Nekaj o pomenu uciteljskega stanu. Predaval pri prvem sestanku ueiteljev z ljubljanskimi ueiteljišeniki Janko Žirovnik. Danes smo se zbrali, da naredimo resen korak naprej na potu do Tzvišenega smotra našega stanu, kije: preporod naroda z dobro izrejo. Časih so krotilce divjih živali veliko bolj občudovali nego odgojevalee otrok — in učitelji kanarčkov še danea več zaslužijo za svoje mehanično delo, nego dobe učitelji otrok za svoje naporno in odgovorno delovanje. To dejstvo nas zagrinja v nekak polumrak kakor jutranja megla v pozni jeseni. Toda — kakor po naravnem zakonu ta neprijazna megla proti poldnevu ponehava in končno izgine, tako se skozi vse prirodne pojave vleče — kakor kaka rdeča nit — j e k 1 e n naravni zakon, ki je začrtan s kratkimi besedami v pregovoru, da za d e ž j e m mora solnce priti. Dandanes so nastale socialne razmere tako kritične, da resno 8tresajo prav v teme1 j u dosedanji red človeške družbe. Tu beremo o pasivni rezistenci, o štrajkih in uporu, tam zopet o poneverjenju, ropu in uboju. Dobro situirani Ijudje se uničujejo s pijančevanjem in zakonolomstvom in takorekoč o t r o c i se že koučavajo z revolverji, preden so začeli živeti. Kar nas je starejših, se še dobro spominjamo, daje moška beseda več veljala, nego velja dandanes p r i s e g a itd. itd. Predaleč bi zašel v tem naštevanju. Vse take prikazni grene človeku življenje. in v strahu pred temno bodočnostjo se ljudje povprašujejo Zakaj je tako ? Odkod to ? Odgovor je kratek: Vse te žalostne pojave v človeški družbi prom-oča slaba domača vzgoja. Signatura naše dobe je: Neutešljivo hrepenenje po nekem neznanem dobrem življenju, po uživanju — ob kolikor se da majhnem delu. To je skoraj neumljivo. — Saj vendar mora biti pravemu človeku primerno delo — zabava! Saj le tisti sad diši in tekne, ki je pridobljen s primernim trudom! A vendar hrepeni svet za lahkim delom ali celo za brezdeljem, dasi vidimo povsod, da se nedelavni ljudje grozno dolgočasijo, in ta dolgi čas še prav drago plačujejo. Ljudje se danes drug pred drugim pehajo v šole in so tam še razmeroraa pridni, le da bi čim prej prišli do dobre službe, kjer misiijo, da se jitu bosta cedila mleko in med. A pregovor veli: Cim dalje kdo gre, tem dalje mu kažejo. Ker tudi nenadarjeni drve po tej poti, jih seveda veliko opeša in pade, preden dosežejo zastavljeni smoter. Potem se pa na ve8 svet jeze in zvračajo krivdo na vse druge, le sebe in svojih nedostatnih moči in površne odgoje ne vidijo. Vse to pehanje po nekaki učenosti pa polni in, žal, dokajkrat jako n e r e d n o polni glavo, s r e e pa ostaja — p r a z n o. A srce je naša g o s p o d i n j a in mi vsi vemo, koliko je vredna in kak blagoslov v hiševanju je dobra plemenita gospod i n j a ! Zato je naš slavni S. Gregorčič bridko potožil: Podoba živa naše dobe si ti, oj, jasni zimski daD, prepoln — kot ona — si svetlobe, kot ona — mrtev in hladan. Po glavah svetlo je in jasno, a v sreih zimsk je mraz in mrak, tam ne poganja cvetje krasno, tam ne odmeva spev sladak. Vse to gorje provzroča slaba vzgoj a. Komu bi pač prišlo na misel netiti upor, uprizarjati štrajke in s paaivno reziatenco izsiljevati si znosni položaj. Oe bi bili t i s t i, proti katerim so vsi ti obupiii čini naperjeni, dobro vzgojeni in imeli malo v e č srca za svojega bljižnega?! Toda dovolj te žalostne slike! Saj je, hvala Bogu, na svetu še dosti Ijudi, ki mislijo in tudi čutijo. Ti dobro vedo, da smo vsi bratje med sabo in da vsak po svojem stanu zaslužimo primeren d e 1 e ž svetnih dobrot. Zato so se pa začeli resno baviti s takozvanim socialnira vprašanjem. ki ga je mogo6e povoljno rešiti 1 e z d o b r o v z g o j o. Ce bi bili ljudje v polpreteklem času toliko cenili dobro y z g o j o , kakor jo začenjajo ceniti sedaj, ko je že vse polno gorja po svetu, tedaj bi takozvanega socialnega vprašanja niti ne bilo. Dobra vzgoja brani uboštvu pod streho! Dobro vzgojen človek je gotovo koristen član človeške družbe in je torej vsaki družbi — dobro došel, medtem, ko ne spoštujemo niti učenjaka niti kakega drugega v e]1 j a k a , če je brezvesten, brezsrčen, nepošten, podel in sploh z a n i k r n o vzgojen. Dobra vzgoja je pa najprvo odvisna od dobrih s t a r š e v , potem pa od dobrih u 5 it e 1 j e v. Domača h i š a g r a d i, šola pa po m a g a. Zato je šola veliko pridobila na ugledu, odkar tudi v z g a j a in ne samo uči. Vzgajala bo toliko lažje, kolikor bolj se bomo učitelji zavedali te svoje naloge in pa kolikor bolj bosta šola in dom složno nastopala pri vzgoji otrok. Nikdar ne smerao izpustiti izpred oči starega v stoletjih preizkušenega reka, da besede pač mičejo, a zgledi pa vlečejo. In kje ima otrok več zgledov nego doma ? Ta rek ja nastal že takrat, ko so bili učitelji še sužoji, in so več učili nego odgojevali. Vsa odgoja je bila takrat pri dobrih materah, od katerih so se otroci navzeli lepih lastnosti in seveda tudi raznih — muh. . Saj je še danes najvažnejši faktor pri vzgoji domača hiša — diužina, v kateri kraIjuje skrbna mati — gospodinja. Zato imamo tudi še danes veliko mater, ki se zavedajo svetih dolžnosti do svojih otrok in vedo, da je dobro vzgojen otrok največja čast in največje veselje zanje. Toda časi se izpreminjajo in dosti mater mora zdaj boditi po delavnicah za kruhom in prepuščati svoje otroke, komur pa. mogoče. Dobe se pa seveda še tudi take, ki se več časa pred zrcalom oberajo in še celo po kavarnah posedajo, nego pa se bavijo in menijo s svojimi nedolžnirai otroci. Te prepuščajo kar nič odgojenim pestunjam, ki jih pač vseh bedarij navadijo, samo o dobri odgoji ni duha ne sluha. Ce taki otroci postanejo kdaj dobri Ijudje, se jim to posreči le slučajno, kakor slepi kuri zrno. Taki slu.aji so sicer svaritev vsem, ki jim je kaj ležeče na izboljšanju naših socialnih razmer. Sploh se pa mora reči, da se ljudje še veliko premalo zavedajo, koliko je vredna dobra vzgoja in se zato tudi zanjo veliko premalo zanimajo. Žele si pač, da bi njihovi otroci postali bogve kako imentfni na svetu, a da se pa mora v to delati od zgodnje mladosti neprenehoma, s preudarkom in pri vseh malenkostih, tega nečejo slišati in verjeti. Saj nimajo časa za to. Nekaj jih mora res po delavnicah iti za kruhom, nekaj jih panemirno hlasta po nekem novem — modernem življenju in uživanju, ki jih dela za vse domače razmere kar nekam tope. Hlastno bero malovredne romane, pri knjigi o vzgoji otrok bi pa — zaspali. Če danes napovemo predavanje o vzgoji, ne bomo imeli toliko poslušalcev, kakor pa če napovemo predavanje o potresu v S. Francisku! Tak je dandanes svet in tak ostane, dokler ga ne obrne b o 1 j š a v z g o j a. Pri tem važnem socialnem delu pa ravno našemu stanu pripada poleg staršev n a j v e č j a naloga. Zato se pa lahko reče, da tisti niraajo nobenega smisla za izboljšanje socialnega položaja našega naroda, ki ne delujejo obenem za izboljšanje socialnega položaja učiteljskega stanu. Mi smo v prvi vrsti >j)oklicani navduševati starše, da se začno zanimati za boljšo vzgojo otrok, da se z nami o tem posvetujejo, poslušajo predavanja in bero dobre knjige in časnike o vzgoji. V to so nam prav pripravni s e s t a n k i s s t a r š i , ki smo jih začeli že prirejati v nekaterih krajih. Na teh sestankih bodo starši potožili u.itelju o svojih otroeih, učitelj pa staršem. Dogovorili se bodo, kako jih je odvračati od slabega in utrjevati v dobrem. Sploh se bo izgovorila na takih shodih marsikatera zlata beseda ter rešilo veliko otrok. Ti sestanki so torej jako važni za boljšo bodočnost našega naroda, in učiteljstvo bi se moralo na nje pripravljati z veliko navdušenostjo in resnobo. Na teh sestankih bo pa le tisti učitelj kaj resnega dosegel, ki bi skozinskoz korektno nastopal in iz bogatega znaDJa in mnogih izkušenj mogel res prav svetovati v vsakem slučaju. Biti jim bo moral kakor kak pedagoški naučni slovnik. « Tu je treba torej celih mož. Eako bi mogel zoper alkohol govoriti učitelj, ki je sam njegov prijatelj ? Eako bi sploh mogel učiti, kako se otroci dobro odgojujejo, če se pa sam ni potrudil, da bi svoje otroke dobro vzgojil? (Konee.)