CAKAVSKA RIČ* Kot pove že sam naslov, naj bi revija v dveh števi lkah letno prinašdla prispevke, ki zudevajo jezik, knj iževnost (skupaj s knj iževnimi prispevki) in kulturnozgodovinske spomenike čakavskega narečja. Ustanovitev take re- v i je je bila le člen v verigi prizadevanj, da se raziskovanje tega kulturnega prostora, ki se ga je sicer lotevalo že ve l iko raziskovalcev, pospeši in razširi, da se odstranijo še števi lne bele lise, ki danes onemogočajo natančno sintezo. Nemajhna vrednost take revije je. du lahko postane osrednje glasilo, ki spodbuja sistematično delo, pa tudi študije in razprave se zbirajo na enem mestu. Po pregledu prvih dveh letnikov (t.j. prvih štirih številk) lahko ugo- tovimo, da prinuša marsikaj zanimivega. V prvem letniku prevladujejo jezi- koslovni članki, v drugem jih skorajda ni (če izvzamemo zbirko besednega in frazeološkegu grudiva z otoka Prviča izpod peresa Anteja Kursarja). Prva števi lka revi je se začenja s spominskim člankom Pe t r a Š i m u n o - v i č a o življenju in delu pokojnega prof. dr. Mateja Ilrasteja, navdušenega raziskovalca čakavske besede. — B o ž i d a r F i n k a je napisni več kot šestdeset struni dolgo pregledno študijo o čukavskein narečju. Zaradi pomanj- kanju tovrstnih del bo gotovo prišla prav vsakomur, ki bi se rad vsaj v glavnih potezah seznanil s tem narečjem. Poleg standurdnih poglavi j (fono- logiju, morfologija) je prispeval še poglavje iz st i l ist ike — to vsaj v tovrstnih študijah redko srečujemo — in poglavje o čakavski knj ižni tradiciji. — S tem člankom se deloma prekriva razpruvu Opažanja o čakavštini Marku Uvodiču Spličanina S t j e p a n а В e n z o n a. — P e t a r Š i m u n o v i с za Hrvatsko zemljopisno nomenklaturo u dalmatinskom krškoin području do kraja 13. s tol jcča ugotavlja , du inoru biti precej sturu, žul pu je podutkov več še le od 13. stol. naprej. Slovani so se po nasel itvi znašli v čisto novih zemljepisnih okoliščinah. Mestno ž iv l jenje jih ni mikalo, nase l jeval i so se v okolici mest. Od Romanov so sprejel i razmeroma malo: mir »zid«, mošulja »staja«, plaža, plaj »strma obala« itd. Vel ika večina poimenovanj j e domačih, nastalih včasih metaforično (za t i l j e , ždrilac ipd.), včasih s spremembo pomena (oklad »kamenom ogrudjeno mjesto« < prv. »grnnjcm ogrudjen prostor«) itd. Poimenovunju zem- ljepisnih pojmov so se že zelo zgoduj začela spreminjati v toponime. Druga številka se začenja s P u t a n č e v o Apostilo uz Dictionarium quin- que nobil iss imarum Europae l inguurum Fausta Vrančiča. Pisec se loteva naj- starejšega sh. s lovarja (iz leta 1595). Posamezne sh. besede so že prej zašle v nekatere evropske s lovarje (Lexicon symphonum Sigismunde Geleniusa Hrubyja, Register v Dalmat inovi Biblij i , Megiserjev slovar itd.). Zaradi Vran- č ičevc omembe, da je delo napisal »pred ve l iko leti, a v kratkem času«, so mnenja o času njegovega nastanka neenotna. Putanec meni, da je delo na- stalo med letoma 1580—1585. To dokazuje z domnevo, da se »tek za petnaestak godina može govoriti kao o ,mnogo godina'«, in pa s trditvijo, da imata besedo oklope »oklep« pred nj im le Dalmat in v Registru k Bibliji 1584 in pa prote- stuntski Proroci iz leta 1564. Taka trditev j e sicer mogoča, tako dokazovanje pa ne zdrži kritike. Pisec trdi, da jc jezik s lovarja ikavska čakavščina (za * 1—2. Matica hrvatska, Split 1971. to našteva minimalno število potez, npr. I j > j, d > j, i/e < в po zakonu Jaku- binskega ipd.), da pa se približuje štokavskemu govoru, ker ima poleg vprašal- nega/oziralnega zaimka ča (zač) tudi zaimek sto (zašto). V tem vidi začetke štokavskega standarda v sh. knjižnem jeziku. Ž a r k o M u l j a č i č , ki se ukvarja predvsem z romansko-slovanskimi stiki v Dalmacij i , se predstavlja z novo et imologijo toponima Božava, zaselka na severozahodnem delu D u g e g a otoka. Petar Skok je to povezoval s topo- nimom Božjakovina in menil, da je ime nastalo zaradi bl ižnjega benediktin- skega samostana. Muljačič pa iz novejš ih raziskav povzema, da tam nikoli ni bilo benedikt inskega samostana. Arheološke najdbe celo kažejo, da je bilo na tistem kraju rimsko naselje , in sicer k l jub Porfirogenetovi trditvi, da je v zadrsko-šibcniškem otočju nase l jena le Vrgada. Toponim Božava se fone- tično ne more povezati z nobenim romanskim leksemom. Na zemljevidu J. Giralda iz leta 1426 je zapisano doslej skrivnostno poimenovanje Porto Alega. Muljačič j e ugotovil , da se v tem skriva ime rastline ilex (to je tudi fonetično pokazal), ki j i Slovani pravi jo crnika/črnikalčarnika. Tej je zelo podobna neka druga rastlina božikovina, s katero so se Slovani lahko srečali še pred prihodom na Jadran in so z njo (kot bolj znano) kalkirali romansko alego. B. F i n k a v prispevku Upotreba nepromjenj iv ih riječi u čakavskim go- vorima na Dugom otoku prihaja do zanimive ugotovitve, da se prislovi na- gibajo k strukturi z odprtim končnim zlogom (zato j im odpadajo končni so- glasniki) ali pa se podaljšajo s kakim členkom. Naj opozorimo na podaljšavo s -tol-tu, npr. dito <*kbdč-to »bilo gdje« (prim, vzporedno rus. tvorbo gde-io »nekje«). Finka se posveča tudi medmetom in avulzivnim glasovom. Šteje jih za pomembno prvino govornega jezika, ker se z njimi dosegata neposrednost in gospodarnost. Prispevek P. Š i m u n o v i č a Iz obalne toponomastičke s inonimike je teoretičen. Pisec se ne ukvarja z gradivom, temveč določa naloge obalne ono- mastike. Pravi, da so toponime predolgo obravnavali posamično in kot po- možno gradivo pri et imoloških raziskavah, premalo pa so jih obravnavali kot predmet posebne vede. V Dalmacij i so substratni toponimi ohranjeni pred- vsem za pomembnejše objekte , sprejeti pa so bili še v času s lovanskega so- žitja s staroselci. Ti toponimi so se normalno vrasli v današnji sestav. Več nevšečnost i povzročajo beneška in i tal i janska poimenovanja (npr. kalki po napačno razumljenih domačih imenih: Aquaviva nam. Rakitovec — razumljeno kot rakija), ker po uradnih spisih in zemlj iških knjigah srečujemo ta, med prebivalci pa domača imena. Zato bi bilo treba več pozornosti posvetiti raz- merjem med posameznimi toponimi, upoštevati bi bilo treba tudi topono- mastično sinonimiko in jo pravilno presoditi, upoštevaje zgodovino vsakega toponima. Praktična vrednost takega dela bi se pokazala pri normiranju naj- primernejšega toponima za splošno rabo na zemljevidih, katastrih itd. A n t e S u p u k v Antroponimnih hibridih ne prinaša bistvenih novosti, vrednost n jegovega prispevka j e v tem, da so hibridne tvorbe zbrane in klasif icirane, nj ihov nastanek pa pojasnjen. Revija Čakavska rič sicer dosega primerno raven, čeprav je opaziti, tla še vedno išče svojo podobo. Uredniki bi morali zelo paziti, da ne bi prihajalo do večjih vsebinskih prekrivanj člankov, vsaj v isti številki ne; članki bi se morali bolj dopolnjevati . Želeli bi tudi, da bi se študije ukvarja le s pred- metom bolj poglobljeno, kot pa se (npr. Putanec z Vrančičevim slovarjem: jezikoslovna razlaga tega leksikološkega dela ostaja prevelik torzo). Prav tako bi bilo treba prispevke takega tipa. kot so Kursarjeve Zabilježke . . . . sestaviti pregledneje . Tiste redke fonetične, morfološke idr. opazke so preveč fragmentarne in se zato zgubljajo v gradivu, a tudi gradivo je premalo siste- matično razvrščeno. Kljub tem pripombam pa naj revijo kot tako toplo pozdravimo, in žel imo ji. da bi še naprej tako ali celo bolje opravlja la svoje poslanstvo. Alenka Šioic-Dular. Filozofska fakulteta, Ljubljana Blaž Jurišič RJECNIK GOVORA OTOKA VRGADE, U P O R E D E N S NEKIM ČAKAVSKIM I ZAPADNOŠTOKAVSKIM GOVORIMA. II* Ta slovar je sestavni del monograf i je o govoru otoka Vrgade, izšle že leta 1966 pri JAZU. Vrgada je manjši severnodalmatinski otok med Zadrom in Šibenikom. Za prebivalce se domneva, da so se preseli l i sem v XVI. st. iz Ravnih Kotarjev. bili pa so na jver je tne je čakavci (današnji štokavci Rav- nih Kotarjev so se priselili kasneje) . Čeprav vrgadski govor pozna vprašal- ni/oziralni zaimek što (tudi zašio, poleg zač), ga po drugih potezah uvrščajo med srednječakavske govore. Slovar tega govora je bil napisan že leta 1954, odtlej ga je pisec le izpo- polnjeval . Besede, ki j ih upošteva, so bile zapisane v zadnjih petdesetih letih. Gradivo ni bilo zbirano sistematično, ampak kakor je pač naneslo. Tako lotevanje se zdi na prvi pogled površno, a je na določeni stopnji leksikolo- gije, tj. pri določenem številu že zbranih osnovnih leksemov. edino smiselno, kajti beseda jc živa, a sproži jo govorčeva potreba v določeni situaciji . Pri tem je pomemben tudi psihološki moment: kadar govoreči vedo. da jih kdo opazuje, nj ihova govorica ni več pristna, če sploh še hočejo govoriti. Čeprav jc pisec sam otočan, je upošteval le tisto gradivo, ki so ga po- trdili zapisi s terena. Tako ravnanje mu je narekovala bojazen, da ne bi podajal nepristnega, saj ne živi več v tem, temveč v sorodnem okolju. Tako stališče vsekakor izpričuje odgovornost do svojega dela. Slovar vsebuje okrog 8000 samostojnih gesel . Upošteva živo besedišče (starejši raziskovalci čakavščine so upoštevali le tisto, ki ga ni bilo najti pri Vuku), tj. podaja prerez vrgadskegu govora. V njem se zrcali razgibana politična zgodovina tega otoka in njegovega zaledja, zato poleg s lovanskega besednega gradiva najdemo tudi izposojenke. N a j v e č je romanizmov (latift- skih, i tal ijanskih, beneških itd., pribl. 91 %>), grecizmov (pribl. 1 °/o), madža- rizmov (pribl. 0,5 °/u), germanizmov (pribl. t °/o), turcizmov (pribl. 3 °/o, to na- * Zagreb 1973, JAZU.