Božja sodba pri beduinih. Poskus 3 pomočjo ognja je že od nekdaj prl arabskih plemenih bistveni del sodnega postopanja, kateregaso se poslužili na osumnjenih pred kratkem ob priliki obravnave uboja. Pri spopadu med beduinskimi plemeni je bil en mož ujbit. Sorodniki ubitega so zahtevali denar za prelito kri in radi tega se je sestalo sodišče plemena v Mazaru v južni Prekojordaniji v sv. deželi. Kateri od osumljenih bi naj bil v resnici ubijalec? Glede odločitve y spornem vprašanju je odredilo sodište posku3 z ognjem in naročilo šejkii, naj ga izvede. Vzel je dolgo in ostro bodalo ter porinil rezilo v sredino žerjavice. Med navzočimi je zavladala grobna tišina. Vse je zrlo z največjo napetostjo v jeklo, ki se je vedno bolj rdečilo radi vročine. Šejk je potegnil razbeljeni nož iz ognja in si ga je položil na jezik, Slišati je bilo cvrčanje, kakor ga je čuti, ako pride vroče železo v dotiko s kako tekočino. Za šejkom so prišli na vrsto uboja osumljeni. Prvi je stopil pred poglavarja, iztegnil jezik in ta niu je položil razbeljeno rezilo nanj. Zacvrčalo je in vsi so zavohali obžgano meso. S smradom po opečenju je bila izrečena: »božja sodba« in krivda dokazana. Zbrani sodniki so izjavili, da ja ponovitev "poskusa pri ostalih obdolžencih brezpredmeina. Mož z obžganim jezikom je bil obsojen na plačilo Odškodnine. Arabci si yazlagajo poskus z ognjem na ta način, da je pri nedolžnem jezik ^sikdar dovolj nioker, Jcar prepreči opečenje. rAko je pa osumijeni kriv, že strah povzroči, 'da se rau ]ezik osuši iin obžge.