DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajta.		Izhala svako sredo in soboto. T Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za Inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev.	22.	Sreda, 16. marca 1932.	Leto VII.
Za svetovni mir.
Oklic Socialistične delavske internacionale.
Uprava socialistične internacionale je izdala oklic na delavstvo vsega sveta, v katerem naglasa zlasti naslednje:
Napad Japonske v vzhodni Aziji je razvnel vojno furijo. Mandžurija, ki so jo okupirale japonske čete, naj postane »avtonomna republika«, lutka v rokah japonskega imperializma. In po ulicah milijonskega Šangaja besne krvavi boji.
Dokler je Japonska prodirala v Mandžuriji, velesile niso ničesar ukrenile, da bi preprečile kršitev pogodbe, ki jih je Japonska podpisala, in tako prisilijo japonske osvojeval-ce, da zapuste kitajsko ozemlje, ki so ga protipravno zasedli.
Šele obkoljevanje Šangaja in Nankinga je zbudilo kapitalistične vlade. Toda tudi sedaj, ko se boje za svoje lastne privilegije na Kitajskem, se ne odločijo za učinkovite pomočke. Namesto tega one še vedno dobavljajo Japonski municijo in mirno poslušajo, da japonski delegati govore lažnjive miroljubne govore na konferenci za razorožitev.
Pod utiskom svetovnega javnega mnenja, socialističnega proletariata, kitajskih delegatov, je bil svet Društva narodov prisiljen, da skliče izredno sejo Društva narodov, ki naj se bavi z vojno na daljnem vzhodu. Ali sedaj ni nade, da ne bo skupščina Društva narodov nudila enako bedno sliko onemoglosti, kakor jo je nudil svet Društva narodov.
Mlačno ravnanje Društva narodov ob početku spora je opogumilo japonski imperializem, ki noče pri-poznati ovir za svoje zasnovane velike načrte. On vodi še dalje zavojevalni pohod proti Kitajski. Zaradi-tega je graja japonskega imperializma, fci je pričel vojno, ne da bi bil le poizkušal spor rešiti potom razsodišča, najprimitivnejša dolžnost Društva narodov, najmanj, kar se more zahtevati od podpisnikov pakta o odpravi vojne, pakta, ki se ga je splošno tako mnogo poveličevalo ob sklenitvi!
Nimamo nikakršnih iluzij o imperialističnih silah, ki brezpravno zasedajo kitajsko zemljo, ali pravijo, da branijo svoje »interese na Kitajskem«. Mi vemo, da vojna na vzhodu, kjer se spoprijemljejo kapitalistični interesi vseh velikih sil, more izzvati prej ali slej nov svetovni požar; da nam po svetovni vojni Atlantskega oceana preti svetovna vojna Tihega oceana. Naša naloga je, da storimo vse, da človeško civilizacijo obvarujemo pred to neizmerno nesrečo.
Zaraditega predvsem zahtevamo:
Proglasitev Japonske kot napadalca! Da se takoj ustavijo vsa dobavljanja municije in dajanje kreditov Japonski!
Porabiti se morajo vsi gospodarski in finančni pomočki, da se Japonsko prisili k ustavitvi osvojeval-ne vojne!
Nepriznanje vsega onega, kar je Japonska na Kitajskem osvojila, čeprav bi to bilo pogodbeno dogovorjeno pod pritiskom na Kitajsko!
Delavci vseh dežel se potrudijo, da se izpolnijo ti pogoji. Oni ne bodo dopuščali, da bi kapitalistične vlade sodelovale z japonskim imperializmom ali da iz ozadja pomagajo pripravljati bodočo svetovno vojno. Oni se bore proti japonskemu in proti svetovnemu imperializmu!
Po »Radn. Nov.«, Beograd.
Ponovna volitev predsednika nemške
republike.
Hindenburg je dobil okoli 168.000 glasov premalo za absolutno večino.
Rezultat volitev predsednika nemške republike dne 13. t. m.:
Veljavno oddanih je bilo 37 milijonov 660.277 glasov. Dobili so kandidati za predsedniško mesto glasov:
Hindenburg ....	18,661.736
Hitler.................. 11,338.571
Thalmann ....	4,982.079
Druge glasove sta dobila ostala dva kandidata, nekaj je bilo cepljenih.
Hindenburgu manjka torej do absolutne večine okoli 168.000 glasov.
Druge volitve se bodo vršile dne 10. aprila t. 1. in takrat bo zn izvolitev zadostovala relativna večina.
Rezultat nemških volitev je našel v inozemstvu razmeroma ugo-
den utis. Francoski »Populaire« pravi, da je ljudski val v Nemčiji zavrnil Hitlerjevo demagoštvo. Izid volitev prinaša veliko olajšanje v mednarodni politični situaciji in Nemčija je lahko sigurna, da bo sedaj povsod naletela na večjo ustrežljivost kakor pa pred volitvami.
Volitve v pruski deželni zbor.
V mesecu aprilu, najbrže dne 17., se bodo vršile volitve v pruski deželni zbor, ki so politično silno velikega pomena. Prusija je največja nemška dežela; predsednik nje vlade je socijalni demokrat Braun, ki je trn v peti nemške veleindustrije in fašistov.
Zadnli dan obratovanja na Jesenicah.
Jesenice, 14. marca 1932.
Zadnji dan obratovanja pridnih rok poteče v torek ob polnoči dne 15. marca. Vsi obrati bodo ustavljeni, le čuvajska služba in varnostne straže ostanejo še, vse drugo se ustavi popolnoma na Jesenicah in Javorniku. Kljub vsemu prizadevanju vseh čini-teljev se ni dalo preprečiti to. česar je delavstvo najmanj sedaj pričakovalo. Kreditna zadeva podjetja še vedno ni rešena do tega trenutka, ko to pišemo; vendar postoji upanje, da do tega pride v tekočem tednu, bo pa prepozno, ker bodo obrati med tem že ustavljeni. Kar bi se bilo dalo s hitrimi ukrepi preprečiti, je nastopilo kot posledica vsied zavlačevanja kreditne zadeve. Vsekakor postoji upanje, da se bo pričelo v teku enega meseca, morda še poprej, vendar zopet obratovati, morda sicer s skrajšanim delovnim časom ali pa polno, ako bodo razne zadeve za korist domače industrije vendar rešene, osobito vprašanje omejitve uvoza raznega železa, ki se v zadostni množini izdeluje doma.
Glavno vprašanje tvori za jeseniško delavstvo sedaj vprašanje, kako prehraniti toliko število brezposelnih delavcev in družinskih članov, ker so
že dosedaj skoraj vsa sredstva po večini izčrpana. Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnica Jesenice, je napravil vlogo na krajevno bratovsko skladnico in dal ini-cijativo za zasilno prehrano, kar je krajevni odbor potom izredne seie v načelu osvojil, da se dobi dolgoročno posojilo v znesku 500.000 Din, katerega bi delavstvo in podjetje paritetno, vrnilo.
O vseh ostalih vprašanjih ne moremo poročati danes, ker je odvisno miiogo. kako se bodo nekatera vprašanja rešila med delavstvom in podjetjem, ker od tega zavisi tudi red in mir med delavstvom. Tozadevno so bili zaupniki Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije v soboto, dne 12. marca t. 1. v Ljubljani na razgovorih z upravnim svetom, kjer pa ni prišlo do končnega sporazuma. Ta redukcija bo tudi'pokazala, kako trdno je zgrajena trdnjava jeseniške kovinarske organizacije; če jo bodo člani prenesli in prestali, tedaj je obstoj za bodoče čase i organizacije i kolektivnih pravic zajamčen. . Kovinarji na Jesenicah, čuvajte sedaj svojo solidarnost in pomagajte si medsebojno, ker le v slogi je nezlomljiva moč.
Svet le irtev volne industrije.
Zlo torej poznamo.
Mednarodna strokovna internacionala konstatira, da so odgovorni poslanci na tribunah parlamentov izjavljali, ne da bi kdo ugovarjal, da je vojna na daljnem vzhodu, kakor nekatere vojne v zadnjem času, dobro pripravljena in posrečena »akcija« dobaviteljev vojnega materija-la. Kitajci in Japonci, kakor tudi vsi drugi narodi, imajo enega skupnega sovražnika: oboroževalno industrijo!
Posredovanje za mir na vzhodu je zaraditega tako težko, ker ima ta industrija prevelik vpliv v deželah, ki bi lahko sicer odločevale. Posredovanje bo uspelo, ko se zbudi vest sveta.
*
Kitajci in Japonci res nimajo dovolj tovarn za vojni materijal. Prizadeta industrija pa bo prejela za to uslugo visoke dividende.
Borba za zvišanje avstrijskega sklada za preskrbo rudarjev
Odbor za socialno upravo v avstrijskem parlamentu je sklenil zvišati prispevke za preskrbo rudarjev v dvojni izmeri. V imenu alpinske montanske družbe je poslanec Wer-ner vložil proti sklepu protest in rekel, da se prispevki na rudo ne smejo zvišati, marveč, da naj se prispevek na premog še več zviša. V in-
teresu, da se rešijo pokojnine rudarjev, je nato predlagal poslanec s. Stein, da naj se vsaj najame posojilo, da se ne bodo utrgavale pokojnine rudarjem. V parlamentu je pa bil proti glasovom socijalisticnih poslancev sprejet predlog Heimatblocka oziroma alpinske montanske družbe.
Morilca Tonija Schlegla, Mijo Babič in Ivan Pospišil, sta bila v Beogradu obsojena in contumatiam na smrt na vešalih.
Samomor kapitalista Ivara Kreugerja.
Ustanovitelj užigaličnega trusta.
Ivar Kreuger je bil po poklicu civilni inžener. Prišedši iz Amerike se je 52 letni mož ustrelil v Parizu. Kreuger je bil iznajdljiv finančnik. Po vojni je bilo gospodarstvo zrahljano in zlasti male države so rabile denar, ki ga jim je Kreuger preskrbel proti prepustitvi eksploatacije užigalic. Dajal je razmeroma ne drage kredite. Izvrševal je ogromne transakcije. Franciji je preskrbel 75 milijonov dolarjev, ki so že vrnjeni. Nemčiji je 1925 izposloval 125 milijonov dolarjev posojila. Manjša zakupna posojila je preskrbel za Jugoslavijo, Poljsko, Rumunijo, Letsko in južne ameriške republike. Ustanovil je gradbeno družbo Kreuger & Toll. Po smrti svojega očeta pa je prevzel vodstvo majhne tovarne za uži-galice, ki je z drugimi vred trpela zaradi nadprodukcije in konkurence. Izvedel je združitev švedskih tovarn in potem prodiral na svetovni trg od 1913 dalje. Podjetje ni imelo sredstev, zato so ga financirale ameriške banke pri vseh posojilih, tako Nemčiji, Nizozemski, Belgiji, Angliji, Švici i.td.
Užigalični koncern ima svoja podjetja v 35 deželah in 150 tovarn. V dvanajstih deželah preskrbuje z uži-galicami do 80 odstotkov, v sedmih deželah nad 50 odstotkov. Po strokovnjaški sodbi je pod kontrolo koncerna 75 do 80 odstotkov svetovne produkcije.
Kreuger je izvajal silno kompliciran gospodarski sistem. T o je bila prva težkoča. Vsaka kriza v tej ali oni deželi je prizadejala škodo tudi koncernu, kjer je bil angažiran. Padec angleškega funta, padec nordijskih deviz, čeprav se je Kreuger boril proti posledicam. Zadnjo bilanco so prav kritično pregledali, delnice in obligacije, ki so notirale na vseh borzah, so nazadovale, dokler je bil ogrožen tudi ogromni kapital.
Ni še mogoče danes govoriti o krizi tega ogromnega koncerna, ker se mora šele dobiti jasno sliko o vsem gospodarstvu. Veliki uspehi v užigalični industriji so nedavno napotili koncern, da je hotel raztegniti svoje delovanje tudi na druge panoge gospodarstva. Nakupil je velike rudnike v Evropi, ustanavljal celulozno industrijo, kemično industrijo in osvojil si je večino v tovarni za telefone Ericsson v Stockholmu, hoteč ustanoviti svetovni trust za telefonske naprave. Kreuger je menda postal truden, naveličal se je tega težkega boja in se ustrelil_______
Oboroženje in militarizem v Rusiji.
Po sovjetskoruskih podatkih na konferenci v Ženevi ima Rusija sedaj 504.303 vojake, dalje 28.658 zra-koplovnega moštva in 29.039 mož vojne mornarice. Častnikov ima Rusija 37.700. Druge vojaške formirane organizacije štejejo 62.510 mož, tako, da znašajo celotno vojaške sile 662.210 mož. V resnici pa utegnejo te vojaške sile biti še znatno večje. Letal ima Rusija 750, vojna mornarica šteje 3 linijske ladje, 2 križarki, ]7 torpednih ladij, 16 podmornikov itd. Poleg tega ima še takozvano Wranglovo brodovje v Črnem morju, ki šteje 15 ladij. V vojaške svrhe izda Rusija na leto 1290 milijonov rubljev, to je nad 26 milijard dinarjev. Nobena država ne izda toliko za militarizem;
Nekaj Številk iz poročila obrtnega nadzornika.
Nepopolna statistika o bojih med delom in kapitalom.
Obrtno nadzorništvo (inšpekcija dela) ima nalogo, da nadzira predvsem obrate, da so urejeni in opremljeni v zmislu zakonov o delavski zaščiti glede varnosti in higijene. S to nalogo v zvezi mora obrtno nadzorništvo voditi tudi pregled o socialnih pojavih: o nezgodah, o delavski!) gibanjih, o socialnih razmerah itd. Poročilo je izšlo kar za tri leta skupaj, in sicer za 1928, 1929 in 1930.
Poročilo navaja:
Leta 1928 je bilo pregledanih 4995 podjetij s 150.000 delavci, s
426.000	k. s., 1929 je bilo pregledanih 4414 podjetij s 173.000 delavci in 435.000 k. s., 1930 pa 7149 podjetij s 139.000 delavci in 378.000 k. s. V vseh podjetjih je bilo 1928 ugotovljenih 6460 nedostatkov, 1929 5170 nedostatkov in 1930 9452 nedostatkov.
Nesreč je bilo v obratih 1. 1928 8483, od teh 173 smrtnih, 1929 9955, od teh 758 smrtnih in 1930 9869, od teh 148 smrtnih.
Poročilo za 1. 1928 ugotavlja, da se industrijske in obrtne delavnice izboljšujejo in da je bilo ustanovljenih mnogo podjetij. Za 1929 ugotavlja poročilo, da se pojavlja kriza, Delavska stanovanja v malih obratih nikakor ne odgovarjajo obstoječim predpisom. Nadalje je bilo 1. 1930 še mnogo delavstva neprijavljenega v socialno zavarovanje v zetski, moravski in vardarski banovini. Podjetja so se pričela ustavljati.
Zaposlitev delavstva kaže, da jc bilo zelo mnogo mladoletnega delavstva v podjetjih (pod 14 let). Prav-tako po poročilu 1928 ni bilo urejeno vajeniško vprašanje. Tudi uvedba nadurnega dela ni bila vedno prijavljena, kar je dalo povod pritožbam na inšpekcijo dela. Tudi za 1929 javljajo vse inšpekcije dela, da so v podjetjih zaposleni delavci in vajenci pod 14 leti. Posebej v ljubljanski in mariborski oblasti je bilo ugotovljeno mnogo zlorab vajencev. Poročilo 1930 nadalje ugotavlja, da je bilo protizakonito zaposlovanje mladoletnih delavcev, pravtako zaposlovanje žensk ponoči konstatirano v vseh banovinah. V nekaterih banovinah redni delovni čas ni vzdržan, posebno v primorski, moravski banovini in v Beogradu.
Poročilo 1928 navaja, da so bile razmere slabe. V letu 1929 se je deloma položaj izboljšal. V letu 1930 pa je že nastopila industrijska kriza. Povsod v državi vlada pomanjkanje dela in delavstvo se klati po celi državi. Gibanje delavstva je bilo naslednje: leta 1928 je zahtevalo po-
višanje plač delavstvo v 49 obratih, pri tem je bilo zainteresiranih 6607 delavcev. Toda samo v štirfh podjetjih je delavstvu uspelo izvojevati uspeh. Leta 1929 se je število delavskih gibanj za izboljšanje gmotnih razmer zmanjšalo na 10 obratov z 2583 delavci. Popolen uspeh pa je delavstvo doseglo samo v enem obratu. Naslednje leto je bilo delavskih gibanj v 9 obratih, toda z 9222 delavci. Uspeh je doseglo delavstvo v dveh obratih popolen, v ostalih pa le deloma ali nič.
Štrajkov je bilo 1928 zabeleženih v celi državi v 44 podjetjih s 5618 delavci. Pri tem je bilo izgubljenih nad 100.000 delovnih dni in je delavstvo v tem času izgubilo na mezdah 5.8 milijonov Din. Največje je bilo leta 1928 stavkovno gibanje v hrvaški tekstilni industriji, nadalje v Sloveniji v industriji kamna, stekla itd. Leta 1929 je bilo zabeleženih 13 štrajkov v prav tolikih obratih. Pri tem je 2246 delavcev izgubilo okoli
13.000	delovnih dni v vsoti 0.6 milijona Din. Leta 1930 je stavkovuo gibanje naraslo in je prišlo do stavke v 16 obratih s 4879 delavci, ki so iz-
gubili skoro 50.000 delovnih dni in 1.46 milijona Din.
Število parnih kotlov v celi državi je znašalo leta 1928 8806 s površino 239 milj. kv. metrov, leta 1929 je naraslo na 9071 s površino 278.3 milj. kv. metrov. Koncem leta 1930 pa sta bila v celi državi 9502 parna kotla s površino 298.6 milij. kv. metrov.
Ta kratki pregled nam daje le površno sliko. Poročilo bi bilo treba temeljito obdelati s socialne strani, ker poročilo podaja le suhoparne številke v premajhnem obsegu, ker je inšpekcija dela premalo izvedena tudi zaradi prepičlega osobja.
Senator Gustav Habrman je obolel. Socijalni demokrat Habrman, član čehoslovaškega senata, je nevarno obolel za sladkorno boleznijo. Habrman je v 68. letu starosti, vendar se mu zdravje vrača in zdravniki upajo, da v kratkem okreva.
Volitve v dunajski občinski in deželni svet so razpisane za 24. aprila.
Anketa predstavnikov kovinarskega delav> stva in industrije Dravske banovine.
Delavska zbornica za Dravsko banovino je sklicala na inicijativo Saveza Metal-skih Radnika Jugoslavije anketo zastopnikov kovinarskega delavstva in zastopnikov podjetij kovinske industrije za Dravsko banovino, katera se je vršila v nedeljo, dne 13. marca 1932 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani dopoldne od 9. do 1. ure popoldne. Navzoči so bili delavski delegat-je železne industrije kakor tudi predstavniki podjetij, v kolikor niso nekatera podjetja podala o stanju svoja poročila pismeno. Navzoči so bili tudi zastopnik Ministra trgovine in industrije gospod Ivan Mohorič, dalje narodni poslanec Pavelič, zastopnik kraljeve banske uprave in generalni tajnik Zveze industrijcev. Anketi je predsedoval tajnik zbornice sodrug Filip Urat-nik. Kakor je posneti iz poročila delegata SMRJ s. Jerama o zaposlitvi in brezposelnosti, je stanje kovinarskega delavstva porazno. Ni niti enega obrata, ki ne bi bil reduciral delavstva, odnosno, da ne bi delali s skrajšanim delovnim časom.
Te razmere so seveda neznosne in zato je ta anketa podvzela tudi inicijativo za to, da absorbira Delavska zbornica razne stvarne predloge in jih v obliki skupnih vprašanj industrije in delavstva in skupne potrebe formulira v enotno resolucijo, katera bo poslana na vsa merodajna mesta, da se ukine to zlo, ki se s hitrimi ukrepi za-more preprečiti.
Anketa je osvojila tudi protest proti črtanju enega milijona Din iz proračuna Kraljeve banske uprave, ki naj bi bil votiran za ravnovesje pokojninskega zavarovanja članov Bratovskih sldadnic. To črtanje se mora popraviti v Beogradu, kajti pokojninsko zavarovanje rudarjev je dobesedno pred popolnim polomom vsled krize in odpustov ter ustavitve raznih obratov, dočim izdatki za nove upokojence naraščajo dnevno.
Isto se je zahtevalo na anketi, naj se poviša davek na promet od 1.76 na 2 odstotka, kar bi zneslo okoli sto milijonov dohodkov v celi državi, ta zjiesek pa naj bi se uporabil za brezposelne.
Potrebno bo tudi, da vse delavstvo zahteva od vlade, da se izda naredba, da morajo vsa podjetja od svojih čistih dohodkov vsako leto votirati 1 ali 2 odstotka za fond brezposelnih, kar bi tudi dalo velike vsote in riziko delavstva razbremenilo za slučaj brezposelnosti. Preskrba za brezposelno delavstvo mora brigati vse kroge in ne gre, da bi delavstvo, pahnjeno v brezposelnost, ostalo brez vsakih sredstev.
Popoldne se je vršila seja delegatov vseh podružnic SMRJ iz Dravske banovine, na kateri se je razpravljalo o notranjih vprašanjih organizacije. Težka mora krize je stavila tudi organizirane kovinarje v izredno naporno situacijo. Na tej seji so poročali člani centralne uprave o sklepih plenuma v pogledu reda za bodoče v izplačevanju raznih podpor, odnosno pravilnega štetja članske dobe, v čemer je dosedaj po-stojalo mnogo napačnih tolmačenj pravilnika. Dalje se je poročalo tudi, da ie nadomestil dosedanjega centralnega tajnika so-druga Bračinca s. Krekič. Sklenilo se je tudi, da vsled odpotovanja s. Vrankarja, ka-
I teri prevzame mesto oblastnega tajnika za I Srbijo in Vojvodino, prevzame začasno tajništvo v Dravski banovini s. Jeram z Jesenic.
Z nezlomljivo voljo graditi dalje kljub vsem težkim časom organizacijo kovinarjev in spraviti vse delavstvo do spoznanja, da je potrebno biti organiziran, je bil zaključek te seje. Z novimi silami naprej, bodi geslo tudi vseh onih zaupnikov, kateri niso bili navzoči in tudi vseh dosedanjih članov in članic. Za vsako zimo pride pomlad, brez žrtev ni zmage in ne uspehov, zato krepko naprej gradimo svojo trdnjavo.
Izkoristite
ugoden nakup ostankov v TEKSTIL-BAZARJU v Mariboru / Ostanki, meter \ po Din 6*—, 7'—, 8-—, 9’— in 10-—.
Doma in po svetu.
Redukcija rodbinskih doklad drž. nameščencem. Te dni je izšla nova uredba o draginjskih dokladah državnih uslužbencev, s katero so bile znatno znižane dosedanje draginj -ske doklade vsemi uslužbencem. Zlasti hudo so prizadeti s to redukcijo tudi nižji uslužbenci, ki so že dosedaj prejemali skrajno nizke plače in rodbinske doklade.
Stavka na Poljskem in »Slovenčeva« doslednost. »Slovenec« je 9. t. m. poročal o nameravani splošni( delavski protestni stavki na Poljskem radi poslabšanja socijalnega zavarovanja, o čemer smo že tudi mi v zadnji številki poročali, in je napisal dobesedno to-le modrost: »Prispevki obeh skupin so na Poljskem zelo znatni in jih vsled velike krize niti delavstvo, niti podjetniki niso več mogli plačevati. V znak protesta proti tej nesocijalni odredbi vlade, so poljske delavske strokovne organizacije sklenile vprizo-riti 16. marca enodnevno splošno protestno stavko.« — Torej, v znamenju znanega reka: »naj bo volk sit in koza cela.« Drugače seveda ni kazalo: podjetnikom se ne kaže zameriti, zato je treba malo posekundirati o gospodarski krizi in previsokih prispevkih za socijalno zavarovanje, delavce pa je tudi treba prepričati, kako so mu pri srcu in jim napraviti mal poklon, zato se je treba zgražati nad nesocijalno odredbo. Ampak kje je doslednost? Ce so prispevki res krivično previsoki, potem njih regulacija ni nesocijalna odredba, če pa je protest delavcev upravičen, potem1 je pa reforma socijalnega zavarovanja neupravičena. Ali eno ali drugo! Oboje hkrati ne more biti. Malo več doslednosti in vestnosti bi se »Slovenec« pri svojem poročanju že lahko navadil. Sicer smo pa teh metod v gotovem časopisju že vajeni, ker so v uporabi že vsa zadnja leta, odkar se vrši gonja proti obstoječemu so-cijalnemu zavarovanju.
Dr. Baltič, ki je bil veliki župan v Ljubljani, je upokojen.
Vojna s strupenimi plini. O strupenih plinih v vojni pišejo razni listi nekaj časa in o maskah proti strupenim plinom. Grozote take vojne slikajo in opisujejo plinske maske. Utis dobimo, da reklamo dela — vojna industrija, ki hoče zopet na debelo zaslužiti s tem — vojnim mate-rijalom. Kaj so pravzaprav plinske maske kot obrambno sredstvo? Plinske maske imajo pomen za četrt ali pol ure. Maska ne velja niti dvesto dinarjev, toda vsako uro rabi 30 litrov kisika, ki ga tudi nihče ne daje zastonj. Listi poročajo, da naj se ljudje poskrijejo ob napadu s plinom v tesno zadelane kleti ali pa rabijo maske. Pa tudi v kleti je potrebna velika količina kisika, da se zrak polni z njim. Iz tega je razvidno, da plinske maske za splošnost ne morejo priti v poštev. In vendar bo najbrže ta industrija po spretni reklami cvetela.
Potoška zijalka. Po znanstvenih razkritjih prof. Zidarja o znani jami »Potoška zijalka« v gornji savinjski dolini je dokazano, da je morje nekdaj segalo do Gornjega grada in do Luč. Ni izključeno, da so sedanji prebivalci v okolici Luč direktni potomci pračloveka, ki je nekdaj- pre-
Angelo Cerkvenik:
ROSA.
12
(Povest.)
Ni vedela, niti kdaj, niti kako:
Kar nepričakovano je stala v vrstah ljudi, ki so bili bistveno nasprotni Bojanovim naziranjem in hotenjem. Najbolj pa je čudno, da so jo baš te večne debate s političnimi nasprotniki njenega moža dovedle tja, kamor je po svojem verovanju in hotenju že dolgo spadala.
Začela je prepričevati celo svojega moža, da je njegov boj za ideale nesmiseln, za ideale, ki so že davno izgubili celo blesk idealov.
A bilo je vse zaman.
Spoznati je morala, da politično pripadništvo največkrat ni stvar razuma in mirnega presojanja, marveč stvar neke nagonske sile, neke skoraj podzavestne moči, ki goni človeka do blaznosti v katerokoli smer. Doumela je, da služi pri političnem udejstvovanju povprečnega mozga intelekt le kot suženj nagona; vedela je, da ima nagon globoke in starodavne korenine, ki morejo na novo pognati, čeprav so deblo posekali. Razumela je, da so dognanja intelekta drobne, komaj nastajajoče koreninice, ki šele počasi spreminjajo ves zamotani sestav korenja
Z Bojom ni mogla debatirati. Ni ga obsojala. Celo ljubila je ogenj, ki je gorel v njem, kajti zdel se ji je čist in mogočen, zdel se ji je — najprej — nesebičen, ki mu ni šlo ne za slavo, ne za kakšne druge dobičke. Zato mu ni rekla nikdar nobene
takšne besedice, ki bi mogla v njem vzbuditi sovražne in sovraštvu sorodne občutke.
Njeni nazori, njena politična orientacija — vse to ni ostalo brez vpliva na njuno medsebojno razmerje. Bojanova ljubezen do nje je jela pojemati (vsaj tako se mu je dozdevalo). Mnogokdaj je mislil na Tanjo, vedno pogosteje.
— Ne razumem, Rosa, kako moreš sodelovati z ljudmi, ki delajo v organizaciji, nasprotni do skrajnosti vsemu mojemu bistvu.
— Bojo, mož si! Praviš, da si se vedno boril za svobodo prepričanja in svobodo vesti, pa ne moreš razumeti, da hočem svobodno misliti, svobodno ljubiti, ne ukloniti se tvojemu prepričanju, ki je preslabotno, da bi moglo ustreči moji veri, mojemu hotenju!
— Ti se ne daš prepričati!
— Ne, Bojo! Hočem, da me prepričaš! Veruj, še tisti trenutek, ki ti bo uspelo pobiti moje argumente, še tisti trenutek, ko bo moč tvoje vere osvojila tudi moje srce, — bom izstopila iz organizacije, ki me je do danes edina mogla prepričati, da je njena pot prava pot.
Bojo je ni skušal prepričati. Bil je velik v veri, v ljubezni, v lastnostih, ki morejo ob nekih pogojih in v nekih okolščinah napraviti iz — morebiti povprečnega človeka — voditelja, tvorca usodnih in nadvse pomembnih ustvaritev za življenje ljudstev in človeštva — sovražil pa je vsa dolgotrajna razpravljanja. Nagonsko jih je mrzil. Bojo ni bil omejen. Zagrizel se je s strastjo v svojo vero . . . Vedel je, da ni nobena vera tako ne-
zmotljiva in tako neovrgljiva, da bi človek o njej ne mogel debatirati dolge dneve in noči.
Tudi Rosa je to vedela. In Bog ve, če bi se bila uklonila njegovim še tako močnim in uspešnim argumentom. Najbrže ne.
— Notranja svoboda je edina možnost, Bojo, ki bo mogla danes, v dobi, ko religiozni formalizem mora propasti in dejansko že propada, tvoriti podstavo zakona in zakonskega življenja od jutri.
— Ne razumem, kaj je notranja svoboda.
— Ne razumeš? To je svoboda mišljenja, svoboda koristnega udejstvovanja, svoboda možnosti duševnega izživljanja obeh zakoncev, svoboda, ki mora iti celo tako daleč, da strogo loči spolnost od ljubezni. Spolnost je specifično telesni užitek, medtem ko je ljubezen najvišja duševna vrednota, ki raste v istem razmerju, v katerem počasi propada telesni užitek spolnosti.
— Dovolj, dovolj, Rosa! Ubijaš me s tem seciranjem ...
— Saj nisem sama kriva. Pogovor tako nanese, okolščine, ki naju trpinčijo.
— Mučiš me, Rosa!
— Ubogi moj Bojo! Veruj mi, ne delam namenoma. V poslednji dobi si tako bolan, ves nervozen. Ali bi ne bilo dobro, če bi šla na krajše potovanje? Ogledala bi si Bosno, Južno Srbijo, Beograd!
Bojo jo je pogledal. Iz oči mu je zasijal blesk nekdanjih dni; nekaj kakor sladka slutnja se je zalesketalo v njih.
»
»DELAVSKA POLITIKA«
Stran 3
bival v potoški zijalki. Ostala jim je
mornarska kri. Ker pa nimajo več
morja, se vozijo sedaj na splavih.
•
»Skromni« Hitler. Hitler je bil avstrijski častnik in ne dobiva pokojnine, ker je pobegnil v Nemčijo,-Njegovo bivališče je Monakovo. Tam je založba listov in tiskovin nacijonal-nih socijalistov. Od te založbe prejema Hitler 240.000 mark na leto (polovico dobička). Od stranke dobiva mesečno 1100 mark. Za shode in predavanja je prejel v minulem letu okoli 200.000 mark. Stranka mu tudi plačuje v Berlinu stanovanje 150 mark na dan. In sedaj, ko je postal še brunšviški vladni svetnik, prejema 5233 mark plače na leto in če se izkaže, da ni za rabo, lahko stopi v pokoj s pokojnino za 35 let službe. Hitler prejema potemtakem letno okoli šest milijonov dinarjev za svoje delo v interesu nemške veleindustrije, zlasti težke železne industrije.
To ni umor. V Berlinu so priredili v Spichern-Ringu boksanje. Boksač Sabotky je svojega tekmeca in bivšega klubskega tovariša Bolknerja kmalu pobil na tla, a ko se je slednji opotekajoč dvignil, ga je znova začel obdelovati z naročniki, dokler se Bolkner ni ponovno zgrudil. Ker se ni več zavedel, so ga odnesli iz ringa in je čez par minut izdihnil. Je li to šport? Vsaj proletarski šport bi to ne smel biti. Tak-le takozva-ni šport človekove duševnosti gotovo ne poplemeni, ampak jo posurovi, da je slabši ko žival. Vsako leto se par sto boksačev po svetu ubije v ringih.
Najpopularnejši človek na Poljskem. Poslanec Stronsky je v poljskem Sejmu pripovedoval o sledečem dogodku: na gimnaziji v Stryju je neki profesor dal dijakom petega razreda nalogo z naslovom: »Najpopularnejši mož Poljske.« Profesor se je že na tihem veselil, kako bodo nje govi dijaki pisali slavospeve o šefu vlade, Pilsudskem, in kako bo on za to svojo patrijotsko domislico deležen najvišje pohvale. Ali našel se je med dijaki korajžen fant, ki največ je narodove priljubljenosti ni priznal Pilsudskemu, temveč mučeniku iz brest-litovskih ječ, sivolasemu soci-jalističnemu poslancu Liebermannu. To svojo smelost je moral dijak drago plačati: takoj so ga relegirali iz šole in ne sme študirati več na nobeni višji šoli na Poljskem. Fant pa radi tega ne obupava, ker so se zanj zavzeli krogi opozicije.
Zlorabe zavarovalnih družb tudi na Čehoslovaškem. V Olomucu je zavarovalnica »Humania« zavarovala svoje člane v svrho ženitve opreme. Ves vplačan denar je šel v žepe zavarovalnih podjetnikov. Nad 17.000 oseb je oškodovanih za več ko 7 milijonov čeških kron.
Za sanacijo Škodovih tovarn. Del evropskega časopisja je mnenja, da se bo večina francoskega posojila Čehoslovaški porabila za sanacijo Škcdovih tovarn v Plznu. Med vojno, in nekaj let po vojni, so Škodove tovarne bile polno zaposlene z orožno industrijo, ki pa je zadnja leta zelo popustila. Velik del tovarn se je preuredil na izdelovanje avtomobilov in poljedelskih strojev, za katere pa manjka dovolj odjemalcev in 30.000 delavcem grozi brezposelnost. Največ Škodovih akcij ima orožna industrijska firma Schneider & Creuzot v Franciji, zato bo velik del francoskega posojila ostal kar v Parizu, samo prenesli ga bodo iz ene blagajne v drugo. Škodove tovarne bo prevzela nato čehoslovaška država.
Uspehi današnje pedagogike. V Liittichu v Belgiji so sklenili fašistični dijaki, da bodo onemogočili najavljeno predavanje francoskega radikalnega poslanca in bivšega ministra Caillauxa. Ker se jim ni posrečilo vdreti v predavalno dvorano, so divjali v tamošnjo evangelsko cerkev, kjer so pastorja Hartmana, ki je ravno pridigal, s silo potegnili s prižnice in ga po tleh zvlekli na cesto ter mu zlomili nogo. — Na Dunaju so pa pri nedavnih kravalih na univerzi na-cijonalistični študenti par dijakov židovskega pokolenja, ki so se šteli med najboljše in najmarljivejše slušatelje, tako nečloveško stepli in razmesarili, da jih še lastni svojci niso mogli prepoznati. Eden od njih ostane pohabljen za vse življenje. In profesorji še hvalijo nacijonalno vnemo takih vandalov.
Tri tisoč let pred Kr. roj. je bilo na vrhuncu svojega razvoja miesto, katerega razvaline je sedaj odkrila neka angleška odprava v peščenih pustinjah Iraka.
Atentat na nemškega poslaniške-ga tajnika v Moskvi, v. Twardow-skega, je bil pravzaprav namenjen
Slovenski delavci na iugu.
Drvar, v marcu 19.32.
Novice iz našega kraja niso razveseljive. V tvornici celuloze se dela že skozi dva meseca samo po tri dni na teden. Te dni pa je vodstvo tovarne nalepilo oklice, v katerih sporoča delavstvu, da mu je odpovedana služba in da se mora izseliti iz tovarniških stanovanj najkasneje do 31. marca t. 1. Tako bo ostalo brez dela 'in zaslužka okoli 700 delavcev in nameščencev. Več delavcev je že odpotovalo za zaslužkom ter jim je tovarna izplačala mezdo za šest tednov naprej, samo da čim-prej izpraznijo stanovanja. Nameščence, ki takoj zapuste službe, plača družba za tri mesece vnaprej. Na Sipadovi žagi in železnici se dela samo po šest ur na dan, pa tudi tukaj grozi ustavitev dela. S skrbjo zre tukajšnje delavstvo v bodočnost.
Maribor.
Okrožnica upravnika delavnic državnih železnic podrejenemu delavstvu. Upravnik delavnice drž. žel. je izdal to-le okrožnico: Okrožnica štev. 21/32. Gospod Generalni Inšpektor Celokupnega Saobračaja imel je na svojem zadnjem inšpekcijskem potovanju priliko konstati-rati žalosten slučaj, ki je stroge obsodbe vreden tembolj obstoječe splošne krize. Potoval je nek uslužbenec naše Radionice s prosto karto daleč v Dalrna- samo zato, da si nabavi nekaj litrov vina za domačo potrebo. Ta resnično žalosten pojav v sedanjem težkem času je dal Gospodu Generalnemu Inšpektorju povoda obširne preiskave zadeve in sigurno bo to imeleo za dotično osebo dalekosežne posledice, ja morda za vso ostalo osobje, ker se ravno sedaj dela na noverti pravilniku za vozne olajšave.
Razglašam to celokupnemu podrejenemu mi osobju v radionici z iz-poslaniku v. Dircksenu samemu. Are- I rečnim naročilom, da si v bodoče nabrani atentator Štern je izpovedal, bavi proste karte za privatna poto-
da je izvršil atentat dogovorno z ne kim Vasiljevim po naročilu nekih krogov iz Poljske, ki bi bili radi z umorom nemškega poslanika izzvali diplomatični konflikt. Nekaj podobnega je bilo nedavno z afero člana češke delegacije v Moskvi.
Ljubši jim je komunizem kakor japonski jarem. Zunanje ministrstvo kitajske narodne vlade v Nankingu, je pred dobrim tednom sklenilo zopet vpostaviti normalne diplomatske odnošaje s sovjetsko vlado, ki so bili leta 1929. prekinjeni. Zadnje vesti pa poročajo, da je tudi plenarna konferenca stranke Kuomintang sklenila obnoviti diplomatske stike z Rusijo. Kitajski ministrski predsednik Wang je izjavil novinarjem', da kitajska vlada sedanjih japonskih predlogov ne more sprejeti. Vlada bo šele tedaj pripravljena z Japon sko se pogajati, če bo sigurna, da se bodo japonske čete iz Mandžurije in izpred Šanghaja odstranile. Za Kitajsko ne obstoji kako posebno mand-žursko vprašanje, temveč problem v splošnosti: če Japonska ne odpokliče svojih čet iz Mandžurije, se bo Kitajska borila naprej. Zunanji minister Sung je svečano izjavil, da se bo Kitajska prej vrgla v naročje komunizmu, kakor pa, da bi se podvrgla japonskemu imperijalizmiu. če bo Kitajska v tem boju podlegla, bo Japonsko potegnila s seboj v prepad. On, minister, se bo sami kot revolu-cijonar boril proti vsaki vladi, ki bi se odpovedala suverenim pravicam nad Mandžurijo in Šanghajem.
Japonska je poslala Kini nov ultimat, s katerim zahteva, da se Kitajci umaknejo še za nadaljnjih pet milj. Na ta način bi jih Japonci najraje postopoma izrinili sploh popolnoma iz Kitajske.
Strahovit zločin se je izvršil na Westfalskem. Hči nekega kmeta v Papenburgu je svoje nezakonsko dete s pomočjo svojih dveh bratov živo v zemljo zakopala. Zdravniška preiskava je dognala, da se je otrok v grobu zadušil.
Za ogrlico kraljice Marije Antonijete so se sprli njeni sedanji lastniki, rodbina Bour-boncev. Sestre in nečak Dona Jaimsa Bour-bonskega si laste ogrlico vsak zase. Če ne Pride do sporazuma, bo Pariz doživel nov proces o kraljičini ogrlici, kakor ga je svoj-čas opisal Aleksander Dumas v enem1 svojih romanov. Navedena ogrlica obstoji iz 45 velikih demantov in se ceni na več milijonov frankov.
Strahovit vihar, cyklon, je divjal prve dni t. mi nad francoskim kolonijalnim otokom Reunionom. Zahteval je 86 smrtnih žrtev, 350 ljudi je bilo ranjenih, 3000 hiš je bilo porušenih. Neka železniška proga je bila v dolžini 70 km razdejana. Skoro polovica vsega prebivalstva je več ali manj oškodovana. Celotna škoda se ceni na 160 milijonov frankov.
______ i
Če sl z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati Izključno z lastnimi sredstvi. —
vanja le v resnično — (dokazno) — nujnih slučajih, trebovanja. Nabavljajočo osobje pa opozarjamo na brezpogojno potrebo tehtne utemeljitve trebovanj za izstavitev prostih kart, sicer bo Uprava v bodoče odklanjala vsako odgovornost za posledice, ki bi nastale iz tega naslova in nositi bi moral te le sleherni uslužbenec sam. Maribor, 6. februarja 1932. Upravnik Radionice: A. Jovič s. r. (Predstoječa okrožnica je točen prepis originala, ki je nabit na uradni deski. Op. ur.)
Občni zbor delavskega društva »Deto-ljub«. Minulo soboto se je ob napovedani uri vršil v društvenem1 lokalu občni zbor delavskega društva »Detoljub«, ki je nadvse lepo uspel. Po poročilu o društvenem delovanju v minulem letu, katerega je podal društveni predsednik s. Pelikan in ostali funkcijonarji, je imel s. Pelikan globoko zasnovani referat o temi »Kaj zahtevam od svojega otroka«. Referent se je zlasti bavil z vprašanjem otroške vzgoje in pa v čem leži krivda, da nočejo biti otroci tako ubogljivi kot to marsikdaj zahtevajo starši. K besedi so se javili tudi številni delavski starši ter razpletali svoje misli. Pri točki volitve je bil izvoljen nov društveni odbor, katerega tvorijo po večini dosedanji odborniki. Toplo priporočamo delavskim staršem1, da pošiljajo svoje otroke v to prepotrebno delavsko društvo ter da se tudi sami včlanijo in pomagajo s tem' k napredku idealnega stremljenja za dobro vzgojo delavskega otroka.
Tiskovna pravda radi izjav morilca Mohorka. Meseca avgusta 1931 je objavil dnevnik »Slovenec« v dopisu o Mohorkovih zločinstvih tudi vest, da je pokojni morilec Rudolf Mohorko ukradel v Šobru svojemu prijatelju srebrnotžensko uro ter jo podaril svoji ljubici, posestniški hčerki A. Š. Slednja je radi tega vložila tiskovno tožbo radi klevete proti takratnemu odgovornemu uredniku »Slovenca« dr. Alojziju Kuharju, in se je vršila v petek, dne 11. t. m., v tej tožbi glavna razprava pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Obtoženi urednik se nahaja sedaj v Beogradu in ni prišel k razpravi, ampak ga je zastopal njegov zagovornik, odvetnik dr. Natlačen, ki je trdil, da obtoženi ni mogel vložiti odgovora na tožbo, ker se je tozadevno pismo s priloženo tožbo na njegov naslov zgubilo, da se je tožnica tozadevno že poravnala z mariborskim urednikom »Slovenca« dr. Vatovcem in da ni imel namena tožiteljice žaliti. Ker Pa je bil toženi že zaslišan pri policijski upravi v Beogradu in tam podal svoj zagovor, je sodišče vse predloge za preložitev razprave zavrnilo in prebralo samo potrebne ugotovitve iz kazenskega spisa proti Mohorku. Po poldrugourni razpravi je bil urednik »Slovenca« v smislu tožbe obsojen na Din 1200,— denarne kazni. Din 1000.— materijalne odškodnine, v objavo sodbe na čelu lista »Slovenca« in povračilo stroškov. Toženi urednik pa je prijavil proti tej sodbi revizijo in priziv. Tožiteljico je zastopal pri razpravi g. dr. Reisman iz Maribora. Zagovornik Natlačen je predložil sodišču tudi neko poslovilno pismo pokojnega Mohorka, katero je baje pisal prejšnjo noč, preden se je obesil. Pismo je bilo zelo ganljive vsebine in uprav poetično sestavljeno. Vendar v Mohorkovem spisu tega pisma ni bilo najti, toda zagovornik toženca je predložil tudi fotografijo originala pisma in predlaga! preiskovalnega sodnika dr. Grmovška kot pričo, da je Mohorko res takšno pismo pisal. Sodišče pa je tudi ta predlog zavrnilo kot nepotreben.
OBČNI ZBOR »SVOBODE«. PODRUŽNICA MARIBOR, se bo vršil v sredo, dne 16. t. m„ ob 20. uri v predavalnici Delavske zbornice. Sodna ul. 9/II. Člani in prijatelji te delavske kulturne organizacije so vljudno vabljeni.
Boj pretirani najemnini. Širši akcijski odbor za pobijanje najemnin za stanovanja in poslovne lokale ima v sredo, dne 16. marca 1932 ob 18. uri važen sestanek v
prostorih Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu.	Akcijski	odbor.
Pedagoška centrala v Mariboru ima dne
19. t. m. v risalnici deške meščanske šole redni občni zbor. Začetek ob 9.30. — K temu pripominjamo, da priredi P. C. na predvečer občnega zbora v veliki kazinski dvorani predavanje s temo »Problemi ženske vzgoje v današnji družbi«. Predava dunajska zdravnica in psihologinja dr. Sofie La-zarsfeld. Začetek predavanja ob 20. uri.
Odbor.
Feliks Gradišnik, rojen 7. 5. 1898. leta v St. Petru pri Mariboru, se na prosa, da se zglasi v neki nujni zadevi v špecerijski trgovini Anton Podlaha, Maribor, Orožnova ul. 8. Kdor prinese točen naslov, dobi 100 dinarjev nagrade.
Občni zbor I. del. kolesarskega društva v Mariboru se bo vršil v soboto, dne 19. t. m., ob 9. uri dopoldne v društvenem lokalu gostilne »Zlati konj«.
Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih!
Celje.
Zborovanje, sklicano od tukajšnje podružnice Splošne delavske zveze Jugoslavije, ki bi se imelo vršiti preteklo nedeljo, 13. t. m., se ni vršilo, ker je bilo oblastveno prepovedano. Za zborovanje je vladal velikanski interes in je mnogo delavstva, ki ni vedelo, da se zborovanje ne bo vršilo, prispelo celo iz Zabukovce, Laškega, Štor in tudi drugih krajev Savinjske doline, nakar so se razočarani vračali. Kakor izvemo, nameravata podružnici kovinarjev in Splošne delavske zveze tudi za prihodnjo nedeljo, 20. t. m., sklicati članska zborovanja.
Odpuščanje delavstva je tudi v Celju na dnevnem5 redu. Kakor smo že sporočili, namerava kemična tovarna in pražarna povsem ustaviti svoj obrat, nekaj desetin delavstva je pa odpustila tvrdka Westen. Ljudje se prijemljejo za glavo in se vprašujejo: Kam to vodi?
Na naš članek: »Izbito dno« smo dobili od vseh strani mnogo priznanj, da smo zadevo prijeli na pravem koncu. Za »Delavsko Politiko« je vladalo tako zanimanje, da so nekateri letali po vseh celjskih trafikah, da bi jo kupili, pa jo niso dobili, ker so bile te dosedaj mnogo preveč »fajn«, da bi jo prodajale. Glede celjske občinske finančne politike imamo zbranega prav mnogo interesantnega in poučnega materijala, ki bo navzgor in navzdol pokazal potrebo po odločni preorijentaciji. Oglasili se bomo ob pravem času.
RuSe.
Odtegljaji za kuluk. Ko je lansko leto, oktobra meseca, pozval občinski urad občane, da se naj prijavijo radi odslužitve kuluka, se menda ni zglasil nihče. V začetku januarja t. I. pa je Tovarna za dušik predložila vsemu pri njej zaposlenemu delavstvu neke izjave v podpis, s katero sleherni delavec pristaja na to, da mu tovarna v dvanajstih polmesečnik obrokih, po Din 5 — do Din 20.—, odtegne od občine predpisani mu kuluk. Obenem se je vsakogar opomnilo, da bi občina bila prisiljena izterjati kuluk prisilnim potom1, in to celo vsoto naenkrat, v slučaju, če bi delavec ne pristal na obročne odtegljaje. Jasno je, da je delavstvo predložene mu formularje podpisalo, le malo jih je, ki so odklonili podpis. V mesecu januarju pa naš zaslužek še ni bil tako silno reduciran, kot je danes vsled uvedbe skrajšanega delovnika. Mnogo jih je tedaj pristalo na obročno plačevanje kuluka v zavesti, da bodo itak reducirani. V tem slučaju so računali, da bodo plačali največ par obrokov, na ta način pa se bodo izognili rubežu svojih celotnih prejemkov. Toda kljub spremenjenemu položaju se z odtegljaji za kuluk nadaljuje, čeprav delavci zaslužijo komaj za kruh. V zvezi s temi odtegljaji nastaja vprašanje, kako namerava porabiti občina vplačani kuluk, oz. katere ceste v njenem območju namerava popraviti. Nekaj čujemo, da se namerava zbrani denar porabiti za zgradbo nove pohorske ceste. Tu bi si dovolili pripomniti, da ta cesta leži izven območja ruške občine. Nadalje, da bodo od te ceste imeli profit le veleposestniki, semintje tudi kakšen lesni verižnik, nadalje trgovci in krčmarji vsled povečanja tujskega	prometa,	delavci pa s to	cesto ne	bodo
nič	pridobili.	Ne vemo sicer,	ali je ta	vest,
ki se uporno širi po Rušah, resnična. Želeli bi,	da nam	občinska uprava	pojasni,	kako
se	namerava	porabiti nabrani	kuluk, kar bo
končno služilo tudi v pomirjenje nas kulu-karjev. Za zgradnjo pohorske ceste naj prispevajo le tisti, ki bodo imeli od nje dobiček. Cujemo, da se namerava delavstvo obrniti s posebno vlogo na občinski urad, v kateri bo zaprosilo za zgoraj omenjeno pojasnilo. Ko bomo prejeli odgovor, bomo tudi tega priobčili v »Delavski Politiki«.
Kulukar.
Uredniiki kotiček.
Opozorilo dopisnikom. Vsled ukinitve nekaterih vlakov v dravski banovini dobiva uredništvo poslane dopise prepozno, da bi iste zamoglo pravočasno objaviti. Naprošamo radi tega vse zunanje dopisnike našega lista, da odpošljejo dopise 1 dan preje, kot so to storili dosedaj.
Šiška pri Ljubljani.
II. mladinska akademija »Svobode« v Šiški je v nedeljo, dne 28. febr. t. 1., izpadla izredno dobro. Obisk nad vse zadovoljiv, navzoči odrastli zadovoljni, mladina nad vse prijetno iznenadena. Šramel »Svobode« pod vodstvom s. Darina Rauberja je navdušeno in dobro sviral: k otvoritvi, k zaključku, pa še v odmorih. Pravljica s skioptičnimi slikami o deželi bajni, ki je danes še veliko bolj utopija kot nekdaj, je seveda zelo ugajala. S. Zinko Vitnik je o njej pripovedoval..., pa je žal pozabil povedati, kako se tja pride. Sledili sta uvodni in načelni deklamaciji: »Rajajoči deci« od Ane P. Krasne, ki jo je deklamirala s. Marina Rohačkova (žal radi prepičlega časa ni bila povsem gladka) ter Toneta Čufarja pesem: »Mi, proletarska mladina«, ki nam jo je po »Svobodi« poklicala v spomin mala s. Slavica Bricljeva. S. Janko Rohaček je obujal po R. Petroviču »Spomine iz otroških let«. Mali Tonček Zdovc, star kakih 12 let, je zapel prijetno pesem »Ciganska sirota«. Naš stari znanec Krušičev Lado je pa zelo ugajal s petjem pesmi »Lipa zelenela je« ter »Slep-čeve pesmi«. Prav bi bilo, ako bi se mu glas malo izšolal, da bi nas lahko še večkrat in še bolj razveseljeval. O »Zimi beli« (Katka Zupančičeva) nam je deklamirala prav lepo s. Zorova Danica, nič slabše in nič manj si pa ni želel snega v pesmi »Zima« (Jože Kovač) s. Silvo. Po odmoru je s. Bricljeva Slavica tožila z Radivojem Peterlinom-Pe-truško, kako »Ves dan sneži«, potem pa je naša mladina prikazala odersko sliko »Zima in pomlad«. Uboga revna deklica (s. Martinka Likovičeva) trpi od zime, hudo trpi, ali starka Zima (s. Tilka Boncljeva) hoče dokazati svojo moč in ji hujša trpljenje. Sneg pada, veter tuli, burja hruje — deklica zmrzuje. Pa pridejo solnčni žarki, kar deset jih pride (majhni, belo oblečeni dečki in deklice) in pokažejo Zimi moč Soltica, ki jih je poslalo. Oglase se ptički, rožice za-cveto in pomlad se približa. Vsi veseli za-pojo ob spremljevanju kitare, deklica in žarki, pesem v pozdrav Solncu, ki je dalo pomlad: »Bratje, le k solncu, k svobodi, — bratje, le k luči naprej! — svetlo iz temne davnine — vzide bodočnost brez mej 1« — Igrica je izpadla vzorno. Žarki so se obnesli, zelo dobri sta bili tudi ss. Martinka in Tilka. In zaključno pesem je uglasbil za dom &. Vitnik. Slika je prirejena po s. M. Klopčiču in je v verzih. — Tudi druga oderska slika »Mladi vojaki« po s. Ivanu Jontezu iz Clevelanda, je popolnoma uspela. Otroci '(šest po številu) se igrajo vojake, godba igra »Mi smo vojaki«. Vojna se jim zdi junaštvo ... Istočasno pa se malo za fronto vprašuje na razvalinah podrte vasi Andrej-ček (s. Lojze), zakaj in čemu je vojna, čemu se igrajo otroci Mlade vojake in se na-
vdušujejo za vojno, ko je pa vojna nekaj tako strašnega. Ali granata prileti in raztrga Andrejčka, in deklica, ki ga najde tako raztrganega (s. Slavica), obljublja: »Nobene vojne več! Granata je raztrgala Andrejčka in vojna je zanj končana. Ali zakaj ta smrt? Čemu in za koga?« Igra je uspela in vsi so bili na svojem mestu. Andrejček se je uživljal v svojo usodo na razvalinah.
— Deklamacije s tehničnimi pripomočki oz. nazornim prikazanjem: Mala 4 in polletna s. Saša Kovačevičeva, ki je pogumna za tri, je po Janku Samcu pripovedovala o »Luni«, ki je stala nad njo; s. Silvo je pa razvozlje-val bistvo in pomen »Zvitih črk« pred seboj (po K. Župančičevi); Vida Zalaznikova je prav bistro pripovedovala »Sneženemu možu«, ki se je prej šopiril, kaj bo tak oblasten
— saj »Ko sonce se povzpne — boš ti odveč. — Hu, to se boš topil, se v lužo vode spremenil...« (po Katki). Janez Berdajsov, star štiri in pol leta, je pa z uganko preskušal bistroumnost navzočih: vsem je ugajal — uganili pa le niso — pa jim je prinesel pokazat — gosli! Lado je spet pel: Pozdrav Gorenjski in pozdrav Koroški. Ti dve narodni pesmi sta ugajali. In spet kup deklamacij: Ivica Zorova je pripovedovala o ptičku, ki je bil »prevarjen« in o delavcih, ki se tudi iluste radi varati (A. P. Krasna), Vida Zalaznikova je pripovedovala svoji punčki v vozičku Uspavanko (po Katki), Saša Kovačevičeva pa je pripovedovala o »Prvih hlačicah« svojega medvedka (Schonlank-Klopčič), Lojze je pa govoril o »Vrabcu-samomorilcu«, ss. Martinka in Marina sta predvajali dvogovor: Dete spet izprašuje (obe po Jožetu Kovaču). Mali šestletni Franček Rožič je nastopil prvič pri nas: deklamiral je šaljivki »Sem pek« in »Moj poklic — zdravnik«. To je bilo smeha in krohota. Zaključil je naš Lado s hudomušno »Sem čevljar«. Ko ni bilo ne miru niti konca ploskanja, je dodal še z repertoarja I. akademije: Kuharja. Lica so žarela vsem malčkom, ko so ob 9. uri zvečer odhajali domov. — Še majhna pripomba: Skoro vsa snov za ta večer, pa tudi večina za prvega, ni domača, skoro ne moglo bi biti večerov s tem programom — ako bi se ne zatekli k našim sodrugom-rojakom tam preko luže, vsaj po deklamacije, pripovedke in obe oderski sliki, in sicer v chicaški »Mladinski list«, kateri je v zadnjih letih priobčil vse to gradivo. Od 18 stvari iz te skupine in tega večera jih je pa tudi četvero od Katke Zupančičeve (Chicago), dvoje od Ane P. Krasne (Chicago) in ena od Ivana Jonteza (Cleveland). Tako so se tu na naši akademiji bratski in sodružno združili rojaki iz stare in nove domovine. Ali ni to še nov dokaz za resničnost dejstva,
»da smo mi samo lepših svetov,
mi, proletarska mladina ...« (Čufar)
-N.
ion i m
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlito nalivno pen
ali pa KUrscIinarJav roinl lakslkon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstne radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio“ welt“. Naroča se Administration der „Radlo-welt“ Wlen 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne udloprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Šolske torbice, aktovke, kovček!, preobleke za kovčeke, damske torbice, denarnice, pasovi itd. Istotako tudi poceni popravila v novo o tvorjenj torbami
JOSIP KARLO,
MARIBOR, Kopališka ulica štev. 2
(Scherbaumov paviljon).
Razno manufakturno blago, perilo, obleke za moške ln dečke, pletenino etc. priporoča po jako nizki ceni tvrdka
KARL JANČIČ
Maribor, Aleksandrova c. 11
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Olavnl trg 14, preje Gosposka 9.
Šivalne stroje, gramofone, otroške vozičke, kolesa
popravlja JUSTIN GUSTINČIČ,
mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
DlAlAHiNA stotniki, tudi
Kievemne. po men, Mgi-
Jenskl ln kosmetlCnl pradmatl, po-trcbICIne ta otroke, nogavice, ro* kavice, rolna dela In krojaike potrebščine.
FRANC SKOF,
Generalnega direktorja plačajo z zlatom v palčicah.
Sanacija velebank na račun ljudstva
Dunajska »Arbeiter-Zeitung« poroča, da je avstrijska krščanskosocialna vlada dr. Buresch-Winkler potom dr. Jucha, ki je prejel korupcijske doklade 25.000 Din, sklenila službeno pogodbo z novim generalnim direktorjem Kreditnega zavoda Holandcem van Hengel in mu izplačala ob vstopu 300.000 holand. goldinarjev v zlatu, to je nekaj nad 5 milijonov dinarjev. Njegov letni prejemek bo znašal 31.500 funtov v zlatili v palčicah. Službena pogodba velja za tri leta, tako, da bo prejel Hengel v teli treh letih na plači 40.500 funtov v zlatu, kar znaša okoli 11,200.000 dinarjev. Gospod Hengel bo zaslužil vsak dan okoli 12.500 Din ter bo vrhutega oproščen davkov. Za ta ogromni znesek prispeva del upniški odbor, del pa kreditni zavod.
»Arbeiter-Zeitung« pravi, da takega roparskega pohoda še ni kmalu kdo napravil, razen holandskih trgovcev, ki so vršili podobne roparske pohode v holandsko Indijo. Avstrijsko prebivalstvo še take pohode lahko odkloni.
#** m
ijuds&e	‘
Siomš&ov ,r'-i
Papirnica Ljudske tiskarne
Maribor, SlomSkov trg St. 6.
Vič-Glince.
Občni zbor podružnice »Svobode«, ki se je vršil dne 25. febr. je pokazal, da je še volja in veselje do prosvetnega dela tudi pri sodrugih v našem kraju. Zlasti je bil lep odziv starejših sodrugov. Vršila se je prav živahna debata, v katero so posegli skoro vsi navzoči. Predsednik centralnega odbora sodr. Štukelj je najprej grajal delo v prošlem letu in jasno ter v lepem govoru podčrtal potrebo kulturne organizacije »Svobode«. Naglašal je, da ne sme odbor posvetiti delo samo enemu odseku, pač pa splošnemu delu. Odseki so potrebni in sredstvo za dosego cilja kulturne organizacije. Nato je bil izvoljen novi odbor, ki naj to nalogo izvede. Predsednik Peterca Andrej, podpredsednik Telban Janko, tajnik Pezdir Ivan, blagajničarka Lenasije-va Vika, gospodar Tomšič Franc, odborniki Celarc Ivan, Gruden Fr., Blaj Tone in Jandl Anton. Kontrola: Virant Anton, Hladnik Ivan, Verbec Franc.
Podružnica »Svobode« Vič-Glince je
priredila predzadnjo soboto predavanje. Predaval je s. Telban »O Japonski«. Pokazal je več lepih in zanimivih slik. Obenem pa je razložil in pojasnil težak položaj delavstva in še težji položaj delavk na Japonskem, katere so podvržene nečuvenemu izkoriščanju. Šele v zadnjem času je začelo delavstvo spoznavati važnost organizacije. Predavanja, ki je bilo prvo v letošnji sezoni, se je udeležilo 83 sodrugov in sodružic ter 15 otrok. Upamo, da bomo odslej imeli priliko poslušati še več lepih predavanj. V kratkem začne delovati dramatični odsek, ki bo nastopil v najkrajšem času. Dobiček prve predstave je namenjen brezposelnim v naši občini, ki jih ne manjka. Podružnici »Slvobode« želimo mnogo uspeha. — J. P.
Gospod Zajec je doma pod copato. Nekoč pa sc opogumi in ovadi sodišču svojo ženo, kako grdo z njim dela.
»Z lopato za. premog me je udarila po glavi«, pravi.
»Pa se vam na glavi nič ne pozna! Kako je to mogoče?«
»Nič ne po>zna! Recite, naj v um prinesejo lopato!«
Pristopajte k zadrugi
Jlarti don“
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež /25 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
Za Veliko noč
Otroške nogavice par 3 50 MoSke nogavice . par 3 50 Damske nogavice par 6'50 Damske flor nogavice 10‘— Meške srajce Kom. 25-— Moške spodnje hlače 151—
Trdi ovratniki kom. 8‘— Mehki ovratniki kom. 5-— Samoveznice, svilene 7 — Otroške čevlje la. usnje črne, rujave . par 24 — Sandali za otroke par 22*—
kakor tudi vse vrste drugih predmetov po najniijlh brez-konkurenčnih cenah.
EKSPORTHA HlSA „LUNA“
Lastnik A. Prlsterntk / M
V
H
i
natopile snole prihranke
v Stalerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, SlomSkov trg Stev. 6.
Ologe oBreitnlemo im 6Vz°lo
grot^^rin^e^ečT^^jdjfH^edL
■
■
■
■
Tiska:	Ljudska	tiskarna,	d.	d.	v	Mari	baru,	predstavitelj	Josip	Ošlak	v	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaja	in	urejuje	Viktor	Eržen	v	Maribora