000 din. Hlev bodo začeli grnditi takoj in bo imel prostora za 40 do 50 glav. Ker bodo gradili na že dogotovljenih temeljih, bo predvidoma že letos pod streho. Nadalje so določili 100.000 din za elektrifikacijo okoliških vasi, ki se že uresničuje. Tako bodo imeli od dobrega poslovanja zadruge korist člani in celo nečlani vse okolice. Pri takem uspešnem poslovanju zadruge pa je toliko bolj nerazumljiv odpor proti zvišanju zadružnih deležev. S sredstvi iz zviša-nih deležev si bo zadruga samo pomagala k še večjemu razmahu. Ne bo več odvisna od kredita v banki, za katerega je treba plačevati obresti. Lahko bo kupila še več blaga, še več strojev za skupno uporabo zadružnikov, lahko bo nakupila plemensko živino in še marsikaj, kar je potrebno za dvig našega gospodarstva. Tu pa bo treba tudi v Birčni vasi s prepričevanjem pridobivati zadružnike za nadaljnjo krepitev zadruge, ki je, po zaslugi OPO, krepko zastavila svoje delo. V TOREK Je bil 1. julij — zato Vas prosimo, da ne pozabita poravnati zaostale naročnine za prvo polletje 1952 In za mesece julijr september. Današnji Številki smo priložili položnice vsem tistim naročnikom, ki so z naročnino v zaostanku. Prosimo jih, da izpolnijo svojo dolžnost do Usta. Kratke vesti Utrditev prijateljskih stikov z Avstrijo. Konec junija je bil 5 dni na uradnem obisku v Jugoslaviji avstrijski zunanji minister gospod dr. Karel Gruber. Z jugoslovanskimi državniki se je razgovarjal o odnosih med obema državama. Gospoda Gruberja je sprejel tudi maršal Tito. Pred odhodom je avstrijski zunanji minister dejal na tiskovni konferenci, da je zelo zadovoljen z obiskom v Jugoslaviji in da bodo razgovori prinesli koristi za obe državi. Poveljnik angleškega sredozemskega brodovja na obisku v Jugoslaviji. Prejšnji teden je priplula v reško pristanišče angleška križarka »Glasgov«. Z njo se je pripeljal admiral Mountbatten, šef angleške sredozemske flote. Admiral Mountbatten je, bil nekdaj podkralj Indije, pozneje pa guverner na Malaji. Na Reki je obiskal mestni odbor in sprejel zastopnike tujega in domačega tiska, naslednjega dne pa ga je sprejel maršal Tito na Brionih. Ljudska skupščina LRS sprejela na izrednem zasedanju v ponedeljek 30. junija zakone o okrajnih, mestnih in občinskih ljudskih odborih, ter zakon o volitvah in odpoklicu ljudskih odbornikov. Ti zakoni pomenijo nov važen korak k demokratizaciji naše ljudske oblasti. Prejšnji teden se je sestal Glavni odbor Osvobodilne fronte. Razpravljal je o nalogah frontnih organizacij v zvezi z novo organizacijo ljudske oblasti in problemih kmetijstva. Na seji so bili sprejeti sklepi, ki poudarjajo, da morajo frontne organizacije in člani Fronte pojasnjevati politično vsebino nove organizacije oblasti in se boriti, da bomo pretrgali s starim načinom dela v ljudskih odborih. Peto obletnico priključitve k Jugoslaviji so proslavili v nedeljo v Ajdovščini. Nad 30.000 ljudi je poslušalo tovariša Kidriča, ki je govoril o italijanski gonji proti Jugoslaviji, o borbi za zavarovanje naših pravic v Trstu in o uspehih graditve socializma pri nas. Za našo gospodarje Hidrocentrala Moste je začela dajati električni tok. V nedeljo sta bila priključena na splošno električno omrežje prva dva agregata hidrocentrale v Mostah. S tem je bil kronan trud 6-letnega dela. Hidrocentralo smo začeli graditi leta 1946. Zaradi informbirojske blokade smo morali večino naprav zgraditi doma in se je gradnja zato zavlekla. Ko bosta v obratu še dva agregata, bo dajala hidrocentrala letno okoli 150 milijonov kilovatov električne energije. Poldrugo milijardo dinarjev škode cenijo, da so napravile pri nas nevihte, ki so divjale v drusi polovici junija. Val neviht je povzročil Vdor mrzlega zraka iz severnega Atlantika. Po velikih nevihtah v Sloveniji, Banatu, Hrvatskem, so pretekle dni divjale podobne nevihte v Makedoniji in na Kosmetu. Ponekod je toča uničila tudi do 80 % pridelkov. K sreči nevihte niso zadele glavne kmetijske pokrajine, kjer sodijo strokovnjaki, da bo sorazmerno dobra letina. Restavracija PRI »DOBRI KAPLJICI« (Osolnik pri postaji) bo v soboto, 5 julija, odprla mesnico In javno tehtnico Za obisk se priporoča DANA OSOLNIK Bridka in draga izkustva Kaj lahko povzroči nekaj minut padajoča toča, smo se na Dolenjskem lani in letos lahko znova prepričali. Toča, ki jo štejemo med elementarne nesreče, povzroča lastnikom zemlje ogromno gospodarsko škodo. Cvetoče žitno polje, poln vinograd in sadovnjak, lepo gojen vrt, košat travnik, novo prekrita hiša ali gospodarsko poslopje — vse to postane v kratkih minutah žalostna slika uničujočih naravnih sil, kadar te razbesnijo. Pogled na travnike in njive, sadovnjake in trte, podrte kozolce in raztrgane strehe je bil v občinah Gotna vas, Novo mesto, Prečna in drugje v petek 20. junija po končanem neurju v srce segajoč. V maju nam ni prizanesla slana s hudim mrazom, v juniju pa je marsikje toča stolkla prav vse pridelke, sadovnjake in vinograde. Na hišah so potol-čene šipe, opeka leži na tleh. Marsikdo se zdaj spominja, da so ga že spomladi obiskovali zastopniki Državnega zavarovalnega zavoda in ga vabili, naj se zavaruje proti ognju, toči in nesrečam pri živini. Državni zavarovalni zavod ali na kratko DOZ je dobil zaradi stalnega hitrega menjavanja vročega in mrzlega vremena otl metereoloRov (znanstvenikov, ki proučujejo vreme in ga napovedujejo na podlagi naravnih pojavov) poročila, da je treba letos pričakovati veliko toče. Zastopniki DOZ so svetovali kmetom še in še, naj se zavarujejo tudi proti toči. Za malenkostno pristojbino bi bili zavarovani za vso škodo, ki bi jo morebitna toča povzročila na polju, v gozdu, na hiši, na pridelkih aH na živini. 2al pa so se le redki pametni in preudarni gospodarji odločili tudi za to zavarovanje. Se vedno je velika nevarnost novih toč. Ponovno svetujemo gospodarjem, zadrugam, ekonomijam in vsem lastnikom zemljišč, da zavarujejo svoje pridelke pri Državnem zavarovalnem zavodu, pri svojih krajevnih zastopnikih ali pri poslovalnici v Novem mestu, Črnomlju, Kočevju in v drugih krajih. Hkrati opozarjamo vse lastnike zgradb, naj obstoječa zavarovanja povišajo do dejanske vrednosti premoženja, kajti DOZ vam s požarno polico jamči poleg požarne tudi vso škodo, povzročeno po viharju, kakršen je bil n. pr. v Novem mestu in okolici, prav tako pa jamči za škodo po potresu* utrganju oblaka ali zemeljskega plazu. Kaj pomeni zavarovanje do dejanske vrednosti posevkov in zgradb, vedo povedati najbolj tisti oškodovanci, ki so po požarih dobili izplačano celotno premoženje od Drž. zavarovalnega zavoda, ker so imeli premoženje seveda dovolj zavarovano. Le popolno zavarovanje jamči oškodovancu v primeru nesreče kritje za nastalo škodo. Vsak namo bo hvaležen za nasvet ln opozorilo, izostalo pa bo nepotrebno tarnanje in jokanje, če dobimo izplačan morda le del škode, ker smo skopo ocenjevali premoženje, ko smo ga zavarovali. V Kočevju razstavljajo idejni, usnutek regulacijskega načrta mesta Ljudski odbor mestne občine Kočevje je razstavil idejni osnutek urbanističnega regulacijskega načrta za mesto Kočevje. Ljudstvo si razstavo ogleduje s precejšnjim zanimanjem, zato bo tudi lahko dalo svoje dodatne in izpremi-njevalne predloge. Na tak način bo zbrano gradivo, ki bo osnova za širši sestanek, na katerem bodo urbanistični načrt končno sprejeli. -ko Kronika nesreč VINJA VAS. Konj je udaril v trebuh posestnika Alojzija Kastelica. NOVO MESTO. Sin uslužbenca Anton Pla-ves si je pri padcu s češnje zlomil desno nogo. SREDNJI LIPOVEC. Med prepirom s sosedo je padla po stopnicah Marija Fabijan in si poškodovala desno ključnico in paleo leve roke. TRSKA GORA. Gad je pifiil v desno nogo triletno Slavko Pavdež. • SMARJETA. Pri padcu • kolesa si je zlomil desno roko posestnikov sin Jože Gregor 616. Večji del gozdov sestavljajo listavci. Zato se v gozdovih dela velika škoda, ker prebivalstvo nabira v njih steljo in tako uničuje zemljišče ali pa celo klesti drevje, ker nabira listje za pokladanje živini. Taki primeri so posebno v sušnih predelih značilni. S tem se sicer ohranja žvinoreja, čeprav ne zadovoljivo, povzroča se pa velika škoda gozdovom, ker se drevje ne more pravilno razrasti. Ena značilnost je najbolj pomembna: da uspevajo dobri gozdovi tudi na kraških tleh. To nam kaže pot, kako je treba gole kraške površine pogozdovati, da sčasoma pridemo na njej celo do rodovitne prsti. Poleg tega gozdovi zelo zadržujejo vlago, ki jo luk-njičavi apnenec sicer hitro odvede v notranjost. Zaradi svoje gozdnatosti ima Dolenjska bogata gobarska področja, imenitna lovišča in polharske predele. Končno ni brezpomembno, da ima nekaj krajev na Dolenjskem posebno ugodno podnebje za zdravilišča. K izkoriščanju tega bogastva, ki nam ga priroda nudi na kmetijski in gozdni površini, lahko dodamo še marsikaj zanimivega. Na številnih primerih lahko dokažemo, da Dolenjska ima le še vedno isti način obdelave zemlje, kakor je veljal pred sto leti. Proizvajalne sile tod še niso toliko napredovale, da bi človek še mnogo bistveneje posegel v urejevanje prirode in si pridobil nove vire narodnega dohodka. To Priroda in gospodarstvo doienlske pokrajine 7 dokazuje tudi na primer način izkoriščanja gozdnega bogastva. Les je ena poglavitnih surovin te pokrajine. A če odštejemo domače izdelovalce suhe robe in tista neznatna podjetja, ki izdelujejo iz lesa igrače, pohištvo in le še malokateri kvalitetni izdelek, potem lahko ugotovimo, da je bil namen tamošnje industrije samo izkoriščanje gozdov in zagotovitev transporta lesa iz te pokrajine. Vsi drugi obrati so namreč žage, mala Ribniška zabojarna, še ena majhna parketarna in nič več. S tem pa se vrednost lesa le malo oplodi in pridobi razmeroma majhen narodni dohodek. Prirodne sile so močne. Ko je bil človek zaostal, jim sam ni mogel kljubovati. Danes že tudi posamezniki dosežejo z uporabo raznih sredstev uspehe, ker z manjšimi deli preprečijo poplavljanje, naredijo namakalne kanale, očistijo njivo kamenja in skal, melio-rirajo pašnik, izboljšajo gozd itd. Ce pa se več ljudi združi, pa naj bo to v obliki zadruge, ali pa se organizira skupno akcijo pod vodstvom vaškega odbora, se ta uspeh lahko pomnoži in mnogo prej doseže korist vloženega truda. Taki so zp'-oni borbe proti prirodnim neprilika.n, za obstoj gospodarstev in skupnosti. V reševanju tega vprašanja imajo vsi tisti, ki poznajo prednost kolektivnega ustvarjanja, odgovorno nalogo — predočiti je delovnim ljudem in napeljati na to, da se uresniči v življenju. Na gre za to, da uvajamo nekaj novega: gre za to, da čimprej uresničimo naše naldge v r/az-voju gospodarstva. Obrt, industrija, turizem Nekmetijske panoge gospodarstva so na Dolenjskem sedaj še malo pomembne, imajo pa zato veliko večjo bodočnost. Predvsem v revnejših kraških področjih in v hribovitih predelih je domačinom obrt veliko pomenila. Razvile so se različne stroke, pač po virih surovin, ki so bili na razpolago za izkoriščanje in predelavo. Teh virov pa ni v takem obsegu, da bi imela ta obrt upanje na razvoj v bodočo industrijo. Lončarstvo ne bo postalo takega pomena, ker imamo vedno več posode, ki nam jo daje industrija. Posebnih kvalitetnih glin pa ni, da bi lahko razvili kako specialno stroko. Enako je s suho robo. Nekateri izdelki še vedno ostanejo pomembni, toda predvsem kot obrtniški izdelki, ki nastajajo doma. Sčasoma bomo razne okrasne in druge predmete, ki so sedaj izdelki rezbarjev, dobili iz plastičnih mas (polivinil) in kovin (aluminij). Posebne druge indu- strije ni. Tudi na to ne kaže po zalogah surovin in drugih pogojih, ki jih v razvoju gospodarstva naša država upošteva, da bi se na Dolenjskem razvila težka industrija. Sedanja maloštevilna industrija ne bo dosegla posebnega razmaha, ker je industrije teh strok že precej v drugih pokrajinah države. Torej bo treba dati Dolenjski industri-f jo, ki bo izkoristila ugodne pogoje (de-'tovno silo, možnost dobave surovin itd.). Zato poglejmo, kakšna je dolenjska industrija. V nekdanjih okrajih, ki ne obsegajo celot.ne Dolenjske, a vendar nje pretežni del — v Črnomlju, Grosuplju, Kočevju, Novem mestu in Trebnjem — je komaj vsak 36. prebivalec zaposlen v industriji in vsega skupaj je tod manj kot 40 {podjetij, ki so opredeljena kot industrijska, katerih nekatera pa so k«j malo industriji podobna. V teh okrajih so trije premogovniki, ki so vsi manjši in zaposlujejo le po nekaj sto rudarjev. Nobeden njih nima posebno velikih zalog premoga in tudi posebno kvalitetnega premoga ne. Ker ni tod niti pomembnih clet;trarn, niti »odkritih izvorov nafte, je tc^rej ta rjavi premog edini energetski vir iz bližnjih nahajališč. Toda problrm goriva ni tako pereč, saj po železnici ni sdaleč do zasavskih revirjev, ki vendar oskrbujejo celotno naše gospodarstvo. Metalurških podjetij v pokrajini ni in zato se tudi ni mogla razviti kaka pomembna kovinska industrija. Nekaj podjetij te stroke je tako majhnih, da lahko smatramo, da tudi kovinske industrije na Dolenjskem ni. Tam, kjer je razvito gospodarstvo, pa kovinska industrija mora biti, pa naj si bo za popravilo in vzdrževanje kmetijskih strojev ali tovarniških naprav ali za kako drugo svrho. Večje število je na Dolenjskem opekarn in apnenic, številna je še lesna industrija — v dolini Krke in Save, pri Ribnici in Črnomlju. Na dolenjski strani se pri Radečah nahaja pomembna papirnica, v Novem mestu in Kočevju je tekstilna industrija, v Črnomlju tovarna za predelavo sadja in seznam industrije na Dolenjskem je kompleten. Torej je tudi lahka, predelovalna industrija slabo razvita in manjka cela vrsta raznih podjetij, ki bi močno poživila lokalno gospodarstvo. Se največ upanja pa seveda ostane na razumevanje, da je Dolenjski potrebno dati večjo industrijo in bi tod kolosalno uspevala industrija stekla ter kemična predelava lesa v umetna vlakna. Komercialisti se zaradi rentabilitetnega računa temu upirajo, ker je seveda ugodneje razširiti tovrstna podjetja ali sorodna podjetja v drugih predelih republike. S tem pa seveda tej pokrajini ne bi ničesar dali. (Konec prihodnjič.) Stev. 27, DOLENJSKI LIST Stran 3 IZ 1TASH4 ££AJ£V URADNE OBJAVE Na Ttebelnem je občinski ljudski odbor krepko zastavil delo Novemu občinskemu ljudskemu odboru na Trebelnem so se priključili bivši KLO Mirna vas ln Cešnjice. Vsi te kraji ležijo v hribovitem predelu nad Mokronogom. Raztresene vasi so precejšnja ovira, da Je delo organizacij in ljudske oblasti težje kakor drugod, občinski odbor pa se je svojih nalog navzlic temu lotil z veseljem in voljo. Tako so na zadnji seji odbora sprejeli važne sklepe za gospodarski razvoj krajev, ki združujejo novo občino. Poživili so delo raznih komisij, na novo pa so izvolili člane gospodarskega, prosvetnega in socialno-zdravstve-nega sveta. Na sejah množičnih organizacij so razpravljali odborniki o raznih težavah, ki zavirajo redno in načrtno delo. S pomočjo vseh prebivalcev bodo na Trebelnem popravili osnovno šolo, ki je bila v letih NOB požgana. Odbor se trudi za izterjavo vseh zaostalih davkov. Največje težave imajo s kmetom Francem Ajdlčem v Radnl vasi, ki sploh ni hotel prvotno sprejeti davčne odločbe za leto 1951. Sele na opozorilo občine Je obljubil, da bo davke poravnal. Pred kratkim so sklicali člane kulturno-' umetniškega društva na Trebelnem, ki so pokazali precej zanimanja za delo. Iz društva so izključili vse zavirače napredka, izvolili pa so nov odbor. Odbor kmetijske zadruge Je povezan z občinskim ljudskim odborom. Dosedanja zadruga v Mirni vasi se bo spremenila v poslovalnico KZ Trebelno, v Cešnjicah pa bo samostojna zadruga. Preteklo nedeljo so imeli tudi otvoritev zadružnega doma, ki Je postal kulturno in gospodarsko središče vasi. Mirna gora vabi belokranjske planince Pred tedni je začela skupina osmih planincev z obnovitvenimi deli planinskega doma na Mirni gori. Maloštevilnim udeležencem se Je pridružil še kolektiv Strojnega pletlljstva iz Črnomlja, ki je bil na Izletu na Mirni gori. Število 8 za 150 planincev črnomaljske podružnice ni ravno lepo, niti primerno. Dela so se udeležili Leopold Je- le...^, jože Zabukovcc, Mimica Gregorč, Martin Klina, Jožica Lozar, Leja Weiss, Franc Cimerman in Stane Lovšin, ki je najstarejši planinec v podružnici. Dom, ki ga gradimo belokranjski planinci, bo naša skupna last! Zato je tudi dolžnost nas vseh, da ga pomagamo graditi, ker le nekaj ljudi ne bo kos številnim nalogam. Denar, ki Je namenjen za obnovo doma, ne bo zadostoval za vsa zidarska, tesarska in ostala dela. Zato bomo vsako soboto ln nedeljo priskočili na pomoč prostovoljci! Prijavite pravočasno svojo udeležbo med tednom Planinskemu društvu Črnomelj zaradi razporeditve in orodja. Prijavite se lahko na telefonih štev. 4, 31 in 45. Pomoč nam nudijo tudi tovariši iz Karlovca in Novega mesta, zato ne zaostajajmo Belokranjcil Novo mesto Terenski odbor Zveze borcev IV. in V. terena bo odkril ploščo na Valantlčevt hiši. Med besnim streljanjem so v noči od 2C. na 23. decembra 1943 belogardistlčnl Črnorokci vdrli v stanovanje Valantičeve družine v Kandiji in zverinsko pomorili očeta, mater, hčerko in 14-letnega sina. Po krvavem dejanju so žrtve naložili na voz ln Jih odpeljali v Krko. Sele po skoraj treh mesecih so našli na bregu Krke trupla očeta in sina. Alojz Valantič starejši je bil ves iznakažen, sina Lojzeka pa so umorili s strelom v tilnik. Ena Valantičeva hčerka je padla v partizanih leta 1944. Odkritje spominske plošče bo v nedeljo 6. julija dopoldne ob 9. uri. Zveza borcev vabi k slavnostl vse Novomeščane. Kočevje Poslušalci radia se v zadnjem času stalno pritožujejo zaradi motenj pri sprejemu. Nekateri ljudje postavljajo vsevprek razne elektromotorje in jih spuščajo v pogon, ne da bi se kdorkoli prepričal, če so blokirani. Poslušalci radia plačujejo visoke pristojbine, vendar pa se Se do danes ni nihče pozanimal, kakšen Je sprejem v našem kraju in kje Je vzrok stalnih motenj. V mestu Imamo tudi take poslušalce, ki poslušajo svoje sprejemnike pri odprtih oknih pozno v noč, ti pa igrajo tako glasno, da motijo pri počitku celo ulico. Ce ne bo zaleglo to skromno opozorilo, Jih bomo drugič dali v časopis z imeni. • Večja podjetja v Kočevju imajo že potrjene tarifne pravilnike in s tem v skladu tudi že plačujejo delavce ln nameščence. Manjša podjetja tega doslej še niso uredila. Delovni kolektivi v teh podjetjih še zdaj niso dovolj poučeni o pravem pomenu tarifnih pravilnikov, pustijo se begati in vplivati od raznih strani, namesto da bi sami dali odločno besedo. Oni sami najbolj poznajo možnosti za dosego rentabilnosti podjetja, zato naj v njem tudi v resnici soodločajo. Nujno pa je, da čimprej uredijo to vprašanje, sicer bodo po lastni krivdi zašli v gospodarske in finančne težave. * Potrošniki bo z odobravanjem sprejeli vest ,da bo v začetku meseca Julija odprta nova trgovina s čevlji kombinata Borovo. Sedaj bosta v Kočevju dve trgovini s čevlji, kar je popolnoma pravilno, kajti do cenejše in boljše robe bomo prišli le s konkurenčnimi podjetji. —ko Nekaj o obrtništvu v Trebnjem V letu 1!)51 smo obrtniki bivšega okraja Trebnje priredili gospodarsko obrtno razstavo. Vsak izmed nas se je potrudil, da bi dal na razstavo čim bolj kvalitetno izdelan predmet. Vsi smo po svojih močeh pomagali v pripravah za razstavo. Ohisk razstave, ki je trajala teden dni, je okrajno obrtno zbornico denarno precej podprl. Čeprav smo na razstavi sodelovali vsi, ne vemo, kakšen je bil dobiček. Obrtniki smo se Že večkrat spraševali, kaj je s tem denarjem in v kakšne svrhe je bil porabljen. Tega še danes ne vemo. Nismo se ozirali na obljubljene nagrade, pač pa nas zanima vsota denarja in kje ta leži. Po večkratnem opominjanju smo po enem letu vendar prejeli diplome za razstavljene predmete. Naš trud in prizadevanje na razstavi je bilo namenjeno skupnosti. Slišali smo, da so bile najrrado za to razstavo že razdeljene — komu, pa ne vemo. Letos amo povišali članarino obrtnikov. Razumem pomen obrtniške podporo ln sem jo plačevala redno vsa leta. Ne morem pa razumeti, zakaj so članarino zvišali od 250 na 1000 din. Sem stoodstotna invalidka brez leve noge in se moram res potruditi, da lahko v redu plačujem odmerjene davke, zvišanje članarine pa je spet nov In precejšen izdatek. Obrtna zbornica v Trebnjem zaključuje svoje delo. Denar — ostanek dobička obrtne razstave — je bil porabljen v namene tega zaključka ... V sonoto, 24. maja popoldne so te nekateri tovariši in tovarišice odpe- Izpred sodišča S POŠTENOSTJO SE JE POŠTENO SKREGALA 22-letna Valerija Jerele iz Bršljlna je že večkrat pokazala, da JI Je vsako poštenje tuje. Elegantno oblečena ln našminkana je sedela oni dan pred sodniki, tajila in lagala pa tako, da je najbrž še sama sebi verjela. Sodišče jI seveda ni moglo, ker je imelo preveč dokazov in ker je že njegova stara znanka. Jereletova Je bila že obsojena na osem mesecev zapora, ker je v družbi neke Marije Košir poneverila iz blagajne menze tekstilne tovarne v Novem mestu 38.049 din. Ta kazen je ni izpametovala. Lani je bila administratorka na KLO Globodol. Gasilsko društvo v Globodolu je ofrnažlla za 7500 din. Vaški odbor OF za 65 din, mladinsko organizacijo za 205 din, na KLO pa &l je prisvojila enkrat 5278 din, drugič 5132 din ln enkrat 425 industrijskih bonov. Najboljši podvig pa je mislila napraviti, ko je znesek 23.310 din plačanih davkov hotela stisniti v žep. V knjigi je navedla denar kot odveden, v resnici pa ga je imela doma. Le budnosti tajnika in predsednika je pripisati, da so ta denar in še 5132 dobili pri njej. Prav tako Je nekaj denarja vrnila tudi gasilskemu društvu, ko so JI stopili na prste. Sodnikom Je zatrievala, da ji vse te nepoštenosti očitajo nekateri odborniki in tudi tajnik in predsednik, ker ni hotela z njimi ljubimkati. Kam Je šel manjkajoči denar, pa seveda nI znala navzlic prebrisanosti pojasniti. Jereletova je bila obsojena na dve leti strogega zapora. Njeno pritožbo proti previsoki kazni je višje sodišče zavrnilo. Poleg zapora mora povrniti gasilskemu društvu še manjkajočih 2000 din, občinskemu odboru 6978 din ter poneverjena zneska VOOF in mladinskemu aktivu. ZA KHM, KHM, KHM PRETEP SLABOTNE ŽENSKE Contovl in Medletovi na Tolstem vrhu se menda že dalje časa pisano gledajo. Pa Je enkrat pozimi Contovka izzivala Marijo Medle z besedami khm, khm, khm, ta pa Ji Je rekla menda žaljivo besedo. Drugi dan Je Anton Conta srečal Medletovo in Jo mahnil nekajkrat z roko po ustih, da je bila vsa krvava, hkrati po Ji je pritisnil nekaj brc, 15 dni zapora, stroške postopka, 200 din pov-prečnlne, 550 din za zdravniško spričevalo in 2000 din za bolečine bo imel .kot povračilo za to »Junaštvo«. 10 MESECEV ZAPORA, KER JE KRADEL KOLESA Predi okrajnim sodiščem v Novem mestu se Je pretekli teden zagovarjal 19-letnl Martin Bec Iz Homa pri Šentjanžu na Dolenjskem, ki si Je hotel s tatvino koles na lahek način prislužiti denar. Bec je 9. maja letos ukradel pred gostilno Papež v Krmelju kolo rudarja Vinka Murna. Vendar pa ga ni imel dolp,o, saj so ga varnostni organi našli pri njem že čez nekaj dni, ko 1e bil pri svoji zaročenki v Beli cerkvi. Prva ponesrečena tatvina ga ni izučila. 2e 20. maja ga je spet prijelo, da bi se peltal z »Izposojenim« kolesom k zaročenki. V Ločni pri Novem mestu je pred Kosovo, gostilno zagledal kolo, si ga gladko izposodil ter se odpeljal z nJim proti Beli cerkvi. Na razpravi je trdil, da ga Jc hotel drugi dan vrniti, kar pa mu seveda nihče ni mogel verleti. To pot je bilo kolo last čevljarja Stanka Grandeta, ki ga je prislonil pred gostilno, ko se je vračal iz službe. Tudi pri tej tatvini so ga domačini takoj Izsledili. Neverjetni zagoVori, ki si jih je Bec kar spr*tl izmišllal, sodišča niso omajali v prepričanju, da je Bec kradel kolesa le zato, da bi z njimi na lahek način zaslužil lepo vsoto denarja. Obsojen je bil na 10 mesecev lapora. Svojevrstno predrznost sta pokazala letos 17. marca Anton Gabrlel ln Viktor Burnik v Trebnjem, ko sta s ponarejenim ključem vlomila v shrambo okrajne avtomehanične delavnice ter v njej odvila s starega motornega kolesa ročice in vzela dimno cev za privatne namene. Gabnel, ki je ključ izdelal, že štiri mesece nt bil več pri podjetju v službi, vendar pa je še zahajal v shrambo s svojim ključem. Burnik pa je potreboval ročice za popravilo nekega drugega zasebnega motorja. Gabriel je bil obsolen na 9 mesecev zapora (zapadla mu je lanska pogojna kazen ln mu zvišala sedanjo), Burnik pa na 3 mesece, pogojno na 1 leto. » * • Pred senatom okrajnega sodišča v Novem mestu sta se zagovarjala tudi »trgovca z urami« Jakov Vrdoljak in Ivo Periša, oba doma iz Livna, LR Bosna ln Hercegovina. Obtoženca sta po 2užemberku in Dvoru protizakonito prodajala moške ročne ure, ki sta Jih po vsej verjetnosti dobivala iz inozemstva. Ure sta najprej cenila po 8 do 10 tisoč dinarjev, končno pa sta Jih prodala šest po 4500 do 5000 din. Ljudje, ki so kupili te ure, so »trgovca« pri zaslišanju takoj spoznali, vendar pa ta dva o prodaji ur nista hotela nič vedeti. Pri Vrdoljaku so varnostni organi dobili 45.000 din. Poleg tega pa Je imel za usnjem v čevljih skritih še tisoč Industrijskih banov. Periša pa se nikakor nI mogel spomniti, kako je v njegove čevlje prišlo21 dolarjev Zakrknjena špekulanta sta bila za svoje protizakonito delo kaznovana: Vrdoljak na 10 mesecev zapora, Periša pa na 6 mesecev. Obema je bil zaplenjen ves denar, boni ter ure, ki sta Jih že prodala, kupcem pa morata vrniti kupnino. M. V. I ljali na Čatež, kjer so hoteli proslaviti za I ključek dela. Kupili so 100 litrov vina, sala I me, likerja, kruna in enega prašiča ter se dalj časa zabavali. Slišali smo, da tega za ključka niso hoteli prirediti v Trebnjem ker bi se tu lahko pridružil kakšen nepo vabljen obrtnik ali sodelavec obrtne raz stave in tako bi se stvar razvedela. Jaz pa sem mnenja, da bi bilo bolje ta denar po deliti socialnim ustanovam aH družbenim organizacijam, kot pa da bo samo en večer zapravili okrog 20 000 din. Te veselice so se udeležili funkcionarji bivšega OLO Trebnje in je bilo med njimi le malo obrtnjkovf S takim delom in odnosom ne bo lahko dvigniti zavesti obrtnikov! Trebnje, 8. Junija m2. J. P Dolenjske Toplice V krogu svojih otrok in vnukov Je 22. Ju nija praznoval 90-letnlco svojega rojstva tov Ivan Sitar, najstarejši občan topliške občine Se v bivši Avstriji in sWi Jugoslaviji je bil večleten župan občine Toplice. Bil Je vnet član lovske družin« ln je podrl mnogo dlv jačine ter dobro poznal lovsko »latinščino« s katero Je spravljal v dobro voljo svoje lovske tovariše. Navzlic visokim letbm je veder ln čil. V Toplicah so že pričeli s komunalnimi deli za olepšanje ln izboljšanje dolenjskega zdravilišča. V delu je obnova vodovoda z večjim zajetjem in novim rezervoarjem, k bo na višjem mestu, tako da bodo tudi višje ležeče hiše lahko dobile vodo. Kasneje bodo vodovod dobile tudi okoliške vasi. Tudi s prvimi deli na cesti so že začeli, vendar pa gre to delo prepočasi od rok, ker podjetje, ki Je prevzelo asfaltiranje ceste, s svojim delom še nI pričelo. Vsa ta dela bi morala biti končana do meseca septembra, ko bo v Dol. Toplicah velik partizanski tabor, zato Je odbor za komunalna dela sklenil, da mora gradbeno podjetje takoj pričeli s svojim delom. Tudi hišni posestniki morajo olepšati svoje hiše in odstraniti vse kar kazi lep izgled zdraviliškega kraja. * V nedeljo 22. junija so imela gasilska društva topliškega sektorja tekmovalne vaje. Ob tej priložnosti so gasilci prejeli medalje za 10, 30 in 25-letno delovanje v gasilskem društvu. Prireditev je bila združena z vese llco. D. G. Mirna na Dolenjskem V letih po vojni se Je večkrat izkazalo kot najbolj delavno na Dolenjskem telovadno društvo na Mirni. Čeprav Je kraj majhen, ima v društvu vpisanih 100 prebivalcev, od katerih Jtfa 81 redno telovadi Največ je pionirjev ln pionirk (kar 60) mladincev ln mladink je 21, članov in članic po 16. Za telovadnico služi telovadni dom, ki pa Je nujno potreben temeljitejSega popravila. Poleg doma je prikladen prostor za letno telovadišče in prostor za športne igre Prav tako bo nekoč v neposredni bližini doma zgrajen plavalni bazen, za katerega so izkopi že izvršeni ter material v glavnem pripravljen. Izgleda, da je zadosti dobre volje, manjka le kredit za nadaljevanje gradnje. Zadnje čase je instruktor TZ večkrat obi skal društvo na Mirni. Z vsemi oddelki je predelaval vaje za zvezni zlet ter Jih pripravljal za okrožni nastop. Zelo pohvalno se izraža o disciplini društva ter o izrednem veselju do telovadbe. Nekateri člani in članice redno prihajajo k vadbi iz oddaljenejših vasi. Društveni funkcionarji so zaskrbljeni le glede vaditeljskega kadra, katerega tudi na Mirni ni dovolj- Na Mirni je sicer odličen prednjak, ki pa delo odločno odklanja. Navajam tudi primer tov. Zakraj-ška, ki je bil pred čajpm odličen telovadec in prednjak in je sa danes pripravljen po prijeti za delo v telovadnici, a se bo morali iz Mirne izseliti, ker baje tam zanj ni namestitve. Krajevne množične organizacije ter občinski odbor naj poskrbe, da bo tov. Zakrajšek na Mirni ostal in delal. To želi vsa mladina ln jI teh seija ni qdrekati. Upajmo, da bo naš list o telovadcih na Mirni še večkrat pisal ter beležil njihove uspehe K. J. KONCERT V MOKRONOGU Ob zaključku sezone Je glasbeni odsek KUD Emil Adamič v Mokronogu dne 21. junija zvečer priredil koncert. Za to priložnost Je bila dvorana na novo prebeljena, delno preurejena ln prepleskan oder, prepleskana okna, naoljena tla in izvršena druga manjša popravila. Najbolj P« so bili ljudje veseli sto novih stolov, ki Jih je KUD nabavil večinoma iz lastnih sredstev, deloma pa so k nabavi prispevale nekatere množične organizacije. S skrbno izbranim programom so prireditelji nudili res lep umetniški večer. Na sporedu je bil zastopan orkester s tremi dobro naštudiraniml točkami, moški zbor Je odpel šest pesmi, mladinski zbor pa tri pesmi. Solist tov. Germedl je odpel 5 pesmi, dva samospeva s po dvema pesmima pa tov. Koželj-Močan in Gernedl-Moćan. Ob zaključku je mešani oktet ob spremljavi orkestra odpel venček slovenskih narodnih. Orkester in moški zbor Je dirigiral tov. dr. Fenc, mladinski zbor pa ravnatelj tov. Videčnik. do zadnjega kotička zasedena dvorana in gromki aplavzi so bili prirediteljem najlepše priznanje. Po koncertu se je občinstvo zadovoljno razšlo. Na vsak način pa je treba pri kulturnih in glasbenih prireditvah opustiti kajenje. V dvorani mora med izvajanjem vladati mir, šale in razni dovtipi. kakor tudi razni po-menkl spadajo v gostilno, ne pa na kulturno prireditev, ker se s tem ne motijo samo igralci ali pevci, temveč tudi oni obiskovalci, ki se udeležujejo prireditev zaradi užitka, motilca pa Izpričujejo z-nemirom, ki ga povzročajo, le svojo slabo vzgojo. 8. P. Nevaren prijatelj tuje lastnine Julij Pavlin bo sedel 10 let Zelo podjeten Je bil v svojem tatinskem poslu 25-letni kmečki sin Julij Pavlin iz Vodic pri sv. Križu pri Litiji. Bolj iz objestnosti kot iz potrebe je začel segati po tuji lastnini že v mladosti in se kmalu razvil v nevarnega vlomilca, izsiljevalca in tata. Julija meseca 1950 je ponoči vlomil v poštni urad pri Sv. Križu na ta način, da je s krampom odstranil zunanji zapah na vratih, odtrgal od tal železno blagajno, Jo odnesel ter razbil v bližnjem gozdu. Pavlin je vedel, da je ta dan pošta prejela veliko denarja, toda poštarica je iz previdnosti vzela zvečer 80.000 din na dom. Tako Je dobil v blagajni le 3700 din ln nekaj poštnih vrednostnic. Te je pustil v blagajni. Pavlin Jc bil tudi Junak v pretepanju ln je ob neki priliki udaril s kolom po rami iz zasede Jožeta Murna. »Junaka« se je izkazal tudi lani nekega jesenskega večera. Nekdo mu je povedal, da irna 56-letna samska Marija Mrzel precej denarja. Za ta podvig se je namazal po obrazu ter si zavezal veliko rdečo ruto. Tako našemljen je prisilil Mrzelovo, da mu je odprla vrata, z grožnjami ln suvanjem pa jo je prisilil, da' mu Je izročila okrog 4000 din ter pet litrsko steklenico žganja. Ta steklenica je bila zanj usodna, ker so vrli miličniki na Čatežu po njej odkrili j mladega nepridiprava. Pavlin je bil tudi velik prijatelj tujih koles. Mirni Kranjčevi iz Trebnjega je odpeljal 20.000 din vredno moško kolo, eno kolo ' Je sunil izpred železniške postaje v Litiji, i eno pa je odnesel iz dvorišča Narodne ban- j ke v LJubljani. Po vsej verjetnosti je ukra- j del še več koles, saj je s temi tudi trgoval . na veliko, jih barval, spreminjal številke na ogrodju, eno ukradeno kolo pa mu je baje tudi nekdo ukradel. Naslednji vcčU I podvig Pavlina je bila tatvina ur pri urarju Novaku V Starem trgu pri Trebnjem. Po- I tem, ko si Je teren dobro ogledal ob obiskih v delavnici, Je ponoči vlomil okno delavnice ter odnesel najmanj 29 žepnih in zapestnih ur. Nekaj najboljših je medtem ?e pretopil, pri njem pa so ob aretaciji Se 18 ur. Seveda se Pavlin ni branil tudi drugih manjših predmetov. Ukradel je odejo iz nekega osebnega avtomobila, večkrat podkre-pelll kakšno kokoš, petelina, pa tudi pltane-'ga purana in si s prijatelji privoščil pojedino. Ker Je bil oče predsednik kmečke delovne zadruge, je imel dostop do ključev od zadružne zidanice in si iz nje neupravičeno prilaščal zadružno vino. Nedvomno, da so bili krivi prikrivanja vseh teh kaznivih dejanj mladega izprilenca njegovi prijatelji in tudi -ožji sorodniki'. Zato so se z njim vred znašli na zatožni klopi še Franc Medved, kovač, ki je popravljal Pavlinu številke na kolesih, Slava Šinkovec, ki mu je posodila steklenico, da je Sel z njo po vino v zadružno klet, Gizela Oven, ker mu je pripravljala ukradene kokoši, Jože Oven, ker je pomagal pri pospravljanlu kokoši ln še Jože Pavli, ki je pomagal pri kraji pitanega purana. Med obtožence bi vsekakor spadala tudi urarja-šušmarja Alojzij Rugelj in Leopold Višnlkar. katerima Je prinesel Pavlin v popravilo ukradene ure. Kdo bi Jima verjet, da nista nič sumila, odkod Pavlinu toliko ur. Za vse ukradeno blaga pa si Je Pavlin izbral Skrivališče na vaškem cerkvenem zvoniku. Pavlin Je bil obsojen pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu na deset let strogega zapora in plačilo 25.000 din oškodovancem; Slavka Šinkovec Je bila v dvomu krivde oproščena, kovač Franc Medved bo sedel tri mesece, Jože Pavli dva meseca in IS dni, Jože Oven ima en mesec pogolno eno leto, Gizela Oven pa tri mesece zapora, pogojno dve leti. MNOŽIČNA KONTROLA PREGLEDOV KOLORADSKEGA HROŠČA V zadnjem času so se pojavile močne okužbe po koloradskem hrošču v Številnih krompiriščih po vsem novomeškem okraju. Najhuje so ogroženi krompirjevi nasadi v okolici Trebnja, v občini Velika Loka, Straža, Dol. Toplice, Šentjernej itd. Okužbe so že tako obsežne, da resno ogrožajo pridelek krompirja. Mnoga žarišča koloradskega hrošča niso bila pravočasno odkrita, zato se nevarni škodljivec naglo širi v našem področju. Vzrok za tako močan pojav koloradskega hrošča moramo iskati v prvi vrsti v pomanjkljivem zatiranju v lanskem letu, še bolj pa v zelo površnem pregledovanju letošnjih krompirišč. Navzlic dvema množičnima pregledoma krompirišč ugotavljamo vsak dan številna nova, že zastarela žarišča koloradskega hrošča. To dokazuje, da pregledi niso bili temeljiti — ali pa jih ponekod sploh ni bilo. Zelo bogati so bili letos izgovori na vremenske neprilike, ki pa absolutno ne bi smele biti ovira za redne preglede krompirjevih nasadov. Stanje krompirišč je zaradi navedenih razlogov kritično, iz dneva v dan pa ae še slabša. Zato mora biti izvedena v nedeljo 6. JULIJA MNOŽIČNA KONTROLA NAD PREGLEDI KROMPIRIŠČ po vsem novomeškem okraju. Kontrole se mora udeležiti vse prebivalstvo v vsakem okraju, kjer so krompirišča. V slučaju slabega vremena bo množična kontrola opravljena dan pozneje. Pred in po kontroli morajo kmetovalci redno pregledovati svoja krompirišča in vsako okužbo po koloradskem hrošču prijavljati svojemu občinskemu ljudskemu odboru. Z množičnim pregledom vseh krompirišč pa bomo ugotovili, ali in kako pregledujejo posamezniki preglede in kako izvajajo zatiralne ukrepe. Vsaka kmetijska zadruga mora imeti na razpolago dovolj kemičnih zatiralnih sredstev. Da bodo ta sredstva pravilno uporabljena, je potrebno takoj dati na razpolago vse škropilnice. Občinski ljudski odbori ln kmetijske zadruge morajo takoj setaviti škropilne ekipe, ki bodo takoj poškropile ali pa zaprašile napadena in ogrožena krompirišča. Za dosledno Izvršitev te odgovorne naloge nosijo polno moralno odgovornost občinski ljudski odbori. Zato je potrebno, da posvetijo tej akciji vso svojo skrb, tako da bodo pregledi krompirišč v nedeljo v resnici množična kontrola vseh doslej pokrenjenlh ukrepov in stanja v zatiranju koloradskega hrošča. V vseh primerih, kjer posamezniki ne bi izvajali teh nalog, jih je treba predlagati v kaznovanje. Iz pisarne Gospodarskega sveta pri OLO Novo mesto OBVESTILO OLO-Oddelek za notranje zadeve Novo mesto obvešča, da Je z dnem 26. Junija 1952 na sedežu bivšega OLO Trebnje v Trebnjem začela uredovati Izpostava (ekspozitura) Oddelka za notranje zadeve OLO Novo mesto. Iz postava bo vsem državljanom, predvsem pa okolišnih občin okraja Novo mesto, ki se obrnejo na njo. nudila pravno pomoč, Izdajala različna po* trdila in dovoljenja Iz delokroga poslovanja Oddelka za notranje zadeve, »prejemala prošnje In pritožbe In sploh umdovala s strankami v vseh vprašanjih enakovredno kakor če bi se obračali naravnost na Oddelek za notranje zadeve OLO v Novem mestu. Iz pisarne OLO-Odde I k ,1 za notranje zadeve v Novem mestu TRGOVSKO PODJETJE V NOVEM MESTU nudi potrošnikom v svojih poslovalnicah vse vrste blaga po znižanih cenah. Tekstilno blago lahko dobite tudi na OBROČNO ODPLAČEVANJE! V poslovalnici »KURIVO« si lahko preskrbite za prihodnjo zimo drva in premog po nizkih cenah na nakaznice »K«. Pohitite z naročili, ker v jesenskih mesecih ne bo zalog! Nizke cene, solidna postrežba! Priporoča se trgovsko podjetje ROG - Novo mesto Gibanic prebivalstva Okraj Kočevje V maju se Je rodilo v kočevskem okraju 47 otrok, od teh 29 dečkov ln 18 deklic. Umrlo Je 23 oseb, od teh 12 moških ln 11 žensk. Porok Je bilo 38. Poročili so se: Rudar Kenda. Franc iz Kočevja in delavka Skvarč Rozallja lz Kočevja. Rudar Gregorčič Karol iz Kočevja ln delavka Zaje Angela iz Kočevja. Nameščenec Debeljak Rudi iz Kočevja in nameščenka Zgonc Anica lz Kočevja. Poljedelec Patofta Matija iz Dolge vasi in poljedelka Lunder Marija iz Dolge vasi. Nameščenec Arh Silvo iz Kočevja in delavka KordlS Ema lz Kočevja. Rudar Lipovec Josip iz Kočevja in delavka Ozanič Ana iz Dolge vasi. Kovač Lesnjak Franc iz Nemške loke in poljedelka Malnar Jožefa iz Nemške loke. Nameščenec Stupica Ivan iz Kota ln delavka Dulc Jožefa iz Stare cerkve. Rudar Piškur V. iz Kočevja in rudniška delavka Meža Brigita iz Zeljn. Strojnik Poreber Josip iz Kočevja ln trgovska pomočnica Ivanež Antonija iz Kočevja. Kovač Pečar Rudolf iz Mozlja in kmetovalka Kure Rozalila iz Mozlja. Delavec Smalc Anton iz Dolenjih laz ln polledelka Dejak Marija iz Dolenjih laz. Poljedelec Lesar Franc iz SuSJa In poljedelka Kožar Neža Krojač Čvar Stanislav lz Jelovca in poljedelka Arko Marija iz Jurjevice. Avto-mchanlk Kersnič Alojzij iz Hrovače ln polledelka Gorše Pavlina iz Nemške vasi. kmetovalec Krašovec Anton iz Gore ln kmetovalka Turk Ljudmila iz Gore. Kmetovalec Turšič Viktor iz Podcerkve in polledelka lic Ljudmila iz Globla. Mizar Drobnič Jože lz Velikih Blok ln poljedelka Levstek Marija iz Globla. Kmetovalec Peterlln Cveto lz Velikih Lašč ln kmetovalka Klančar Angela lz Velikih Lašč. Poljedelec Turk Franc iz Velikih Lašč in poljedelka Vesel Ana iz Velikih Lašč. Kmetovalec Skrlj Ciril lz Velikih Lašč ln kmetovalka Bavdek Frančiška lz Velikih Lašč. Gozdni delavec Zalar Josip iz Velikih Lašč in gospodinja Purkart, roj. Ahčln Antonija lz Velikih Lašč. Kmetovalec Perme Janez iz Podtabora ln kmetovalka Gruden Jožefa lz Velikih Lašč. Kmetovalec Zakrajšek Jože iz Velikih Lašč ln kmetovalka Prelesnik Ivana iz Velikih Lašč. Podržaj Jože lz Podtabora in kmetovalka Jakše Marija iz Velikih Lašč. Kmetovalec PugelJ Jože iz Dobrega polja ln kmetovalka Bablč Kristina iz Dobrega polja. Zidar Zakrajšek Josip iz Velikih Lašč ln poljedelka Mavsar Jožefa iz Dobrega polja. Kmetovalec Bačnik Jože iz Strug in kmetovalka Gorše Frančiška lz Strug. Tovarniški delavec Boštjančič Alojzij lz Šmarja in nameščenka Hočevar Ana iz Kompolja. Kmetovalec Mustar Stanislav iz Kompolja ln kmetovalka Novak Ljudmila iz Dobrega polja. Poljedelec Mustar Janez iz KompoHa ln gostilničarka Puh, roj. Sterle Marija iz Roba. Nameščenec Adamič Franc lz Škofje Loke in šivilja Bamblč Kristina iz Ponikev. Kmetovalec Stupnlk Anton lz Dobrega polja in kmetovalka Prelesnik Marila rz Dobrega polja. Skladiščnik Bablč Franc lz Dobrega polja ln nameščenka Novak Frančiška iz Dobrega polja. Tesar Rus Anton iz Dobrega polja in kmetovalka Bradač Marija iz Strug. Tesar Bradač Franc iz Strug ln kmetovalka FerkulJ Marija iz Strug. Kmetovalec Samec Vinko iz Dobrega polja in kmetovalka Mesojedec Slavka lz Dobrega polja. Gozdni delavec Žagar Anton lz Podplanine ln poljedelka Trope Frančiška lz Podplanine. Umrli so: Šivilja Islaty Stanislava iz Dolenje vasi, stara 27 let. Kmetovalka Gorše Frančiška lz Rakitnice, stara 66 let. Nameščenec Hubar Franc iz Kočevja, star 62 let. Gospodinja Srebre Elizabeta iz Mahovnika, stara 72 let. Koprivšek Franc iz Kočevja, star 56 let. Otrok Košir Nada iz Dolge vasi, stara 3 mesece. Kmetovalec Cetinski Anton iz Novih sel, star 78 let. Kmetovalec Zidar Anton iz Kaptola, star 76 let. Otrok Klarič Antonija iz Drežnlka. stara 20 dni. Kmetovalka Južnič Neža iz Fare, stara 88 let. Preužltkar Južnič Tomaž iz Čolnarjev, star 86 let. Kmetovalec Pogorele Frančišek lz Gorice vasi, star 42 let. Preužitkarlca Osvald Frančiška lz Jurjevice, stara 82 let. Kmetovalka Skulj Marija lz Sv. Gregorja, stara 77 let. Delavec Skrajnar Janez lz Velikih Poljan, star 42 let. Kmetovalec Ambrožlč Jože iz Velikih Poilan, star 51 let. Kuharica Kordlš FrančiSka iz Velikih Poljan, stara 39 let. Poljedelec Me-stek Andrej lz Ponikev, star 91 let. Duhovnik Floran Peter iz Ponikev, star 66 let. Delavka Zug Ivana iz Ponikev. stara 65 let. Poljedelec Zupančič Franc iz Ponikev, star 24 let, ter kmetovalka Strubelj Ana lz Dobrega polja, stara 55 let. KINO NOVO MESTO obvešča obiskovalce, da predvaja od L julija t. 1, dalje po dva nova filma na teden. KINO DOLENJSKE TOPLICE PREDVAJA: 9. ln 10. Julija: Jugoslovanski film »Bako-nja fra Brne«. Znižane cene vstopnic: Nove cene 15.—. 20.—, 25— in 30.— dinarjev! O&iait VEC ZIDARJEV sprejme takoj gradbeno podjetje Remont v Novem mestu. LEP ZASLU2EK nudimo resnim zastopnikom za ^Dolenjski list« v vseh večjih krajih Bele krajine, na Kočevskem in v novomeškem okraju. Več sporočil mo na željo pismeno resnim interesentom. — Uprava »Dolenjskega lista*. Oglas v »Dolenjskem listu« — zanesljiv uspeh! Se mi plemenske živine Živinorejski pododbor Okrajne zadružne zveze v Novem mestu prireja v sodelovanju z živinorejskimi odseki splošnih Kmetijskih zadrug sejme za Plemensko živino sivo-rjave pasme. Sejmi bodo: v Novem mestu dne 21. julija 1952 ob 8. url. V Šentjerneju dne 23. Julija 1952 ob 8. uri. Odkupovala se bo plemenska živina: krave, telice ln plemenski bikci. Sejma se bodo udeležili tudi kupci iz drugih republik ln okrajev, ker Je za te sejme veliko zanimanje. Opozarjamo lastnike rodovniške živine, da prlneso s seboj vse podatke o poreklu. Vsi kmetovalci naj predhodno živino tehtajo ln prlneso s seboj tehtne listke. Neočiščena živina ne bo imela dc-stopa na sejmišče! OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA NOVO MESTO Stran 4 DOLENJSKI LIST SLOVENSKI PARTIZAN Glavno poveljstvo Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije. Položaj, 1. maja 1943 S SLOVENSKIH BOJISC Notranjska Po velikih bojih v Suhi krajini, pri Rakitnici in Jelenovem žlebu je vodila Udarna brigada Toneta Tomšiča skoro neprestane boje na sektorju Notranjske operativne cone. V dneh 4., 5. in 6. aprila je vodila ta brigada borbe okoli Pijave gorice, Škocijana, Turjaka in Roba. Sovražniku so bile prizadejane občutne izgube; naši so zaplenili večje število pušk, bomb, municije ter ujeli nekaj sovražnikov. Ista brigada je dne 10. aprila vodila borbe okoli Rakitne ter prizadejala sovražniku občutne izgube. Dne 15. aprila je porušila progo Ljubljana—Kočevje pri Račni. Promet je bil ustavljen za daljši čas. Udarna brigada Ljube Sercerja je vodila borbe na meji Bele krajine in Kočevske. 15. aprila se je spopadla 3. četa II. bataljona s 500 fašisti na cesti Črnomelj—Butoraj, Tribuče in Griblje. Sovražnik je bil pognan v beg, s seboj je odpeljal en avto mrličev in ranjenih. Istega dne so prišli Italijani z belimi v vasi Tušev Dol, Zajčji vrh in Snežni vrh. Dve četi I. bataljona te brigade sta jih napadli. Borba je trajala šest ur. Sovražnik je bil prisiljen se umakniti, pri čemer je imel 15 mrtvih in večje število ranjenih. Partizani so zaplenili en puškomitraljez, nekaj pušk ter večje število municije. Dolenjska Udarna brigada Ivana Cankarja je dne 10. aprila vodila težke boje na sektorju okoli Čateža. Sovražnik je prodiral s 3000 možmi ob podpori artilerije in aviacije. Brigada je ostala na svojih položajih do večera ter prizadejala sovražniku občutne izgube. 14. aprila so deli brigade ter 1. četa ZDO minirali most na Temenici in ga popolnoma razrušili. Ko je sovražnik hotel popravljati porušeni most, so partizani napadli njegovo kolono ter pobili 30 sovražnikov, večje število pa ranili. Zapadno-dolenjski odred je porušil progo Ljubljana—Novo mesto pri Veliki Loki. II. bataljon Udarne brigade Matije Gubca je na 16. aprila porušil progo pri Birčni vasi na dolžini 100 m. Istega dne je II. bataljon iste brigade skupaj s 1. č. Vzhodno-dolenjskega odreda porušil 200 metrov železniške proge NoVo mesto—Črnomelj. Istočasno pa je tudi XIII. Proletarska hrvatska brigada porušila okrog 800 metrov iste proge med Dobravico—Črnomelj. Porušenih je bil pet bunkerjev in železniška postaja. Okupator je imel pri tem 14 mrtvih in 19 ranjenih. 52 milijard dinarjev bomo v prihodnjih letih vložili v zdravstveno službo Pred dnevi se je v Ljubljani zaključil tretji kongres sindikata zdravstvenih delavcev Jugoslavije. Na kongresu je član CK KPJ in predsednik Sveta za ljudsko zdravstvo vlade FLRJ dr. Pavle Gregorič v obširnem govoru poudaril veliko vlogo, ki jo v socialistični družbi opravlja zdravstvena služba. Ko je govoril o bodočnosti naše zdravstvene službe, je poudaril, da se je tudi na tem področju občutila blokada SZ in njenih podrepnikov in da so prav zaradi tega ostale nedokončane številne zgradbe za zdravstveno službo. Danes, ko smo se postavili na trdne gospodarske temelje, pa so izgledi popolnoma drugačni. Predložen je bil načrt za okrog 52 milijard izdatkov za zdravstveno službo v prihodnjih letih. V prihodnjih dveh letih bo dokončanih za 22 milijard dinarjev investicij. V letu 1954 bo zgrajenih v državi več bolnišnic s 500 posteljami za zdravljenje tuberkuloznih, več zavodov za umobolne in najmanj 50 domov ljudskega zdravja. Do leta 1960 bomo zgradili 100 zdravstvenih domov. Po vojni smo imeli v državi blizu 4000 zdravnikov, medtem ko jih imamo sedaj že 6200. Odslej jih bomo imeli vsako leto po 1000 več. Samo v letošnjih 6 mesecih smo dobili že nad 500 novih zdravnikov. V Sloveniji pride povprečno po en zdravnik na 7000 prebivalcev, to stanje pa se bo vsako leto izboljševalo. OGLAS V DOLENJSKEM LISTU GOTOV USPEH! ČRNOMALJSKI ODGOVOR V. d. ravnatelja črnomaljske gimnazije Andrej Petek nam je na članek »Kdo naj bo moralno odgovoren za dvig kulturno-prosvetnega življenja v Črnomlju«, ki smo ga objavili v predzadnji Številki našega tednika, poslal nižji odgovor. Čeprav se uredništvo z enostranskim odgovorom tov. Petka ne strinja, ga vendar objavlja z željo, da bi se vprašanje rešilo v korist kulturno-prosvetnega življenja v Črnomlju. »V zadnji številki Vašega lista je izšel članek z naslovom »Kdo naj bo moralno odgovoren za dvig kulturno-prosvetnega življenja v Črnomlju*. Ker je v tem Članku dosti neresničnosti in bi neobveščenega bralca napačno poučil o kulturno-prosvetnem delu v Črnomlju, posebej pa članov profesorskega zbora na gimnaziji, zahteva ravnateljstvo gimnazije v Črnomlju, da priobčite sledeče: V članku nam pisec navaja, da od časa do časa gostuje kakšna kulturno-umetniška skupina od drugod aH pa uprizore kakšno igro dijaki črnomeljske gimnazije. Razne akademije in proslave požive še gojenci Glasbene šole ln gimnazijski pevski zbor. Ta odstavek bi dopolnili v toliko, da sodelujeta redno pri vseh prireditvah dva gimnazijska pevska zbora: mešani in pionirski. Da Je velika ovira prosvetnemu delu nedograjen prosvetni dom, vedo povedati poleg naših sedmošolcev tudi ostali Crnomaljcl ln prav tako člani profesorskega zbora, ki so sodelovali pri proslavah v zimskem Času ln so drgetali od mraza, ker nima dom niti garderobe, kaj šele peči v njej, da bi se igralci ogreli. Prav tako nI na odru kulis. Dijaki so sicer priredili' na njem »Revizorja«, toda člankarju bi moralo biti znano, da Je bilo to spomladi ln ne v zimskem času. Pridružujemo se mnenju dopisnika, da smo videli pred leti na odru kvalitetne prireditve, večinoma pod vodstvom prosvetnih delavcev. Dodajamo pa še to, da so ti prosvetni delavci želi za svoje prosvetno delo večinoma nehvaležnost ln so prosili za premestitev. TI ljudje niso dobili tedaj priznanja za svoje delo, kakor ga ne dobijo sedanji, »razen par izjem«, kar se sliši toliko kot nič. Pri nadaljnjem navajanju zaposlitve prosvetnih delavcev na gimnaziji pri izvenšol-skem delu so tudi netočnosti, ki Jih tukaj popravljamo. Clankar je menda pozabil, da je bilo treba igre dijakov pripraviti v letošnjem letu kakor tudi v prešnjih letih ln da Hh Je nekdo to naučil. In kdo drugi, če ne profesor. Saj je gimnazijska mladina nastopala vsako leto z enim odrskim delom v Črnomlju, gostovala v raznih krajih Bele krajine in tudi izven nje. Prav tako je bilo treba pripraviti vsako prireditev in to so naredili spet člani profesorskega zbora. Glede članov profesorskega zbora ugotavljamo, da so Izvršili svoje poklicno delo stoodstotno, kar Je ugotovila inšpekcija, posebno pa Je to dokazala letošnja prva matura. Poleg rednega dela sta opravila dva člana profesorskega zbora diplomski izpit, eden na univerzi, drugi pa na VPS, šest članov pa je opravilo strokovni izpit. Poleg tega Je bilo trinajst članov zbora zaposlenih pri raznih tečajih za oficirje in podoficlrje JLA, na glasbeni šoli, na šoli za učence v gospodarstvu, pri RK, pri ZB, pri vodstvu pevskih zborov, režiranju Iger, organizaciji raznih proslav. Vsi Crnomaljcl pa lahko potrdijo, da še ni bilo v Črnomlju prireditve ali proslave, pri kateri ne bi imela gimnazija glavni delež. V podkrepitev tega dejstva naj navedemo, da poučuje poleg dveh rednih profesorjev na glasbeni šoli še trije člani profesorskega zbora, da so predavatelji splošnih ZAŠČITA MATERE IN OTROKA Svet za ljudsko zdravje in socialno politiko vlade FLRJ pripravlja načrt uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti nosečih in doječih mater v delovnem razmerju. Po načrtu te uredbe bodo imele doječe matere, ki so v delovnem razmerju, pravico do skrajšanega delovnega Časa po 4 ure dnevno, v izjemnih primerih pa lahko znaša delovni čas tudi le 3 ure. Pravico do tako skrajšanega delovnega časa bodo imele doječe matere 6 mesecev po porodu, kakor je bilo to že doslej, v primeru potrebe pa se lahko po navodilu zdravnika podaljša ta rok do 8 mesecev. Doječe matere, ki so delala v skrajšanem delovnem času po 4 ure, so dobivale doslej polno plačo, tiste pa, ki so delo prekinile, pa 75% svoje plače. Nova uredba pa določa, da bodo poslej prejemale doječe matere polno plnčo, ki jo bo izplačevalo podjetje. Razlika bo le v tem, da bo zaslužek plačevalo podjetje, razlika med dejanskim zaslužkom in polno plačo pa bo šla v breme socialnega zavarovanja. PLAVALNI TEČAJ UČITELJIŠČA V CRIKVENICI Pred dnevi so se vrnili iz Crikvenice dijaki novomeškega učiteljišča, ki so imeli tam desetdnevni plavalni tečaj. Na tečaju so bili razdeljeni v pet skupin; v dveh so bili dijaki, ki so znali že plavati, v treh pa ne-plavačl. Pod vodstvom vodnikov so se pla-vačl v kratkem času seznanili z raznimi plavalnimi slogi, neplavačl pa so po večini že četrti dan plavali hrbtno ln prsno. Morska voda je za učenje plavanja res primerna, uspeh pa je hitrejši ln boljši kot v sladki vodi. Na tečaju so se dijaki poleg praktičnega učenja seznanjali tudi s teorijo. V raznih predavanjih so sliSall, kako lahko naredimo z enostavnimi sredstvi plavaliSča tudi na podeželju, kako naučimo začetnike plavanja, kako je treba reševati Itd. Na koncu tečaja so bili Izpiti Iz vztrajnosti v plavanju, lz raznih slogov plavanja in Iz startnega skoka, ki je bil za marsikaterega tečajnika trd oreh. Vsak tečajnik je atoral odgovoriti tudi na več teoretičnih vprašanj. Od naših tečajnikov pričakujemo, da bodo na terenu, kjer Je to le mogoče, priredili plavalne tečaje. dreia uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Tiska tiskarna Ljudsko pravice v Ljubljani — Naslov uredništva i" uprave,- Novo mesto, Ljubljanska cesta 25 — Poštni predal 33 — Telefon uredništva in upravo 127 — Tekoči račun pri Nnrodni banki v Novem mestu Mev. 618-1-00322-1. Četrtletna naročnina 100 din polletna 200 dia, celoletna 400dia. Nova uredba razen tega določa, da doječe matere ne smejo delati več kot 4 ure dnevno, bodisi neprekinjeno ali pa s prekinitvami. S tem, da bodo'delale samo 4 ure in dobivale za to polno plačo, se bo gotovo izboljšal efekt njihovega dela, razen tega pa bodo imele več časa, da se bodo lahko posvetile svojim otrokom. Nova uredba bo uveljavljena v najkrajšem času. Q predmetov na SUG razen enega vsi člani gimnazijskega zbora, da so vodili poleg gimnazijskega mešanega ln pionirskega zbora tudi mestni moški zbor, oktet »belokranjski fantje na vasi« in ženski zbor AF2 tudi člani profesorskega zbora ter da Je vse prosvetno delo. ki Je bilo v Črnomlju, slonelo na ramah članov profesorskega zbora. To Je dokaz, da se je zbor zavedal, naj bo popolna višja gimnazija žarišče kulture ln prosvete v Beli krajini. ' „ . , . Pisec nam bo morda ugovarjal, češ. Kaj pa ljudska univerza. Predlansko leto Je vodil ljudsko univerzo v Črnomlju prof. Joško Koropec, kar tudi pisec članka omenja. Toda on je moral pred predavanji iskati po mestu ključe, nameščati stole ln celo pometati dvorano, poleg tega pa ge risati plakate. V letošnjem šolskem letu sta bila poklicana na sestanek ljudske univerze tudi dva člana profesorskega zbora. Na nJem je bilo sklenjeno, da bodo člani profesorskega zbora pripravili predavanje, da bodo imeli Se skupni sestanek z ostalimi predavatelji ter se domenili o terminih ln o vrstnem redu predavanj. Za predavatelje na ljudski univerzi se Je prijavila večina zbora, vendar jih nihče ni povabil na dogovorjeni sestanek, niti Jih ni obverttl. »»i pridejo predavat, niti ni bilo o tem obveščeno ravnateljstvo. Glede obiska filmskih predstav nam ne more nihče očitati brezbrižnosti ln da Jih dijaki obiskujejo nekontrolirano. Vsak film si ogledajo razredniki in na njihov predlog določi ravnateljstvo, za katere razrede Je primeren in jim ga dovoli ali prepove. Najhujša pa Je trditev, da ni imela gimnazija prireditve v počastitev Šestdesete obletnice rojstva maršala Tita. Piscu članka kot članu Sveta za prosveto bi moralo biti znano, da je vsa gimnazijska mladina sodelovala v Titovi štafeti in sicer Je dala gmna-zija 80 tekačev, vsi drugi pa so bili prisotni pri sprejemu štafete. Res je, da nismo prejeli nikake okrožnice z okraja ln smo tiste dni priredili izlet, takoj prvi šolski dan pa smo priredili proslavo, ki je obsegala 11 točk. O delu okrajnega odbora Ljudske prosvete je bil pisec članka dobro poučen, pa se ni nikdar razpisal o tem. Vsem Crnomaljcem Je znano, da Je uspelo članu okrajnega odbora Ljudske prosvete zrežirati igro »Operacija« in to prav dobro. Zakaj ne bi svoje sposobnosti še nadalje uporabljal v tej smeri. Zavedamo se, da smo v prvi vrsti poklicani za to prosvetni delavci, ni pa rečeno, da bi tega dela ne smel vrSiti tudi kdo drugi, posebno, če ima sposobnosti za to. Končno pribijemo še to. Ce so za prosvetno delo v Črnomlju odgovorni Člani profesorskega zbora, je za to odgovoren tudi pisec članka in poleg njega Se kdo drugi, ki Je prav tako prosvetni delavec« Andrej Petek V Juniju so taborili na desnem bregu Jvrke pod Otočoem novomeški učiteljiščnikl, v sredo na so se vselili v platnene hišice pionirji iz vseh delov novomeškega okraja. Tako skrbi ljudska oblast, kt Je omogočila učiteljišču In Družini g-orjansklh tabornikov nakup Šotorov In taborne oprem«, za zdravje In razvedrilo mladine. — Taborniki se na tem mestu tudi javno zahvaljujejo Gozdnemu gospodarstvu ln Gozdni upravi v Novem mestu za lep taborni prostor. — Starši, obiščite zadovoljne in srečne otroke na Otočcu! Prepričajte se sami. da je taborndatvo najboljši vzgojna metoda za zdravo Izživljanje naSe mladine t prirodi! Čudna, zares čudna zgodba... >Ježeš, Marija!« >I, kaj pa je Mina«? — je pobarala Modrčkova mama iz Sela pri Sv. Križu nad Litijo. >Ja za Kriščevo voljo, kaj ne veš, Spodrecnikovo Nežiko iz Sv. Križa so peljali v bolnico.« »Kaj poveš!« >Ja, v bolnico, in jaz sem vedela, da je coprnica — bog nas varuj!« In Copatnikova teta se je boječe pokri-žala, dvakrat zapored pomežiknila, skrčila svoj dolgi vrat in nadaljevala: »O, ja, cajdra je noseča!« >Kaj poveš!« »Noseča, noseča in s hudičem noseča — bog nas varuj!« In ženica se povno pokriža. »Kaj vendar poveš!« »Saj se je zmeraj okoli vlačila, cela lovača je bila, povsod jo je bilo dosti in kar naprej se ie hehetala, molila pa ni in križa nikoli naredila, kadar je šla mimo znamenja na razpotju. Pa je zadnjič začela nekaj bolehati, bledeti in upadati v obraz, tako da jo je bit sam vamp ...« »Kaj poveš!« »Sam vamp, ti rečem, kot ciganka s culo, taka je bila. Ljudje so jo gledali, nekateri pomilovali, drugi privoščili. No, včeraj so jo odpeljali v bolnico in že sinoči sem izvedela, da ima gada v želodcu, tri kile težkega pada. t, kaj pa buljiš vame. kot bik v novo Ieso — tri kile težko kačo, da boš vedela.« »Kriste, kaj poveš!« »O, ja, in jaz vem, da prav zato ni bila cajdra nikoli sita Dohtarji so rekli, da ji je ?ival zlezla skozi usta v želodec. Kar tako, morda že kdaj poprej, ko je bila majhna. Hudiču se je zapisala, da boš vedela — zdaj pa ima — bog nas varuj!« Pa je Modrčkovi mami šinilo v glavo: Kaj pa, če ne bo res. kar mi Copatnikova pripoveduje, kaj pa če je ta njena pripoved izmišljena? Nekoliko tiše se je začudila s svojim: »Kaj poveš«. Medtem se je okoli Copatnice zbralo polovico Sela in Modrca je ne-opaženo odšla. Čez tri dni so govorili že v vsej Mirnski dolini, govorili okoli Zaplaza ter ob gornjem toku Temenice in čudenju ni bilo ne konca ne kraja. Zdaj je Modrčkova mama, ki je bila domala v soseščini Spodrecnikove Ne-žike, začela še bolj misliti. Tri kile je vagal in gad naj bi bil... V šoli nišo nikoli govorili, da bi bil gad tako težak. Tudi stari ljudje tega ne vedo povedati. Čudno, da bi ravno pri Sv. Križu živele tako rejene kače. Pa tudi dihajo gadje, če se ne motim, želodec menda nima prav prijetnega zraka in bi žival težko živela v njem, kaj Šele, da bi se tako imenitno redila kot prasec v decembru. Čudna reč, zares čudna reč. Nazadnje jo Copatnica lahko skuha, da se je hotel Antikrist učlovečiti, pa mu je spodletelo in je moral ostati v gadji podobi. Vse mogoče! In čudno, da ni Nežika kačo prebavila. Če so moji purani lahko celo orehe, bi tudi Nežika kačo lahko. Tako je razmišljala Modrčkova mama in se odpravila k Spodrecniku, da se prepriča. Spodrecnik je stal pred hišo in špičil kole za fižol. »Od sile je vroče, Janez,' vse bo sežgalo in pririplek br> slab. če am Komo sploh kaj imeli!« »E, slab, slab, ne vem kako bo.« »Kje pa imaš punco, Janez?« »Tamle na njivi je, krompir osiplje že od pol štirih zjutraj.« Nežika, ki je slišala, da Modrca sprašuje po njej, se je dvignila, oprla na motiko in pogledala žensko. Črni lasje, zagorelo zdravo lice. polne prsi in lep život — vse je pričalo, da se Ne-žiki niti sanjalo ni, kaj govore brezzobe babje čeljusti po hribih in dolinah med Temenico in Mirno vse do Save. Vito Kremen POZDRAV ROJAKOV IZ ARGENTINI] Pred dnevi smo prejeli zanimivo pismo Marka Golobica iz Lama Negre v Argentini. Zanimivo pravimo zato, ker nam je povedalo, kam vse je Dolenjski list že našel pot do rojakov, ki niso pozabili na domačo vas, čeprav so se že pred dolgimi desetletji izselili »s trebuhom za kruhom«, kakor pravi robtine iz dolenjske popotne malhe \ V Črnomlju sem nehal, tam bom spet začel, čeprav bom Mlketu lz Belograjne malo v zelnik zlezel. Zdaj ga bodo zašili (Poljanski dolini in onemu, ki Je prasad cepil, pa metliški ljubici se je zameril. Lop po nJemu so dejali tisti, ki jim Je stopil na rep . . .), zato bom moral Se njegovo področje prevzeti. Začnimo pri občinskem ljudskem odboru, ki nosi zastavo v borbi za staro-davnost črnomeljskih uličnih imen. Razjokal bi se človek od ganotja, ko se sprehaja v Črnomlju po Farški gasi. Štakorski gasi, Ptacjonu, Placu, Starihovem koncu, pa po Zadnji in Prednji gasi . . Kaj bi našteval — vse sem našel, le partizanske »gase« nikjer, čeprav bi Bolokranjcem ne Hlo treba biti v zadregi, kako naj preimenujejo svoja cestišča. V zadružni trgovini sem kupil Struco 80 % kruha, pa ni bil pšenlčen, ampak pomešan s koruzo ln Se precej kisel povrhu 1 Ti pa znajo, ti, sem si dejal in jih še pobaral, kdo jim bo tisto škodo povrnil, ko so v LJubljani 2500 kg češenj kupili po 83 din za kilogram. Prevoz v Črnomelj (kjer sploh nI čeSenJ, kaj vendar mislite!!) Jih je stal samo 10.000 dinarjev, za sadje so dobili 69.400 din, lz 1352 kg napol gnilih češenj pa so nakuhali 36 litrov žganja. Samo 25 tisočakov izgubice je vrgla kupčija, samo da so Belokranjcl lahko pokušali »ljubljansko« sadje . . . Najbolj poskočna stvar na Dolenjskem so zadnji čas cene. Zbice za kolesa so v N o -vem mestu po 8 din, v Mokronogu samo po 1.4 din. Posteljno mrežo si v Novem mestu lahko privoščiš že za 3350 din, v Mokronogu pa je vredna 3810 din. 1450 din prihraniš, če kupiS budilko v Kočevju namesto v Novem mestu. Dober sladoled dobiS v LJubljani za 5 din, v Novem mestu samo za kovača (na spodnjem delu Glavnega trga ti zato pridenejo včasih Se koSček živega samo da bomo lahko obiskale vse maše ln še večernlce! Tako so povedale ženske in Se dodale, da bodo jeseni in pozimi raje žužnjale kot pa otepale krompir s kislim zeljem. Do Velike Loke sem prišel opoldne, pa sem zaman z leščerbo iskal gostilno. Baje jo je zima vzela, so ml povedali ln ml svetovali, naj si Temenice privoščim. Pa si je nisem, ker so se konji kopali v njej. V sosednji vasi že štiri leta obljubljajo Popravilo mostu, pa ni Se nič iz tega. V entlovrencu sem si umeten jez čez Temenico ogledal, s pavllho, ki Je v mojo maiho pokukal, pa sva pajčevine v nekdanjem pitallšču ometla. Kakor po turiki vojski Je vse razmetano pred zadružnim domom, zato sva se lotila še pospravljanja. — Primskovčanom Je hudo, ker Jim poŠta v kmetijski zadrugi leži, pa Štiri dni stare časopise berejo. Se na Čatež sem moral bentil s pestjo proti nebu. Jaz pa sem skoči,! z malho še k Vidovi cerkvici na LJuben, kjer so gospod takole pridigovali: »Vi starejši ste že slišali o svetem Vidu, bom pa še za ta male povedal, da tudi otro-čičkl zvado za zgodbo. V tistih časih, ko Je živel sveti Vid, Je bilo prav tako kot je dandanes. Ljudje so se skrivali, da so lahko opravljali svojo versko dolžnost, po Jamah in jazbinah. Ko se Je sveti Vid rodil, ga Je dala mati katoličanka krstiti, mož pa ni nič vedel za to. Ko pa Je za to zvedel ga Je dal mučiti. Vrgel ga je levom, ki mu niso naredili nobene škode. Nato ga je na vse načine mučil, nazadnje pa ga je dal v sod z vrelim oljem, kjer je umrl mučeniške smrti, zato ker ni zatajil krsta. Kar boste svetega Vida prosili, vam bo vse izprosil. Prosite in priporočajte se svetemu Vidu!« Lepo so povedali gospod, starim ženicam kjei me Je zadnjič neko dekle nemilo po- I so se oči kar zasolzile, tako Je bilo ganljivo, tegnilo. Resnici na ljubo moram povedati, i Le to so pozabili povedati, da je bil oče da čateškl župnik ne posluša pionirskega j svetega Vida huda zverina, ker Je malega radia, pač pa svojega! Obrekovalcem na otiočička kopal v vrelem olju. Pa tudi Čatežu bom ušesa nategnil, kakor tistemu | bedak je moral biti oče svetega Vida! Mar novomeškemu »specialistu« za firnež in po- i bi dal v Pavlihi ali Totem listu preklicati njave, ki so ga vse oštarije polne, zdaj se pa I krst svojega sina (ali pa bi zaradi varnosti še v Črnomelj ponuja za »pravičnega dohtar- I to storila stara mati alt tašča, kakor delajo ja«, ki ima povsod zveze, vse ve, vse pozna, | nekateri v Toplicah ali Straži), pa bi bila vse uredi, v resnici ga Je pa sam gobec, i stvar rešena! dolg, vedno žejen gobec Dobre volje sem se vračal v Novo mesto. Pot me Je zanesla čez Florjanov trg, kjer se Je neki boter iz Stopič vsajal nad kmeticami, da prepoceni prodajalo sadje. »Take cene zahtevajte, kakor jih v Ljubljani na trgu!« se Je Jezi) nad ženskami in jim pravil, da se vrača z birme. Sakramentlral Je, čemu neki bi Novomeščani, ki še birme niso dovolili, jedli cenejše borovnice in češnje kot jih Ljubljančani. Ko pa ga Je tržni nadzornik povabil na postajo Ljudske milice, mesa, če" ImaS srečo). Trgovskim podjetjem I je stopiškemu botru" zlezlo srce v hlače v Novem mestu se zaradi »nizkih prevoznih j Zagodel Je kakor v opravičilo, da so mu stroškov« bolj izplača naročati pohištvo Mariboru kot doma. NovomeSke otroške posteljice gredo spet bolj v denar v Beoogradu kot v Novem mestu, tekstilna tovarna pa svoje prvovrstne izdelke z lahkoto prodaja po vsej državi — le doma domačega blaga noče nihče kupiti, čeprav bi, ga za Krko trgovci na hrbtih lahko znosili v mesto . . . Take trgovske politike ne zastoplm, zato sem se raje umaknil v Mirno peč. Ter-cljalke so mi zaupale, da so množični pregledi krompirišč zato v nedeljah, da »se vera preganja ...« Krompir naj gre k vragu, ljubljanski Škofiji naročili, da se mora za vse »zanimati«, tudi za cene. Se preden se je tržni nadzornik dvakrat obrnil, jo Je stric boter že odkuril pod Gorjance, kjer bo sej al svoje seme »zanimanja«. Se v S m i h e 1 pri Novem mestu sem skočil, kjer obrekovanje odlično cvete. Nedelja je bila, pa sta zakonca V. tako sakra-mentlrala pred hišo, da so se kar iskre delale. »Petdeset let sva hodila v cerkev, pa nama Je toča vseeno ves vrt stolkla! Hudič naj vzame vse skupaj pa Še take laži in pridige po vrhu u se je Jezil stari in Malha Je prazna, prav na dnu pa Je majhen listič znancev iz Topllške in Straške doline. Prosijo m« za recept, kako bi pre-I klicali vse to, za kar jim Je žal, da se je ! zvedelo. nI Jim pa žal, da se Je tako zgodilo, zakaj — nikoli ne veS, kaj bo.. . Takle recept Jim priporočam (mali oglasi pri Dolenjskem listu so poceni: 8 dinarčkov besedica, nič več): PREKLIC! »Podpisani odločno prekllcujem mojo cerkveno poroko, krst, prvo obhajilo, birmo ln maziljenje molih otrok ter izjavljam, da jih Je brez mole vednosti dala krstiti, birmatl in mazillti tašča tete moje stare matere oz. njena soseda! Prekllcujem vse zlobne govorice, ki krožijo o meni v Toplicah in Straži, naj-energičneje protestiram proti vsem klevetam ln prekllcujem, da bi bil kdaj sploh poštan oziroma prekllcujem vse preklice, ki bi dokazovali kaj nasprotnega od gornjega preklica!« Preklicnl podpis: Tako, pa kmalu nasvidenje! val Janez Popotni. naš pregovor, v tujino. Takole nam piše Marko Golobic: »Spoštovano uredništvo Dolenjskega lista! Tu sem slišal, pa tudi bral Vaš časopis, ki ga je poslal nek prijatelj svojemu tovarišu. Zelo mi je nil všeč, ker sem našel v njem vse novice iz Dolenjske. Tudi jaz sem Dolenje, Marko'Golobic, rojen na Krašnjem vrhu pri Metliki.' V Argentini sem že t4 let. Tu nas je veliko Dolenjcev in smo se dogovorili, da skupno naročimo Dolenjski list. Pošljite nam več številk na ogled in pišite, na kak način bi lahko od tu iz Argentine list plačali in koliko stane. S tem Vas pozdravljam v imenu vseh Dolenjcev od tukaj in pričakujem odgovor. Pozdravljamo vse Dolenjce v okolici Novega mesta in Metlike, ki ste se borili in nam priborili našo krasno domovino! Smrt fašistom! Svobodo narodu! Sr. Marko Golobic, Lama Negra Argentina« LOVSKA DRUŽINA * IZ ČRNOMLJA PISE... ■ , }z £lanka Okrajne lovske zveze Črnomelj, *j objavljen v peti številki Lovca, je razvidno, da dopisnik o razmerah v posameznih lovskih družinah v okraju Črnomelj ni dobro poučen. Lovska družina Črnomelj ima v svojem revirju nastavljenih pet pomožnih čuvajev, ki so vsi izprašani in izkušeni lovci in so bili po večini lovski čuvaji že pred vojno, Lovska družina je že predložila imena vseh čuvajev OLO v svrho zaprisege. > Da lovski čuvaji in člani družine zado-, voljivo čuvajo lovišče, Je dokaz, da so bili h družine izključeni trije člani: dva zaradi nediscipline, eden pa zaradi grobe kršitve člena 28. Zakona o lovu. Prav tako so bili trije člani sosedne lovske družine Semič prijavljeni sodniku za prekrške. Prijavljenih Je bilo nadalje Se pet oseb za prekrške člena 28. Zakona o lovu. V lovišču je bilo pokon-čanlh 13 klatečih se psov, 10 mačk, 212 vran. 120 šoj, 16 srak in 13 kraguljev. Družina je kupila 1n izpustila v lovišče fazane in Jerebice, naročeni pa so bili tudi zajci za osvežitev krvi in kotorne, katerih pa nismo dobili. Clanl lovske družine dobro poznajo člen 13. Pravilnika o izvajanju lova in imajo do-sedaj že 23 čistokrvnih lovskih psov. K statističnemu poročilu »Lovskega kotička" v Slovenskem poročevalcu z dne 11. maja pa bi pripomnili samo to, da je bil stalež divjadi lovišča družine Črnomelj ugotovljen po 31 članih in petih čuvajih. Številčno stanje je vzeto minimalno in je bolj točno kot Je mnenje dopisnika. Ce pa družina ni Izpolnila plana oddaje kož, so temu delno krivi tudi nekateri sklepi, ki niso vedno posrečeni.