t Ljubljana, sreda L januarja I936 44510 Cena 1 Din Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znada mesečno Din 25.—, Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Italijanom prede vedno bolj trda Vedno hujši pritisk abesinskih čet na vseh frontah onemogoča Italijanom vsako večjo akcijo — Maršal Badoglio bo moral najbrže izdati povelje za splošen umik Pofftnhui plnfttna t ijoltvInL .. Leto XVII., št. 1 upravuištvo; LjuDijana, Knafljeva ulica a. »-> releton 6L 3122, 3123, Inseratnl oddelek: Ltfubljana, Selen« burgova tu. & Tet 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 24)5. Podružnica Celje: Kocerjova ulica St. 2. — Telefon St. Računi pri pošt. ček, zarodih: Ljub- 8124, 3125, 81266. j Ijana št. 11.842, P ja Oslo 78JL80, I Wien St 105.241. .t mtmssamm Mnogo sreče, uspeha in zadovoljstva v novem letu želi vsem svojim naročnikom in čitateljem, sotrudnikom in inserentom »JUTRO«. ★ Današnja, novoletna številka »Jutra« obsega 30 strani. Prihodnja številka bo izšla v petek zjutraj. Novoletni pozdrav čitatelju Novoletni praznik naj ne bo dan mo-rečih spominov na preteklost, ki se je pogreznila v temo ^iivestrske noči, marveč bodi posvečen' • bližnji bodočnosti. Zaskrbljeno sitrmijo oči v pravkar izmenjam koledar, na katerem je simbolično zableščala novoletna številka. Rdeča ena! Kaj vse nam prinese ostalih 365 dni? Toda — proč s slabimi preroštvi in mak>dušn.mi slutnjami! Vsaj za danes! Novo leto naj nam bo — prav kakor starim umetnikom — svež, naiven mladenič, ki komaj kaj ve o življenju, a je poln veselja, vere in zaupanja v njegove neskončne možnosti V trenutku, ko pošiljamo naročnikom in čitateljem novoletne pozdrave in voščila, se zavedamo, da je novoletni praznik še nekaj: praznik lista, praznik dnevnega tiska. Srno kakor koledarji v službi časa, v vsakdanji sfiužbi leta, in čitaitelji dan za dnem izmenjujejo naše številke kakor listke na koledarju. Novo leto je edin pravi praznik časa. In kdo je bdiže tej skrivnostni nujnosti, ki nas žei n od številke do številke, od dne do dne, v tedne, mesece in leta, kakor dnevnik, ki v svojih številnih stolpcih odraža podobo časa in prostora?! Težko da bi našfli v letu primernejši trenutek kakor je novoletni dan, da se s tega mesta porazgovorimo z oddaljenim, v tem hipu za nas brezličnim čitateljem, ki predstavlja desettisoče naših naročnikov. List je majhen svet zase. Ni pretirano, če štejemo tisk med velesile. V ogromnem ozvezdju te sile je vsak list del njene moči in večje alli manjše žarišče njenega vpliva. In ta svet zase je tem trdnejši, čim večja in zavestnej&a je njegova tradicija in čim sžinejše je njegovo hotenje, da priklene nase kar največ čitateljev. Če smo dolžni hvailo svojim ožjim sodelavcem, vsemu tistemu jiubrovskesmu krogu, s katerim se tako rekoč -"sak dan stikamo in ki tvori čvrste temelje našega časniškega sveta, je treba, da se v tem hipu spomnimo s posebno zahvalo tudi tistega neznanega čitatelja, pred-staviteljia mnogih desettisočev. Naročnika, ki po vseh krajih slovenske domovine, a tudi inozemstva prejema naš list. Vsak dan, aM skoraj vsak dan v letu. Sprejema ga kot zvestega prijatelja, M mu prinaša v hišo toliko novega: siliko sveta, oris domačega in tujega življenja v širokih potezah iin v tisti sveži obliki, kakor so jo zanesli v redakcije telefoni z raznih strani domovine in tujine, kupi dopisov, kopice časnikov v vseh mogočih jezikih. Še več: list je temu čitateflju cesto editna enciklopedija znanja, ki si jo lahko privošči, ker je med vsemi najcenejša in ker se neprestano obnavlja List mu odpira obzorje, širi poglede v domači in tuji svet, daje mu čutiti vso problematiko časa in ga s svojimi vestmi, članki in poročiili prijetno, vendar pa neugnano, dan za dnem 5ili k razmišljanju. Politika, gospodarstvo, kultura — vse to in še vrsta specialnih panog ima v listu stalno, vsakdanjo tribuno, s katere se dajejo tisoči informacij, navodil in pogledov. Vsaka številka dnevnika je čarobno okno v svet, okno z edinstvenim razgledom po sodobnem življenju: tako bi rekli naši predniki, ki niso poznali tiska, zlasti še modernega tiska z njegovo odlično organizirano, naglo, v tempu telefona, radia, aeroplana se gibajočo poročevalsko službo. Zavedamo se, da dnevnika, ki je — kakor smo rekli — svet zase, ne tvorijo samo njegovi izdajatelji, ožji in širši sodelavci, ves tisti krog, ki je čvrsto vklenjen v njegovo vsakdanje živi j on je. V njem je nevede in nevidno, v sleherni njegovi številki, v vsakem njegovem dihu zaobsežen in udeležen tudi njegov vsakdanji citate: j. Njemu velja največji del pozornosti, zanj, za njegovo obveščanje in njegov pouk se dan za dnem polnijo stolpci listov. Učeni družboslovci bi rekli: s svojim konzumom je čita/teflj organiono udeležen pri produkciji To sodelovanje — gmotna odškodnina v obliki naročnine je le neznaten prispevek k vzdrževanju listov kot gonilnih sil javnega namenja — je eden najpomembnejših pojavov sodobnega sveta, Deset-tisoči, stotisoči zavednih čitateljev — kakšna sila, kakšno oporišče svobode, napredka, domovinske in nacionalne zavesti! Na vse zadnje so lasti najpoljud-ruejši in najvplivnejši parlamenti na svetu: v njih se vse razpravlja, vse pretresa, njihov glas odmeva skoraj v zadnjo gorsko vas. »Jutro« stopa danes v sedemnajsto koledarsko leto svojega obstoja Ustanovljeno je bilo, da z vsem svojim znanjem, z vso svojo vero zastopa in brani London; 31. decembra r. Komunike o Mussolinijevem poročilu na včerajšnji seji italijanske vlade> v katerem se med drugim poudarja, da je bil zastoj v italijanskih vojnih operacijah v Abesiniji potreben zaradi utrditve zaledja in zagotovitve komunikacij, je napravil tukaj vtis nekakega uradnega priznanja italijanskega neuspeha v Abesiniji. Posebni poročevalec »Daily Heralda« pravi v svojem snočd po radiu poslanem poročilu, da se bodo moraIi Italijani v najferajšem času umafcniti na vsej črti, tako na severni) kakor na južni fronti. Njegovo poročilo je docela v skladu z dosedanjimi vestmi) a tudi s prikritimi izjavami italijanskih krogov ter markiranimi komunikeji italijanskega glavnega stana ter pravi med drugim: Italijani se umikajo na vseh frontah Ne gre več za to, kako daleč bi mogli Italijani prodreti v notranjost Abesinije, marveč Je sedaj vprašanje, ali so sploh še zmožni vzdržati abesinske napade in obraniti svoje postojanke. Na severu in jugu je sedaj iniciativa v rokah Abesincev. Morala abesinskih čet je odlična, d oči m so italijanske čete zaradi neprestanih bojev in porazov zadnjih dni izmučene in demoralizirane. Abesinci operirajo s taiko zvanimi brzi-mi oddeliki, ki štejejo po 5.000 mož, ki so zelo gibčni in se znajo spretno skrivati po grmovju severno abesinske pokrajine pred italijanskimi letali. Z večjo ali manjšo srečo izvajajo nagle in presenetljive napade na posamezne italijanske oddelke. S spretno taktiko napadajo italijanske prednje linije ter z velikim uspehom izkoriščajo za njih ugodnejše terenske razmere, ki nasprotno Italijanom onemogočajo naglo premikanje čet iz enega kraja v drugi kraj, ker ni nikjer nobenih poti, primernih za težka italijanska vozila. Najhujše je za Italijane dej. stvo, da postajajo italijanske čete domači. nov, zlasti askari, ki so nosili doslej glavno breme abesinske vojne, vedno bolj mu. lodušni. Dezertacije na abesinsko stran zavzemajo vedno večji obseg. Celi oddelki se sredi bojev pridružijo Abesincem in se bojujejo proti ItaIijanom. Kakor njegov prednik, je tudi maršal Badoglio dosedaj držal svoje evropske čete v rezervi, bodisi, da jih ni hotel izpostavljati nevarnostim divjaške vojne z Abesinci, bodisi, ker dvomi v njihovo praktično vrednost in uporabnost. Sedaj pa je bil prisiljen izdati povelje, da morajo tudi evropske čete v prvo linijo ker so Se začeli askari vedno bolj puntali in nočejo več sami hoditi po kostanj v žerjavico. Najbolj kritični trenutki za Italijane so bili pretekli četrtek in petek, ko je bil maršal Badoglio prisiljen, da umakne svoje čete severno in zapadno od Aksuma s strategično najvažnejših postojank. Abesinci so zavzeli »ključ Aksuma«, strategično velevažni prelaz Afgaga, tako da je veliko vprašanje, kako dolgo bodo Italijani še mogli držati Aksum, kateremu so se Abesinci približali že na 5 km. Odredbe, ki jih je izdal maršal Badoglio, dokazujejo, da skuša za vsako ceno zopet osvojiti ta velevažni prelaz, čegar važnosti pa se zavedajo tudi Abesinci. Zato je verjetno, da bo prišlo tu do najbolj krvavih borb. Zmagovalec v teh borbah bo dobil za na. grado v posest abesinsko sveto mesto Aksum. Po mnenju dopisnika »Daily Heralda« bo maršaJ Badoglio pod silo razmer pri. m oran, da že v bližnjem času, najkasneje v 14 dneh, poizkusi protiofenzivo in zaustavi nadaljnje prodiranje abesinskih jurišmaih oddelkov ali pa, da se umakne še bolj, da bi tako skrčil fronto in izboljšal možnost njene obrambe. Usoda morebitne protkrfenzive pa je v prvi vrsti odvisna od morale i ta«, lijanskih čet in od dobre priprave za ofen. živo. Toda niti eno niti drugo ne daje mnogo upanja na uspeh. Po vesteh, ki osnovno misel našega naroda in njegove države. Izvojevailo je mnogo trdih bojev, biLo zmagovalec in poraženec, ali nikdar ni niti za trenutek izpustilo zastale iz svojih rok. Njegova doslednost in njegova vnema v obrambi naciomaJlme in napredne smeri v naši domači politiki isn njegova zanesljivost v oceni zunanjepolitičnih interesov naše domovine, so zbrale okrog »Jutra« grmado naročnikov in prijateljev, ki v najtežjih časih ne prelomi zvestobe, ker se globoko zaveda, da ima v našem listu prijatelja, ki nikdar zvestobe prelomil ne bo. V tem je skrivnost edinstvene pozicije, ki si jo je »Jutro« priborilo v jugoslovenski javnosti. Na začetki- novega leta toplo pozdravljamo svoj široki naročniški in čitatelj-ski krog. Posebej pozdravljamo z novo- prihajajo iz Eritreje, je stanje v ozadju prvih italijanskih linij in v italijanskem zaledju naravnost obupno. Toliko hvalisa. na mreža cest, ki so jih zgradili Italijani, da vzpostavijo dobro zvezo med fronto in zaledjem, je v obupnem stanju. Na glavni cesti od Aksuma do Masaue, ■ ki velja še za najboljšo cesto, vlada nepopisen nered, ki kaže, da je italijanska akcija v razsul u. Zato je vsaka večja italijanska ofenziva v sedanjem času popolnoma neizvedljiva. Iz tega se da sklepati, da je nadaljnj" umik Italijanov na severni fronti neizogiben Nič boljši ni položaj na južni fronti. Namesto da bi general Graziani izvršil napo. vedani sunek proti Hararju, se z vsemi silami trudi, da osigura zvezo svojih čet z luko in oporiščem v Mogadisciu. Preteklo soboto je nujno »ahteval, naj mu pošljejo na pomoč vsaj še eno divizijo ita. lijanskemu krilu in potiskajo Italijane doglio je to odklonil ter odgovoril, da je docela izključeno, da M mogel spričo ved. no hujšega navala Abesincev na severni fronti odstopiti le enega samega moža. Generalu Grazianiju grozi velika nevarnost od čet rasa Deste, ki se polagoma spuščajo z abesinske planote proti levemu ita. lijanskemu kril uin potiskajo Italijane vedno bolj nazaj, v dolžini 30 milj so Italijani zgradili žične ovire z beton i ranimi postojankami strojnic. Veliko pa je vprašanje ali ima general Graziani na raz. London, 31. decembra, r. Reuter poroča iz Addis Abebe: Abesinska vlada je izdala uradno poročilo, da so italijanska letala 20 km od Dola bombardirala zasilno bolnico švedskega Rde. čega križa. Pri tem je bilo ubitih 9 elauov švedskega Rdečega križa ter razen dveh zdravnikov« od katerih je eden nevarno, drugi pa lažje ranjen, vse osobje bolnice. V bolnici je bilo nad 50 ranjencev, ki so pri napadu našli smrt. Abesinska vlada je o tem obvestila tudi Društvo narodov, kateremu je poslal brzojavni protest tudi delegat mednarodnega Rdečega križa, ki opozarja na to, da Italijani sploh ne upoštevajo mednarodnega znaka Rdečega križa ter očividno namenoma napadajo bolnice, da bi s tem izzvali zmedo in paniko. Vest je napravila v londonskih krogih skrajno mučen vtis in ne dvomijo, da bo moralo Društvo narodov že na svojem prihodnjem sestanku, ki bo 14. januarja, zavzeti svoje stališče . Pariz, 31. decembra. AA. O obstreljeva nju balmice švedskega iodeiega križa se doznavajo še tele Podrr»o.iost': Bolnišnica je stala kakšnih 20 km eeve-rozapadmo od Dola ob reki Gan©ll. N'apau je izvršilo 10 italijanskih letal, stvarna škoda še ni diognana, brez dvoma je žejo velika. V bližini bolnice nI toillo abesinsKih čet. Abesinske čete, ki se kot rezerva zbirajo v zaledju, se z^dmje čase utabore zara/di varnosti pred letalskimi napadi redno vsako jutro na vse zgodaj in se skrivajo po gozdlovih. Addis Abeba, 31. decembra, o. V Addis Addis Abeba, 31. decembra, g. Danes popoldne je bilo izdano uradno poročilo vrhovnega poveljstva abesinske vojske, ki zatrjuje, da se ofenziva na severni fronti po določenem načrtu uspešno nadaljuje- Ras Kasa in ras Sejum sta trdno odločena, da preše-neta Italijane z abesinskega ozemlja. V naprej določeno prodiranje posameznih abesinskih oddelkov stalno napreduje ter so sedaj abesinske čete ie v takem položaju, da je njihova zmaga več ali manj gotova stvar. Danes so Abesinci po krvavi borbi od letnimi voščili tiste, ki so v vseh nevšeč-nih prilikah in neprilikah ohranili zvestobo našemu in svojemu listu in ki tudi sedaj, ko težke posledice svetovne stiske tako vztrajno in silovito napadajo gmotne pogoje, moraino silo in dobro volijo slehernega človeka, vztrajajo v vrstah naših naročnikov. Pozdravljamo te tihe, trpne sodelavce, ki so nam pri vsem deliu in boju največja vzpodbuda in najsadnej-ša nraivna opora, želimo njim in sebi, da nam novo leto ne bi prineslo iz nepregledna goščave svojih prihodnjih dni nobenih velikih razočaranj, temveč da bi dvignilo v nas vseh voljo do premagovanja časa in njegovih trdot, zavest domovinske in nacionalne skupnosti in znova okrepilo našo trdno vero v zmagovito jugoslovensko stvar in v boljšo bodočnost človeštva. poiago dovoljno število vojakov za obrambo te linije. Vedno bolj jasna postaja nevarnost da Abesinci južno fronto presekajo, kar bi spravilo čete generala Grazianija v brezupen položaj. Tehnična nad moč Italijanov nič več ne pomeni Dogodki zadnjih 14 dni jasno demantirajo vse načrte in vsa piičakovanja italijanskega generalnega štaba. Italijani so se posebno zanašali na svoje letalstvo in na svoje lahke tanke, toda obe vrsti tega-modernega orožja se nista obnesli. Abesinske pokrajine So tako razorane, hribovite in nedostopne, da so postali tanki mnogo bolj ovira kakor pa pripomoček za prodiranje italijanskih čet. Tudi letala niso izpolnila naloge, ki so jih od njih pričakovali, Abesinci pa so znova dokazali, da so v goratih neprehodnih krajih lahke čete mnogo bolj koristne in uspešne kakor pa še tako šte-| vil ne armade, opremljene z vsem mogočim modernim in težkim orožjem. (Glej zemljevid na četrti strani. Op. nr.) Kaj so videli novinarji Asmara, 31. decembra, o. V Posletajih dneh so inozemski novinarji z dovoljenje"1 italijanskih vojaških >bUsii prepotovali zasedeno ozemlje v Tigre.j' in si ogledali tudi italijanske pozicije na fronti. Bili 6o v Aksurnu, Adui in ifaka*«. S«daj izročajo svojim listom, da j.? t^ren Tigre mestoma naravnost neprehijlevi. Med silnim* gorskimi velikani so *?oline in dolJmc-e. skoz katere ee človek ne more preriti. Od vseh strani grozi nevarnost. čiščenje terena je ena najtežjih nalog :*alijanske vojske, in zato rudi tako dolgo traja. Abebi je zavladate strašno ogorčenje zaradi bombardiranja švedske bolnice. Zdravniki eo revoltirani in {»udarjajo, da se aikrtivmo (vojaštvo lahko skriva, bolnice in bolniško osobje pa ostanejo vselej iapostaviljene največji nevarnosti, švedski konzul iin vod'ja švedske delegacije Rdečega križa sta (izjavila poročevalcu agencije Reuter, da pomeni bombardiranje bolnice Rdečega križa največje strahopetetvo in nepojrnDji-vo barbarstvo. Ob priliki poslednjega letalskega napada na Dagabur je bila hudo poškodovana tudi bolnica egiptskega Rdečega križa, čeprav so bili tudi na njej dobro vidni znaki Rdečega križa. Angleška ekspedicija Rdečega križa Addis Abeba, »1. decembra- o. V Desdje je prispela britanska delegacija Rdečega križa, ki razpolaga s li6 motoriziranimi ambulancaimi. Ambulance bodo razdeljene po vsej severni fronti. Aibesinski cesar je ob prihodiu angleške misije Rdečega križa pregledal ajmibulanoe in je pozdravil član« angleške misije s kratkim nagovorom. Med drugim je dejal: Prijateljstvo je vredno vsega spoštovanja. Toda prijateljstvo tako vejikega naroda, ki pomaga malemu narodiu, ko je v največji stiski je prijateljstvo, za katero smo dolini trajna hvaležnost. Angleški delegaciji Sg je prisrčno zahvalil za usluge. Vsi angleški zdravniki in bolničarji nosijo zdaj bele uniforme-in na njih velike znake Rdečega, križa, tako da so podobni plemičem v križarskih vojnah. moža do moža zavseli izredno važno strategično postojanko, mesto Agulo severovzhodno od Makale. Agula je središče dveh važnih karavanskih cest, ki tvorita glavno zvezo med Eritrejo odnosno Aduo in Makalo. Z zavzetjem Agule je Makala od vseh strani obkoljena in pričakujejo vsak čas tudi njen padec. Italijani bodo s tem prisiljeni, da se umaknejo vse do Adue, kjer jih tudi že ogrožajo Abesinci. Vest o padcu Agule je izzvala v abesinskS prestolnici velikansko navdušenje in vsi so prepričani, da Italijani sedaj abesinskega pohoda ne bodo mogli več zaustaviti. V teku današnjega dne je zlasti v okolici Makale več sto askarov prestopilo na abesinsko stran. Dezerterjj pripovedujejo, da vlada med askari silno nezadovoljstvo ter da Se vrši med njimi živahna propaganda za korporativni prestop k Abesincem. Italijani nastopajo proti tej propagandi izredno strogo in ne mine dan, da ne bi postrelili v*aj par nezado fo!jnežev. Askari se tudi vedno bolj puntajo in nočejo več v prvo bojno črto. marveč zahtevajo, da gredo naprej Italijani sami. Italijansko uradno poročilo: „Nič novega!" Rim, 31. decembra. AA. Agencija Štefani priobčuje komunike št. 84. Ne na eritrejeki, ne na somalski fronti nI bil« pomembnejših dogodke*. Italijansko opravičilo: »Umaknili smo samo prednje straže..." Asmara, 31. decembra, o. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo danes komunike, v katerem skuša zmanjšati uspehe Abesincev. V njem zatrjuje, da so Italijani zaradi močnejšega pritiska Abesincev zadnjih 14 dni umaknili nekatere svoj« posebno izpostavljene prednje straže, kar proglašajo Abesinci že za svoje odločilne zmage. Italijani doslej niso nikjer zapustili svojih glavnih postojank. Italijanske izgube v borbah zadnjih 7 dni zjiašajo po zatrdilu italijanskega glavnega ^tana 14 oficirjev, 29 evropskih vojakov in 338 askarov. enako število askarov pa je fcilo ranjenih. Izgube Abesincev v istem času r°nik> na okroglo 4.000 mož. V Rimu se nadejajo lavorik _ Rim, 31. decembra- AA Italijanski tisk živahno komentira včerajšnji ekspoze ministrskega predsednika Mussolinija o zunanjem In notranjem političnem položaju in podčrtuje jasna in nedvoumna izvajanja predsednika vlade o posameznih aktualnih vprašanjih. »Messaggero« pravi, da ie bilo zares potrebno osvetliti poslednje faze v razvoju mednarodnega političnega položaja. Mussoli-ni je to storil na svoj običajni odkrit način, tako da ne more biti nikakega dvoma o njegovem stališču. »Corriere della Sera« pravi, da se bodo operacije vršile nadalje, in sicer tako dolgo, dokler bo potrebno. Nasprotniki Italije naj se nikar ne vdajajo jalovim nadam: zasedbe v vzhodni Afriki so definitivne. Italija je prepričana o triumfalnem koncu afriškega podjetja. »Gazzetta del PopokK poudarja, da vojaške operacije niso prekinjene, med tem ko se na političnem polju opaža zastoj. V Ženevi bo zatišje vse do srede januarja. Politični, vojaški in gospodarski dogodki ne povzročajo v Italiji nikakih motenj. Akcija se nadaljuje. Mnenje Londona: za Italijo bo slabo končalo London, 31. decembra. AA. Londonski listi danes obširno komentirajo govor ministrskega predsednika Mussolinija. »Times« ugotavlja, da se iz govora lahko zaključuje, da bi mogla imeti abesinska avantura nepo-voljne posledice za Italijo. »Daily Tele-graph« smatra« da je Mussolinijev govor znatno zmanjšal nade, ki so jih doslej gojili vsi Italijani za rezultat vojaške ekspe-dicije proti Abesiniji. Ta izjava je prvo službeno priznanje, da je treba pričakovati novih težav zaradi vojne. Članek pravi, da so v Italiji v skrbeh zaradi velikih italijanskih izgub na abesinskem bojišču. Protest proti obstreljevanin cerkev Afene, 31. decemibra. b. Vrhovni var grške cerkve je pri pog!avarjih vseh dirugiih cerkva na svetu p-testiral prt;it obstreljevanju cerkva g strani Ttal.ia -.oy v Abesini. Italijanska bilanca Rim, 31. decembra, o. Listi so danes podali kratek resume važnejših dogodkov na bojišču v vzhodni Afriki v teku zadnjih treh mesecev, odkar traja italijansko—abesinska vojna. I>ne 3. oktobra je italijanska vojska prestopila obmejno reko Mareb in prodrla 20 km daleč v abesinsko ozemlje. Padla sta Adua in Adigrat, 16. oktobra še sveto mesto Aksum; 8. novembra so itali-jani zasedli Makalo na skrajnem jugu doslej osvojenega ozemlja; 18. novembra se je izvršil prvi večji letalski napad na Abesince pri Mai Mesiji, 28. novembra j« maršal Bar doglio prevzel vrhovno poveljstvo; 6. decembra se je izvršil veliki letalski napad na Desie. Enajst dni pozneje so Abesinci prekoračili reko Takaze na dveh mestih in prešli v napad. Borfce so trajale tri dni in Abesinci 90 pustili na bojišču 500 mrtvih ter se umaknili. Dne 22. decembra so napadli Abbi Addi, kjer so istotako doživeli poraz in se umaknili. Njih izgube so znašale 600 mrtvih. Takšna je sedaij situacija na severni fronti. Vedno večji deficit v italijanskih financah Rim, 31. decembra, o. Na včerajšnji seji vilade so razpravljali tudi o novem državnem proračunu. Finančni minister je predvsem poročaj o obračunu državnega gospodarstva za leto 1934-35, ki se je zaključilo z deficitom 2.300 milijonov. V ta deficit je treba všteti tudn 975 milnjonov lir, koMkor so znašali izdatki za vzhodno-aifriško ekšpedicijo do 1. julija 1935. Deficit uprave državnih železnic je znašal 840 milijonov lir. Novi proračun za poslovno dobo 1936-37 je uravnovešen. Iz-datfki eo predvidena na 20.292 milijonov, dohodki pa 20.312 milijonov lir. Med izdatki pa ni proračuna za vzhodno-afriško ekspedicijo. k®tere stroške bc treba krati s posebnimi dohodki Proračun za nacionalno obrambo (ministrstvo za vojsko, ministrstvo za mornarico in ministrstvo za letalstvo) znaša 4,806 milijonov lir in je za 300 milijonov lir večji, kakor na tekočo poslovno dobo. Proračun ministrstva za lookeue truta 406 milijonov lir. Italijani so z bombami razdejali bolnico švedskega Rdečega križa Razen dveh zdravnikov ubito vse bolniško osobje in nad 50 ranjencev Padec Makale neizbežen Abesinci so mesto od vseh strani obkolili in ga odrezan od zaledja »JUTRO« št. L Sreda, 1. I. 1936. Na potu k poštni uniji Male in Balkanske antante Danes stopijo v veljavo konvencije o tesnejšem sodelovanju zavezniških poštnih nprav in o medsebojnem znižanju poštnih tarif Beograd, 31. decembra. AiA. Postni minister dir. Kaiudjer&č je danes poslal pozdravne brzojavke češkoslovaškemu ministru za Došto ter pristojnim resprnim ministrom Rainumije. Turčije in Grčije ob jutrišnjem uveljavilijenju posebnega dogovora o poštnih in brzojavnih avezah med državami Male antante ter med državami Balkanske zveze-Minister izraža v brzojavki svoje zadovoljstvo nad doseženimi uspehi ter željo za nadaljnje uspešno delo za abližanje ta tesno sodelovanje med zavezniškimi državami. Z dogovorom, ki stopi iuitri v 'veljavo, se ustvarita dve ožji zvezi med našo državo in državami Male antante. oziroma državaarei Balkanske zveze, ki se bo po dogovoru v kratkem zlile v zvezo z enotnim poštnim področjem in tako odprle široko polje za delo vzajemnega zbližanja in sodelovanja med državami obeh skupim. Po tem dogovoru bosta naša država in Rumunija dotlej, dokler se ne doseže ta spojitev, izvajali v medsebojnem razmerju določbe dogovora balkanskega Motka, ker sta obe članici obeh zvez. Med važnimi določbama teh dogovorov je treba omeniti vzajemno znižanje poštnih pristojbin. 6 čimer bo gospodaistvo a\ eznih dir-žav imelo ugodnosti nasproti diržavam, ki so zunaj teh zvez. To znižanje ne bo večjega pomena za dohodke pošte, ker bo imelo posledico povečanje poštnega prometa. Ti dogovori so samo osnova za nadailjnje vzajemno delo med članicama obeh zvez, ker določajo ustanovitev stalnega odbora strokovnjakov v vseh zavezniških državah. Cilj teh odborov je ustvaritev enotnosti delovanja, poštnih ustanov in skupnega nastopanja na vseh mednarodnih poljih. Jutrišnji dan uveljaiviitve teh dogovorov je pomemben za gospodarsko in intelektualno sodelovanje, pa tud' za poštne in brzojavne zveze med zavezniškimi državami-Takšna ožja poštna zveza je zmana samo še en«, in sicer pod imenom vseameriške unije. Huždi Aras je optimist Na povratku v Ankaro se je turški zunanji minister ustavil v Beogradu in sprejel novinarje Beograd, 31. decembra, p. Turški zunanji minister dr. Tevfik Riuždli Ara« se je zadnja dni, kakor znano, mudil v Ženevi v Parizu, Londona in na Dunaju, kjer je imel važne sestanke« im razgovore. Na povratku v domovino se je davi ustavil v Beogradu. Na postaji so ga pričakovali ministrski piredsedniik in zunanji minister dr. Milan Stojadliinov.ic, pomočnik zunanjega ministra Martinac, načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva Andrid, turški poslanik Ali Hajdar ter zastopniki grškega iin rumiunsikega poslaništva. Po pri« srčnem pozdravu sta se ministrski pred« sednik in turški zunanji minister umaknila v dvorsko čakalnico, kjer sta imela kratek razgovor. Malo pred odhodom vlaika se je dr. j Ruždi Aras spet pojavil na peronu, kjer so ga obkolili novinarji. Dal jim je kratko izjavo, da je treba optimistično gledati novo leto. V kratkem času se bo situacija bržkone zbolj.šala. Imeli bomo priliko zabeležiti povoljnejše rezultate, ko se vrnemo v Ženevo. Na vprašanje, kaj bo z integralno vedbo pakta Društva narodov proti Italiji, je dr. Ruždi Aras malo pomislil, nato pa dejal: -»Francoski ministrski predsednik Lava-l je na to vprašanje odgovoril v svojem poslednjem govoru na seji francoske poslanske zbornice. Tudi mi vz Balkanske zveze simo že podaili svoje izjave.« Vlak je kmalu nato zapustil postajo. Turškega zunanjega ministra je ministrski pred s edm i k dr. Milam Stojadinovic sorem-1 ja»l do Mladenovc-- Nevtralna vlada v Španiji Nepričakovana kriza je bila naglo rešena s sestavo . nevtralne vlade brez politikov Madrid, 31. decembra, z. Zaradi ne* soglasij glede volilnega programa je pred 14 dnevi sestavljena manjšinska vlada podala včeraj ostavko. Mandat za sestavo nove vlade je dobil dose« dan j i ministrski predsednik, ki je sno« či objavil listo nove vlade, ki jo je po« trdil tudi že predsednik republike. Via« da je sestavljena tako«le: Predsedstvo in notranji posli: Porte« 1 a Valadares, zunanji posli: še nezasedeni, verjet« no, na bo na to mesto imenovan dose« danji španski zastopnik v Ženevi Afa« dariaga, vojska: general Molero, mornarica: podadmiral Antonio Aza; rola, prosveta: Vila Lobos, delo in pravosodje: Manuel Besera, dosedanji prosvetni minister, javna dela in promet: Sirio del Rio, kmetijstvo, industrija in trgovina: Alvarez Mendizabal, finance: Rico Avelo, dosedanji viso« ki komisar Maroka. Vsi ministri so izven strank. V no* vem kabinetu so obdržali svoja dose« danja mesta predsednik vlade, mini« ster vojske in minister javnih del. Madrid. 31. decembra. AA. Predsednik vlade je na današnji seji vlade prečital ukaz o imenovanju nove vladei nato pa na kratko poudaril, da bo nova vlada dkušala obnoviti državo Vlada je izrazito republikanska in bo, brezpogojno delala za ohranitev miru in reda. Upoštivala bo upravičene potrebe delavskega stanu in osebno svobodo vseh. Vlada bo priipravila vse potrebno za svobodne volitve. Polastilo o izplačilih iz italijanskega kiiringa Beograd, 31. decembra. AA. Po obstoječih sklepih finančnega ministrstva morajo uvozniki blaga iz Italije plačevati v k i i. riing po tečaju 355.40 Din za 100 lir, p0 dragi strani pa &e izvoznikom izplačujejo z abiralnega računa zneski Po tečaju 315 Din za 100 Lir. Ker so ti predpisi zapeljali nepoučene k napačnimi sklepam, se objavlja sledeče: Terjatve izvoznikov iz italijanskega kiiringa po vrstnem rediu se izplačujejo po nižjem tečaju, kakor pa &o sprejeta vplačila, zato. dia bo mogoče iz na ta način ustvarjenih rezerv izplačati čim večjemu števiuu izvoznikov. Ce bi pri likvidaciji odtnošajev z Italijo, ki so nastali z izvajanjem go&podarsko . finančnih sankcij, naneslo, da bi biili vsi ti zneski poravnani po prvotnem tečaju v celoti, bodo izvozniki, ki so sprejeli sv0je terjatve Po vrstnem redu in po tečaju 315 Dim za 100 lir, ka&neje prejeli še preostalo razliko (•Iz Narodne banke kraljevine Jugosavije). Zanimivosti iz češkoslovaške Praga 28. decembra Po službenih podatkih poštne uprave, ki jiih objavljajo listi, bo znašaj čisti dobiček češkoslovaške pošte v potekajočem letu 749 milijonov Kc. kar pomenja \ prime« z lanskim letom napredek za skoro 20 milijonov. Napredek kažejo tudi vse druge panoge poštne uprave. Brzojavna služba to daia 32 milijonov, skoro za 4 milijone več kakor lani. Dohodki iz radia bodo dosegli preko 81 milijonov, kar znaša 7 milijonov več kakor lani. Neznatno je nazadoval samo čisti dobiček telefonske službe, ker so bile v juniju tekočega leta znatno znižane telefonske tarife. Kljub temu bo telefon vrgel šo 195 milijonov Kč čistega do- bička, le za 6 milijonov manj kakor lani. Radijskih naročnikov je v republiki 770 000. Da bi se njih število še pomnožilo, je poštna uprava v sporazumu z radijskimi oddajnimi postajami sklenila, da se bo naročnina za vse one. ki se v dobi od l.o-žiča do novega leta priglasijo, začela pobirati šele z aprilom 1936. Baje je imela la akcija zelo velik uspeli. S 1. januarjem dobijo v Češkoslovaški zopet stare dragonske polke. V dragonske se bodo namreč prekrstili dosedanji kava-lerijski polki, šlo pa bo le za spremembo imena, organizacija in oprema polkov pa ostaneta nespremenjena. Eksplozija plina v Londonu London, 31. decembra. AA- Blažu cenkive ev. Pavla se je pripetil defekt v podzemeljskem plinovodu svetilnega plina. Razineeio je več železnih ventilov in cestnih h id ran tov ter je začel uhajati plin. Dva pašam ta sita ranjena. Policija je takoj ustavila promet na tem kraju in prepovedala kajenje pa-eainitom v okrožju 500 m okoli cerki\ e svetega Pavla Borrah predsedniški kandidat Newyork, 31. decembra. AA. DeJ republikancev se glede prihodnjih predsedniških volitev zavzema za to. da bi za predsednika kandidiral senator Borah, za podpredsednika Pa newyorški župan La-guardia. Volitve v Franciji že marca? Pariz, 31. decembra, g. V parlamentarnih krogih so prepričani, da se bo proračunska debata končala še danes, tako da bo zasedanje obeh zbornic zaključeno še nocoj. Listi se bavijo z vprašanjem novih volitev. Najbolj se imenuje 5. april. kaT pa ne bo primeren datum, ker bi se mordbitne ožje volitve moraile nato vršiti na velikonočno nedeljo. Zaradi tega je verjetnejše, da bo* do nove volitve že meseca marca. Nov predsednik Venezuele KarakaZ 31. decembra. AA. Za predsednika venezueJske republike je izvoljen general Lopez Conitreraz. Izvoljen je do junija 1936, kadar bi bil potekel rok predsednika Gamesa. Beležke Minister dr. Kožul o hrvatskem vprašanju V nedeljo je nastopil v Arandjelovcu na zboru gvDspodarstvenikov in kmetov novo imenovani minister dr. Marko Kožul. V govoru se je odločno zavzemaj za prisilno oživljanje našega gospodarskega življenja. Zagovarjal je potrebo prisilne cirkulacije denarja ter likvidacijo kmečkih dolgov z ozirom na plačilno sposobnost dolžnikov. Končno je s posebnim poudarkom ugotovil, da ne obstoji niti hrvatsko, niti srbsko, niti slovensko vprašanje, temveč samo vprašanje, kako oživiti naše narodno gospodarstvo. Ob zaključku zborovanja je bila sprejeta zelo radikalna resolucija, katere pa listi niso objannli. Kaj vse ve povedati j,Slovenec44 Torkov »Slovenec« objavlja daljše poročilo o seji Neodvisnega poslanskega kluba. Čeprav je bil »Slovenec« do nedavna trdno prepričan o brezvrednosti tega kluba pripisuje sedaj tej seji kar naenkrat izredno velik pomen. To pa zaivoljo tega, ker »kolikor se je moglo zvedeti«, ni več edinstva v njegovih vrstah ter zopet rujejo v njem ti preklicani samostojni demokrati, ali po žargonu radiikalslkega glasila »pribičevičevcM. Ti hočejo namreč ob glavi ti dosedanjega predsednika klu-baba proto Božriča in namesto njega postaviti bivšega ministra d>r. Svetislava Popo-v-iča. Svoje izvirno poročno zaključuje »Slovenec« z ugotovitvijo, da v vrstah po-horcev ne vlada toliko poudarjana enotnost in harmonija v vseh pogledih, ko pa se že po kratkem času klubovega obstoja pojavljajo precej ostre borbe za njegovo vodstvo«. V tem pripisu leži Hidi glavna vsebina in pravi vzrok cele te notice. Razumemo »Slovenca«, da se ozira danes okoli, kje bi odkril kaka znamenja neenotnosti in notranjega razkroja za tolažbo v hudih urah, ki jih preživlja te božične praznike kljub poticam in krvavicam. Podoben je pri tem malo tistemu ciganu, bi je pod mrežo nag pomiloval druge v kožuhu, kako jih zebe, ker niso odeti s tako odejo, kakor on. Pravoslavna mi-klavževina in sarajevski bajram«ki kolač so maV> hude zadevščine m je razumljivo, če so gospodje nekoliko iz ravnotežja. Opozarjamo pa jih, da je zelo škodljivo m nevarno čakati, kdaj bo pri neljubem sosedu pričelo goreti. kadar je domači ifcrov na vseh straneh v plamemh ter se lastna h^a že na dveh oglih podira. Gospodje, zavihajte raje rokave m rešite doma, če je še kaj za rešiti, pohorce pa pustite rn-i miru! Morda vam bo se kdaj prav prišel tudi zapeček med njmw. Nrc se ne ve, kaj vse še lahko pride na stara Zoper trdo stolico, hemoroide in črevesni katar je naravna FRANZ - JOSEFOV/ grenčica, večkrat na dan použita, dobro sredstvo. Ogl. reg. & br. JH»35 leta. Sedeli ste zadnjih 17 let že za marsikaterim zapečkom in zakaj se ne bi zna-§4,i pod istim krovom s pohorci. ki imajo danes vse bolj domače ime, kakor pa vaš trdmi grad? Ne zamerite s« jim torej preveč! Mačkovsko časopisje >Slovenska zemlja«, ki pravi, da je glasilo slovenskega kmečko—delavskega ljudstva in ki prepoveduje med Slovenci dr. Mačkovo politiko, objavlja v svoji novoletni številki obvestilo, da bo izhajala tudi v naprej kot samostojen list. Kakor smo takrat poročali, je bil zadnje dni novembra v Celju sestanek delegatov slovenskih mačkov-cev na katerem je bila sklenjena zdruzi-tev* »Slovenske zemlje«. »Bojevnika« m »Ljudske pravice«, ki zastopajo pri na« mač-lcovsko politiko. Sestavljen je bil poseben odbor, ki naj bi uredil vso zadevo tako, da bi od 1. januarja dalje izhajal samo en list, katerega ime in oblika sta se imela še določiti. Po objavi v »Slovenski zemlji« vidimo da se gospodje niso mogli sporazumeti in da bodo tudi v naprej kuhali vsak zase svojo juho ter se še grizli za to. kdo nai bo »voditelj« slovenske mačkovske fron- Še o delegatu SDS g. dr. Kukovcu *biovenska zemlja« sporoča pod naslovom »Dr. Kramer in zmešnjave«, da je bil predstavnik njenega konzorcija g- dr. Vekoslav Kukovec v »Jutru« z dne 15. t. m. obdol-žen »z neko preprosto besedo, da bi bil neresnico govoril o g. dr. Kramarju in je radi tega najpreje prosil direktorja »Jutra«, da objavi lojalno pojasnilo, toda brez uspeha. Nato pa je poslal preko okrožnega sodišča v Ljubljani popravek, ki ga je »Jutro« nedavno objavilo.« Prosimo g. predstavnika konzorcija »Slovenske zemlje« dr. Vekoslava Kukovca, da objavi prepis svoje prošnje g. direktorju »Jutra« ali pa navede kdaj jo je poslal, ali kdaj je morda ustno ali telefonski interveniral pri »Jutru«, da se popravi »krivica«, ki mu je bila baje storjena z objavo njegovega govora, ki ga je imel kot delegat SDS na konferenci v Zagrebu. čiščenje v ruski komunistični stranki Kakor je znano, je sklenilo vodstvo ruske komunistične stranke po atentatu na Kiro-va izvesti širokopotezno čiščenje stranke na podlagi revizije vseh članskih legitimacij. Presled članstva je trajal nekaj mesecev-Sedaj javlja moskovska »Pravda«, da je bilo iz stranke izključenih nekaj nad 10 odstotkov vseh članov. Med izključenimi je mnogo takih, ki so se borili v »belih« vojskah proti boljševiškim rdečim četam, nekdanjih samostojni1' kmetskih posestnikov (kulakov) ter pristašev Trockega in Zinovjeva. Veliko število izključenih je vstopilo v stranko šele po letu 1932., ko se jim je zdelo ve«1' ;etuo, da bo komunistični režim obs^J. Bivši nemški poslanik v Beogradu dr. Koster umrl Parjz, 31. decembra, v. Nem4*i Pos:a nik dr. Koster v Pa-";zu je 'iaces .>b 14. Po kratki bolezni umrl. V p^edelje": so ga prepeljali t bolnico. Pred dnevi se ^e prehladih PrMruž'ia -t i- p:«ucnica, kateri je podlegel. Bil je s:ar ce/e 52 let. V_> iet je bil nemški poslanik v Beogra»ia. Nova viceguvernerja Narodne banke Be0grad, 31. decembra, p. Imenovana sta s kraljevam ukazoim z^ prvega vice. guvenierja Natrodme banke dr. Jovan L<>v-čevuč, dosedanji drugi vjoeguveraer Narodne bamke, za drugega xiceguvennerja Narodne banke dr. Ivo Belin, tajnik zagrebške borze. Iz državne Službe Beograd, 31. decembra, p. Zriravnik dr. Otcm šamtel je bil premeščen iz kaznilnice v Mariboru h kaznilnici v Lepoglavi. Iz Zagreba je bil premeščen k glavnemu oddelku finančne kontrole v Dravogradu finančni porfinapektor Peter Jova~ E/.vič. Uradniška pripravnica Emilija Ur^^e-va, nameščena pri poš*;i Ljubjjan« i-, ie bila letos imenovana zi po-no^io manipu-lantko v 10. p .'ožaV.i skupini. VODEČA RADIO ZNAMKA S C H A U B BREZOBVEZNO VAM PREDVAJA SAMOPRODAJA „T E H N I K" JO S. B A N J A I LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 20 Telefon: 34-19. Sklepi širšega odbora JUU Po dvodnevni razpravi je bila soglasno sprejeta obširna resolucija Beograd, 31. decemlbra. p. Glavni odbor Jugoelovensikega učiteljskega udruženja je danes nadaljeval svoje dlelo. Ves dan se je vršila živahna diskusija o raznih aktualnih vprašanjih, o učnih načrtih, o položaju učiteljsrtva i.td. Predsednik g. Dimnik je podal daljšo izjavo o zadevi učnega načrta, nato pa so prešli k razpravi o pra* vilih Udruženja, ki bi se morala po mnenju nekega dela učiteljs^va spremeniti. V teku razprave pa so prodrli nasprotni razfogi, ki jih je zagovarja! zlasti podpredsednik Dimitrijevič. Nato je bilo prečitano poročijo anketnega odbora o vzrokih nesoglasja. med učiteljstvom savske banovine. Sklenjeno jte bilo nadalje, da se izda posdbna knjiga o prosvetnem m nacionalnem delu učiteljsitva. V to sviho je bil izvoljen poseben .odbor s podpredsedn3com Diimi+ri» jevičem na čelu. Končno je bilo sklenjeno, da se v letu 1936. v Beogradu priredi med* narodni učiteljski kongres. Ob koncu dvodnevne razprave ie bila sprejeta soglasno resolucija, ki pravi med drugim : . , 1. širši glavni odbor v celoti odobrava delo in postopanje centralne uprave. 2. Glede personalno—prosvetne politike opozarja na sedanji sistem nameščanja in premeščanja učiteljev osnovnih šol, ki je škodljiv za šolo in državo. 3. ITrpdba o znižanju uradniških doklad naj se revidira in to vprašanje reši pravičnejše. 4. Izpremeni naj se uradniški zakon, tako da se bo povečala pravna sigurnost učiteljev, v programatičnem pogledu pa naj ^ vrne stanje, ki je bilo uvedeno v uradniškem zakonu iz leta 1923. 5. Zakon o narodnih šolah naj se izpremeni in izda novela v duhu modernih na^ čel: osigurati svobodo deteta v šoli tako, da se todo lahko razvijale vse sposobnosti in sile. ki počivajo v njem. a P° PriQ" cipih: pouk v materinem jeziku, znižanje števila otrok v posameznih razredih, ustanovitev šol za defektno deco, obvezno osemletno šolanje brez izjem« ter uvedba splošne in strokovne izobrazbe izključno po sodobnih pedagoških načelih. Prepreči naj ^ izkoriščanje otrok za fizično delo in zasi-gura socialno — zdravstvena zaščita otrok, brezplačno šolanje in preskrba šolskih potrebščin, nadalje svoboda učitelja v njegovem delu in možmosli, da se vsposobi za sodobnega vzgojitelja, k čemur naj pripomore akademska izobrazba učiteljev, pedagoška neodvisnost, ekonomiko socialna sigurnost, stalnost v službi, državljanska enakopravnost, svoboda šole in šolske uprave, podpiranje prosvetnih ustanov vseh vrst ter gospodarska neodvisnost šol, zlasti pa ločitev šole od vseh činiteljev, ki ovirajo njeno delo in razvoj. 6. Spi amemba sedanjega učnega načrta in programa za osnovne šole. Ogromen požar v Seifii Do tal je pogorelo veliko skladišče gradbenem Škoda se ceni na Z milijona Sušak, 31. decembra, o. V pretekli noči je izbruhnil v Senju velik požar v neposredni bližini tamkajšnje škofijske palače. Goreti je začelo v velikih lesnih skladiščih tvrdke Josip Murkovrič, v katerih je bilo nakopičenega zelo mnogo gradbenega lesa, namenjenega za izrvoz. Kako in kdaj je požar nastal, še ni ugotovljeno. O,pazili so ga okrog 2. zjutraj, ko ie bilo že vse skladišče v plamenih in ko ni bilo več mogoče miti misliti, da bi se sk'adišča še rešila. Goreti 90 začela že tudi sosedna poslopja, zlaeti skladišče tvrdke Tičaik in Krmpoti-čeva hiša, v resni nevarnosti pa je Wla tudi že škofijska palača. Vsa naloga gasilcev se je omejila na to, da bi preprečila nadaljnje širjenje požara. Njihovo delo pa je bik) zelo težko, ker njihove tehnične priprave niso dorasle tako ogromnemu požaru. Na pomoč so zato pozvali tudi gasilce s Sušaka, iz Grdfcvem-ce in iz Novega ter zaprosili za podporo mornariško obalno kemando v Selcu. Iz vseh krajev so se gasilci takoj odpravili z avtomobili, iz Selca pa so poskli v Senj vojno ladjo z brizgalko, gasilnim orodjem in večjim številom mornarjev. Mornarji in gasilci s« prispeli v Senj še pred zono, vendar pa je do takrat Murkovičevo skladišče že pogorelo. Posrečilo se je rešiti Jo sosedno hišo. Škoda se ceni ma preko 2 milijona dinarjev. Požar je izzval v Senjju veliko paniko. Čeprav je bai-o sredi noči, so bili vsfi prebivalci v par minutah iz postelj in iz his ter so s Ptrahcm opazovali, se bo gasilcem posrečilo požar obvladati. Odšli so zopet počivat šele proti jutru, ko se je videlo, da je nevarnost odstrani'"" Praktično pobijanje korupcije v Turčiji Carigrad, 31. decembra. AA. Turška vilada je sklenila izvršiti pregled imavne. ga stanja vseh turških carinskih uradnikov. Pri posameznih uradnikih se je že ugotovilo, da je njihovo materialno stanje mnogo bolje, nego je bilo pred nekoliko letL Vlada je od njrib zahtevala, da pojasnijo izvor svojega imetja. Tudi v Angliji dežuje London 31 decembra. AA. Deževno vreme traja dalje. Položaj v preplavljenih krajih se je zaradi tega poslabšal. Posebno hudo je stanje v gornjem toku Temze, kjer je poplava dosegia katastrofo iz leta Kriza v moštvu »Jugoslavije" Beograd, 31. decemlbra. p. Snooi se je vršila izredna seja upravnega odlbora no« gometnega khA»a Jugoslavije. Po dolgi debati jc bilo sklenjeno, da se izključijo iz kluba Slani prvega moštva Gjongje Lojam-čvč, Sla-vko Miloševič, Branisla-v Hmjiček in Miletič, Nastopi na tekimah se zabra-nijo za leto dni Gjokidu in Stajiču, za 6 mesecev MikoUču in Valoku, za 3 mesece Paunoviču in Petroviču. Preiskava se nadaljuje proti 16 igrailcem, ki bodo še na* Icnadno zaslišani. Ugotoviti je treba, da je s tem klub izgubil svoje najboljše igrače. Zaradi tega se je vršil sestanek semiorjev in članov k hib a, na ka-terem so ugotovili, da bo »Jugoslavija« izgubila več kot 90% svojih aktivnih nogometašev. Sprejeta je bila resolucija. ki obsoja delovanje sedanje upra* ve. čež, da je ustvarila nemogočo artmos« fero ki zahteva, da se skliče irredm skup-Sfcin® k; naj defirativno uredi vsa apoena Novinarske železniške legitimacije Beograd, 31. decembra. AA. Z odtokom. železniške uprave &e podiailjša veljava železniških legitimacij v ae,lenih platnicah za Poklicne novinarje do vštetega 15. januarja m6. Redakcijske legitimacije za dnevnike in tednike in za druge časoPise Pa izgnibe veljavo SI. decembra t. 1. in morajo obnoviti. Klub mestnih svetnikov JHZ v Ljubljani V »ase včerajšnje poročilo, kateri člani novega mestnega sveta niso vstoipftft v klimb JRiZ. se j« vrinila P-oimota. Kot soc1-ailista sta bilja mišljena SS. Likar in Kr\»lj» ne Pa gg. Likar in ravnatelj Klimar, kako* je (bilo pomotoma natipkano. Vremensko poročilo z dne 31. dec. 1ST Krnjska gora po stanju danes: 3 C> barometer stoji mirno, 20 cm južnega &nega. Rateče—Planica po stanju danes: 3 C, barometer stoji mirno. 20 cm južnega s-nejja. Vršič. Krnica in Tamar po stanju dan^a: 70 do 100 cm južnega snega. Bled—Jezero po stanju danes: 7 C, rosi. Bistrica—Boh. jezero po stanju danes: 5 C, zelo oblačno, mirno, 8 cm južnega snega. Smuke nI Jezersko z dne 30 dec.: 10 C. vreme južno, snega ni. Smuka v planinah slaba. Vremenska napoved Dunajska vrem©nska napov®d za sredo: Večinoma oblačno, od č®sa do časa padavine. 'T O JLITJLOJUUl II O II ILJ 1 JI' V HJUULJnHi Pridobite „Jutru" čim več novih naročnikov! XV, Slovanski večer 11. 1.1030 na Taboru Peter Žmtteh: Gorenjski koledniki Vodnikova družba članom in poverjenikom ob novem letu Tudi ob letošnjem novem letu se spominja Vodnikova družbe vseh svojih številnih članov in poverjenikov — Slednjim se še prav posebno ob tej prililki zahvaljuje za njihovo požrtvovalnost in že& vsem srečno novo leto. Ob tej priliki si dovoljuje opozoriti družbena pisarna vse one, ki so spričo letošnjega lepega knjižnega daru; Skl je vzradostil prav vse člane, osebno ali pismeno zahtevali pri gg. poverjenikih ali pisarni knjige^ pa jim zaradi tega, ker je prva naklada že pošla, od bilo mogoče ustreči, naj se podvizajo s svojimi prijavami. Pa tudi one naše cenjene gg. poverjeni-ke( iki doslej še niso povsem končala nabiranja članov za leto 1935., prav vljudno prosimo, da svoje prijave čimprej dostavijo pisarni, da ne bi pošle knjige n. naklade, ki bodo v teku 14 dni dotiskane le v omejenem obsegu. Vso našo obširno Vodnikovo družino prosimo, naj tudi v novem letu z enako vnemo kakor doslej podpira naše kulturno — prosvetno delo. 2000 družin prosi pomoči Za Silvestrov© so bile pomožne blagajne prazne Ljubljana, 31. decembra. Silvastrovo smo letos praznovali v znamenju nad vsako mero toplega vremena, v znamenju tradicionalnih čestitk in dobrih želja in v znamenju že skoraj prav tako tradicionalno nedobrih perspektiv za bližin jo prihodnost. A kakor je vsaka reč ostra na dve strani, tako je tudi lepo vreme prineslo s seboj svoje dobro in slabo. Brezposelni, ki bi radii zaslužili kaj malega s čiščenjem cest, ne pridejo do dela, ker solnce in jug sproti odplavi jata sneg, a siromakom in brezdomcem, ki bivakirajo po barakah in šupah na periferiji, je nebo le prizaneslo z najhujšim mrazom. Socialno-poJitičnii urad je zbral 11 vagonov kurjave za najfoednejiše družine. Pred prazniki je dobršen del zaloge že razdelil med prosilce, ki jih je dosti več, kakor je premoga in drv na razpolago. A ko je padla temperatura, je z razdeljevanjem prenehali, ker bo naval v januarju in februarju še prav gotovo v veliki meri narasel, ko pritisne hujši mraz. Sicer pa imajo na socialno-polifcičnem oddelku vkijub temu, da so blagajne prazne, dan na dan ogromnejši promet. V upanju, da se bo na zadnji dan v letu morda le še dalo kaj malega iztisniti, saj pričnemo jutri vsi skupaj novo življenje, so Spominu Petra Žmitka Komaj nekaj tednov je minilo, kar je smrtna ko&a posegla v vrste slovenskih likovnikov in pokosila Tineta Hodnika, bo-ema, slikarja naših planin, že je še prav isti mesec zopet posegla vmes; Petra Zmitka od svetega večera ni več med nami Bil je iz petorice slovenskih slikarjev, ki 60 na začetku stoletja zanesli k nam impresionizem^ kar se je zgodilo nekako post festuim po zmagoslavju v Srednji Evropi. Prof. žmiteik je bil med vodilnimi člani te skupine. Njegova dela kažejo nenavadno Skrbnost tudi v tehniškem pogledu, kar ima svoj izvor v dobri podlagi, ki si jo je pridobil pri paof. Hi ji Rjepinu na aikademiji v Petrogradu. Espresiomizma ni razumel ko neko površnost, temveč skrbno razčlenjevanje svetlobnih in barvnih sestavin v njihove prvine. Taiko so nastala dela, ki v resnici delajo čast našim impresionistom in naši umetnosti sploh. Tudi zunaj naše ožje domovine je imel žmiteik s svojo umetnostjo uspeh in priznanje. Doma Pa ga bomo komaj znali ceniti šele sedaj) ko je utihnilo njegovo življenje in ostavilo njegovo delo. Vendar je to, kar nam je zapustil vredno, da predstavlja za vselej vrednote j pomembne za razvoj naše upodabljajoče umetnosti. ...................... brezposelni pa matere in otroci danes v tolikšnem številu navalili na pisarne v Mestnem domu, kakor jrh je eocialno-po-litični oddelek pri svoji obsežni funkciji še malokdaj doživel. Dasi so bile uradne ure določene samo do 12., so morali referenti ostati še dolgo pri svojih pisalnih mizah, da so odpravljali stranke. A odpravljali so jih, razume se, bolj z dobro besedo kakor s podporo, ki bi kaj zalegla. Delež, ki ga mestna občina komu lahko nakloni, je do skrajne mere skromen, saj je potreba po socialni pomoči letos brez primere narasla, sredstva pa so prej doživela kakšno redukcijo kakor povišdk. Samo na delavskem uradu, ki predstavlja le del mestnega socialnega (skrbstva, se je doslej nabralo do 3000 prošenj za kakršnekoli podpore, kar pomeni v Ljubljani 2000 gladujočih in prezebajočih družin. Teko enostavna IN LAHKA JE UPORABA P E R I O N PRAŠKA ZA PRANJE, DA BI LAHKO PRALI OTROCI. — KUPITE GA -- NE BOSTE RAZOČARAISTI. Kot bedna, žalostna kulisa so do lani spremljali čas od božjega rojstva do praznika sv. Treh kraljev mali koledniki, ki so hodiili od hiše do hiše, od krčme do krčme in v plaščih in papirnatih kronah treh modrih iz Jutrove dežele prosili do« brih darov. Višji ukaz je odpravil ta romantični, slikoviti način prosjačenja, ki je (Proč }e zda} to staro leto marsikateri družini v Mestnem logu in po drugih delavskih okrajih pripomogel do malo prazničnega priboljška. Letos so sv. Trije kralji iz predmestja prav tako izostali, zato pa so se v toliko večji množici razlili po hišalh brezposelni in siromašne žene, da poprosijo za kruh ali za 25 par. Sicer pa lahko rečemo, da je Ljubljana tu- di letos praznovala Silvestra veselo in prešerno, kakor je že od nekdaj Običaj. Saj je vkijub krizi, ki zmerom pišemo o nji, zmogla nekaj ducatov večjih in manjših zabav, katerih namen je bil pač v prvi vrsti, da ljudje, ki imajo še kaj malega pod palcem, za nekaj razgibanih uric pozabijo to besedo vseh besed. Lep igralski uspeh sentjakobčanov Ljubljana, 31. decembra Za vesele dneve, ki se vrste na prehodu iz starega v novo leto, je Šentjakobski gledališki oder pripravil staro nemško burko, ki je pod imenom »Maksel« prešla že mnogo podeželskih odrov pri nas, pa jo je režiser g. Petrovčič tokrat osvežil pod naslovom »Matasanov^ga Načeta nesrečna snubitev«. Težko je razpravljati o tem, zakaj je amatereki oder. ki bi moral biti po svojem položaju v kulturni metropoli idejni in umetniški vzornik odrom v provinci, v svojem repertoarju tako malo izbirčen, da se mu zdi tudi burka, ki sloni na precej grobih, z vsakim plemenitejšim okusom sprtih dovtipih, vredna truda za uprizoritev, a gotovo je. da je že v samem tem pojavu dovolj očitne tragike za odrsko družino in za milje, ki je zrasla iz njega. In po igralski kvaliteti, ki jo zmerom iz-nova izpričuje šentjakobski ansambel, je oder tudi brez dvoma sposoben, da bi lahko tako poslanstvo prevzel. Med člani naše drame je nekaj najboljših, ki so izšli iz njegove srede, in prav uprizoritev »Maks-la«, ki ji ie režiser oskrbel dostojno, k iskreni resnosti stremečo obliko, je vnovič nakazala, da je Šentjakob še danes tisti rezervoar, ki bo Narodno gledališče iz njega lahko črpalo mladih moči. O tem se je človek lahko prepričal še posebej ob lepi, resno zadržani, v ničemer afektirani kreaciji gdč. černičeve, ki je že v svojih prejšnjih. manj izrazitih nastopih vzbudila pozornost, tokrat pa je v vlogi županove Ka-trice povsem uveljavila svoj igralski talent. Sicer pa niso nič skromnejše pohvale vredni igralci, ki že od nekdaj tvorijo jedro šentjakobske družine, predvsem g. Moser kot župan in ga- Bučarjeva kot sijajna, rea- listično verna županova gospodinja. Krepki talenti se javljajo tudi v krogu igralcev, ki v novejšem in najnovejšem času stopajo v ospredje: gg. Gornik kot bajtar Orehek, Ga-jeta kot lovec. Koman kot smešni Matasanov Nace. Troje živih, značilnih obrazov so podali še gdč. Gorjupova (zdravnikova kuharica) ter gg. Vizjak (orožnik) in Vokač (pastir Jozel). lm. Pri nas ne govore fraze temveč dejstva! JE NAJJAČJA V CELI JUGOSLAVIJI 1. po vsebini litija, (proti sečni kislini) 2. po množini priredite ogljikove kisline ( p an hormon) 3. po množini in raznolikosti sestavin i n edina v celi Jugoslaviji 4. s težkimi metali (za čiščenje in okrepitev krvi in življenskih sokov v organizmu). Zato je tako zdrava In dobra! Silvestrovanje med rojaki onkraj Oceana Hrušč In trušč Slfvestrove noči v Ameriki Tisto leto, ko sem bil še greeilittra in bivaj v Glevelandu (Klivlend v državi Ohio (obajo), je Silvestrov© padlo na sobo'o. Tovarne, v katerih je brla zaposlena »'eSna naših rojakov, so že opoldne prenehale z delom, kakor iz večine ob sobotah, in delavci so se v dolgih vretati vračali proti domu. Vsak je imel v eni rotki pelo (nekako kanglo), v kateri je nosil vsakdanja opoldanska priif?nizek—iv Ameriki je glavno jelo le zjutraj in zvečer—z drugo pa je držal a'M podpirail na rami vrečico, v kateri je bil zaklan puran—dar tovarne ob največjih praznikih- Puran je tam prva praznična jed, ne svinjska pečenka, ki jo večkrat v tednu užiješ ob 6. aj:utnaj. Dolge vrste so se med potijo trgale in redčile; ne toliko, ker je zdaj pa zdaj eden ali drugi dospel do doma, ampak zato, ker je naredil postajo v salonu, krčmi; saj je bi'l plačilni dan, im ček, ki je predstavljal plačo, si najlažje izmenjal pri saloonarjiu (krčmarju). Mimo tega je bila sobota, ki je njen popoldan v Ameriki tisti čas za gostilne kakor pri nas nedelja. V Ameriki namreč krčmarji nimajo takih predpravic pni ljubem Bogu kakor naši, ki jim je nedelja glavni dan »zarade« v tednu, dasi mora, raizen duhovniškega, vsako drugo delo počivati. Z obiskom saloona se je pričelo seveda tudii poslavlja nje od starega leta. Ob medsebojnem »tretanjn« (plaeanju pijače za znance in prijatelje) je potekal razgovor kakoršen je pač mogoč na starega leta dan. Nekateri so vzeli tudi kvarte v roke, sba.no-krajski mairjaš ali amerikamsko »pidro< (z 52 'kartama) ali drugo igro, celo kocke. Petja ni bilo. Ameriške oblasti ne poanajo petja v jaivmiih lokalih, kar je ednino prav. Tudi pri nas je »petje policijsko prepovedano«. Toda če ameriška oblast izda kako od-iredbo skrbi, da jo tudi z vso resnostjo »n strogostjo izvajajo, dočim imamo pri nas obilico modernih odredb, a samo na papirjiu, da eventuelno lahko dokažemo kakemu tujcu, kako smo civilizirani. Vendar čakajo naši rojaki na novo leto doma. D.ružabne prireditve se morajo končati s policijsko uro. ki-je o polnoči. Zaradi tega je baš silvestrovanje nemogoče, ka-koir pri nas razumemo to reč- Ameriška oblast v primeri z našimi razmerami še davno ni taiko napredovala, dia bi imela vsaj malo sočutja s poznimi prijatelji kapljice kakor pri nas Krčma«-, ki bi se le količkaj pregrešil zoper policijsko, je že prvikrat kaznovan teko občutno, da mu nfikoln več niti v sanjah ne pride na misel, da bi trpel samo eno minuto čez uro goste v hnši. Silvestrova večerja je bila starokraiska: Kranieke klobase, mesene, krvave, riževe, in seveda potice. Na ta stari blagor n?>ši Amerikanci niso pozab'M; sipada c "sako hišo. Po večerji je prišla pijača na mizo: čaj, hot wh'6kv (vroča, grogu podobna pijača) in vino, tudi kuhano, po imenu cafca>w- ba. Po domače so mu rekali Katavba. Vino je rdeče, tudi po okusu spominja joče na cviček, močno rezkega okusa, ki se ga pa kaij kmalu privadiš in ceniš. Prav čistega nisem videl nikoli; vedno je bilo bolj alii manj motno. Filtrirali ga ni nikdo; tiste množine pa, ki so jih bili naši farmarji pridelala, je k matu zmanjkalo kakor vsake dobre kapljice. Posebno še. če je doma« pridelek in ne stane dosti. Kaliforni jsko vino je predrago. Vino je na mizo hodilo v zelenkah, ki so našim sla finskim podobne. Litrov in Štefanov ne poznajo. Amerika nima litrskega sistema; ima pirate (paint) in-ga.lone..A tudi teh se nekateri ne ustrašijo-Videli smo že naše fante, ki so pili cele ga-lone whiskyja. dasi drži galona okroglo 4 litre! Kot oreenhonna me je seveda tudii zanimalo, kako domačini proslavljalo prihod novega leta, seve samo na ceeifci. ker še nisem poznal nobene ameriške družine. V ta namen sem moral v središče mesta. Pa mi je gospodinja Nežka rekla: »Dobro, le pojdite. amnak gleite. da boste najdalje do 1. zopet nazaj. Danes ne Sire-mo snat. Ostalo izveste, ko se vrnete.« Pred hišnimi vrati sem nameril na gručo domačiih. ki so poslušali tri mladeniče v dolgih belkastih kožuhih z bajnimi pokrivali na glavi. Vsak je imel skoraj poldrugi me-« terr dolgo oalico aili drog v roki. na čigaff fwornjem konci ie Ir.la leseno cerkvica. BHii so menda Poltoki. ki ©o no svoji ''oimači šegi hodili od hiše do hiše in prepeval' »vf^e pesmi. Za.radi voščil sem morail fltopitj še v dve tri H;5p Povsod isto razpoložen ie kakor doma. Samo v eni w» V:lo "dnin drugače. Domači »inovi in hr°c»i pn-ameiriikutnienp !.n bilo je pr^oei angil^Vesra govorjenja. Na mizi pa je bdi od pijače sa- mo čaj z mlekom; le oče si je po stairo-krajskem običaju privoščil čaj z žganjem-Ob mojem prihodu pa je prinesel zelenko catawbe, ki sva jo pila sama in tudi sama kadila smotke. Sinovi niso poznali ne alkohola ne nikotina. Dva od njih sta šla z menoj v mesito; to se pravi, peljali smo se s kairo, t.j. tramvajem—to je bvlo namreč še v predavtomo-bilni dobi. Spotoma smo se ustavili v Žužemberku. enem šibkejšem delu slov. naselbine v velikem mestu, ki je kake pol ure hoda od Ribnice, središča slov. živija, od-kjer smo prišli. V Ribnici so stanovali strnjeno rojaki iz ribniškega okoliša, v Žužemberku pa iz žužemberškega. Podobnih imen po krajih stare domovine je še več po naših naselbinah. Središče mesta je bilo tako razsvetljeno, da je bilo svetlo kakor po dnevi, in po ulicah se je trla nepregledna množica ljudii vsake vrste, da si le s težavo prišel naprej. Ampak to je bila malenkost v primeri z nekj drugo rečjo. Sleherni iz te ogromne množice je imel kako pripravo, s katero je delal čim glasnejši hrup ali hrušč—saj ni besede za to! Dirindaj je bil tak, da dostikrat miši slišal, kaj ti je tovariš vrpil na ušesa. Zelo mnogi so imeli bučeča trobla vsake vrste in velikosti, največ ie debelega papirja, drugi zvonce, med njimi tudii take, ki so po svojih glasovih spominjali na naše kravje po planinah: roži j al? so z debelejšimi verigami. tolikH po vsakovrstnih loncih in gongih, itd. sploh 90 umorabl iali vse mogoče reči. s katerimi se dela čim večH ropot. ne muzika- Nekateri so :me1ii palice z glavico na spodnjem koncu, v katero so vtikali pokalice. ki so pokale ko ie 1a«tm'k udaril s palico ob tla. Tu pa tam fe počil tudi revolver. Množice «0 bile razigrane volje, ampak Vez vsake neotesanosti, brez katere pri nas kaj takega ne ba bilo mogoče. Težko je količkaj primerno popisati ves prizor. Zdaj pa zdaj je kdo komu za vpil v obraz: »I toid you so!« (Saj sem ti rekel)— geslo brez vsakega pomena in smisla, za tisto siivestrovo noč, ki si ga je nekdo izmislil in ika se je prijel "vseh in je šel od ust do ust— ne samo v Clevelandu, nego tudi po vseh drugih večjih mestih—košček primera ameriške zabave in šaljivostj. Našim ušesom je nič koliko odleglo, ko smo se zopet odpeljal iz dirindaja. Ampak čim smo imeli vse to za seboj, so naša ušesa zopet imela kaj poslušati. Vsi parni kotli, kar so jih imele železnice, ladje, tovarne—in tega je v tako velikem industrijskem mestu nekaj!— so odprli svoje sirene, ki so bučale in tulile v vseh mogočih glasovih in varijacijah v praznično noč. V trenutku namreč, ko nastopi novo leto. ee oglasijo vse sirene, kar jih premore Amerika od Atlantskega do Tihega oceana, in tulijo eno celo uro. To je nekaj. ka:r človeka dirne. tem bolj, ko se ne moreš otresti utiša da je glas ameriških siren vse drugačen od naših, pred vsem pa ni za ušesa tako pust kakor tisto enakomerno tulenje naših sirenic, ki smo jih imeli priliko slišati pri zadnja" vaji zoper zračne napade. Bilo je nekaj že kar veličastnega Vmes pa se je od vseh koncev in krajev slišalo pokan je pušk, revolverjev in papirnatih možrarfeo polnoči je šlo, ko sita dospela nekoliko zaikasnela voza na dogovorjeno mesto, kjer smo že b Mi pešci. Nato sta se podala dva najboljša Travnikar-jeiva prijatelja proti njegovi hiši, ostali pa smo čakaM znamenja, da je šlo vse po sreči. Taka reč namreč ni nič kaj varna. V Ameriki ima vsaik hišni gosoodar pravico, da taikoj strelja, če vidi količkaj sumljive ljudi, ki se plazijo zlasti po noči okojj njegovo lriše. Marsikatera smrtna nesreča se je že prigodtila pri talki eurprise partv. Trav-irikarjeva hiša je bila na samem in s svakom sta bite dobro oborožena, pa tudi ae-Jo korajžna žena je znala ravnati s puško. Zaradi "vsega tega in paradi psov je bilo treba še večje opreznosti. Precej ea&p smo čakali v negotovosti. Zdajci pa se je v nočna tišina začul glasen pristen domač vrisk, kmalu na to pa se je posvetilo eno okno in za njim ostala. Najnevarnejši trenutki eo bi-za namd. Tedaj smo adamBa vsi ostali pro- ti hiši. Domači so bili kmalu vsi pokonci in so radostno sprejemali družbo. Travnikar je imel v hiši, ki je stala sredi >\irita, dobro gostilno, a samo od pomladi do jeseni, ko so ljudje mnogoštevilno zahajali v prostrani bližnji park ob jezeru Erie (iri). Tako je bilo dovolj prostora za veliko družbo, ki se je porazdelila po sobah, kjer se je maihoma razvila prava domača zaba.va, sčasoma seve tudi 6 plesom. Jasno je bilo, da bo trajala do belega dne. Mene je jel premagovati spanec. Ics vseh ■vzrokov sem se moral malo odpočitii- Našel sem temno sobo; bila je baš gostilniška. V njej 6em opazil imeniten ameriški naslonjač, ki je iz neznanega veroka stsil na vzvišenem podiju z dvema stopnicama. Vzlic vsemu se mri je zdel najpripnavnejsi prostorček, da m-arto zad.remdjem. Sede*l sem vanj in kmalu zaspal. Koliko časa sem spal, nisem vedel. Izne-nada se mi je sanjalo ka-li, da mi zopet doni na ušesa tisti neznanski šundier iz mesta. Prebudil sem se. Šunder je bil resničen in se je razlegal tik okoli mene. Mencal sem si oči, ker je bilo zdaj zelo svetlo v sobi. Okola mene je ragala, prepevala in tolkla na vse mogoče domače orodje vsa družba ter se mi na moč smejala. Lahko se je. Ob sklenjeni levici sem imel veliko metlo z metliščem pokonci, ob drugi košaro. Spečega so me bili našemili kot Santa Klauea, božičnega moža. Moj počitek je bil pri kraju. Ko se je zdanilo, nas je Travnikar nekaj peljal v park- Amerikanci znajo parke še kako urediti! Lepe oeefte. pota, steze med krasnimi gozdiči m travniki, tedaj seve e snegom pokritimi, po rahlo valovitem svetu, topata.ni pavnljonokj za potrebe obiskovalcev, ob jezenu čolnarne, kopalne kabine, moetafii, hišice. In zamrznjeno jezero' Vedeti pa je treba, da je jezero Erie le nelkaj kilometrov T>n«n; sirovo V^Vn,.. .T^-Varslc« morje in še enkrat tako dolgo kakor znaša jezerska širina. Kadar ni zaniianjeno, je videti kakor pravo morje. Ampak debela plast ledu, ki ga je pokrivala tisti dan, ni b la ravna in gfedka. Kolikor daleč je seglo oko — radi ledu in meglenega vremena ni bilo kdove- kaj daleč _ je bilo jezero videti, kakor bi bilo hipoma zamrznilo, ko je biilo najbolj razburkano. Ob obali so se gromad^le velike počene in razklane ledene plošče, ki 60 "tvorile težko prehodno bariejero. in tudi vse dalje v notranjost so bile med ravnimi presledki grmade ledenih plošč. Očem se je nudil prizor, kakor ga vidimo samo na slikah iz polarnih krajev. Eden izmed nas. ki s« je bila nepopisna podoba posebno navdušila, je sprožil misel, da bi šli po zgledu Eskimov ribe lovit. Večina pa ni bila za to. Cas je potekal in vrnili smo se k diružbi in ee počasi poslovili pri ljubeznivem Travnikar ju, J epe. Dolžnost vsake lene Je, da pazi na urejeno stolico, ki Jo doseza S prirodno FRANZ JOSEFOVO grenčico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava FRANC JOSEFOVA voda deluje milo, prijetno, brao in sigurno. Ogl. rag. 8. br- S0#T*». fivljenje, utrjevati jih bodo ▼ domoljubju in tudi v težkih preizkušnjah jim bodo koristili. navdajajoč jih z vero v dobroto m ljubezen, ki jo taiko lepo izpričuje vzvišena mati — Nj. Vel. kraljica Marija. Sedem križev Ljubljana, 31 decembra. Na decemberskem zborovanju litijskega učiteljstva JUU pri MikHču so se spomnili svojega častnega člana tov. Bernarda An-doljska, zdaj upokojenca v Ljubljani, zadnje službeno mesto pa mu je bilo v Litiji. Jubilant se je rodrl pred 70 leti v vasici JurjevcHi pri Ribni"?. Ze v tem je poroštvo bistrine in š *i. Ko je v Ljubljani dovrš'l 4 gimnaz vljenih del. Kipar Gorše je zbrane go* ste pozdravil s kratkim nagovorom, v katerem je posebej poudaril svojo hvaležnost zastopnikom javnega mnenja, da so mu tako vneto stali v njegovem propagandnem prizadevanju ob strani, prav tako pa tudi svojim stanovskim tovarišem, ki so mu ves čas razstaive z vsem razumevanjem šli na roko. Nato je komisija, v kateri so bili kredsednik Društva likovnih umetnikov prof. G. A. Kos, dr. Lož ar in aikad. slikar Maha Maleš, opravila žrebanje, ki je prineslo dt&irOke naslednjim numeriranim vstopnicam: »Matijo Gubca« (mavec) štev. 94, »Spokornika« (mavec) št. 91, »Marijo z Jezuščkom« (terakota) št. 62 Malo, intim« no slavje, ki se ga je udeležilo lepo število umetnilkovih tovarišev, kritikov in Vi* teratov, se je razvilo v prisrčno umetniško silvestrovanje. V Zvezdi pa so danes brez oficielnosti izmenjaJi razstavo akvarelistov z novo razstavo, ki je namenjena propagandi sdo* venske ilustracije in bo ostala odprta ves januar. Namen razstave je, pokazati, da je med našimi upodabljajočimi umetniki dovolj ilustratorjev, ki so sposobni, nuditi vse, kar lahko od njih zahtevajo časnik, knjiga, praktična potreba na področju tr= govskega inserata in humoristični list, ki ga do danes Slovenci še nismo premogli. Razstave se udeležujejo Gaspari Maks-im in Oton, Pengov Slavko, Sedej Maksim, Santdj Saša itn Šubic Mirko. Razstavita, ki je aranžirana v igralnici »Zvezde,« je brez vstopnine dostopna vsakomur in bo brez dvoma deležna živahnega odziva. Za pustni čas pripravljajo prireditelji, ki so si razstavo v Zvezdi zamislili kot trajno ustanovo, razstavo bumorističnih slik ia karikatur. Socialno zavarovanje trgovstva Maribor, 29. decembra. Pod tem naslovom je šla nedavno sikozi naše časopisje vest, da se je v Ljubljani sestal socialni odsek Združenja trgovcev, obravnaval vprašanje socialnega zavarovanja trgovstva in sprejel pravik za bodni-šlko zavarovanje na področju bivše ljubljanske oblasti, dočiim zadevno zavarovanje na področju bivše mariborske oblasti organizira Združenje trgovcev v Mariboru. To vest je treba radi nejasnosti korigirati ali izpopolniti v toliko, da so mariborski trgovski krogi že 1. 1925 ustanovili svojo trgovsko bolniško blagajno, seveda na osnovi prostovoljnosti. S preosnovo pravil in povečanjem delokroga na celo bivšo mariborsko oblast se je ta ustanova lani pretvorila v »Trgovsko in obrtniško bolniško blagajno v Mariboru«. Značilno je, kar je ugotovil g. Vilko Weixl v članku pod naslovom »Socialno zavarovanje obrtnikov« v mariborskem »Večerniku« dne 30. nov. 1935, da so zlasti spočetka pristopali le takšni člani, ki 90 gmotno slabi in so takoj po preteku karenčne dobe bili primorani seča po dajatvah blagajne, da so pa premožnejši trgovci pristopali le v malem številu. Ta trditev g. V. W. mi je dokaz, da se velik de! naših gospodarstvenikov še vedno ne zaveda, kako se gospodarske in socialne prilike po zakonih naravnega razvoja pretvarjajo v nove oblike, ki terjajo tudi novih vidikov za vse prizadete. Časi lahkega zaslužka in možnosti, si tekom nekaj let že prislužiti hišo ali posestvo kot rento za stara leta, so za nami. To so uvideli že gg. odvetniki in notarji in so si ustvarili svoje specialno pokojninsko zavarovanje. To uvidevajo tudi gg. zdravniki in si snujejo sindikalno organizacijo, katere prva naloga bi naj bila, da ustvari možnost za fakultativno pokojninsko zar varovanje članov. Če se je poprejšnje čase govorilo o trgovcih, »i je skoro vsakdo mislil pod tem pojmom človeka, kojega življenjski standard je prav visok in ki ima možnost zasi-gurati eksistenco ne samo sebi, ampak tudi svoji deci, vnukom in oelo pravnukom. To je morda veljalo v dobi prosperitete, pa še tudi takrat ne za vse Danes seveda je ta predstava daleč od resničnosti, zakaj le majhen odstotek trgovstva in obrtništva je v položaju, si zasigurati — poleg skromne eksistence svoje in pa rodbine! — tudi brezskrbno starost. Nihče naj se ne vara, da so to samo posledice strahovite kriz« in da bo — čim krizo premagamo — prišla zopet stare zlata doba konjunkture in prosperitete. Zavedati se moramo, da kriza ni samo efemeren pojav. Gospodarsko in socialno žSvljenje se iz temeljev presna vi ja, in vara se, kdor domnev«, da se bo docela vrnilo v stari ko-losek. Zato pa trka tudi na vrata naših gospodarskih krogov vedno glasneje klic po skupni samopomoči, zlasti v pogledu zasi-guranja socialnih dobrin, predvsem bolniškega zavarovanja, pa tudi zavarovanja za primer onemoglosti, invalidnosti m starosti. Tu nič ne pomaga čakati na trenutek, ko bo g. minister trgovine v sporazumu z g. ministrom socialne politike v smislu obrtnega zakona izdal uredbo o organizaciji, načinu in pogojih obveznega zavarovanja trgovcev in obrtnikov', ki je v tem zakonu predvideno. Ker je uvedba obveznega zavarovanja povrh po zakonu še odvisna od sklepa nadpokmčne večine članov trgovskih združenj (giremijev), je v današnjem položaju tudi dvomljivo, ali bi nadpokmčna večina pristala na tak predlog. Tembolj je z zadovoljstvom pozdraviti uvidevnost trgovskih in obrtniških krogov zlasti pri nas v Sloveniji, ki v prostovoljni združitvi skušajo začasno rešiti to vprašanje na osnovi skupne samopomoči in so v pogledu zavarovanja za slučaj bolezni zlasti v področju bivše mariborske oblasti že lepo napredovali. Misliti pa morajo začeti vsekakor tudi na zavarovanje rente za slučaj invalidnosti in starosti. Zavedam se, da vprašanje ni tako enostavno, kakor bi se zdelo površnemu gledalcu. Vendar pa imamo že danes razne možnosti. Ena teh je gotovo ta, da se nasloni trgovstvo in obrtništvo v pogledu rentnega zavarovanja, potom svojih organizacij na kakšen zavod, ki goji remtno zavarovanje in kjer je možno ustvarita začasno primeren in zadosten nadomestek za v zakoniu predvideno obvezno zavarovanje, do katerega po mojem prepričanju še dolgo ne bo prišlo. Značilno za medsebojno poznavanje prilik, da je beograjska »Politika« nedavno v nekem zadevnem članku napisala, da je »jedino u Slovenačkoj problem osiguranja trgovaca rešen na način, koji, kako izgleda, sasvim zadovoljava«. Kje in kako bi naj to bilo, ve menda samo »Politika«. Ako ima v mislih ono boro bolniško zavarovanje, ki je V enem delu Slovenije res že n-ekoliko izpeljano, dočim se v drugi polovici šele pripravlja, to vsekakor še ni način, ki bi »sasvim« zadovoljeval. Mislim, da je še dolga pot do tega načina. Toda če bo v naših trgovskih in obrtniiških krogih dovolj uvidevnosti za stvarno stanje ter na drugi strani dovolj trdne volje, se bo tudi ta problem rešil na način, kd bo — ne »sasvim«, ampak vsaj deloma zadovoljeval. V. S. gledališče DRAMA Sreda l.januarja: Ob 15. Uboga Ančka. Mladinska predstava. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Direktor Čampa. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Četrtek 2,: Otroci. Red Četrtek. OPERA Sreda 1. januarja.: Ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljeni patron. Izven. Zniži-ne cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Aida. Gostuje dr. Maks Adrian. Iz* ven. Znižane cene. Četrtek 2.: Šaloma. Red B. Šentjakobsko gledališč« Sreda 1. januarja: Matasanovega Načeta nesrečna snubitev (Maksel). Mariborsko gledališče Sreda 1. januarja: Ob 15. Bajadera. Ob 20. Veseli kmetič. Četrtek 2.: Ob 20. y«jt. Red A. »JUTRO« št. 1. pilili m gtltflf lil« f9§£9i$?$ II Ce dobro pomnim, lani osorej nas je skrbelo na današnji dan, kedaj bo sneg in kdo bo novi ban. Bilo še dragih je skrbi. — In glej: dobrotni Bog pogleda) je z neba, dal je snega in dal je bana — dva. Svoj delež je dobila i Ljubljana, z občinskim svetom novega župana, dva nova dnevnika, dva nova kina, nazadnje nov slovenski pravopis — o srečna, lepa naša domovina!-- Dovolj! Sicer bo polno belih lis — in poreko: še ta se brati z vragom! Zatorej križ čez culo vseh zablod — zlomimo metlo pred domačim pragom poglejmo rajši čez sosedov plot! Parad je več ko kruha. S to parado predstavil svetu novo je armado, kanone, tanke — hej, cel Aufgebot — ein Volk in Not: «— »Tako, gospoda, pa smo enkrat bot!« Svetovno v Bruslju imeli so razstavo, umnim v pouk, bogatim pa v zabavo. O nas je bila sodba strašno huda, ker smo razstavili premajhna čuda. Tja bi poslali vsaj iz Našic hraste, poštenja cvet in kar pri nas še zraste, lepo rejene židovske kujone, v tresorjih treh zamrzle milijone in dalmatinsko klet kar iz Ljubljane, v tej kleti pa molče ob etičku zbrane, može učene, ki nič ne zabavljajo, ne kritizirajo in ne opravljajo ... Strmel bi svet v molče trobentajoče — kdor jih pozna, bi del: To ni mogoče! Na naši sliki Mussolini bije po črnem carju, ta se mu izvijc. Karkoli že predstavlja naša slika, zadrega zdaj po svetu je velika. Saj veste vsi, kako je to nastalo: bilo je pri studenčku, pri Ual-Ualu. Od tistih davnih dob — decembra lani kar venomer zmagujejo Talijani. Le za spremembo jih nažgejo včasi Haile Selassi in njegovi rasi. Uvidel svet kulturno je potrebo, da Rim dobi podružnico Abebo. Samo poiščejo naj si stezice, ki vodijo čez klance in brzice. Dotlej za nas, da lepše mine čas, ustvarjena je bila zveza krepka: angleški lev, francoska zvitorepka sta poskrbela zase in za nas. Kar je med to gospodo cenjeno bilo v Parizu skrivno zmenjeno, slovesno v Društvu narodov je sklenjeno: Države veže sveta zaobljuba, kako naj vrag preganja belcebuba. Ko nekrvavi boj se je začel, z Italijo kupčija je zaspala. Ne boš pero mi žalopojke pelo, v Evropi vsikdar je hudo veselo. Samo v Italiji trde, da brez bencina ne more biti srečna domovina. V blagajnah je suho, suho, suho. Začeli so pobirati zlato, predvsem obročke svetega zakona. Jih radovoljno dasta on in ona. Da ni za bombe, puške in letala, najbrž kar vsa Evropa bi jih dala. Devetstopetindvajseti paradi prisostvoval je Hitler sred pomladi. Kar jfc dogodkov važnih vzdolž Balkana, so poročila v »Jutru« dobro znana. Ni vsaka rihta, da bi jo pogreval, ni vsaka figa, da bi jo opeval. En zgled vam bodi: kjer so dobre volje, lahko čez noč obrne se na bolje. Na Grškem letos niso več želeli, da bi se nekrvavi punti vneli. Požvižgali so se na revolucijo — in doživeli novo so prekucijo: Pa o politiki domači kaj povej!-- Na to najbolje rima se: O je j! Še pomnite? Pa prav v začetku maja, ko srce se z nasladami opaja in svoja tiha, skrivna pota išče, so gnali mili narod na volišče: vojvoda Jefte s svojo silno gardo, ki na papirju je delil miljardo, Marušič, Pucelj in še razni rasi v Sloveniji rožljali so pri kasi — novi očetje stare domovine, bojevniki in Pof in druge pritikline ... Šopiril se je marsikak junaček, Ilrvate pa je vodil Dedžas-Maček. Tri dni so nam zaprli oštarijo, nas pred volilno gnali komisijo. Brez oštarije narod ni opešal, nikakor dobrih naukov ni pogrešal. In je' verjel, da sedem dolgih let bo vladal Jefte, vodja silnih čet. Zvestoba žal redko drži do groba, je kakor roža v soncu kratkotrajna, v politiki prevzame jo trohnoba, najlepša pesem zahrešči ko lajna. Bolnikom včasi zmešajo se čreva, a v skupščini so zmešale se štrene; Za ideale vsak se rad ogreva, na desno ta, na levo oni krene. Vojvode Jefte vojska je razbita — sam Bog ve, kje je bilo kaj profita. Sadjarjev mirotvorcev novo delo se sredi tnploga po!etja je začelo. Je drevce demokracije vsajeno — le rasti, rasti, nežno, nebogljeno. — O vsem, kar se zgodilo je potem, najbrž ob letu vam kaj več povem Mir vam, politični Napoleoni! Povejmo še katero o sezoni — Jesen je šla v deželo kakor sanje, ko smo imeli fletno svatovanje: (zžratna božičnega smuŠea To itak veste, da o božiču ni bilo nič, namreč niti snega, niti smuke, niti bele opojnosti kakorkoli. Saj je zabeležil to že popraznieni kronist, saj je dal duška stoteremu razočaranju že naš hrvaški kolega, ki je vestno pristavi, da so preplašeno smučarsko družbo ponekod še ostrigli brez škarij, saj te dni menda sploh ni bolj perečega vprašanja kakor to, zakaj so kruti vremena.rji vso to nesrečo aranži-^-^ rali prijateljem belega športa nalašč na sveti večer. Naj bo kakorkoli, razočaranje se počasi polega in zdaj že lahko mirno spet poživimo spomin na precej tistih, ki so doživeli vso to smučarsko tragedijo prav od blizu, sredi razmočenih belih poljan in notri v mračnih prostorih vaških birtij. Ljubljana ni merilo za vrame drugod in zato nikomur — seveda ne — ne gre očitati, da bi zaradi brozge po njej ne smel oprtati smuči in odriniti v lepšo naravo pod naše planine. Pa pojdimo ž njimi! Saj ne rečem, da jih je bilo nekaj sto, toda razvoju našega narodnega športa štejem v dobro, da je še na božični dan tiščalo nekaj parov smuči v preveč zakurjene vagone proti Gorenjski. Nič niso bili v veselje ostali družbi, ki je praznično razpoložena prinesla nekaj dišečih dobrin izpod bogatega drevesca in šla ž njimi še na obisk pod druga Slednjič smo se privadili drug na drugega; največ je bilo tako takih, ki so ušli uspavajoči sopari že po prvih postankih. Zunaj pa je sramežljivo rosil droben dežek . . Mi trmoglave i s smučmi smo sami zase čakati do Jesenic. Nanje smo vezali prve nade, tamkaj smo hoteli vreči prvi pogled v obljubljeno deželo gori proti naši Švici v zimi. Toda temna senca je legla na čela vseh; dežek se je spremenil v naliv in kar pod streho smo morali čakati še novih udarcev usode. Dovolj krepko gre tir navkreber do Kranjske gore in božični optimist lahko tudi po tem dela prijetne račune. Zdaj je vasica pred nami, vsaj vidi se nekaj bližnjih luči iz nje. Peron, to živahno večerno zbirališče vseh, ki so bili na ciljiu že prej, je prazen . . Le dva (ali dve) se tiščita pod izposojenim dežnikom, evropski jug (menda so ga Hrvati od jeze prevzeli zase kot »Fohna«) je žel žuboreče sadove tudi pod vznožjem Fonce in Peči. Dež lije v curkih, nekaj postav pod streho se radovedno ozira po zadnjih .žrtvah božičnega navdušenja za smuk, sicer pa je tema kot v rogu in daleč nekje brli onih nekaj žarnic, ki kažejo pot do gostoljubne strehe. Med novimi prevladuje mladina belega Zagreba ki stoka pod pretežkim bremenom in hiti pred šibajočo vihro do prve peči. Sutra bu zonik, mama! Mi smo najbolje spravljeni pri Kajžarju, Minister za finance — naš ras Kasa — že nekaj časa ne pozna več špasa. On v prazno kaso grabi skup denarje, za štednjo si je kupil svetle škarje. In striže — in pri srcu mu je milo, ko čita v listih, kaj se je zgodilo: povišane so plače in doklade do sto procentov — jade, jade, jade! Uradnik raja v plesu karnevalskem — žal ne pri nas. Nekje na Portugalskem. Pri nas se je pa sam Miklavž prekosil — namestu da bi nosil, je le prosil... In zdaj, Slovenci, čujte blagovest, slovenski pravopis vzemite v pest! — Po zgledu svetega Cirila in Metoda nam dana nova je pisava in metoda. PO CELEM SVETU ZNAMO _ ODVAJALNO SREDSTVO idrifi k»w»ičn« l0»0'"» a■ 8oy*' 6, Ca. » Budimp»it. DELUJE MILO, S,l O U R N O IN NE S K O D U JE. >-~ P R E P"R-| ČAJTE SE SAMI! D O B -IV S.-E : y<Š A' K. 1 ' L E K. A R N'J. ifoŽd-S.Br 2?80 od 20 febr 19J2 Kar se kedaj pri nas je žlobudralo, kaj bi tega se naše žnablo balo! O srečne Rovte, k vam nas več ne mika, obrali smo vam žlahtni sad jezika, bila je bera besedi velika. Zmetali zrnje v kašče, — ne, v slovarje, dodali nekaj boba za pismarje, poslej po novem bomo robantali, kakor so naši davni dedje znali. Spet bo umevan Kranjec v Korotani, v goricah Prlekije pa Ljubljanka, hrvaško kolne Štajerec v Ljubljani, Primorcev vrlih »oštja« ni neznanka. Edini — joj! — slovarja ne poznavši bo klel naš kmet, vse nove bukve bravši. Ce naj še kaj dogodkov vam natresem, postane jara kača moja pesem. Po kaj bi hodil pevec v daljno Kino, zakaj naj revež s tinto prste maže, — v Ljubljani fino greste v boljši kino, vam zvočni tednik pol sveta razkaže. Za Božič romali smo v Palestino, nad Turka šli smo z vrlimi Križarji Kdor noče križa, ga katolški kino k ljubimcem žensk povabi — Bog me varji! — V teater gremo redko. Do reprize se kakšna drzna reč težko pregrize. Pomislimo, da vsako tuje dete ni dober drug slovenskega kristjančka. In sploh, kultura ni le za poete, — je za stražarje tudi! Uboga Ančka! Početje mož peresa je ničemno, saj slava — sonce mrtvih — jim ne vzide. Prešeren z nami kliknil bi vzajemno: O zlati vek zdaj Mevžam kranjskim pride! Na koncu še besedo o poetu: Ob zimskih dneh zahaja rad k dekletu, denarce zbira včasi kakor hrček, v decembru ji je kupil krasen srček, na rdečem srčku z zlato žido tkano za to prežlahtno ljubico izbrano: »Edino Tvoj!« — Ob, naj ga le ima, »edino njen« je srček iz blaga ... Tako. Zapik. Kdor hočeš, me prebodi — te verze pisal sem ob kisli vodi. Na svitlo dano v Silvestrovi noči 1935 36. Martin Letopisec s. r. Novoletna (Po novem pravopisu) Prišlo je priskakoma, v mrk odeto, m z božjih rantah mužljev iz snega, namesto kruncljev voda nam faflja, e) to čelarno, skruno novo leto. Vsevdilj smuči in stogle, krpi je, prege na petru še v samoči onod leže, plani so vse kukšve brez steze, obstoj gospoščkov športnih blanje nege_ Vzlic nuji upajmo, da čompe obilo, budlanih nam basulj bo obrodilo čalšrno leto, mrtev, ničlarice, da časarji ne bodo več baglali pa patoke in užgeca, žganice v mrščalici mrtvobni v golt žlampali. Trnovean Vojno zadržati! •.. Nichoias Murray Butler, profesor in predsednik univerze Coilumbije v New Yorku in direktor Carnegiejeve usta« nove za mednarodni mir, veliki pači* fist, učenjak in pisatelj znanstvenih del« ena najpomembnejših osebnosti med intelektualci Amerike in vsega sveta, je kakor vsakokrat ob zatonu leta tudi to pot razposlal svojim znancem in prijateljem sirom sveta svoje novolet« no oznanilo. Letošnje, ki so ga prejeli tudi nekateri Slovenci, se glasi takole : Vojno zadržati i in onemogočiti Noben narod ni tako malo varen kakor tisti, ki je težko oborožen. Na desettisoče njegove mladine lahko zapade vsak trenutek kruti smrti. Resnična varnost je skupna varnost, zgrajena na podlagi med; narodnega sodelovanja in nodprta z mednarodno policijo. Edina dru= ga možnost je mednarodna zmeda, naraščajoče oboroževanje, gospo? darska stiska vsega sveta, omrtvb čenje trgovine in trajno pomanjka; nje zaupanja. Edina varna pot za« držati vojno je: združiti se, da jo onemogočimo. Z božičnimi in novoletnimi po-zdravi: Nichoias Murray Butler. na okna pa neizprosno udarjajo velike kaplje. Zdaj smo na kancu! Na izbiro je še zadnja postaja, prav tista, o kateri gre po svetu glas, da ne odreče nikoli, še bolj navkreber gre zdaj tir, morda pa je onstran le kaj drugače, morda pa je Jupiter prihrani] božično ironijo v smuku vsaj naši Planici. Ne! Vse- onem, ki ima sedimo velesilo od prvih skakalnih tekem še v živem — in najboljšem — spominu. To pot so bile ovire do tja; vaški drobiž si je za božično veselje prav pod vodnjakom zgradil »morje« in ga »maskiral« s snegom. Komur se mudi, ne gleda pod noge in vse ostalo ni več važno. Fantički so imeli veselje, jaz Pa mokrote do kolen. Le še smuk dailj — pa precej za peč! Večerni spored r Ratečah ni posebno pester in izgubi pod vtisom splošne mokrote vso originalnost, žrtve božičnega smuka ugibajo o vremenu ali silijo v omarico s kukavico, toda nikomur ni prav do obstoja. Ceste so prazne, vsak je obsedel, kjer ga je ujel najhujši ourek. Edini, ki gospodari v situaciji, je gostilničar sam, ki obeta vse dobro in se trudi, da bi kar se da ustregel vsem. Toda razočarani smučar je gost, ki ga ne spraviš v dobro voljo — razetn z garancijo, da ga bosta zjutraj pozdravila sonce in sneg .. Za to pa oni večer ni bilo nobene nade več! Drugo jutro se je začelo precej pozneje kot drugod. Megle so pritisnile prav nad zemljo, sneg je vidno in slišno jemal slovo, po cestah so žuboreli potoki, izpod neba pa je dalje lilo v vseh varijantah, ki so znane po Kranjskem. Zdaj odločitev ni bila več težka. Vsi, ki so se pravočasno zavedli, kako turoben in čemeren bo tudi drugi božični premik, so brez hrupa pobrali šila in kopita ta izginili. Ostali — nekaj izjem daj« sliki šele pravo obliko — smo vztrajali dalje, večinoma v sedeči ali ležeči poziciji ta do konca pod eno ta isto streho. Strašno dolg je bil tisti praznik, skora j za dva delovna dneva s popolnim sporedom, dokler naposled tudi nas ni pobrala, noč. Namočilo nas je tudi za slovo; prav nam je. Ko so se v vlaku zaprla vrata za namini nas je po celodnevnem »smuku« objela tista dobrodejna toplota, se je vse spet zdelo kot teden dni prej, ko je Plaiiica žarela v prelestni novi zimski obleki. Z izjemo! Smuči nad nami so bile povezane še kar ta/ko kot smo jih odnesli z doma. Jaz trmoglavec pa sem jih — seibi v tolažbo — pustil kar tam, da bom nekaj pred drugimi, k o ne bo več tega preklicanega juga. Tako je zdaj ta drama že prešla vrhunec! Smuči £o v Planici, nahrbtnik za pečjo, mi pa še zmerom pretreseni čakamo na drugačno vremensko napoved. O nadaljevanju ni konca — pa takrat! L- & >'•■ V^ft j-'.'' % Domače vesti • Petrovgrad slavi vojsko in vojnega ministra. V pouedeljek je bil v Petrovgiadu z veliko slovesnostjo sprejet 25. petiolui polk, ki je bil tja premeščen. Prej je v Pe-trovgradu garnizirai 27. pehotni polk, ki je bil premeščen v Sento Vse prebivalstvo je sodelovalo pri slavnostnem sprejemu polka. Na trgu kralja Petra se je zbralo okrog 14.000 ljudi, kc je predsednik občine izrekel polku dobrodošlico in ko su na spomenik kralja Petra položili velik venec. Ko se je polk nastanil v lepo okrašeni vojašnici kralja Petra, se je mestno predstavništvo zbralo k slavnostni seji, katere so se udeležili tudi oficirji 25. pešpolka. Na seji je predsednik občine še enkrat pozdravil novo garnizijo, potem pa je sporočil, da je mestni odbor ministra vojske in mornarice, armijskega generala g. Petra Živkoviča izvolil za častnega meščana Petrovgrada. Seja je bila zaključena z navdušenimi ovaci-jami kraljevskemu domu, vojski in vojnemu ministru. * Predavatelji ZKD b«d0 predavali: pri Sok0ilu v Mostah v petek 3. t. m. g dr. Marjan Ahčin o telesni liigieni; pri Soko" iu v Šiški v petek 3. t. in. ob 20. g. Lf Kri. žaj, Maribor giavni kol.; v II. položajno skupmlq: za prometne zvaničnike: 'istenič Viktor, Zagorje; Mihael Benko, Bianoa; za sprevodnike: Janez Grilc, Ljuibljana glavni kal.; Anton Pavliha, Ljiuibljana gi. koi.; v Lil. poiažajmo skupin©: za. ajdaniiiii-strat. zvamiičnika: Peršič Anton, Ljubljana glav. kol; za prometnega zvamičnika: Viktor Kairiž, Šoštanj, Topolšica; zvaničniki II. katego-rije: v II. Položajno skupino: za pisarniškega" zvaničnika: Janez Rupar, kurilmica Ljubljana, Peter Imperi, Zida,ni m^st;. za kartanta: Frančišek Di-ma Bi$trica-Boh. jezero: za premikala. Pr®nc Smo/dej, Zidani most; za mereča: A:l'bm Gostič, Ormož; za kretnice-' Kokelj Rudolf, ku.ri.Ln:ca Ljuibljana; Ivam Pečmik> TtiimtJie Toplice; Fran M as trta k. Laško; za 'Cffielarje: Td 1. jamuarja 1936. SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO želi vsem cenjenim naročnikom tovarna JOS. REICH ZA KEMIČNO ČIŠČENJE IN BARVANJE OBLEK. PRANJE IN SVETLOLIKANJE PERILA. * Zadruga »Dom učlfeljic« v Ljubljani vabi na sestanek, ki se bo vršil 4. t. m. oib pol 10. doPoMme v šoli na Coizovem grabnu v Ljubljani z nasladmjim sporedom 1. Poročilo o delovanju zadruge. 2. Predavanje g«. Cirile gtebijeve: »Učiteljica — središče izvenšolske izobrazbe kmetske žene«. 3. Smernice za nadaljnje delo. Vabljene vse tovarišice. Na6ei«tvo. * Beograd se širi tudi v krizi. Leta 1935 so zgradili v Beogradu 275 novi poslopij-v katerih je 9.380 stanovanjskih in poslovnih prostorov. Stroški teh novih zgradb so znašali 79 milijonov dinarjev. Nova poslopja zavzemajo 48.243 kvadratnih metrov površine. Leta 1934 je dobil Beograd 259 novih poslopij. V preteklem letu so porušili 83 starih pritličnih poslopij ter 12 starih viso-ko-pritličnih in enonadstropnih hiš. Porušili so tudi 86 skladišč, garaž in raznih barak. Ce odštejemo vse„ kar so porušili, znaša prirastek 180 novih poslopij in 8.887 stanovanjskih in poslovnih prostorov. KINO SLOGA *1 LJUBLJANSKI DVOR Tel. 27—30. Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri Liane Haid v prekrasni muzikalni veseloigri Ljubezen in jazz Herman in Hans Thimig in Leo Slezak skrbe za smeh in razvedrilo Nov Ufa zvočni tednik s prizori iz abesinskega bojišča. ELITNI KINO MATICA Teletou 2124 DANES ob 3., 5., 7^4 in 9% uri PREKRASNA PREMIER/ RUSKO-SOVJETSKEGA velefilma v* ' » Liški atlet Matijevič še ne misli iti v pokoj, ko ga je zadela huda nezgoda. Po nesrečnem naključju ga je obstrelil njegov 10 letni sin in prestati je moral nevarno operacijo. Liški junak, kakor ga splošno imenujejo, je pred nekaj dnevi nekemu zbiratelju starin v Vinkovcih podaril svojo 11 kg težko palico. To so smatrali za znak, da ne namerava več nastopati. Zdaj pa mu je sresko načelstvo v Županji izdalo potni list za potovanje po Aziji. Matijevič se odpravlja na turnejo po Albaniji, Grčiji, Rumuniji, Turčiji in celo Perziji. ♦ Javna zahvala. Podporno društvo sle-piili v Ljulbljani, Pod Trančo 2-111 se ob koncu leta 1935 in ob začetku 1936 naj. lskreneje zahvaljuje vsej javnosti ter dobrini in plemenitim srcem, ki so kakorkol* pomaguli uibogum sJepiim. Plemeniti socialni čuti do najbedinejših s-lepiih, izkazani v preteklem Letu, naj bodo Porok, da slepi reveži tudi v bodoče ne bodo Zapuščeni in pozabljeni. Koliko solza je društvo prihranilo sileptoi revežem z velutodušno Pomočjo, iaihko povedo samo slepci. Veliko zahvalo diolgujemio za prejete darove in dokaz« plemenitosti. Upamo in prosimo vso jasnost, naj ee tudi v bodoče še bolj spominja slepih, ki 60 med vsemi potrebnimi najpotrebnejši. Položite ©b primerni-11 DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA NAJCENEJŠA IN NAJZANIMIVEJŠA IGRA NA LOTERIJI V JUGOSLAVIJI samo pri K O N S T AH TIN U L. JEŠIČU - SREČNIKU BEOGRAD, ZANATSKI DOM — ZA DIN 160 za celo 31. kolo STE UDELEŽENI na skupni igri na 970 srečk: 30 celih, 140 polovic in 800 četrtin. TO IGRO JE ODOBRILA DRŽ. RAZREDNA LOTERIJA. PRVO VPLAČILO 70 in DVAKRAT PO 45 DIN MESEČNO Cek rač. Pošt. šted. Br. 57.062. — Plan in vsa pojasnila dajem-pošljem brezplačno. Knjige Vodnikove družbe Davorin Ravljen: Pot k mrtvim bataljonom (Zapisi in spomini s poti od Sušaka do Krfa) F red vojno je biila znanstvena literatura o Jugoslaviji, posebno nje zapadne polovice, še v mnogo-čem. dero tujih učenjakov. N«vš alpski svet z izbranim, pestrim rastlinjem, skrivnostne k roške j-.-fne s šc bolj skrivnostnimi podzemnimi tokovi ponikcvalnic .in redikim živalstvom, posebnosti kraške po vrši, bogastvo Jadrana, naše podnebje, geološke, etnološke, etnografske in arheološke posebnosti naših krajev in ljudi so izvabile na studii j tuje učenjake. V debelih knjigah počivajo izsledki n*iše lepe zemlje, kamor se učeni gostje vedno znova vračajo. Po vojni je iz ju gos1 oven sikih univerz šz-š'a cela vrsta marljivih znanstvenikov, ki v družbi s st^reišvmi sodelavci zaslužijo vse priznanje dia leto za letom narašča tatro-jen vit« l"terotura in 7anminie ra študij naše zemlje V «vob d n dTŽav, iz provčev?_ nia domačih raziskovalcev, katerim j« v k-v; ''v «rcu zapisan rea'ni. neori-k-rti obraz poTTinv^r.^ zgodovine i" specifično našega r«rvoia ru<*os'aviie. narašča razveš'Hvo bo. rtflt' vir tiskuneoa zaklad v fn^rsi- rrm. osvetil deian^.Vo stran naše. po ^J'-c«; zcm?> n» !e, doma. temveč tudi v i nožem str*1 zavzel ptavsn me^to in stop. n' i v okviru zn.anstveiTr IffeišvHii-e. T»~av pfr našft bratih sta tudi pri nas Jugos'ovenih pisatelj in pesnik zajela velik del zemlje, nje lepoto, običaje in navade ljudi v knjigo. Od junaške narodne pesmi, na strunah razpete melodije guslarjev, preko mehko doneče čustven0 prekipevajoče lirične pesmi naše vasi je razpredena gosta mreža vsenarodnega napeva. Dočim nas balade povedejo v prispodobe preteklosti, zajemajo črtice, novel« in povesti realnejšo snov iz življenja in nehanja sodobnega' ne_ šega človeka. Milaida Jugoslavija stopa v povsem novi luči na plan, poraja se nov rod, ki se navzdol in počez prostrane države žefli čim bliže spoznata. Mnoge ustanove, drževna in privatna iniciativa posredujeta da bi bile lepote Jugoslavije pristopne vsemu narodu. Vzgoji ljubezni in spoznavanju rodne zemlje so napredne države že od nekdaj povečale vso skrb. SoKoteki in raznovrstni drugi zieti ferialni eavez, znanstvene šolske in privatne strokovne ekskurzije itd. pripomorejo mnogo, da se naš človek tudi izven šm!<> pouči 0 svoji zemilii. Slovenski popotnik ki se je že od nekdai rad poda-•aJ iz ožje domovine v široki svet, ie tK>-klonil marsikatero zapisano besedo in slilko o tujih k-a jih in ljudeh. Kod vse je že vedri le naša marela. kje vse so že p'eza'e naše gojzsrce. b; krmaj da iHhko oovedala dc!>e!a kn'iea. Po osvobojen iu se je naš filovek z dvoi-no ljubeznijo oklendl svoje zemlje. Prišla ŽENA ZA\ 10OO IRUIBILJiEV Smeh, šala, resnost in Se marsikaj. Godba petje, originalni piesi. FILM KAKOR NALAŠČ ZA SILVESTROV O. NOVI POPPAY Predprodaja od 11 — pol 13. ure - ESjCSmMaflB PREMIERM KINO prilikah dar siepim na oltar, ki -bo 01 d'ruštva in ohdarovancev de-ežen naj skre-nejše aanvaie. Upamo, izcimile pa se bodo še mnoge nove pravde, ker tudi obtoženci tožijo Grgureviča. * Nevarno naraščanje Save in Une pri Jasenovcu. Ko je zmanjkalo snega, so narasli razni potoki. nekaj dni pa že s skrbjo opazujejo močno naraščanje Save in Une pri Jasenovcu. Sava je že 5 m nad normalo. Potok Strug, ki se izliva v Sa. vo, je poplavil Mrkopolje na daljavo 20 km. Tudi drugi pritoki se zlivajo preko svojih bregov. * Strašna nesreča v rudniku Montaniki. V Majevici pri Tuzli se je v rudniku Montaniki zgodila strašna nesreča. Delavec Sulejiman Seldmoič je mazal stroje in je to delo vedno kontroliraj ključavničar Malbašič. Oni dan so bili stroji v pogonu, ko jih je Selimovič mazal, ključavničarja Malbašiča pa so poklicali v neko pisarno. Stroj je Selimoviča prijel za suknjo in ga potegnil med kolesje. Ko se je ključavničar vrnil, se mu je nudil strašen prizor. Nesrečnemu Sedimoviču so kolesa zdrobila prsni koš ter odtrgala glavo, roke in noge. Komisija, ki jo je odredilo sodišče, meni, da je nesreče kriv ključavničar Malbašič, ker se je bil odstranil in pustil, da je Selimovič sam mazal r - v pogonu. gm Zvočni kino Ideal ^ l>anes ob 3., 5., 7. in 9'/t uri PREMIERA senzacionalnega filma i Z. K. D. DAJvTES ob 11. VELEAKTUALNI FILM I Eskadra smrti Spričo dogodkov v svetu naj si vsak ogleda to delo. ELITNI KINO MATICA + Nesreča v fržiški tovarni usnja. Zadnji oglavie je pos\-eceno ediin-stvenemu ključu Jadrana raisko leni dmgod snet divje mirnemti^ni nrirodi Ki-c-nVn not'dar,pn ie obrambni pomen, zivfienle mornar»ev. slavna preteklost. no/jn«>hie in nastanek Boke, Edinstven je opis iflurninaoiie kraljevskega večera na čast netmrtnemu Ze- Naša novoletna premiera ob 15., 17., 19. in 21. uri Vesela opereta v kateri boste občudovali 9Plavolasa Carmen' Martho Eggerth KINO UNION, tel. 22-21 u— Dečva. Naprošeni smo, da objavimo Dečva ob priliki novega leta znova vga sveža in mlada spet srčno Pozdravlja naša. dekleta. Akcija propagande Dečve je obnovljena ter bo ob novem letu in potem datlje v najširšem obsegu delovala na narodno propagamlineim, uonetno-obrtnem in d«elotvornem polju. Toliko za danes naši ženi materi in dekletu kot darilo ob novem Jetu. u— Tepežni dan še z druge shrani. Pre* jeti emo: Ker bi se iz članka »TePežni dan« v nedeljskem Jutru« moglo ustvariti v širši javnosti mišljenje, da so Ljub, ljančami trdosrčni, je treba osvetliti zadevo tudi z druge strani. Pisec notice je na letošnji tepežni dan videl, kako so v neki hiši sredi mesta dirjali po stopnicah navzdol trije slabše oblečeni tepežkarji. Eden izimed njih je držal v r0ki kos potice in vpil: »Kdo hoče kruh?« Druga dva se za vprašanje nista zmenila in tepežkar je vrgel kos potice na neko okno pri stojnicah Ali so to res otroci staršev, ki So v božiču stradali, kakor navaja pisec v omenjenem članku? Med tePežkarji, ki jih je biLo nekaj sto, med njimi Celo ne* kaj prav elegantno oblečenih deklic, ni bilo videti prttv nobenih cajnic, v katere bi bili pripravljeni spravljati darove. Mnog"0 jih je prišlo v mesto s Polnimi žepi hrane-Ne trdjm^ da ni bilo vmes nekaj siromašnih otrok, večina tepežkarjev pa je bila objestna Pokvarjena mladina, ki je beračila denar za raMa'nbue], črni sluga Pekla.« Vabljeni vsi. Sodelujejo: Wolfgang Liebeneiner nepozabni Chopin iz »Poslovilnega valčka«. Za smeh in kratek čas skrbe: Ida Wiist in Leo Slezak u— Prva plesna vajja slušateljev a bitu-rientskega tečaja v novem letu bo v pettk 3. t. m. v dvorani Trgovskega doma. Začetek ob 20. Ronny. Vljudno vabljeni! • Iz Celja 3E - Za Din 85.000.- Vam zgradi enonadstropno vilo- 4 sob in pritiklin, solidno izgrajeno PIRC GABRIJEL, stavbenih LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA 7 Stavbo se lahko ogleda v naravi e— Naj sledijo besedam še dejanja. O celjskih socialnih prob!e»nih oitamo zadnje čase mnogo lepih besed in poslušamo na raznih sejah ognjevite referate. Mesto Celje je postalo veliko po številu prebivalstva in po obsegu Velike pa so postale tudi socialne dolžnosti nove občinske uprave. Celje ni pridobilo samo novih industrij kot davkoplačevalcev, pridobilo n prevzelo je tudi huda bremena .in odgovornost za brezposelne, katerih število stalno narašča. Ako je prej ma'o Celje v polni meri dalo de'a in zaslužka svojim brezposelnim ter je vselej dostojno skrbelo za občinske ubožce, tudi veliko Ceije ne s«ne zaostajati. Toda samo z besedami in pa kritiziranjem vsega kar je bilo, se komunalna in socialna vprašanja ne rešujej). Brezposelni in lačni rodbinski očetje trkajo na vrata in prosijo pomoči v taki meri, kakor tega še ni bilo. Od besed :n obljub se tudi v velikem Celiu ne da živeti e— Ustanovitev samostojnega lovskega društva. Y soboto zvečer ie im?:a celjska podružnica SLD dobro obokan občni zbor v hotelu »Hubertusu«. Zbor je vodil predsednik direktor g Mravliak Po izčrnnporočilu tajnika ravnatelja g. Zcrka o uspešnem delovanju podružn;ce je bi'o soglasno sklenjeno da s^ podružnica likvidira in se osnuie v smi«l" lovskega zakona samostojno lovsko društvo v Celiu 7A celjska, gornicgraiskL šmarski in konjiški sre/ in za šoštanjski sodni okraj. Poslani so bili pozdravi predseniku SLD g. Lovrenčiču. ravnate'iu g Zirnanu in nro-svetnemu insnektoriu g dr Bevku Tudi novemu dn-štvu predseduje direktor g. Fran Mraliak. e— Iz celjske statistike V ceHski župni-ii se ie oreteklo leto rodi'o 310 dečkov in 270 deklic, skunai 580 otrok, umrlo pa ie 2^1 moških 'n 20° žensk skunai 460 o^eb. P—ok ie bil" 14=) V letu 1^34. i- bilo 342 ro!stev 441 primerov smrti in 140 porok. Število rojstev. primerov smrti in porok je torej lan: sorazmerno lahno naraslo. V preteklem mesecu ie obiskalo ^e-1 ie 933 tujcev (833 .Tugoslovenov in 100 inozerncevl nasnroti 1069 v novembru leta 1935. in 892 v decembm 1934 e— Letna prijava vozil. Prebivalstvo se opozarja na razglas mestnega Pog^var-stva giede letne prijave vozil. Ker so vsa registrirana vozila (potniški in tovorni avtomoibili, motorna kolesa, p0lfijakerski vozovi in bicikjji) iz vse doge-lanje občin« Ceije v evidenci pri predstojništvu mestne policije, zadene njih lastnike dolžno&t da vlože predmetne prijave med 1. in 31. januarjem pri navedenem evidenčnem uiadu. Prijavne takse se Plačajo v kolkih, ki s« nalepijo na prijavni poli. Vozila, ki so pod plombo, so izvzeta. e— žrjve napadov. 4iM>etnega posestnika ivama Kolarja v Hazgoncah pri Vojmku je uidairila njegova žena z motiko Po Slavi m mu presekala lobanjo. Posestnikov sin Ivan Jazibec z Brda pri Planini je napadel 25letnega hlapca Vinka Mastaaka s P:ainime in mu z nožem hudo poškodoval levico. Dninar Alojz Arbeiter s Tinskega je v št. Jainžu pri žusmu napadel 291etne. ga Jakoiba Tičarja iz Bat>ne reke pri žusmu in ga z nožem zabodel v hrbet. V neidieijo ponoči je neznanec v Rečici žabo dfel kletnega brezposelnega Jakoba Kristana iz Boietine pri Ponikvi z nožem v levo nogo. Vsi poškodovanci se »tira v-,j o v celjski bolnišnici. e— XVIII. obrtniški ples Slovenskega obrtnega društva v Celju se bo vršil nepreklicno dne 1. februarja 1936. v Narodnem doimu. Odibor. e— I. ples akademikov starešinske organizacije »SLOGE« v Celju bo 5. t. m. on 20. v Narodnem domu. Igra Ronny iz Ljubljane. e— Frjzure za plese in klobuke. Trajna ondu/lacija z novim aparatom brez elektrike. R. Grobetaik, Celje. Glavni trg in p0-dtruižnica poleg hotela '»Evr0pe« e— Obnovite srečke razredne loferije v podružnici »Jutra«. dinitelju, poset mornarice in vsenarodme svetinje, rušilca »Dubrovnika«. Poglavje zase je vzpon v Črno goro in po drzno izpeljani cesti izlet v Budvo. Za poslednjimi stražami na Jadranu, za Barom in Uloinjem na« seznani Ravljen s tragedijo Legije *mrti. Dobrovoljce iz 'Amerike, kd so 1912. prihiteli na pomoč domovini v osvobodilnih bajnih je v zaikvu Ivana Medovanskega dohitela smrt Po kratkem, priv nazornem orisu dosedanje poti v primeri e pusto albansko obfliLo se odpeljemo k Sinjli grobnici in na Krf. Težko je v kratkih stavkih predočriti veličino trenutka, ko so sivolasi borci zrli ■v globino morja, kjer snivajo večni sen beli orlH zlomljenih kril. Vso veliko tragiko umiranja, pa obnovljenega vstajenja srbske armade daileč od doma, na Krfu, pretresljive svečanosti, govore sivolasih mož na ar^h<-«Mh žrtev im v zbornici Krfa je na sikoraj 20 stra neh ohranili Kavi jen spominu tako živo, i^a naj bi ne bilo našega človeka, ki bii po njih vsaj v duhu ne poroma! tja. Vsak korak ne sprehodili po Krfu in naokrog odmeva v spominu na dneve, ko so tod krepke pesiti znova zgrabile za orožje ter ponesle zarjo naše Svobode preko solunske fronte v Jugoslavijo. . . Še dolgo potem, ko nas popotni zapiski povedejo mimo Cavtata, samotnega stražarja Visa, biserne lepote modre jame Bi-seva in skozi nevihtno noč v objem južnega podnebja na Hvarn. vstaja pred nami mogočni vtis žrtev mrtvih bataljonov Sa ki so se lani selili; ki bivajo že eno leto v občini in ki so se rodili leta 1915 ali pa v januarju leta 1916. h— Prijave za pridobnino in rentnino za tekoče leto je treba predložiti ta mesec in se dobijo tiskovine v občinski pisarni za 1 Din. — Prošnje za znižanje dopolnilnega davka k zemljarini pa se morajo vložiti do 31. t. m. v občinslkam uradu. h— Zahvala brezposelnih delavcev, iskreno se zahvaljujejo brezposelni delavci g. banu in TPD za božično pomoč, ki je omogočila ureditev kuhinje za brezposelne. TPD se posebej zahvaljujejo, ker je dala na razpolago stanovanja brezposelnim Samcem, ki nima jo sorodnikov. Zahvaljujejo se tudi gg. sreskemu načelniku in predsedniku občine za trud in poenoč. te4ju podružnice g. Josipu Zupaneu, sre« skemu kmetijskemu referentu v pokoju v Ptuju. Za občnim zborom se je vršila sadjarska okrajna konferenca vseh podružnic v ptujskem okraju. Na konferenci se je razpravljalo o organizaciji mariborskega sadnega sejma ki o sodelovanju podruž« nič na tem sejmu. Ptujska podružnica šteje zdaj 106 članov in ima na razpolago za svoje člane tri škropilnice. Pri volitvah j« bil izvoljen stari odbor. j— Boiičnira v bolnišnici. Poleg običajne božičnice, pri kateri so bili obdarovani bolniki iz bolnišnice in oskrbovanci iz hiralnice s priboljški, je priredilo strežniško osobje za praznike dve gledališki igri, pri katerih so našli bolniki še duševno razvedrilo. Sestra Flora, ki že vsa leta režira igre, je tudi letos nudila božično razvedrilo bolnikom, kolikor se je pač dalo storiti • primitivnim odrom, ki ie bil postavljen kar na hodniku hiralnice. Bili pa so s prireditvijo prav vsi zadovoljni. terpentinovo mito in pralni prašek „Perion" Celjske milarne sta prvovrstna Z Jesenic s— K'no Radio predvaja danes v sredo ob 15. in 20. sijajno opereto »Ne poznam te, a ljubim te« Med dioiatki tudi barvana Merry Melodija »Hotel pri medenem mesecu c. Iz Zagorja z~ K«'« jugoslovanskih sester v Zagorju je priredilo v nedeljo 22. decembra b0-žičnico. pri kateri je obdarijo 200 siromaš. nih rudarskih otr(>k in 82 6tarih on«mog< lih ženic. Veselih lic so nesli otroci darila domov, stare ženice s0 se pa vse solzn^ zahvaljevale Veliko truda je bilo, da je bilo mogoče tako izdatno obdarovanje mo; goče. Največja zahva.la gre Združenju tus kajsnjih trgovcev, ki s0 zbrali pri svojih dobaviteljih mnogo blaga. Dalje s0 darovali Društvo za varstvo otrok 1000 Din. občinska uprava 800 Din. banska uprava 500 Din. Trboveljska premogukopna «*ružs ba 300 Din in manjše zneske drugi. Vsem skupaj izreka odbor KJS v imenu najbei-nejših prav iskreno zahvalo. Iz Ljutomera lj— Zdravstveni dom. Pred leti so usmiljeni bratje iz Vrbja pri 2aicu pričeili akcijo za bolnišnico v Ljutomeru Nabralo se je precej denarja in drugih darov, pa tudi zemljišče za zgradbo je bilo že določeno. Vendar je akcija kmalu zaspala, nabrani denar pa uprav ja po odbitju vseh stroškov škofijski ordinarijat Ker imamo državno bolnišnico v Murski Soboti in bolnišnico reda nemških vitezov v Ormožu, na pričakovati, da b' Ljutomer v doglednem času tudi dobil bolnišnico Pač pa se je v zadnjem času sprožila misel, da bi se tu zgradil zdravstveni dom, ki bi bil potreben tudi okolici, kjer je mnogo revščine in 60 hngijenske razmere slabe. Dokaz temu so pogosti pojavi griže v nekaterih krajih. Na prošnjo mestne občine se je že oktobra mudil v Ljutomeru šef Higijeneikega zavoda g. dr. Pire, da spozna krajevne razmere. Izjavil je, da je hiša ustanove dr. Gottwei-sa, tako zvarni špital, za svojo svrho docela neprimerna, da pa je na druga stran« zdravstveni dom potreben. V niem bi naj bili nastanjeni naslednji oddelki: postaja za prvo pomoč, izoHrnica za kužne bolezni, antituberkuloznii dispanzer, šolska poJii,klinika, dispanzer za dojenčke, splošni zdravstveni ambuilatorij, antivenerični ambulato-rij in javno kopališče. Stavba bi stala 400 do 500 tiisoč dinarjev. Tudi finančna stran projekta ni neugodna Predvsem je tu ustanova dr. Gottweisa (hiša v Ljutomeru in vinograd v Desnj^tku), kii predstavlja vrednost najmanj 80.000 Din. potem fond za bolnišnico, nabran po usmiljenih bratih v znesku 80.000 Din: prispevati pa bi morale tudi občine sodnega okraja, banovina im Hignienska zavod. Pred kratkim je in-ženjer kr. bancke uprave pregledali in zmenil stavbišča, ki bi prišla za dom v poštev. Najbrž bo štel dom ob banovinski cesti nasproti bivšim novim občinskim ha še m. Zemljdšče je last mestne občine. Ako pride do uresničenja te«a načrta, potem bo to prvo delo Higijenskega zavoda v lju_ tomorc'V"m «rezu. Iz Gornje Radgone gr— časi se spreminjajo. Letos je minilo 50 let, kar je biLa zgrajena lokalna železnica špilje — Radgona. Leto pozneje je bila ta proga podaljšana čez Gornjo Radgono -do Ljutomera. Med tem ko promet na progi špilje — Radgona od leta do leta padat pa pri nas sst;itao narašča> posebno odkar je bila pred 10 leti proga zvezana z glavno progo v Ormožu. gr— Po zadnjem visokem snegu so bile vse ceste v gortnjeradgonskem okraju takoj v dopoldanskih urah s snežnimi plugi očiščene, le ces-ta od Ivanjcev proti Sv. Trojici in Sv. Lenantu je ostala neočišče-na) da je bij promet na tej važni progi do Maribora silno oviran. Avtomobilisti so to smer, kjer potrebujujejo sicer komaj pičlo uro do Maribora, prevozili z velikim naporom komaj v 3 urah ter se zgražali nad razmerami, ki nikakor niso v interesu tujskega prometa na meji. Iz Šoštanja š— Zadružni dom v Sošfanju. Konzuma-n0 društvo za Slovenijo v Ljubljani (v lis kvidaciji) nam piše, dia vest, po kateri bi likvidatorji Konzummega društva v Ljubljani prodajali Zadružni dom v Šoštanju Za ceno nekaj nad 100.000 Din, ni resničs na. Res je le, da so likvidatorji pooblaščeni prodati to hišo za nekaj Pod polovico gradbene vrednosti, ki je zmašala 783.000 Din, torej za ceno okoli 380.000 Din. Iz Ptuja j— 10-letnica ptujske podružnice Sadjar* skega in vrtnarskega društva, se je prazno. va'a v nedeljo ob občnem zboru, ki ga je vodil predsednik posl. g. Brenčič. Tajnik g. Sagadin je podal obširno poročilo, iz katerega je posneti, da je ptujska podružnica postala matica vseh podružnic v ptuj-slkrem srezu. ki jih je v teku 10 let ustanovila devet. V času obstoja je priredila 3 velike sadne razstave, dva tečaja, neštevilno poučnih predavanj in prvi okrajni sadni ogled v drov«iki banovini Občni zbor je soglasno podelil častno članstvo ustanovi- Zato ju naše gospodinje rade uporabljajo, ker dobro pereta in sta poceni. — Dobite ju vsepovsod. Srečno in veselo novo leto vsem cenj. odjemalcem CELJSKA MILARNA. j— Radijski motilci. Še nobeno leto m bilo slišati ob božičnih praznikih toliko pritožb o motilcih radia kaikor zdaj. Ako motijo radio podnevi, še ni toliko zameriti, hudo pa je, če ga' motijo ponoči. V nede« Ijo je bila od nekega aparata za masažo motnja v radiu nepretrgano od četrt na 22. do 23.. Okoli 500 naročnikov v Ptuju poziva poštno upravo, da ▼ tej zadevi nekaj ukrene. Smrt dveh uglednih mož Umrl je v Radovljici v starosti 66 let ta« mošnji lesni trgovec g. Vinko Resman. Bb poklicu usnjar si je pokojni Resman s spretnostjo, pridnostjo in srečo ustvaril močno gospodarsko pozicijo ter je spadal rr»ed n-j(jmoikiejše gospodarske veljake Gorenjske. Bil je tudi glavni politični eksponent bivše klerikalne stranke, kateri je s svojim gospodarskim uplivom pripomogel do marsikaterega uspeha. Njegova smrt pomeni za bivšo SLS težiko politično izgubo. V Starem trgu pri Ložu je umrl g. Ivan Benčina, posestnk in trgovec. Bil je ugleden mož, znan daleč po Sloveniji. Pogreb bo jutri ob 15. Pokojnima blag spornim, žaflujočim naše iskreno sožalje! Iz življenja na deželi DOMŽALE. Državna narodna šola Dom, žale je priredila 21. decembra božičmico za siromašno šolsko mladino. Udeležili s« se je mnogi starši, člani krajevnega šolskega ©dibora, predsednik o^č^e g. dr. Matija Hočevar, duhovni svetnik in žuipniK g. Franc Bernik, in odibomiki Rdečega kri* ža. Ob darovanih je bik) 95 otrok, od teh 14 z obutvijo, ostadi z blagom za obleko, s perilom, z moko in raznimi živih. Darila «o pri&pevaJi vsi tržani im mnogi do« br0taiiki iz okolice. Industrijalec g. Medič Prane, lastnik tovarne Bistra je -daroval 2400 kg krompirja, s katerim je bHo obda" r0vanih 57 otrok. Izdatno podporo v bla* gu za olbleko in perMo je naklonida kr. banska uprava. Minogo so žrtvovaild doma. či trgovci, kmetje, obrtniki, delavci, diru« štva, zadruge in tovarne iz okodice. Darov' ki jih je prejela siromašna mlaidiina v vredtaosti 739« Din, pričajo, da so gmotno boflje podprti storifli vse, da n&jbednejšim omiliijo njib življenje za božič. Zato se upraviteljstvo in učiteljstVo narodne šole v Domžalah v imenn eiromašne in obdarovane šolske mladine presrčno zahvaljuje vsean dobrotnikom, ki so &e v najtežjih dneh spomnili z obilnimi darovi najbed« nejšeb. Zahvala veilja tudi ter. banski upravi, ker je podprla nalbiralmo akcijo, ki jo je radevolje in požrtvovalno vršilo in iz« vedlo tukajšnje učiteLjstv0 s svojo šolsko miladino. Vsem dobrotnikom v imenu naj-siromašnejšito: srčna hvaja! ec. HAJDLNA PRI PTUJU. Kmečko društvo priredi danes in v ponedeljek 6. t. m. vsakikrat ob pod 3. popoldme v društveni dvoraini na Hajnlini dve uri trajajočo pretresljivo dira.mo: >Ljuibavi cvet je zamorjen«. Vafbljeni vsi prijatelji. KRIŽEVOI PRI LJUTOMERU. Občinska organizacija JNS v Križevcih pri Ljutomeru bo imela s^oj redili letni občni zbor v nedeljo 5. t. m. po rani maši v Kosi jevi dvorani v Križevcih. Na občnem zboru bo poročal tudi g. poslanec Lukačič. Članstvo se naj občnega zbora udeleži r čimveč jem številu. PRLMSKOVO. Dne 22. t. m. je priredila tukajšnja šola tePo uspelo božičnnco za šolsko mladino. .PriirediMd so igr cc »Jezu-šček prioet ustavil. Zaradi dvakratne valutne krize je Francoska banka od konca marca lanskega leta izgubila 16.7 milijarde frankov zlata, to je v našem demonu za okrog 50 milijard dinarjev. Francoske zlate rezerve &o .se t>ri tem znižale za 20%. vendar ima sedaj Francoska banka še vedno za 66 milijard frankov zlata. Čeprav glede na zlato kritie ni ndkaike nevarnosti za francoski frank, vendar nevarnost še ni odstranjena. Vprašan ie francoskega franka je danes eno najvažneiših vprašanj svetovnega gospodarstva. Mnogi računajo s tem, da de-flacijska -politika sedanie vlade ne bo^ prinesla zaželjenega uspeha. to je izenačenja francoskih cen s svetovnimi cenami in zaradi tega računajo (če se v dogi1ednem^času svetovni nivo ce^n ne dvigne} z možnostjo devalvacije v Franciji, ki bi imel« se-ve^c za T*osled;'*o. da bi morale tudi vse ostale države zlatega Woka devalvirati. Sedanie stanje valutnega vprašanja v Franciji predstavlja precejšnjo ovito za rarvoi svetovne gospodarske konjunkture. V Franci ii in ostalih državah žetega h Vika onernogora sedanja nesigumost in konkurenčna nesposobnost v inozemstvu. vsaik gospodanvaki podvig, kar neugodno vpliva n* -azvoi vsega svetormeSa gospodarstva. Kmg držav z nespremenjeno zlato valu- to se je v teku lanskega leta ponovno razširil. Poleg Madžarske in Rumunije, ki sta po dejanski devalvaciji tudi oficielno priznali padec vailute. je omeniti v tem pogledu Italijo in Nemčijo. Italijanska devi-za notira v inozemstvu oficielno sicer le za okrog 9% pod zlato pariteto, v resnici pa je padec lire mnogo občutnejši (bankovci notirajo znatno nižje). Italijanska vlada je vrhu tega tudi ofioielno priznala razvrednotenje lire s tem, da je povišala nakupno ceno za zlato od 12.63 na 15.50 lire za gram čistega zlata kar ustreza devalvaciji za 19%. Nemčija pa oficielno ne priznava nikake oslabitve svoje valute. Izredno nizki tečaji za vezane nemške marke in razmeroma visoke cene v Nemčiji pa kažejo, da je že dejansko prišlo do razvrednotenja marke. Med držarve. kier se je lani konjunktura ponovno zboljšala spada poleg Zedinjenih držav zlasti Anglija. Izbruh vojne v 'Afriki v tretjem četrtletju je deloval na svetovno gospodarstvo deloma ovirajoče, deloma pa pospešujoče v zvezi s for si ranim oboroževanjem in z večjimi nakupi sirovin zaradi preskrbe za primer evemtuelne nevarnosti; V mnogih državah. z'asti sosednih državah Italije, ki se udeležuje io sankcij, so nastoo.Fe težikoče v gospodarskem pogledu. Med države, ki so očitno zaradi sanikcij najhuie prizadete spada na prvo mesto naša država. Kakšne posledice bo imelo prekinjenje trgovinskih odnošajev z Kalijo za našo državo zaenkrat še m mogoče presoditi. Če nam ne bo uspelo pri ostalih državah, ki se udeležujejo sankcij najti primernega nadomestila za izgublje-in italijanski trg, tedaj moramo računati z večjimi težkočamn zlasti v gospodarstvu dravske banovine, ki čuti posledice sankcij bolj kakor katerakoli pokrajina naše države. Za svetovno gospodarstvo v celoti pa je v preteklem letu značilno delno zboljšanje agTarnih cen. Svetovna žitna produkcija tudi v letu 1935. ni bila znatna. Poleg tega pa konzumna potreba nadalje narašča, kajti po računih zavoda za proučevanje konjunkture v Berlinu se je prebivalstvo na zemlji od leta 1928 povečalo za okrog 10%. Na podlagi statistik je pričakovati. da bodo do prihodnje letine svetovni agrarni trgi deloma razbremenjeni velikih starih zalog in bodo poleti 1936. n. pr. žitne zaloge padie na stanje iz leta 1929. Za svetovno gospodarstvo pa je nadalje značilno zbolišanje investicijske delavnosti zlasti v Zedinjenih državah ameriških, v Angliji in Japonski, kar more imeti končno ugodne posledice za v«e svetovno gospodarstvo. stvo 223 milijonov Din m se je torej naša klirinška terjatev nasproti Nemčiji v teku leta povečala za skoro 160 milijonov. Vrhu tega se je italijanski klirinški dolg v teku lanskega leta povečal od 9 na 178 milijonov Din, torej za skoro 170 milijonov. Zamrznilo nam je v lanskem letu na novo v Nemčiji in Italiji 330 milijonov Ob koncu lanskega leta so znašale skupaj naše klirinške terjatve v Nemčiji. Italiji in Grčiji okrog 650 milijonov Din. dočim znaša naš klirinški dolg nasproti državam, s katerimi smo pasivni, skupaj le polovico gornjega zneska, tako da imamo sedaj nasproti inozemstvu še enkrat več terjatev, nego sami dolgujemo v klirimgih. Kakor je razveseljiva okrepitev položaja našega dinarja glede na kritvena sredstva in na razmerje med obveznostmi in terjatvami. tako je na drugi strani to zboljšanje v posredni zvezi z zastojem privatne investicijske delavnosti in nelikvidnosti naših denarnih zavodov. V pogledu sanacije našega denarništva z nekaterimi izjemami v preteklem letu nismo mnogo napredovali. Večini naših denarnih zavodov je bila odobrena zašite v ob'iki odloga plačil in sanacije. Nekateri veuji zavodi tudi že kažejo naraščanje novih vlog. kar je znak počasnega ozdravljenja Manj ugoden pa je položaj manjših kreditnih zadrug, od katerih mnoge v teku lanskega leta niso mogle vzdržati pritiska vlag-ate-ljen in so mora'e prijaviti zaščito. Efektno tržišče Na efektnem tržišču smo lani v pričetku leta beležili nadaljnje dviganje tečajev državnih papirjev, potem pa je tendenca nekoliko popustila in v teku leta ni bilo večjih sprememb. Ob koncu leta so bili tečaji najvažneiših državnih papirjev v primeri z zadnjiim-i leti naslednji: konec 1, vojna šk. 7% inv. 6% belg. 7% BI. 1930 425 86 67.50 79.25 1932 2=50 52.50 33.50 43.50 19^3. 297 55.50 37.50 35.25 1934. 336 71.50 56.50 56.50 1935 356 78 61 71. Navzlic delni oslabitvi tečajev v drugi polovici leta so bili vendar ttč»ii ob koncu leta po večini nekoliko večji, nego so bili lani ob koncu leta. >«»«»»«........................... Gospodarske vesti _ Stanje aktivnih kliringov. Po izkazu naše Narodne banke od 26. decembra se je saldo v kliringu z Nemčijo (nemški klirinški dolg) povečal za 4 milijone, od 378 na 382 milijonov Din. V prometu z Italijo pa je italijanski klirinški dolg ostal nespremenjen na višini 178 milijonov Din. = Vinski sejem v Ivanjkovcih. Dne 7. januarja se vrši v Ivanjkovcih XI. vinski sejem in razstava. Prijavljena so vina z najznamenitejših hribov in leg ljutomersko-orm ozkega vinarskega okoliša in se je letos dogodilo prvič, da močno prevladujejo sortirana vina. Tudi manjši vinogradniki so j prišli do prepričanja, da je trtfba stre-miiti za tem, da bomo imeli čim boljše sortirano vino. Zastopane pa bodo prav vse pomembne vrste, tako poleg šipona in laškega rizlinga, beli im modri burgumdec, muškatu« silvanec, muškat, dišeči trami-nec. renski rizling, rular.dec in zeleni silvanec. Vina so se do sedaj že prav dobro razvila in so se z malimi izjemami že popolnoma sčistilla. Razstavni prostor je na sredi vinogradov, par sto metrov od razstavne dvorane pa so že vinogradi in kleti. V občini Ivanjkovci leži 550 ha vinogradom. Razstavni prostor je tik kolodvora, tako da tudi eventualno slabo vreme ne bo nič motilo. Železniške zveze so od vseh strani zelo ugodne. Razstava je od« prta od 8. — 19. ure. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Svetozarja Koserja ml., trgovca v Ljubljani, Mestni trg 11/12 (poravnalni upravnik dr. Ivan Modic, odv. v Ljubljani; poravnalni narok 31. jan. ob 9., prijavni rok do 28. januarja) in o imovini Vrenka Josipa trgovca z mešanim blagom v Brežicah (poravnalni upravnik dr. Josip Zdol-šek, odv. v Brežicah 4. februarja ob 10.» prijavni rok do 30. januarja). = »Slaveks« d.d. za Je9n0 industrijo v Zagrebu je znižala svojo delniško glavnico od ^15 na 3 milijone Din s tem. da je reuu-cirala nominalno vrednost svojih delnic od 50 na 10 Din. istočasno pa razpisuje družb? zaradi zopetnega povišanja delniške glavnice od 3 na 15 milijonov Din emisijo 240.000 novih delnic po 50 Din. Dosedanji delničarji imajo pravico opcije na eno staro delnico. Vpisovanje novih delnic traja do 21. januarja. = V likvidacijo je stopila centrala za staro železo, družba z o.z. v Ljubljani v *uiislu sklepa izrednega občnega zbora dne 10. decembra. Prav tako je -stopila v likvidacijo Gospodarska zadruga v Kokrici družba r.z.z o.z. = Dobave. Pri monop. upravi, Beograd se vrši 10. januarja I. ofertna licitacija za nabavo '45.000 žebljev za tobačne tovar* ne, 16. januarja za nabavo 42.000 kg pol kartona ioi 18. ja* varno v Ljubljani, Pri direkciji državnih rudarskh podjetij v Sarajevu se vrši 17. januarja ofertna licitacija ®a nabavo 2 kablov za direkcijo drž. rudnika v Zenici. Pri kr. direkciji šum v Vinkovejh se vrši 22. januarja ofertna licitacija za nabav0 železniškega materiala, vijakov, spojnic, tračnic i Seligma-novem posojilu po 75 (v Beogradu 7° Devize Ljubljana, Amsterdam 2973.50—3988.10, Berlin 1756.08—1769.95. Bruselj 736.69— 741.75, Curih 1424.22—1431.29, London 215 13—217.19, Ncwyork 4338.58-4374.89, Pariz 289.17—290.61, Praga 181.62—182.72. Curih. BeogTad 7.00, Pariz 20.ai50, London 15.14, Newyork 307.25, Bruselj 51.7750 M'iilan 24.75, Madrid 42.0750, Amsterdam 208.7750, Berlin 123.70, Dunaj 57.20, Oslo 76.05, Kobenhavn 67.5750, Stočk-holm 78.05, Praga 12.7«, Varšava 5S.02P0 Atene 2.90, Bukarešta 2.50. JCfekl Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skotda 354—356.50, za jan., febr., marc 354—357, 7»/« invest. 76—78.50, 7•/. sta, pa to napiše na hrbtu položnice. ' Uprava »Jutra« Blagovna tržišča ŽITO -j- Chicago. 31. decembra Zafetnd tečaji: pšenica: za maj 101, za julij 100.50; koruza: za maj 60.625, za julij 61.75. 4- Winnipeg, 31. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za julij 88.275. + Novosadska blagovna borza (31. dec.) Tendenca mirna. Pšenica: baška in banatska 168—170: baška, ladja Tisa 174 —176; ladja Begej 173—175; slavonska 166 —168; sremska 168—170. Oves: baški, sremski in banateki 132.50—135. Ječmen: baški in «remski. 64 kg 132.50—137.50. Koruza: baška, sremska in banatska stara 111 —113; nova 108—110. Moka: baška in banatska »Og« in »Osg« 230—270. »2« 230— 250 »o« 210—230: »6« 190—210: >7« 155— 165; »8« 105—110. Otrobi: ba^ki, aremski in banateki 83—87. + Budimpeštanska terminska borza (31. decembra). Tendenca prijazna. Pšenica; za maic 18.41—18.42. za maj 1851—1852: koruza: za maj 16.53—16.55. A G R I P P A, švedska kartoteka v obliki knjige nudi vsakemu podjetju najhitrejši in najsi-gurnejši pregled v knjigovodstvu. Ker se razven patentiranega mehanizma izdeluje vse doma, se je pocenila ta kartoteka za 50%. Zastopstvo za Jugoslavijo M. TIČAR, Ljubljana, Šeleburgova ulica 1, kjer dobite tudi vse pisarniške in tehnične potrebščine v največji izberi in po najnižjih cenah. ti slovanskih narodov. Ko bo knjigi sledil še drugi del, bomo s Karlovškovo obdelavo omamenta dobili prepotrebni pripomoček iti učbenik Za vse naše osnovne srednje in strokovne šole, ki ga pa vešče znal uporabljati in upoštevati tudi naš arhitekt ln obrtnik kjerkoli imata stika z umetno obrtjo. Le tako bo mogoSe, da se bo naše umetno obrtno blago znebilo vsemogočih vplivov, se osamosvojilo in postalo v resnici naše pravo narodno blago, cenjeno in iskano prav tako, kakor podobni izdelki drugih narodnosti, ki so že zdavnaj speznale vrednosti čistega nepotvorjenega narodnega blaga. Ledina, ki jo je pričal orati Jože Karlovšek v tako veliki Zasnovi, bo za naš umetno obrtni napredek rodila še lepe sadove. Okusno opremljeno knjigo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v šelenbur-govi ulici. Smrt na »Nebesni lestvi" Na strmi c©sti med Rotgenom in Wahl-heimom pri Cahah, ki jo imenujejo »Ne; besna lestva«, se je zgostila velika promet, na nesreča. Osebni avto je trčil v neki avtobus. Pri trčenju je eksplodiral bencina ski tank osebnega avtomobila, ki so ga ta. koj objeli plameni. Cetvorica oseb, ki je bi* la v avtomobilu, se ni mogla več rešiti in je zgorela. Vozač avtobusa In potniki so Poskusili sicer rešiti ljudi jz gorečega vozila in so mu odprli šipe. ker vrat niso mogli odmreti, a uspelo jim je potegniti ven samo neko žpnsko, ki je pa tudi bila že mrtva. Pri rpševa.!ne>m de]n se }e vozač avtobusa hudo opekel. Nesreča se je zgodila po vsej priliki tako, da je vGzač o* sobnega avtomobila na poledeneli Cesti gubi] oblast nad krmilom. Nekaj številk o gospodarskem razvoju v Jugoslaviji Za razvoj jugoslovanskega gospodarstva v preteklem letu so značilni naslednji statistični podatki, ki pa se seveda nanašajo šele na dobo do pričetka izvajanja gospo« danskih sankcij nasproti Italiji, odnosmo še ne kažejo nikakih posledic sankcij, (stanje ob koncu leta je bi"k» gotovo že slabse). Zunanja trgovina V zunanji trgovini je bil vsaj do konica novembra razvoj še prilično ugoden. V razdobju januar — november zadnjih let se je naša zunanja trgovina gibala takole (v milijonih Dim): Izvoz uvoz satldo jan.-nov. 1932. 2713 2597 + 116 jan.*nov. 1933. 3104 2633 + 471 jan.-nov. 1934. 3418 3261 + 157 jain.-nov. 1935. 3679 3363 + 316 Naš izvoz se je v zadnjih letih srtalno dvigal un je biil v 11 mesecih letošnjega leta za 966 milijonov večji nego v istem razdobju leta 1932, ko je bila naša izvozna konjunktura najslabša. Naša statistika beleži za 11 mesecev letošnjega leta aktivni saldo v višini 316 milijonov Din, v resnici pa je ta saldo še večji in bo znašal preko 400 milijonov Din, ker je med uvozom upoštevan tudi uvoz zlata, ki ga je pre* nesla Narodna banka iiz Pariza v Beograd. Pri tem povečanju izvoza v zadnjih letih pa je dravska banovina le v mali meri udeležena, kajti izvoz lesa, ki je naš najvažnejši izvozni predmet, se v zadnjih letih ni baš ugodno raizvijal in je povečanje skupnega lesnega izvoza šlo predvsem v korist Bosni. Sedaj pa bo zopet dravska banovina /najbolj občutila izpaidek izvoza lesa v Italijo. Zaposlenost Tudi glede razvoja zaposlenosti ni bil lani razvoj povsod v naši državi enak, kakor smo že ponovno opozorili. Tako je n. pr. v septembru zaostajala zaposlenost v dravski banovini v primeri s septembrom leta 1929. še za 18.4%, v ostali državi pa le za 43%. Glede zaposlenosti Slovenija vedno bolj zaostaja za ostalimi pokrajinami. Ta zastoj se je ozažal zlasti v pretek* lem letu. Gornji podatki se nanašajo se* veda le na delavstvo, zavarovano pri Okrožnem uiradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Če bi še upoštevali rudarsko delavstvo, ki je zavarovano pri bratskih skladnicah, bi gotovo dobili še bolj neugoden rezultat, kajti rudarstvo in topil-ništvo se je v zadnjih letih na jugu naše države znatno razvilo, medtem ko se je pri nas v premogovni produkciji situacija nadalje poslabšala, zlasti tudi v zvezi z re» duciranimi dobavami za državne železnice. Gibanje trgovine in ©bHi Statistike zbornice za TOI v Ljubljani o gibanju prijav in odjav v trgovini in obrti nam kaže. da trgovina in obrt nadalje nazadujeta. V pnvib treh četrtletjih preteklega leta je bilo le 471 novo prijavljenih trgovin, dočim je bilo odjavljenfh 1141 trgovin. V prvih treh čettrletjiih lanskega leta je torej število trgovin ki h obratov ponovno nazadovalo za 670. Od začetka leta 1932. de je število trgovinskih obratov v dravski banovini skrčilo za 8836, tako da imamo sedaj v dravski banovina le še 9100 trgovinskih obrartov nasproti 12.935 v začetku leta 1932. Sliično gibanje opažamo tudi v obrti, kjer smo imeli lani v prvih treh oe-trtletjih le 632 priijav in 1054 odjav in se je torej število obrtnih obratov skrčilo m 422. Od začetka leta 1932. pa je število obrtnih obratov v dravski banovini nazadovalo za 3107. Insolvenee Število in-solvenc je zadnja leta precej popustilo. V prvih desetih mesecih lanskega leta smo imeli v vsej državi le še 274 kon-kuiraov in prisilnih poravnav nasproti 588 v vsem letu 1934. in 1872 v vsem letu 1932. Zastoj Slovenije v gospodarskem pogledu v primeru z ostalo državo pa se kaže ttadii v gibanju insolvenee, kajti v prvih desetih mesecih letošnjega leta je od skupnega števila insolvenc v naši državi odpadlo na insolvenee v dravski banovini 31%, dočim je ta delež v letu 1931. zmašal 22.6%>, v letu 1932. 16.1% im v letu 1931. 15.1%. Na? nivo cen se dviga Značilni pojav v gospodarskem razvoju naše države opažamo v drugem polletju lanskega leta, hamreč dviganje nivoja cen. Naš indeks cen v trgovini na debelo je znašati v juliju lanskega leta še 63.3 nato pa se je stalno dvigal in smo v novembru prišli na 71.2, tako da smo zabeležili v štirih mesecih dvig za 7,9 točke ali za 12.3%. To povišanje cen je nastopilo predvsem zaradi dviga žitnih cen v zvezi s sla« bo lansko letimo. Če novemberski indeks cen v trgovini na debelo primerjamo s prejšnjimi leti. vidimo, da je to najvišji indeks. ki smo ga zabeležili od septembra 1931., kajti od takrat se je naš indeks stalno gibal izpod 70 V primeri z lanskim novembrom beležimo pri indeksu cen na debelo povečanje za 8.5 točke ali 13.5%. Tudi v trgovini na drobno se je pojavila v zadnjih mesecih tendenca navzgor. Od septembra do novembra se je naš indeks cen v trgovini na drobno dvignil od (8.4 na 71.6 tooke, irn je seda i že za 1.3 točke višji nego lani v novembru. Dotok zlata in deviz Boljšanje naše valutne situacije se je tudi lani nadaljevalo. Če primerjamo poslednji izkaz Narodne banke od 22. dc-cembra z izkazom od 22. januarja lanskega leta, ko je bilo izvršeno razčiščen je bilance po odplačilu revolving kreditov, tedaj vidimo naslednje spremembe (v milijonih Din skupaj s premijo"): 22. jan. 22. dec. razlika zlata in deviz, podlaga 1653 1877 +224 devize izven podlage 139 423 +284 Zlata in devizna podlaga se je torej v 11 mesecih povečala za 224 milijonov, devize izven podlage pa so narasle za 284 milijonov. Pri tem nam je mnogo naših likvidnih sredstev zamrznilo v kliringih. Nemčija nam &edaj dolguje v kliringu okrog 380 milijonov Din. dočim je znašal v začetku leta nemški klirinški dolg le KUPUJTE DOMAČE BLAGO!!! Jože Karlovšek: Slovenska ornamentika Za Neronove vlade znane, ki cesto mučil je kristjane, v človekoljubne so namene Rimljani zidali arene. Da smučal se je Tutankamen so piramide nam dokaz: vse naokoli vroč ie kamen, vrh njih pa večen sneg in mraz Na vrhu so bile velike tribune iz kamelje kože, na glavi sfinge pa še lože pripravljene za razsodnike. Pri tekmah za obisk odlično železnice so poskrbele, in to za vožnjo polovično na šest ljudi in tri kamele. Nič novega na svetu ni! Kar zdaj je, vse nekoč je bilo, in se je samo ponovilo: moderna slika davnih dni. Bil tudi zimski šport poznan že dobro je v ledeni dobi, in pričajo o tem vsak dau nam izkopani stari grobi. Na Olševi na primer lani sred predpotopnih so trofej tri telemarki izkopani. Zdaj hrani celjski jih muzej. Tam v hudih bojih krvaveli so gladiatorji na tleh, in s konji iskrimi dreveli so tekmovalci na smučeh. V teh časih Hanibal Slovane čez Alpe peljal je nad Rim, pasiral je pri tem Trojane — na smučih vojska pa za njim! Vsakdo pozna pač svet antike. Diogena in njegov sod, ki delal je z »lahtirno« trike in s tem proslavil grški rod. l TJjOjANC Kralj židovski je Salomor zahajal rad na Libanon, in tam pozabil na skrbi vladarske sredi zimskih dni Takisto njegovi rojaki se bali niso v zimi boja, ko v konju skozi zid junaki orodrli so, je padla Troja. Sledil najraje na terenu je tekmovanju za pokalom, ki v čast njegovemu imenu ta. zdaj Imenuje »slalom*. Kadar prišel je zimski čas ni dati bilo kaj na noge, razbil je sod, privezal doge r*a Jo je mahnil na Parnas. Smufc od davnih do današnjih dni (Pogled v pretelclost **t — SKapimal Ok. JCepinSeG t" Kolumb le uuual smuči z jajci, kot je tedaj bai bilo v modi: to delajo ie zdaj Kitajci in nekulturni vsi narodi. Slovanski šport izvira z Blok, to Valvasor trdi dosledno, saj v srednjem veku vsak otrok tam v šalo je prismučal redno. Zdaj spomin naj ras tistih dri, ko celjskih grofov modra kri brzela je po modrem snegu navzdol po Jožefovem bregu. V gostilni tam »Pri skalni kleti«, kjer smuška proga se konča, sta našla se v ljubezni sveti — grof Herman in Veronika. Taioo $t zgodovina ob smuškem športu prav do ko smuča vsaka ie deklina in dela skoke vsak že Janez. Pa res človeštvu smuk koristi: žive od njega trgovine, hoteli, bolnice, dentisti — in brez rekordov dan ne mine. Ljubezen v snegu se ogreva, ker zimski zrak krepi hormone, in da ni smučar nikdar šleva vedo device in matrone... Pri vsaki vasi je skočišče, za vsakim oglom je teren, prvaka vsako 'ma dvorišče, vsak dan pršič je do kolen. V bodočnost se upre pogled: v Planico in skakalcev cvet, ko kilometrske daljave so vsakodnevne že pojave. S Planice v Maribor in Celje te v par minutah vlak popelje. Vlak avto, aeroplan — adijo! — gredo med staro ropotijo ... A zdaj korajžno vsi na plan, kt'čincali ste še doslej. Na noge smučke brž, da prej ne mine zadnji Zimski dan!... SMUKI ovorijo Kakšna usoda se ti ofoeta v letu 1936? Ve5aik vneti učenec astrološke stroke ti ve ]>ovedaitij da je mogoče m,povedi usode po mezdah izreči le na podlagi natančno izranMinainega rojstnega horoskopa, zato morejo bita naslednje napovedi le splošnega značaja. Nanašajo se le na lego sonca v živalskem krogu, ki je kakor znano, v istih dneh, vsako leto ista. Položaji drugih zvezd ob uri rojstva imajo velik, spremi-njevaden vpliv. Vendar utegnejo tudi te splošne napovedi biti v korist vsakomur, posebno če jih izkoristi za študijske namene in opazovanja. Tisti, ki so se rodili, ko je staJo sorce / znamenju Ovna (med 21. marcem in 20. aprilom) , naj pričakujejo v splošnem ugodnega leta. Planet Jupiter jim je v teku tega leta naidonjem, marsikaj jim bo olajšaj in pospešil, kar se jim doslej ni hotelo prav posrečiti. Človek izpod tega znamenja bo znal svojo nestrpnost in nemir pod vplivom planeta, ki stopnjuje pamet in treznost, bolje krotiti nego dozdaj. Svojih načrtov in želj ne bo hotel uveljavljati več z nebrzdamostjo. Veliko manj ugodno stoji stvar za otroke Bika (med 21. aprilom, in 21. majem). Uran pripotuje dokončno v to znamenje, kar prinaša zelo mnogim, ki so se rodili v tem času, velike duševne pretresljaje in nepričakovane preobrate. Seveda se kažejo tudi ugodni vplivi. Saturn jim je daljši čas tega leta naklonjen in jim bo večal odpornost zoper neugodne vplive Urana. Ta je v ostalem posebno nevaren občutljivim osebam, ki jim more prinašati bolezni vseh vrst, nezgode, poškodbe in živčne pretrese. V takšnih časih prihajajo tudi skrbi ki so v zvezi z družino. Bolje bo Uran ki uničuje staro in pripravlja novo, učinkoval na duhovno n astro jene narave, posebno na tiste, ki so dovzetne za reforme in novote. Tistim, ki se jim mMi obračajo bolj v religiozno, metafizično in umetniško smer, bodo občutili tudi ugodne vplive Neptuna, ki posega bolj v podzavestne globine. Le žal, da je teh ljudi malo. VINKO BITENC: Gospodična v paradi Tilka je potrkala in vstopila. »Servus, Malči! Si že pripravljena? Še zdaj ne? Ves kaj! Stane in Herman že čakata doli za« — »Pst! Ne tako glasno!« se je Malči okrenila pred zrcalom in položila prst na usta. Stopila je k durim in prisluh* nila. »Mami je odleglo. Zaspala je. Prav do zdaj sem ji polagala mrzle obklad* ke na glavo. Skrbi me, Tilka, ne vem, ali bi šla, ali ne?« Malči, osemnajstletna blondinka, brezposelna tipkarica, je s svojimi si* njimi očmi vprašujoče pogledala prija= teljico. Stala je sredi sobe in si poprav« ljala trak modre kombdneže, ki ji je bil zdrknil čez ramo. »Kaj pa misliš!« je malone vzrojila Tilka, dvajsetletna, s črnimi zrelimi očrni, elegantno opravljena, z na stran potisnjenim velikim klobukom, izpod katerega so se kodrali črno pobarvani lasje »Staneta vendar ne boš imela za noroa! In Herman, moj kavalir, bi te tako rad spoznal. Brez skrbi, Malči, mama se ne bo zbudila. Kar brž si na* takni paradno obleko« Pritajeno se je zahihitala, skočila k stolu, kjer je ležala črna svilena oble« ka z belimi našivki in jo vzela v roke. »Tale se ti najbolj poda, Malči. Kra* sna je! Stane bo očaran. No, brž, kaj se še obotavljaš?« Malči se je pričela oblačiti. Z živahnimi kretnjami ji je prijateljica Tilka uravnala gube, priče* sko, posadila ji klobuk na glavo in ji nazadnje namazala ustnice z rdečilom. BaeB imel iz»etčl,q 'jna*i mhwy lmhwyl »Tako! Zdaj pa še malo pudra, pa si gotova. Za božjo voljo, obrni se, urno!« Slednjič je bila toaleta končana. Sve« ža, vsa mlada, dišeča je stala Malči pred zrcalom kakor bi bila stopila pravkar iz izložbenega okna. Še enkrat je stopila k vratom ma* terine sobe, naslonila uho ob duri. »Pojdiva«, je zašepetala. Ob durih je zavrtela gumb električne luči in tiho zaklenila vrata za seboj. ★ Zabavišče qe vabilo, vabilo... Za vse je bilo poskrbljeno tam: za oči,.za ušesa in za želodce. Za oči še prav po* sebno. Na odr usta plesala mlada zamorec in zamorka po divjih taktih godbe. Na* slednika same Josefine Bakerjeve men* da. A stoli pred odrom so prazni sa* mevali. Le v sprednjih vrstah je se*. delo nekaj dam in gospodov. Med nji* Osebe, ki so se rodile v znamenju Dvojčkov (med 22. majem in 21. junijem), so večinoma vedre in živahne volje, toda v novem letu bodo trpele pod pritiskom Saturna. Cesto bodo potlačene, čutile se bodo v mnogih pogledih ovirane, osamljene ki morda tudi po sovražnikih preganjane. Tudi Jupiter, ki prinaša drugače rajši srečo, bo letos zanje v neugodnem položaju. Povzročal bo, da bodo nastajale v njih prevelike želje, ki se bodo konča vale z neuspehi. V razmerju do predstojnikov, oblasti, sodišč in v denarnih za vedah ne bodo imele vedno srečne roke. Saturn, ki bo prejšnjim prrtrejai totfko preglavice, bo nasprotno ugodneje razpoložen do oseb, ki so se rodile v znamenju Raka (med 2. junima in 23. junima). SIcer se bo to le v redkih primerih pokazalo v zunanjih uspehih — še najbolj se bodo ti pokazali pri nakupih in gradnjah hiš, naku. mi Malči in Tilka s svojima kavalir« jema. Gospod stane je stiskal Malči za ro» ko. »Lepa 6i, Malči«, je šepetal, »nocoj si posebno lepa. Ta obleka ti izvanred* no dobro pristaja«. »Misliš?« se je zasmejala Malči. Tudi Tilka in njen kavalir sta se smejala. Gospod Herman ji je zdaj pa zdaj nekaj zašepetal na uho. Ker ni bil čistokrven Ljubljančan, dasi rojen na Prulah, (mati mu je bila doma rz de* žele oberštajerske) je gospod Herman večkrat začutil potrebo, malo ponem* škutariti. »Die Malči is* a feseher K«rl«, je de* jal in se od strani cxzrl na svojo sosedo. Tilka, mlado, toda presneto na vi* hano dekle, je odvrnila: »Ti je všeč? Pin ajferzahtik, da ve«!« Ustnice so se ji napele ▼ Sobico. Zamorski par je odplesal. Nastopil je Kitajec, pisano oblečen, z obrazom kakor kip Bude. Na mizo je pritrdil obroč, čigar notranja stran je bila p rep rž ena z ostrimi noži in se po* gnal skozenj kaor postrv. »Ah!« je vzkliknila Malči. Stane se je smejal. »Vidiš«, je dejal, »to je kitajska politika«. Po predstavi sta odšli obe dvo* jici v restavracijo večerjat. Po večerji Ali ste ka} detektiva? Rešitev naloge Iz božičnega „Jutra" Inženir Julien je nedolžen. Potrebno vam j je nun, d« postavite sušilni papir pred zr- , cak> (seveda nismo reprodudirali originala, temveč smo napravili za lažje minevanje kopijo t ustreza jočim slovenskim napisom). Tu diamo med drugimi sta/vek; >3. apr. 1933. Ptnosim, obiščite me v sredo zvečer. Naslednji dan pridem nato k Vam in Vam proti plačilu izročim aparat. Julien.« To sporočilo je še modro, besede >Ajkt 232 B prejele pa so črne. Te besede so bile napisane 4. apr. in črnilo je balo odtdej postalo črno. Tedaj prvi stavek »Ob&čiite me...«, ki je še moder, ni mogel biti napisan 3. apr. Sporočiilo, denec na podlagi krvne preizkušnje. Kaj dokazuje ta preizkušnja? Pred vsem si glede nje vendarle ne Smemo obetati preveč. Po sedanjem stanju znanosti o krvnih skupinah. še vedno ni mogoče z vso zanesljivostjo ta brez drugih indicev trditi, da je mož, ki naj se njegovo očetovstvo sodno ugotoviti, v resnici oče spornega otroka. Krvna preizkušnja s popolno zanesljivostjo dokaže lahko saano to da nekdo nI oče tega ta tega otroka, ZA SMEH IN KRATEK ČAS »Zakaj se prav za prav ne poročite, gospodična Retka?« »Veste, moje živali mi popoflincma nado-mestujejo moža: Pes renči ves dain, papiga preklinja od jutra do večera in maiSka rvo pride nobeno noč domov!« * »Mrliča, aR je b0 tvotj šef do tebe že kdaj drzen?« »Pa še kaiko! Ponudili. zadnjilč je stopil stari k men« v sobo in dejali: »Sedaj po, gospodična, le mak) na delo!« ★ »Alfi sreSaiš ikdaij Parvfto?« »Da, vidim jo precej pogosto.« »Pa je srečna v svojem mladem zakonu?« »Tako je srečna, da mora v kino, če rc hoče kdaj nnafio jokati!« ta sicer zate, ker pripada mož drugI krvni I življenje, od rojafava do smrti isti krvni .In^inj Ivi K.1^ ------. • —1—__1-1 ' skupini, nego bi bHo pričakovati po pregledu krvi matere ta otroka. Seveda pa nedoataje tudi temu, v praksi često upo-raibT|jenemin tfokazu Se mnogio dto popotoostt če bi n. pr. teoretično sto moških priSlo v po&tev kot očetje nekega otroka, tedaj bi mogli le pri tretjini to možnost z gotovostjo izključiti piri ostalih dveh tretjinah Pa ne. Prej so se mnogo bavill z vprašanjem, da-li je mogoče, da bi človek v svojem življenju spreminjal svojo krvno Skupino. S to možnostjo bi seveda dokaz krvne preizkušnje izgubil vsako vrednost. Nu, znanost je to vprašanje dokončno odločila talko, da pripada vsak človek vse svoje skupini. Pri pregledih krvi mion zdravnik paziti na to, da se ne zmoti, kajti vsaka Zmota bi lahko imela usodne poeftedice. Pil nekem nedavnem procem na Dunaju se je zgodilo, da so krvno preizkušnje na dveh osebah izvršili napačno. Izvedenci so izrekli, da obtoženec, ki se je očetovstva branil, res ne more biti oče. Ko je obtoženec to Slišal, ga je tako presenetilo — kajti vedel je dobro, da je oče — da je »iz principa« vložil ugovor proti mnenju lzvedevencev ta dosegel novo preiskavo, ki je ugotovMa pomoto zdravnikov to njemu dala možnost, de se je izjavil za otrokovega očeta... Klinika za bisere Tudi dragulji imajo svoje bolezni Trinajstletna umetnica v drsanju V eni izmed sivah londonskih poslovnih cest stoji zelo čudna bolnišnica z nenavadnimi pacienti: »klindka za bisere« v Hatton-Gardenu, tisti londonski cesti, ki skriva za vrsto treznih pisarniških poslopij čudeže največjega draguljarskega tTga na svetu. Neki obiskovalec opisuje na sledeči način to, kaT je videl v tej hiši: Tu nahajaš bisere z vsemi mogočimi boleznimi. Revmatične bisere in takšne, ki so se od starosti skrčili in nagubali bisere, ki so izgubili svoj sijaj zavoljo precbile uporabe lepotilnih pripomočkov, bisere, ki so zamaščeni, bisere, ki so videti na zunaj cvetoče zdravi, dokler ne odkrije kirurgov nož v njih gnilega jedra bisere ki imajo grde bradavice na drugače gladki površini, razpočene,. smrtnoblede in rdečkaste bisere ter takšne, ki so izgubili blesk zdravja. Oirn se v biser izerta še tako tenka luknjica, da bi ga nanizali, postane njegova notranjost kaj rada plen vsakovrstnih kemičnih zastrupitev. Dokler je biser nedotaknjen, ga čuva njegova zunanja plast. 'A čim nastane luiknja v tem zaščitnem zidu, utegnejo škodovati že lepotila na koži no-siiteljice. Vse tolšče in olja, ki pridejo v dotik z biserom, ga napravijo motnega, šminka škoduje prav tako njegovi barvi kakor puder. Kisline, ki izstopajo iz kože, Zlata doba genija leži po ugotovitvah nekega ameriškega profesorja med 30. in 45« letom starosti ga napravijo »revmatičnega«, razjedajo mu delce kože^ 2e trenje na vrvici zadostuje, da izgubi dragulj »časoma velik del svoje prvotne teže. Vse takšne bisere prinašajo v to kliniko. Tam so posebni »zdravniki za bisere«, ki vedo, kako jim je na vse mogoče načine streči in pomagati. Tako poznajo postopke po katerih odstranjujejo pretanko zgornjo plast z bisera, kakor odstranjuješ kožo s trdo kuhanega jajca, če operacija uspe, tedaj se prikaže spodai isto tako nežna, blesteča plast. Biser je izgubil malenkost svoje teže, a ie krasen kakor prej. Toda kirurg ni nikoli gotov da ne bo pod vrhnjo kožo odkril nove poškodbe, ki u^e^ne biti takšna, da izgubi dragulj vso svojo vrednost. Ililanda Bjoinshadova iz Osla trenira trenutno v Londona in se pripravlja za tekmovanje na zimski olimpijadi v Garmischu Ognjeno morje se bliža Najgrozotnejša opazovalnica na svetu — Na Javi pričakujejo vsak trenutek izbruha Mera pij a — Peklo na zemlji Prof. Harvey C. L/efomamn z vseučilišča v Ohiu je predložil Ameriški družbi za psihologijo zanimivo razpravo. V njej poroča o svojih dolgoletnih študijah, da bi izračunal, v katerih letih je genij na višku. Ugotovil je, da imajo romanopisci in novelisti svojo najboljšo ustvarjalno dobo med 30. in 34. letam, dočim napišejo pesniki svoje najboljše stvari med 25. ta 35. letom. Najpomembnejši kemiki so napravOl svoja največja odkritja med 29. ta 39. letom, večina, teli odkritij izvira iz 30. leta- Zlata doba. za fizike leži med 30. in 34. letom, za matematike med 28. itn 38., za izumitelje med 30. ta 35. "Itadl Edison, ki je 60 let poda-rttt svetu skoraj vsako leto kaj senzacionalnega, je naprav® svoje najgenialnejSe izume v 35. letu. Med svojfim 33. ta 36. letom si ni pridobil nič manj nego 312 patentov, t. j. približno četrtina njegovih izumov. Razmeroma pozno stopajo astronomi s svojimi najboljšimi deli v javnost, namreč med 40. ta 45. letom Žabe po vodovodu Občina Ernsthausen na Hesenskem si je zgradila nov vodovod, ki je začel obratovati pred kratkim. Ko je te dni neka gospodinja odprla vodovodno pipo, da si na-toči vode za kavo, je zagledala v svoje veliko presenečenje v loncu—mlado žabo. Tudi mnoge druge gospodinje so imele enake izkušnje z novim vodovodom. Sedaj preiskujejo vzroke tega nenavadnega žabjega blagoslova. Menijo, da je spomladi kakšna žabja mati odložila svoja jajca v vodovod. številni zarod, pa si išče sedaj na ta način izhoda na prosto. Na Javi pričakujejo vsak čas, da pobesni Merapi, največji vulkan malajskega sveta. Za ta izbruh so se znanstveni krogi dobro pripravili, tokrat hočejo namreč njegovo divjanje filmati od začetka do konca. Zadnji izbruh Merapija se je zgodil v L 1930. ta je bila to ena najhujših katastrof, kar Jih je obiskalo rajski otok Javo. V trenutku so se njegova pobočja spremenila v žareča, polja lave, ki se je izlivala globoko do človeških naselbin in spremenila najrodovitnejše doline srednje Jave za desetletja v obupne puščave. Nešteto ljudi ta velikansko število njihove živine je postalo tedaj žrtev ognjenega morja, ker tedaj še niso imeli urejene opazovalne službe, ki bi ljudi pravočasno opozorila na nevarnost. Šele po tej katastrofi so se odločili, da so zgradili z vsem potrebnim opremljeno opazovalno postajo ob robu ognjemiškega žrela. Ta postaja je v stalni zvezi z vsem ozemljem okrog vulkana, tako da bi ji bilo mogoče ob novi katastrofi pravočasno opozoriti prebivalstvo, naj zibeži. Od 1. 1931. stoji ta opazovalnica t višini 1300 m na kraju, kjer ima prost razgled na žrelo. Opazovalnica je samo preprosta koča iz drevesnih hlodov. Imenujejo Jo badaban. Službo vršijo tu državni geologi z domačimi asistenti in služabniki. Na razpolago jim niso samo najrazličnejše moderne opazovalne aparature, temveč stoji noč ta dan pred kočo tudi straža, ki opazuje vsako spremembo v žrelu. Možje tu vedo, da jim more straža vsak trenutek javiti začetek katastrofe ta da jim potem tok lave lahko v nekoliko minutah požre postajo. A vendar opravljajo svoje delo dan za dnem s čudovito hladnokrvnostjo, saj se zanašajo tudi za takšen primer na posebno varnostno napravo, ki je z njo preskrbljena opazovataica. Tu so namreč prvič v zgodovini raziskovanja ognjenikov prišli na misel, da so v notranjosti gore same zgradili rezervno postajo, ki se opazovalci vanjo lahko zatečejo ob začetku izbruha. V njej potem lahko nadaljujejo svoje opazovalno delo. Deset metrov nad kočo so izvrtali predor v pobočje Merapija, dvanajst metrov dolgo ta okrog 2 m široko jamo. To jamo so izgradili tako, da ji ne more škodovati vsak pretres, zapirati pa se da hermetsko z vrati iz silno močnega ta odpornega jekla- V notranjost so postavili vse instrumente, kakršne imajo v koči, razen tega pa zaloge žiivil ta vode. obleke in ro- Največji krompir na sveta Odprava na Amaconko Petdeset učenjakov — Velika podpora Španske vlade Te idU je odplnta. veliki Španska ekspe-dBctja* da preišče še neznane predele c*> reki Amaooaki. Petdeset španskih učenjakov vseli strok se udfele&oje te odprave, a ozemlje, ki g& hočejo preiskati in Id je S popolnoma neznatno, obsega okrog €50 tteoč ftttrijaškli angleških milj. Španska vtoda je dada na raizpotago Pol milijona angleškBi fantov in je potem naravno, «Sa je ekspedBcija tovrstno opremljena. ftna na ra®polago 1000 tonski rečni Panrtfc, ki je speaielno predelan aa name. ne te efcsp edicij© ta fena v svoji notranjosti vsakovrstne znanstvene laboratorije, temnice *a fotografiranje, Metke aa živali, ki Jti bofdo njen žflrve, bazene za redke ribe, bolniško dvorano in brezžično Podajo, Na krovu sta nadalje dve manjši letali, ki sta uporabni kot hitdroplana. Poleg Špancev se udeležuje ekepediclje tudi sloviti angleški fotograf Jack Ha-mllton Roes, M je med drugim spremljal Shaokfletonovo ekspedicijo v Pajralfiški ooean ta v Antarktkio. Roes bo snemal prizore s te ekspedlcije s filmsko in na-vBtdtno kamero Po najnovejšem postopka. FIlme bodo razvijali sproti na ladji in jfh bodo predvajali po svetu, še preden se ekspedicija vrne domov. Z letali bodo raa. tekovsfll neznana ozemlja ta kartografi bodo ob teb prlliikaih delaJi posnetke po ■nodemndh kartografskih metodah. fcavfce te azbesta, posode s kisikom te drugo. Ognjenik se bo razbesmeH, kakor smo povedali že zgoraj}, v najbližjem času. Tako vsaj sodijo učenjaki, ki danes že nekaj poznajo njegove navade. V tistem trenutku, ko straža opazovalcem sporoči, da. se je ognjeni ples začel, bodo pobegnili v pripravljeno celico in zapril jeklena vrata za seboj. Skozi kremenčevo okno, ki je vdelano v vrata, bodo sedaj lahko opazovali izbruh pekla ta ga — film aH, kajti to je bil poleg drugega namen vseh teli priprav. Izkušnja uči, da nffltl naJveCJl tahrtihl Merapija ne trajajo dalje nego 48 tet, zato, so vse pripravili, da bodo lahko toliko časa ta še več zaprti v celici. Sprva Jim bo za dtaanje zadostoval zrak ▼ celici sami rpotem bodo od znotraj spustffi. na-zven kakor roka debele cevi, ki jim bodo dovajale zunanji zrak. šete potem, ho aa izkaže da je ta zastrupljen od ognjmBfefh par zaprejo celico henmetično ta rtopljo v delo posode s kisikom. Poskrila jemo je, da morejo vsi s to rezervo zraka vztrajati 60 ur, to je torej dosti več, nego bo traja* predvidoma ognjeniSki izbruh. Azbestna obleka ta rokavice JSm bodo omogočile delo tudi v natfvečjl vročini; zaloge žtvS. m -vode pa zadostujejo za trt dni. S po-mdftjo telefonskega, voda, M je zakopati meter globoko v rtramta ®teh ta Zavaronrao z betonom, bodo zapeti možje v StaSnem fflfrtflf^i g; zunaurjrm svetom. Utegne se tedaj zgoditi da bo čflovešbvo že v kratkem prejelo natančno poročilo o vsem tem, kar se dogaja T ve85kem vulkanu ob njegovem iZbruhu. In še z večjim stranem jem ga bodo navdajal fttnam prizori o dedovanj tistih strahotnSi naravnih sffl, ki bo bfie človeka doslej bolj aH manj zasbrta .........*......IIIIM Geokroitološki časovnik Serije tisočletnih ilovnatih zemskih plasti ANEKDOTA Predsodtodik Masaryk ni mad eovorjj J»v-ao. še boil nerad pa se je na svoje govore pripravljal. Takšne priprave Je odlagal od dneva do dn©va, prav dosledno do zadnjega dne. >N3jraj8i počakam, da md mod* Pisarna eponoči, kaj naj povem*, je pojasnil ne. koč, kakor da se hoče za to ravnanje opna. vlfiitt *Pa se potem nasla na njej gfaev« Matere božje m deteta Jezusa popolnoma po naravi. Spodnji del telesa pa je oblikoval podobar. In kadar je vsa pokrajina naokoli prizadeta od hudega vremena ali toče, je te kraj očuvan. (Po Valvas. XI, 336). Pri Škofji Loki mestu na Kranjskem, je še tudi znamenita božja pot, Gmgrob imenovana, kjer so se zgodili s pomočjo Matere božje veliki čudeži. Takih krajev in zlatih hiš je kaj mnogo v vojvodini Kranjski.« OGEHJ B BiC »Meni se vidijo Kranjci, ti pobožni ljudje, kakor otroci, in to jim ne bodi v nobeno sramoto. Pa saj to niso otroci, mi poreče kdo, saj to so veliki in močni ljudje. Imeli so odličnega moža v svojem plemstvu. ki se je imenoval gospod Andrej Eber-haird Ravbar pl. ThaUberg in Rheinegg. Bil je dvorni vojni svetovalec cesarja Maksimilijana. Bil je tri vatle visok in tako močan, da je zlomil celo najtršo podkev. Imel pa je brado, ki mu ni segala le do prstov na nogi, temveč je bila še daljša, tako da jo je moral na«zaj za pas zatakniti. Ta in 6e marsikdo ni bil otrok. Da, da, te m is ostali na Kranjskem so zgoij otroci in se zanašajo na Kristovo besedo: če ne boste kakor majhni otroci, ne boste prišli v nebeško kraljestvo.« »Pa še več čudovitii stvari je na Kranjskem. Menda ni v vsej Evropi takih živalic kakor na Kranjskem. To so polhi, podobni vevericam, sive barve; njihovo ko-žuhovino izvažajo v oddaljene kraje in dežele. Polhi imajo velike luknje in jame v zemlji. Včasih jih prihaja po več tisoč iz ene same luknje; hranijo se s sadjem, največ pa z žirom. Čudovito pa je to, da vodi sam hudič te živalce na pašo. Zato ni nič nenavadnega če s>e sliši ponoči v hrastovem gozdu pokanje z bičem in žvižganje, pred tem pa beži neverjetna množica polhov. Kmetje se hitro zbero, slečejo si suknje in »ran jejo škornje ter jih polože na zemljo. Zdajci zleze v obleke in Škornje velikanska množica teh živalic, ki jih kmetje pobijejo, pojedo, pa tudi po več tisoč nasolijo.« (Valvasor 111., 437 in IV, 583). Rudolf Dostal. Praški spomini slo venskega profesorja Bilo je nekaj let po prevratu, ko se mi je predstavilo po lektorski uri na Karlovi univerzi v Pragi šest srbskih učiteljev iz Šumadije. Vprašali so me. ali smejo obis« kovati moja predavanja- Prišli so prvič poslušat moja praktična razlaganja češke gramatike. Ta lektorat je ustanovilo ministrstvo šolstva in narodne prosvete na mojo pobudo po predlogu profesorskega zbora filozofične fakulete najprej za jugosloven« ske visokošolce, pozneje pa ga je na mojo prošnjo namenilo inostrancem vseh visokih šol v Pragi in drugemu intereairanemu občinstvu. Razvoj tega lektorata je precej zanimiv, toda to ne spada v današnje pripovedovanje. Veselilo me je, da se je število jugoslo« venskih slušateljev povečalo. Učitelji so bili štipendisti, ki jih -je beograjska vlada poslala v Prago v kurz za pouk gluhoneme in anormalnff dece. Češki seveda niso znali in študij jim je bil težaven. Bilo mi je v tolažbo, da lahko tudi v Pragi nekaj storim v prid Jugoslavije, ki so me na njenih tleh rajna dobra mati zibali in negova« li. Pozdravljena, rodna moja vas Sele in fara Sv. Vid pri Ptuju! Z omenjenimi učitelji smo bili od prvega trenutka najboljši prijatelji. Marljivo so pohajali predavanja ter so me na izrecno mojo željo tudi izven učnih ur z velikim zanimanjem povpraševali za posebnosti jezika, ki si jih sami niso mogli raztolmačiti. Prijateljska vez se je razširila tudi na dru« žabno življenje. Jugoslovani smo osnovali v Meščanski besedi, ki nas je vljudno in nesebično povabila pod svojo streho, društvo »Jugoslovensko kolo«. Ustanovnemu zborovanju je predsedoval poslanik gospod Ivan Hribar in za predsednika je bil izvoljen univ. prof. dr. Matija Murko. Seveda sem javil prihod srbskih učiteljev v »Kolu«, ki jih je takoj povabilo v našo družbo vsa* ko sredo ob osmih zvečer. Drage volje sem sporočil stvar učiteljem, pa sem v 6voje začudenje naletel na iznenadene obraze, ki so pričali, da jim povabilo prav nič ni všeč. Kaj vi niste Jugoslovani našega kova? Ali ne marate naše družbe? Tako sem ugibal in hudo me je pogrelo. Plahi pogledi so kazali njihovo zadrego. Ohrabril sem se. ali jim morebiti »Kolo« ni po volji. Odgovorili so: »Gospodine, izvinite. mi nemarno paral« Kri jim je šinila v glavo. Sicer da so štipendisti, pa jim ministrstvo ni izpia« čalo novcev za na pot, ampak je obljubilo, da jim denar kmalu nakaže. Dosihdob da še ga niso dobili in da živijo kakor zapuščeni reveži nevedoč, kdaj da pride nakazilo. Svoje prihranke da so že porabili, a družba, če je še tako skromna, stane denar. Prišla je sreda, a učiteljev ni bilo. Moje poročilo, zakaj ne, je povzročilo debato, ki se je končala s sklepom, da prevzame nji« hov trošek blagajna »Kola«, dokler ne dobe svoje štipendije, jaz da naj poravnam njihov zapitek ter potem predložim račun društvu. Neprijetno mi je bilo posredovanje tem bolj, ker sem imel gospodi še spo* ročiti, da se naj formalno tudi včlanijo v Meščansko besedo kakor vsi udje »Kola«. Ko sem jim prihodnjič po predavanju razdelil prijavnice, so se prijemali za glave, odkod da naj vzamejo toliko denarja, ko znaša, kakor so napačno v naglici brali, članarina par sto kron. Pomirili so se še le. ko sem jim pojasnil, da velja to za člane ustanovnike, a enostavna članarina pa je le 30 Kč. Prihodnjo sredo so prišli samo trije uči« telji v našo družbo. Prijetno smo se zabavali. Ob precej pozni uri pokličemo plačilnega natakarja, učitelji pa niso in niso do« volili, da storim po naročilu odbora, temveč so poravnali svoj dolg sami. Pozneje so se mi večkrat pritoževali, da ministrstvo na nje pozablja vkijub urgencam. Smilili so se mi, ker so bili tako dobri mladi možje, ki so mi odkrito in uslužno pojasnjevali, če sem jih izpraševaL kakšne so šolske in druge kulturne razmere v Šumadiji. Povabil se torej štiri gospode, ki so vztrajali v Pra* gi — dva sta se kmalu vrnila domov, ker jima je bilo bivanje v tujini brez pravilnih pošiljateljev štipendije neznosno— parkrat ob nedeljah na kosilo. Še zdaj se rad spominjam naših razgovorov, ko smo kramljali o veselih in resnih stvareh kakor bratje. Ob koncu šolskega leta so položili izpite ter me pri slovesu srčno vabili, da jih naj obiščem v Jugoslaviji, kjer bodo nameščeni. Obljubil sem, storil pa še nisem. Saj veste — rojenice mi v gmotnem oziru ni* so bile naklonjene, dalje državni nameščenec čistih rok in povojna kriza. Čakam, da izvleče jo mojo državno stavbno srečko s primernim dobitkom. Pa ne morem reči, kdaj bo to. Minilo je nekaj let. Pridem nekega večera ob sedmih domov in žena me z vese* ljem pozdravi." >Pojdeš v hotel »Graf« na Kraljevskih vinogradih na večerjo. Si povabljen. »Kakšna čast! Jaz pa — povabljen na večerjo v hotel! »Nič se ne čudi«, pravi žena dalje. »Bila sta tukaj dva srbska učitelja, ki sta pred leti hodila k nam. Kakih dvajset ali še več učiteljev iz Jugoslavije je tukaj na ekskurziji, da si ogledajo češkoslovaško šolstvo za gluhoneme. Danes ho* diio po Pragi, ob osmih bodo večerjali in jutri odpotujejo na Slovaško. Prišla sta po tebe, da po večerjaš z njimi.« To je bilo vsekakor prijetno presenečenje zame. Hajdi, fant, preoblečeš se in poj-deš med svoje prijatelje! Našli smo se v veži hotela pred garderobo, moja znanca me vedeta, da me predstavita vodji ekskurzije, gospodu ravnatelju Ramadanovicu: »Gospodine direktore, evo našeg prijatelja i.t.d«. Gospod ravnatelj me me je ljubeznivo pozdravil, lepo se mi je zahvalil za vse, kar sem pred leti dobrega storil njegovim učiteljem, da me dobro pozna iz njihovega pripovedovanja. Šli smo gori v posebno jedilnico. Večerja je bila slavnostna: saj je bil navzoč tudi zastopnik praškega ministrstva šolstva. Bilo je nekoli ko govorov, ki splošno ob takih prilikah ne škodijo, če so stvarni in — kratki. Ista posebna jedilnica v prvem nadstrop« ju je zame še iz drugega vzroka spomina vredna. V našo gimnazijo na Kralj. Vinogradih v Londonski ulici hodijo od prevrata tudi dekleta, ki jih je toliko, da imajo deloma tudi vzporednice. Bil sem razrednik dekliškega oddelka štiri leta. Deklice so me imele rade, ker sem jih znal tu pa tam malo kratkočasili — to je zabela šolskega pouka in mladina je za to hvaležna. i'o četrtem razredu je odšlo od nas neko dekle na trgovsko akademijo, a ob velikih praznikih in ob mojem godu me je še ved« no obiskovalo z lepim voščilom in dehteČi-mi cvetlicami. Enkrat me vpraša: >Jelite, gospod profesor, da mi boste šli na mojo svatbo?« »Viluška, ali že imaš ženina, da me vabiš?« Bila je sedemnajstletna. »Še ne, pa ga tom že dobila!« Seveda sem obljubil s častno besedo, in čez dve leti sem sedel med njenimi svati v oni posebni jedilnici hotela »Graf« na trgu Petra Osvoboditelja. Uganjali smo marsikaj veselega in jaz sem pripovedoval, kako me je nevesta brez ženina vabila na svoje ženitovanje. V tem ie ženin vzkliknil: »Saj sem tistikrat čakal na njo na ulici pred vašim stanovanjem!« Nevesta je živo v lice zarudela in me zbocki sramežljivo pogledala opravičujoč se, da je bila tedaj še za možitev premlada in se mi je bala resnico povedati; naj ji to laž odpustim. Ker so se temu vsi prav srčno smejali, sem se jaz tudi. Leto 1928 me je presenetil stari znanec, gospod Milič Dj. Rakovič, učitelj šole za defektno deco iz Zemuna. ki ga je ministr« stvo prosvete poslalo z gospo soprogo, tudi učiteljico, vnovič v Prago na omenjeni kurz, da spoznata napredek svoje stroke. Pripeljala sta s seboj malega sina, ki je tukaj ho* dil v češko šolo. Utrdili smo svoje prijateljstvo in občevali izven mojih lektorskih ur tudi zašel no pri nas. Gospod Rakovič je imel nalogo da prevaja strokovne članke univ. prof. Herforta in drugih iz češčine. Ker se ni mogel zanesti na svoje znanje češčine. me je naprosil, da mu pomagam, kar sem drage volje storiL Tako sva delala skupno dvakrat na teden. Živo so me zanimali tedanji politični do* godki na začetku leta 1929. v jugoslovenski prestolnici, in gospod Rakovič me je zalagal z beograjsko »Politiko«, ki mu jo je pošiljal iz domovine v večjih zavojih direktor Ramadamovid Nekega popoldne pride Ra* kovic veselega obraza. Ni še sedel, pa mi pravi, da mi prinaša presenetljivo reč: cigareto, ki jo je imel v rokah Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander. Moja nestrpna vprašanja in Rakovičevi odgovori so se na" glo menjali, da sem pomiril svojo radostno razburjenost. Direktor Ramadanovič je bil kot strokovni referent v ministrstvu prosvete poklican h kralju, da mu osebno poroča o stanju šolstva za defektno deco. Na razstanku mu je kralj lastnoročno podaril dve škatlici dvornih cigaret, ki jih v trafiki nikjer ne kupiš. Direktor Ramadanovič je vtaknil de* set komadov teh cigaret v zavoj »Politike« in jih tako vtihotapil v Prago na Rakičevo adreso. Eno cigareto sem dobil torej jaz; ie škoda, da se je med potoma iztrosilo precej tobaka. Zavil sem jo v svilen papir ter jo hranim kot ljubek, droben spomin na dobrega* a nesrečnega' vladarja dežele, ki me je rodila. Ne kažem je rad radovednežem, ker se bojim, da bi mi ostal na ko* nec le še — papirček. Od začetka svetovne vojne se je povečalo zanimanje za Jugoslovane ter so me dijaki celo najnižjih razredov večkrat prosili, naj jim kot Slovenec kaj pripovedujem o svoji domovini. Rad sem ugodil takim že* ljam vsaj deloma, da ne ti morebiti samo navidezna radovednost lahkomiselne mladine zanemarjala šolskih obveznosti. Trpko se spominjam nekaterih svojih strogih profesorjev, ki so bili sicer dobri možje, samo zato, da so nas gulili do zadnje minute pred velikimi prazniki, pred koncem semestra in šolskega leta. Nisem jim hotel biti v tera enak ter sem take priložnosti in zastopne ure za bolne tovariše porabljal za omenie* no poučno, koristno In prijetno zabavo. Ce se je pojavil kadarkoli v razredu nered, je učinkovala najbolj moja grožnja, da ne bom nikoli več ničesar pripovedoval o Jugoslaviji in da bom postopal tako, kakor nekdaj moji strogi profesorji. Nobene di* sciplinarne kazni se učenci niso bolj bali. Kar je mladina bila cula od mene v šoli, je vse pravila doma. Starši, ki so prihajali k nam v zbornico, da se prepričajo o učnem uspehu svojih otrok, so mi hvaležno priznavali, da me imajo dijaki i»adi, ker slišijo od mene stvari, ki jih nikjer drugod ne morejo zvedeti. Nekateri očetje in mate* re so me razveseljevali celo s svojimi drobtinicami slovenščine in srbohrvaščine, kolikor so se je naučili na letovanju v naših jugoslovenskih pokrajinah. Meja pohvala za to jim je dobro dela- Ce sem kaj povedal v enem razredu, so me takoj v odmoru na hodniku učenci drugega razreda, kjer sem poučeval, prišli opominjat, da »hočejo« tudi oni slišati isto stvar, da ne bodo prikrajšani. Bili so se sporazumeli s svojimi stanovskimi tovariši, ki so e ponašali, kako lepa je bila danes moja učna ura. 0 tem prekrasnem razmerju med učiteljem in učenci bi še lahko marsikaj razveseljivega poročal. Kajpada jim nisem zamolčal zgodbice o kraljevi cigareti. Le pomislite dragi bral« ci!. »Ali veste, otroci, da imam doma cigareto, ki je bila v rokah kralja Aleksandra?« Nastala je grgbna tišina in oči vseh so se uprle vame. Gorje učencu, ki bi me motil v pripovedovanju! Jezni pogledi in ostri opomini sošolcev so ukrotili neinirneža, Ce je zvonilo ob koncu ure sredi najlepšega, so se učenci s kakšno nedolžno kletvico zoper šolskega slugo, ki jim kvari veselje, rajši odrekli odmora, samo da ne ostane nič nedopovedanega, kar bi predolgo nape« njalo njihovo radovednost. Saj Bog ve, ke-daj jim bom privoščil zopet to naslado! Kolikokrat so me prosili, da naj suplirampri njih vse ure bolnih ali drugače zadržanih profesorjev. V začetku decembra 1984. sem zbolel za vnetjem srčne mišice in prenehal hoditi v šolo, oziroma voziti se, ker sem se bil ob velikih počitnicah trajno preselil na Zbra-slav. Ali se spominjate udeležniki gledaliških slavnosti v Pragi leta 1918, da ste se v to lepo mestece peljali s parobrodom na izlet? Zbraslav je imenitna v češki zgodovini in ima sedaj lepo prometno zvezo s Prago: dvainštiridesetkrat vozijo avtobusi v obeh smereh vsak dan, železnica petnajstkrat in poleti še parobrodi, če je dosti vode v reki Vltavi Vožnja traja pod ure v sredino mesta na Vaclavske namesti. Moji drugo* in četrtošolci so me v bolezni po svojih odposlancih pozdravljali. Tako se je neko soboto popoldne ob božičnih počitnicah odpravil iz Prage majhen, rejen fantič smešnega vedenja — jaz sem mu dal priimek »PumprUček«: piše se seveda drugače — z živo cvetlico, da me obišče. Pozvoni pri nas, žena mu gre odpirat vrtna vrata. Pa dolgo je trajalo, predno je debeluhasti drugošolec vstopil v sobo, kjer sem sedel v naslanjaču, in je prav lepo opravil svojo nalogo. Žena se vedno smehlja, da jo kon* čno vprašam, zakaj. Fant izpregovori z nasmeškom sam: »Miloštiva gospa se smeje meni. V Pragi gredoč na avtobus sem se spotaknil, padel in razbil lončič s cvetlica da se mi je zemlja celi pot sipala iz papirja. Zato sem prosil tukaj gospo za nov lončič, da presadim cvetlico, in s tem sem se zunaj nekoliko pomudil«. S prijateljsko be» sedo sem pofciča kmalu rešil male zadrege. Drugič je prišel njegov sošolec. Se ni bil pet minut pri meni, a me že poprosi, naj mu pokažem cigareto kralja Aleksandra. Bila je prava naslada gledati ga, s kakšno spoštljivostjo si ogleduje cigareto, ki sem jo oprezno r^zmotal iz svilenega papirja. Njegove poželjive oči so vzbudile v meni grešno misel, da je mladenič prišel bolj zavoljo cigarete kakor zaradi mene na Zbraslav. Slednjič pa je zmagala moja sebičnost, da je obisk veljal vendar le moji malenkosti. Fant zadovoljno oddahne rekoč, da je on edini tako srečen, da je na lastne oči videl, o čemur so njegovi tovariši le bili čuli. Sena povratku v Prago se je ponašal neki nam znani gospe v avtobusu, kako je vesel, da je pri meni videl tako imeniten predmet! Kakor se vidi, je mogoče mladini vsaja* ti v srca spoštovanje do zavezniške države Jugoslavije z malenkostmi, samo da jih je treba poznati. Posebno važno je vzbujati zanimanje za vladarsko rodovino s pripovedovanjem o demokratični vzgoji njenih članov. "Na žalost so moji viri jako skromni, ker sem daleč od domovine in jih je dru« gače težko dobiti. Pa o tem prihodnjič, če to gospod urednik Še nadalie sprejemal moia vseskoz resnična poročila in če jih bode jugoslovensko občinstvo r3do bralo. Praga. 1935. Josip Skrbinšek. s- Soikofakemu bratstvu o& novem Cetu Poslanica Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije Bratje! Sestre! Vsi še živimo ob krasnih vtiskih, ki so jih napravili na nas dnevi vsejunaškega zleta v Sofiji, ko smo v množicah obiskali bratsko zemljo in odkrito, zavestno in navdušeno manifestirali jugoslovenskobolgarsko sokolsko-junaško bratstvo. Zatohlo ozračje, ki je pritiskalo na oba naroda, j« razpršila toplota bratske ljubezni, ki je izravnala prepade in zgradila mostove preko vsega, kair je delilo brata od brata in sestro od sestre. Zmagovita moč našega bratstva, je doživela svoj veliiki dan. Dobrota in lepota sorodnih duš je dvignila visoke valove, ki so zapl j tiskali preko ran in grobov, da pripravijo in izgladijo pota bratskega sotrudništva in sožitja v našem vzgojnem delovanju v bodočnosti. Naše njive so prekrile brazde dolgih in mučnih prizadevanj, da vržemo v plodno Temi jo zdrave klice novega življenja. Že ▼klimo poganjke lovora in palme, ki se naj »pletejo ob napojih našega znoja v vence časti in slave, da z njima ovijemo bedo čelo ljubljene domovine. Tej domovini smo Sokoli in SokoRce zvesti ▼ ljubezni, ki od globin do vtrha napolnjuj« vsako našo dušo, ki pa se ne izraža nmo v lepi besedi, temveč dobiva svojo ti dno obliko in probojmo moč v našem težkem, a radosti in odpovedovanja polnem delu. O namenu in smotru takega dela smo dobili jasno podobo v Žižkovem Taboru, kjer buzdovan tega nesrečnega j umska po-nasoruje isto moralno in materialno moč naroda, kakor jo v naši junaški pesmi ptrir kazuje isto oržje duhova in volje, bojev m žrtev, padanja in dviganja na trnjevi poti do ideala vsakega naroda — do nacionalne ši državljanske svobode! In ko je ta ideal postavljen v zgodovino naroda kot končna postaja njegove križe ve poti, ni s tem dovršena njegova služba domovini, nego je tako samo zoznamenovan kraj in čas, kjer je treba nadaljevati z napori, mukami, žrtvami itn borbami, da se izkleše domovini ustavna, upravna in zakonita oblika in se vanjo n ali je moralna in materialna vsebina. Jugoslovanskemu Sokolstvu je pripadla ta trojna mioga v vsem obsegu, v polni meri in z vso težimo odgovornosti. Izdatno pomoč pri ustvarjanju samostojne in svobodne države so naši bratje izkazali na vseh frontah v najvišji meri, in ko so meči padla v nožnice, so bile vrste naših borcev razredčene, ker so življiemja tisočerih ugasnila pod dihom junaške smrti. A roke vseh, ki so ostali živi, zdrave roke in pohabljene roke viteških bratov bojevnikov od prostakov do zlatih našitkov, te roke so vzdolž vse naše državne meje, po ravninah in gorskih grebeniih in na morskih bregovih visoko dv^jnitM državna zastavo — znamenje, poroštvo in simbol kraljevine Jugoslavije! Te zastave čvrsto stoje na vsaki sokolski postojanki — stoje in bodo stale! V njih plapoiaaiju pa se prožijo na vse sfcrani nova pota sokolske delavnosti, ki hoče po vseh svojih najboljših močeh do največje svoje napetosti in do skrajnega izčnpavanja dati temu, kar je na zemljevidu Evrope začrtal vojakov meč, ono moralno in materialno vsebino, ki smo jo prej omenili, bi brez nje «ti bodočnosti itn ki zaradi nje mi nobena naša žrtev pretežka in prevelika. Ta vsebina priteka v živo telo našega naroda Sn njegove zemlje rz. sokolske vzgojne delavnosti, iz sokolskih domov in sokolskih telovadnic. Tod opravlja sokolsko bratstvo rz dneva v dan, iz ure v uro svoje veliko poslanstvo. Tod so jugoslo-vensk? sokolski dobiovoljci, ti težaki v rtajlepšem narodnem poklicu, ti plemiči v izvrševanju vzvišenih nalog tega istega sokolskega bratstva, ti sužnji svojih dolžnosti ki ti vitezi moralnosti in požrtvovanja, ♦i poroki m čuvarji vrlin, kreposti in ti oblikovalci narodove duše vnos ti in njegovega značaja neprestano na poslu. Tod se zbira naša dobrovoljna sokolsfca narodina vojska, ki je brez pridržka, brez ugovora, brez iskanja osebnih dobrin m povračil stalno, budno in zvesto v službi domovine! To je Tyrševa šok slovanskega sokolskega bratstva — ta velesila vsega našega dejanja fei nehanja, ta najpozitivnejša stran rfovenske ideje. To naše bratstvo poganja svojo bujno in bogato rast iz globin sokolske demokracije, ki ne razporeja ne prvih ne poslednjih, temveč zahteva samo delo makih med enakimi — delo, napor, dobro in zmago! Samo v tej šoli sokolskega bratstva m sokolske enakosti prehajajo v stvarnost velike besede našega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedirritelja, Jci jih je izrekel ob predaji zastave kot svoj kraljevski dar Sokolskemu Saveza: »Pod tem znamenjem SokcAi im Sokolice Jugoslavije, jeklenite svoje mišice, plemeni tri te svojo dušo, oborožujte s sokolskimi vrlinami svoje srce! In nikdar ne pozabite, da ves svoj sijajni polet in vse svoje od'rake vedno dol-gujete veliki in uedinjeni Jugoslaviji, da njej pripadte s svojimi m bi i mri in s svojimi deli!... Sokoli, bodite tudi odslej vsema našemu narodu primer duhovnega edinstva. Na tem temelju edinstva in Sokolstva se bo razvijal daljni napredek narodnih in državnih moči«. bi sanjo v tej šoli sokolskega bratstva in sokolske enakosti razumevamo znamenite besede našega sivolasega sokolskega brata Tomaža G. Masaryka, ki jih je objavil v svoji »Svetovni revoluciji«, rekoč: »Jasna glava, poznavanje stvari, odločna volja in nobenega strahu pred smrtjo — to je ogromna moč!« Naši vzgojni činitelji po vseh naših edri-nicah stalno zbirajo to ogromno moč, ki jo sokolsko bratstvo v enakih delih prenaša na vsakega našega pripadnika, da bi bil vsak deležen dvigajoče in navdušujoče zavesti te moči, ker je vsak poedinec dodal k njej svoj del, ker je vsak poedinec sestavni in bistveni člen v verigi te moči, ki sklepa in veže vse predele naše domovine, mesta in vasi, ravnine in gore naše, v eno celoto: v primer duhovnega edinstva, ki se naj na njem razvija daljni napredek narodnih in državnih moči! Vidite torej, sestre m bratje, da ta tretja naloga sokolskega vzgojnega delovanja še vedno ni dovršena in da bi tudi ne bila in rte bo dovršena, čeprav bi že ves narod stal pod našo zastavo. Kraj in čas moreta namreč postaviti mejo materiji, a moralnemu poglabljanju in duhovnemu napredovanju, torej našemu prosvetnemu delovanju, ki teži k idealom sokolskega bratstva, ni nobenih meja! Duha dvigamo nad materijo in s tem poveličujemo Pravir, ki iz njega kipi v iskrečih se pramenih duševni del te ogromne moči. Samo oni, komur ni do jasne glave, ko-mtrr mi do poznavanja stvari, komur ni do odločne volje m kogar pretresa in boječega, strahopetnega in malodušnega napraviJa strah pred smrtjo, ta neoe v sklad te ogromne moči, tega odtrga od živega narodnega telesa vsaka sapica kakor piškav plod od sadnega drevesa. Samo pravičnik se ne boji smrti, ki največkrat življenjskemu delu poedinca pritisne svoj poveličujoči pečat na izmučeno čelo. Tako se življenje poedinca prelije v dragoceno duhovno svojino vsih, ki iz nje vsi črpamo novih moči v delu za blaginjo narodove celote in nedotakljivosti, moči in slave domovine. V življenju in delu vseh je ogromna moč slovanskega Sokolstva! Občutila smo to moč v Sarajevu in Zagrebu, ko je tukaj in tamkaj tudi naš se-1 jaški narod manifestiral svojo prebujajoče se ali že ukoreninjeno narodno in državljansko zavest, ki jo sokolsko vzgojno prizadevanje povezuje in spaja v snop Svetopolkovih palic: v zmagoviti polet sokolskega bratstva. Temu bratstvu je trdba dotoka zdravih moči, ka jih niso zatrle materialne nevolje, niti jih niso ugonobile nezdrave socialne razmere. Radosten pojav v našem skupnem življenju je prirastek 24,274 novih pripadnikov, Ici edino še v Sokolsrtvu gledajo varno zavetje svojim tegobam in hočejo t« ▼ našem bratskem krogu ▼ popolni svobodi razvajati svojo delavnost po plemenitih nagibih svojih duš in svoje prirodne moralnosti. z/oost fiigosioi tiiampi c»overa, n »o-srnini z vsem svojim čuvstvom in bistvom svojega notranjega bogastva ▼ naši vaša, js pokazal v odlična meri prvi zbor sokolskih čet bratske župe Mosfcar, kjer so predstavniki našega Sokolstva po vaseh izpričali toliko bistrih pogledov na vse naše javno življenje ki izrekli toliko zdravih nazorov o pomembnosti sokolskega delovanja, da se moramo od vsega srca rado vati nad to dragoceno žetvijo dolgoletnega, do skrajnosti požrtvovalnega m nesebičnega sejanj«. Tako odplačuje naiš človek svoj dolg veliki in uedmjeni J-ugoslavijL In sedaj vemo, od kod in kje je jasnost misli, od kod in kje poznavanje stvari, od kod in kje odločna volja, od kod ki kje smelost ki pogum vztrajanja do smrti v težnjah k smotrom in idealom sokolskega bratstva! Nove naloge, ki stoje neposredno pred nami, stavljajo v nove preizkušnje našo tvorno moč: pohod Sokolstva na Slovaško, vsesokolski zlet v Varšavi, oiknpija v Berlinu, pokrajinski zlet v Subotici. Kamorkoli nas na te štiri strani ponese bratski poziv, poj demo tja ▼ potni pripravljenosti: povsod pobite z nami dobre želje in kritični pogledi vseh, ker vsakdo od nas potuje širom tujega ali domačega sveta le kot drobec celote, ki prispeva s svojim delom k častnemu imenu sokolskega bratstva in k zmagovitem plapoknju naše »lavne državne zastave! In v imenu sokolskega bratstva, v dobri veri, da nam ostane zvesta spremi j e vaEfca junaška sreča sokolsko, ob vstopu t novo razdobje povečane sokolske dejavnosti, vse brate ki sestre, svoj dragi naraščaj in svojo mil j eno sokolsko deoo iskreno m bratski pozdravljamo! Naj Srn akmmsfeo »ohMo tmatstvml Zdravo! | 1. januarja 1934 Savez Sokola Kralj. Jugoslavije. T. G. Masaryk Stare drecc Neka reč me je presenetila, ko sem se bil vrnil z vojne: kako so se postat rali moji znanci, moji vrstniki. Pozabil sem bil v tej vojni dobi skoraj na vse, tako sem se z vso pozornostjo zatopil v vojno, v njene podrobnosti in kon* čne posledke. Ko sem bil opazil to spremembo na ljudeh, sem postal osup* njen, češ, očividno sem se tudi jaz po* staral. Poglejte tale stari hrast: baje je star devet sto let, toda kako krepak je še, koliko življenja je v njem! Ne velu kost in ne starost mu ne branita, da ne bi poganjal novih listov in cvetel. Podobno naj bi se staral človek. Žive* ti do sto let, to bi ne smela biti čarov* nija, — kajpak, s tistimile umetnimi, nenaravnimi posegi tega ni moči dose* či. Rasti na zdravem zraku in v soln* cu, pametno jej in pij, živi nravno, de* laj z mišicami, srcem in možgani, imej skrbi, imej smoter — to je ves recept makrobiotike. In nikar ne izgubi žive* ga zanimanja za stvari, kajti tako za* nimanje je življenje samo; brez inte* resa in brez ljubezni ni življenja. Življenje merimo preveč enostran* sko, po njegovi dolgosti in ne po nje* govi velikosti. Bolj mislimo, kako bi si ga podaljšali, kakor na to, kako bi ga zares napolnili. Mnogi ljudje se boje smrti, vendar jim ni nič mar, da oni sami in toliko drugih ljudi žive de facto samo nekako polovično iivlje* nje, ki nima ne vsebine, ne ljubezni in ne veselja. V spoznavanju resnice, v nravnem redu, v dejanski ljubezni smo že v tem življenju deležni večno* sti — podaljšujmo si življenje ne za dneve ali leta, marveč za večnost. Prav je, da skušamo življenje člove* ka podaljšati; toda še bolj ga moramo povrednotiti. Včasi mi prihaja sanja, sam ne vem, odkod se je vzela, nema* ra s kakšne slike: Na morju je ladja in nad njo se nagiblje angel z uro; zdaj pa zdaj kane s te ure kaplja v morje in angel pravi: Zopet je mini* la minuta. To sanjo sem si vedno kli* cal v zavest kot svarilo: Delaj, delaj, dokler še teko tvoje minute! Mnogi ljudje se starajo iz gole udob* nosti, ker se jim ne ljubi nič več de* latL Ne se starati, ne pomeni samo: držati se, marveč: vedno rasti, vedno pridobivati. Sleherno leto naj bo, ka* kor da človek stopi na lestvici za klin višje. Sam se nadzorujem, ali se sta* ram; kontroliram svoje duševne spo* sobnosti, pomnež, kombinacijske zmožnosti in ostalo. Brž ko bom spoz* nal, da izgubljam kakšno poglavitno sposobnost, takoj odstopim svoje mesto mlajšemu . . . (Iz II. dela Čapkovih »Razgovorov s T. G. Masarykom« prevel — o). □□□□□□□□ Nesmrtnost I ,H JI .n .11,11 aH .11 ■! V nekem slovitem romanu, ki je bil Napoleonu tako všeč, da ga je prečital sedemkrat zapored, se godi naslednje: Bila je noč, prelepa noč, in medlosojna mesečina, ki je lila na zemljo, je delala noč še čudovitejšo, nego je že itak bila. Tedajci, kar iznenada, kakor da jo je nekaj presunilo, se obrne Šarlota do spremljevalca in ga vpraša z rahlo tresočim glasom: >Kaj mislite, Wer-ther, kaj menite — bomo li večno živeli?« Pesniki se nam rode zato, da vidijo stvari, ki jih navadne oči ne vidijo. Še več. Pesniku je podeljena moč, da nam take stvari tudi pove. To ie znal med drugimi Goethe. Ko je bil še mlad, je v njem že bival demon. Ta mu je dajal silo, ogenj in vidovitost, da so mu pogledi prodirali skozi pečate, pod katerimi hrani vesoljstvo svoje neštete uganke. Kdo se more, ko bere >Wertherja«, ustavljati poetičnemu zanosu? Koga ne prevzame idila tihe, spočite, skrivnostno molčeče noči, ko dahne iz nje vprašanje, ki je vprašanje tudi naše notranjosti? Pesnik ne deli naukov, on ne vsiljuje ničesar. On nas le vabi bliže k utripajočim prsim narave, in ko smo tam, nam skromno ponovi tisto, kar nas že dolgo žge v duši: ali bomo živeli? Pa zares, že iz samega vprašanja doni presunjenemu srcu vse sladko razodetje — kajpada bomo! Zal, pri Wertherju ni mogoče vztrajati leto in dan. Knjigo odložiš in se vrneš v vsakdanje življenje. To življenje je polno dvomov. Biti hoče trezno, modro, celo nepristransko. Zato te terja za dokaze. Le kako naj pesnik dokaže, kar mu je ob blagoslovljeni uri šepnil v najtišjo dušo nevidni demon? Toda za hladno modrostjo življenja se skriva nemir. Človek se podi za srečo, in če res ulovi kak košček, je brž prepričan, da mora iti dalje, iskat mora iti dežele, kjer ga čaka sreča kar v kosih. Žeje ni nikdar konec. Zgradili smo milijonska mesta z nebotičniki in podzemskimi železnicami, zgradili smo prekoceanske parnike, mojstrovine da nikoli tega. imamo naprave. ki neso zvok v največje razdalje, ima* mo borze, delnice, trezore in zlatnike, osvojili smo celo stratosfero — in vendar, ali smo srečni? Kljub avionom, televiziji, elektriki, petroleju in aspirinu je moderni človek kar bolan od utopične žeje po sreči, sami čisti sreči. Dandanes imamo beton, imamo radio in radij, avtomobile in še marsikaj, česar pred sto leti ni bilo. Navzlic temu se vije srce modernega človeka v istem krču in nepokoju, kakršnega so poznala pokolenja pred nami, in navzlic nečuveni brzini novodobnih prometnih sredstev noče uspeti našemu notranjemu človeku, da bi ušel večnim vprašanjem, ki tišče vanj od vseh strani: kaj sem, odkod prihajam, kam grem? Kam grem? Ali v čisti nič? Ali je zem-sko življenje kakor plamenček v vetru? Ko ga veter upih ne, ostane trda tema? Ali je pa življenje podobno utrinku na zvezdnatem nebn: i* globin vesoljeitva pripo-tuje čudežen gost, za hip zažari nad nami odlomek iz njegove duše, a to je obenem že slovo, že jadra nebeščan k drugim vesoljnim domovom, da tudi te pozdravi. Oj nesmrtnost... I Kje bom, čim stopim skozi hladno vežo smrti? Kam drži pot, če je sploh kaka pot? Lahko se tolažim, češ, zdravega se čutim, čemu bi si belil glavo? Zelo prav imam. A glej, enako prav hoče imeti tudi vprašanje. Potrpežljivo čaka in čaka, dokler ne stoji lepega dne zopet pred menoj. So stvari, ki jih odslavljamo, ne da bi jih kdaj odslovili. So stvari, tako čvrsto zasidrane, da se ne menijo za dopust, ki jim ga ponujamo. Dejal je n. pr. neki starogrški mislec: > Smrt je zadeva, ki se nas nič ne tiče, kajti dokler smo mi, ni nje, ko je pa ona, nas ni več.« Tudi Schiller nam deli tolažbo: »Smrt ne more biti zlo, ker je nekaj tako splošnega.« In Montherlant (>Mors et vita« 1932) pravi: »Svet bi bil brez smrti bedasta ustanova.« V trenutku, ko jih slišimo, se nam zde take izjave pač duhovite in gotovo smo estetsko utešeni. Toda nemir, skrb, strah nekje na robu zavesti, neprijetni dvom, vse to ostane. Morda žaluje nocoj nekje mati, ki so ji malo ur prej odnesli otroka v hladno jamo. Kakšno vrednost bi imele zanjo človeške besede, najsi bi bile še tako globo-koumne! Mati je ostala brez otroka in ves bujni svet ne pomeni zanjo nič, prav ničesar več. Morda je mati bogata gospa. Vzeli so ji otroka in zdaj je nedopovedno sama kljub polnim omaram, kljub dragim oblekam in žlahtnim kamenom, kljub palači, avtu in služinčadi. Pač, nekaj ji je ostalo. Ostala ji je bol. In morda žaluje ta isti večer drugod druga mati prav tako za otrokom. Morda žaluje v borni koči, ki ne premore niti toliko, da bi bilo za svečavo. Obe materi sta čisto na istem — obe enako ranjeni, obe enako sami, združeni v isti bolečini. Le kaj je ta bolečina? Ali bi pomagali obkladki? Oh ne, kajti bolečina, ki tako blazno vrta, je bolečina v globini duše. Le kakšna je ta blazna bolečina? Nobena beseda ne more tega povedati. Morda bi bil drug jezik pripravnejši ? Nikakor, niti v lapidarni latinščini niti v prožni francoščini ne boš mogel nikoli nikomur do jedra izraziti, kaj je tisto, česar je trpeče polno materino srce. To je nekaj brez oblike, brez teže, brez barve, to nima niti višine niti širine niti dna, marveč je brez prostora in hkrati brez meje. Torej je neskončno.? Ne. tudi to ne, sicer bi morala potovati duša po deželi bolečine brez konca, in tako dolgo mati ne živi. Pa le, vsak trenutek posebej čuti ona svojo bolečino v vsej brezkrajni grozi. Torej bo tu po sredi le nekaj neskončnega, vsaj neka slut- nja, neki odsev neskončnosti. V to neis-raznost se pogreza mati med urami svoje žalosti. In bolj ko to dela, bolj minevajo podobe končnega sveta, le bolečine ni ko« nee. Kaj je ta Čudna stvar, ki je noče biti konec? Vemo, kako majhno je človeško srce. In t njegovih tesnih kamricah da bi bilo dovolj prostora za toliko čustvo? Dovolj prostora za stvar, ki gre kar dalje in dalje, ki gre ▼ neskončnost? Se vedno žaluje mati in Se bolj se odmika vidnemu svetu in globlje tone v morju svojih muk — povejte, mar ne tiči ▼ stvari, ki nas srka vase brez meje, zrno večnosti? Mar ni v zrncu večnosti, prav zato ker js večnost, tudi kotiček za njivo življenja? Da kar p» vem, kaj mislim, mi dajte seči po besedi, ki je kljub mnogoteri zlorabi dobra kakor kruh. Mati, pravim, se bo skozi goro bridkosti dokopala do sončne doline, kjer bo svoje umrlo dete doživela. Doživela ga bo v vsej sladki neposrednosti, iztrgano grobu, nanovo rojeno, angelsko blaženo, nikakor kot privid, marveč kot živo dejstvo osebne eksistence. Doživela ga bo_ Materinska čuvstva so sveta, poreče kdo. Toda kakšno veljavo naj ima zame in za druge tisto, kar kaka mati sama ▼ sebi doživi? Joj, tu se že zopet oglaša vsakdanje življenje, ki prozaično kliče po dokazih Dokazi! Kakor da bi bila na svetu ena sama stvar, ki jo zares lahko dokažeš! Vsi Človeški dokazi so kakor deževniki: gibljejo se pač, ali pokonci se nikoli ne postavijo. Kaj je elektrika? Vprašaj. Kaj je težnost? Vprašaj. Kaj je najnavadnejši občutek? Kaj najpreprostejše gibanje? Zopet vprašaj. Marsikaj, kar velja za dokaz, je dejanski samo dokaz jezikovne spretnosti. Kaj je dejal neki Dunajčan, ki si je priboril mesto v svetovni literaturi: »Znanost je trud, ki gre za tem, da obrazloži nekaj nepojmljivega s pomočjo nečesa, kar je še nepojmljivejše.« Maeterlinckova sodba o moderni relativnostni teoriji sodi naravnost semkaj. Bodi! Toda eksistenca kake stvari? Eksistenca kot taka se mora vendar dati dokazati, mar ne? Sicer je pač ni. Kaj je težnost, ne vemo, a njeni neprestani učinki so takšni, da bi bilo smešno dvomiti o eksistenci težnosti kot sile vobče. Z isto logiko bi nas učinki, ki bi prihajali iz onostranstva, napotili k spoznanju, da onstran groba nekaj biva. Nešteto ljudi je do danes že odšlo v jamo — mar ni čudno, da se ni našel med njimi nihče, ki bi bil hotel s kakim jasnim znamenjem rešiti koprneče človeštvo mučne negotovosti? Pač, literature o vrnitvi umrlih, o čudežnem občevanju z rajnimi je kakor listja in trave (Hodgson, Crookes, Poldmore, Lodge, James). Le žal, da je poglavitno pri tem papir — »le pa-pier souffre tout.« Zakaj noče biti nikoli iskrenega znamenja v prostranem svetu izven papirne klavznre? Vse, kar se nava- ja, Je ve« aH manj hipotetično, tako da » budi ▼ človeku kar sama od sebe želja po nadaljnjih, nekoliko boljših dokazih... Pristaši nesmrtnosti so spravljivi ljudje. Ker ne morejo, kar trdijo, dokazati po normah praktičnega življenja, še manj pa eksaktne znanosti, zato rajši nikogar ne silijo, da se zapiše njihovi veri. Nasprotno, prej bi bili pripravljeni, da se dajo sami prekrstiti. Samo, preden to store, bi bili radi gotovi, da bodo pod novimi jadri bolje pluli. Ce za nesmrtnost ni dokazov, ali jih morda tem obilneje premore teza smrtnosti? 0 tem se je tudi prelivalo že dosti črnila. Uspeh? Stringentnega dokaza, da je s smrtjo >vse končano«, ni! Vsi dokazi so taki, da služijo le tistemu, ki se je že prej postavil na stališče absolutnega konca — v ostalem so deževniki. Ce je pa tako, bo bolj zdravo, da vsakdo vztraja, kjer je. Dve vojski si stojita torej v nezavzetnih postojankah nasproti. Borba ni krvava, kajti bombe, s katerimi se obmetavata, so sami nedolžni tu Quoque-argumen-ti. Vendar je boj tragičen. Saj gre za stvar, na kateri smo vsi skupaj do dna zainteresirani. Cisto gotovo bom kdaj umrl. Kaj bo tedaj z menoj? Omalovaževano v besedah, ostane vprašanje dejanski velikansko. Ne-nehoma mi visi nad glavo kakor D&mokle-jev meč. Nenehoma me po svoje draži. Ruska slikarica Marija Baškirčeva, ki je hrepeneča pohitela v Pariš, kjer jo je 24-letno zalotila smrt (1. 1SS4), je zapisala v svoj dnevnik: >Umreti je beseda, ki jo kaj hitro izgovoriš, toda resnično misliti, resnično verjeti, da te bo kmalu konec, joj — ! Mar verjamem? Ne, ne verujem, le strah me je...« Strah, prijatelji, ni prijeten in skrb, ki kljuje, je muka. Komur je do ži-dane volje, ta gre in pije vino. Katero vino bi bilo v našem primeru najprikladnejše? Skepsa? Flegma? Delo? Šport? Glasba? Umetnost? Analiza vprašanja >aii bora fivel« kafa. da gre prav za prav za cel ni* problemov. Odgovor, ki po njem koprnim, bi moral biti odgovor na mnogo vprašanj: Kakšno bo onostransko življenje? Ali bo kratkoma-uživanjem, z radostmi, z ekstazo? Ah bo stanje dokončno? AK pa se bo treba tudi ie potem seliti? AH bom utonil ▼ nekem vesoljnem prindpu in bival dalje te kot njegov del? AH pa bom živel dalje z zavestjo, da sem bitje zase, da sem »ego«, da sem oseba? — Mnogim velja to slednje za poglavitno vprašanje, in če bi se mogfl te dokopati do trohice gotovosti, bi bili dovolj potolaženL Oseba, kaj neki )e to? Kam smo znova zabredH? Mar ne stojimo pred novim vprašanjem? Ziv človek, dasi je denimo pohabljen, šteje gotovo za oseba Kaj pa oni nesrečneži, ki jim bolezen razkraja duševni ustroj? So ljudje, M gredo ▼ razvoju bolezni skozi čudne faze, ko je človek prepričan, da je druga oseba. Čudni so tudi pojavi hipnoze. Pa čemu bi segli tako daleč? Ko spim, aH sem oseba aH nisem? Ko spim brez sanj, aH se sploh zavedam, da bivam? Kje se tiste ure mudi moja oseba? Pa ilovek ▼ omedlevici? Ta je in obenem ni oseba. Naša osebnost ima lastnost, da »e včasih umakne ▼ latentnost, in nihče ne ve, kaj tam dela in kako se ima. To sDi k nazoru, da se človeško bitje nadaljuje nekam v globino, kamor naši živci več ne segajo. Tam doH je svet zase. Ni napak imenovati ga »spodnjo zavest«. Tudi tam utripa Bv-ljenje. Po katerih zakonih neki? Mar samo po tistih, ki £h pripoznava šolska psihologija? Non liquet... Kakor otočič Delos moH iznad morja podzavesti t»»š ego , naša praktična osebnost. Sredi neeprestanih sprememb v pefhi smo nepojmljivo sposobni, stanovitno zavedati se, da sum) eni in isti. Premeni ji vi otok gornje zavesti mora na vsak način sloneti na nekem bolj čvrsrtem ospodju. Menda posameznik niti ni otok, marveč le drevo na otoku. iPa se primeri, da drevo shira. AH tedaj tMi nedopovedni princip, ki Je dajal fivemu drevesu do smiselnega razvoja, tudi izgine? Izgine pač, izgine s površja kot učinek; aH izgine vobče? Mar vemo, kam segajo drevesu korenine in kam celo nevidne korenine korenin? Zakaj bi si ne smeli misliti, da se po teh kanalih pogreza princip drevesa v neki skriti, podtalni svet? V svet, kjer je en dan kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan. - Take veri med zgoraj in spodaj da bi n« bile verjetne? Zakaj neki ne? Zakaj bi ne stal za človekom, ki ga zro oči, neki drugi človek, ki ga oči ne vidijo, ker ni is mesa? Oktavi an, kakršen je hodil po svetu, je bil le igralec, za kulisami je stal neki globlji Oktavian in od tega so izvirali poslednp nagibi za vse, kar je delala historična osebnost To vsekakor stoji, da je bil historični Oktavianus Augustus psihološka uganka. Celo kakšna uganka i Kakšen homo dup-lex! Kako ljudomil, človeški, širokogru-den! Obenem pa kako krut, krvoločen, neusmiljen, pravcato utelešenje onega hudega, po čemer je rimski narod zaslovel kot dura gens. Vemo, da je ta prvi cesar Rima umrl 14. po Kr. AK je razkroj cesarskega telesa, ki je služilo za posodo, uničil tudi onega globljega imperatorja Avgusta Co-moedia finita est,«« je vzdihnil cesar na smrtni postelji. Ce stopi igralec z odra, je za gledalce igra končana, kaj ne? Kaj ve publika o režiserju! Ploskajmo pa pojdimo domovi Režiser morda med tem že snuje nekaj novega. Morda je že naročil druge kostume in še lepša igra se nam obeta. Dokazi? Jih ni. Saj niti tega ne vemo, kaj je naša duša. Ali obstoja stanovitna duševna substanca? Platon je sveto prisegal, da je tako. Drugi so trdili in trdijo vse druge stvari. Kdaj bomo pogledaH resnici v svetlo oko? Kdo se sme ponašati, da je dospel do konca poti? Le narava se za vse skupaj nič ne meni. Kakor bi nič ne bilo, nam ona čara življenje kar dalje in dalje iz nedoumnega vrela. Kakor brodo-lomci se dajemo nositi njegovim tokovom, in ko se oziramo na vse strani, zremo povsod skrivnosti. Ni šment, če so vsenaokrog uganke, mar ne bo pod njihovo skupno odejo kje kako skopo dno, kamor lahko s pridom spustimo sidro svojih upov? Torej še enkrat: bomo li živeli? Besed je desti, odgovor samo eden. Mesto plohe besed čujmo Masarika: »Fiziki pravijo, da se energija ne more zgubiti. Kaj pa energija v nas? Duša giblje materijo, razum daje gmoti podobo in določa smoter... — ali more ta materija trajati, duša pa ne? To bi bilo zares čudno.« S tem se kar dobro sklada formula, ki se je posrečila nekemu filozofu preteklega stoletja: >Izza Sokrata velja za začetek modrosti — vedeti, da ničesar ne vemo. Konec vse modrosti pa bo — vedeti, da moramo verovati.« Albin ZaJaznifc. Križi in težave sulčarjev Iz zapiskov in spominov Slovenskega ribiča Gamsa pozna največ ljudi po atiki, sulca pa. nekateri kot okusno ribo z jedilnega lista in 8 krožnika ali pa »o videli veliko ribo obešeno pred prodajalno na Gospo-svetski cesti. Kje prebivata gams in sulec, presneto malo briga ljudi. Kdor pa se je seznanil z gamsom in sulcem tam, kjer bivata ju zasačil v njunih skrivališčih, ju ne bo pozabil nikoli. Prijatelj Jon, pod tem imenom je najbolj znran med našimi ribiči, mi je pripovedoval ves navdušen, da je odkril vodo, kakršne še ni videl »Pomisli: smaragdno zelena voda se vije med belimi prodi, zleze med pečine, ki jo ozko stisnejo, da spet vsa jezna prišumi iz več metrov globokih tolmunov. In jezovi, tisti veliki, peneči se jezovi, kjer voda poje mogočne pesmi! V tej vodi morajo, rečem, morajo biti suler!« Tako je Jon zaključil pesem o gornjem dolu Kolpe. Prihodnjo nedeljo MS je peljala večja družb« občudovat novo odkriti ribiški paradni. Dolga je bila pot iz Ljubljane. Skoraj 100 km tja m nazaj. Čeprav je bilo to poleti, ko je najboljši lov za lipane in postrvi. frva % Jonom vjeAa pod jezovi tudi par sulce-v. »Kaj bo šele pozimi v zelenih tolmunih, ki so in en da kar brez dna« sva se pogovarjala z ribiškim prijateljem. Zimska vožnja čez Turjak, skozi ortne-Ske železniške prehode in del kočevskih gozdov, ni bila tako prijetna, kikor poleti. Precej neprijetno je bilo v kraškem svetu, mimo sainjajočih kočevskih vasi. Ker tudi plen. ni bil tak, kakor snra ga bila pričakovala, sva se vračala temu primerno razipo-ložema. Sva se pa tolažila, kakor večina »lučarjev: Vrame je bilo krivo, da nisva ujela onih vel ikon v, o katerih sva sanjata. Mesec dni nato sva biSa že »pet pri Kota pi. Dočim je bila vrh bregov, kakih 600 m nad Kolpo, zima, debela zima. ko je tla pokrivala 30 cm debela snežna plast, drevje pa pokrito z lesketa joči mri se kristali rvja, je bilo dob ob vodd kopno. Voda j« bila topot nizka in čista. Na prvi lučaj je že potegnilo v de ročk*. Palica se je skrivila, tod« odpor je kmalu odnehal. Na peščenem produ »e je valjal 3 kg težak sulec. Kmalu nato je bil že drugi v oprtniku. »Hej, danes pa v velike tolmune, v globočine nad nje! Vse kaže. da bo dobro«. V največjem tolmunu, ki je baje globok kakih 7 do 8 m, je prijel pod 2 kg težak suldek Rom-ail je nazaj v kraljevstvo povodnega moža. V pretoku, kjer prehaja voda n gornjega tolmuna v spodnjega, pa so prijemali sulei kakor za stavo. Menda je bilo pet lučajev in trije sulci. Pogodil sem bii prav tisto mesto, kjer so čakali roparji na pi«. Gornji tolmun sicer ni tako globok kar kor spodnji, toda po obliki (obdan od pečam, v globočine pa pridrve divji valovi, ki tvorijo zelene vrtince), je še lepši kakor spodnji. Tudi v tem toimumi je pograbilo v globočrui. Ker je bila na tem mestu voda še precej deroča, je trajala borba s mulcem nekaj minut. Drugi sulec v gornjem tolmunu je pograbil v vrtincu. TudS ta »e je upiral precej dolgo, nu, pa saj ni bil prav nič manjši kakor njegov bratec iz dero-čin. Domačin, ki je slučajno prišel po skalnati poti oh Kolpi ki se je drvil drvji igri sulčjega ribarjenja, nama je povedal za su-aa velikana, ki prebiva nad jezom, pod gradom Koštelom. Mahnila sva jo tja, toda veliki sulec se ni dal premamiti Pač pa sta pod jezom, v najuolj deroči vodi, med ska- lami, prijela dva. Največjega, ki je tehtal magač s trnka Drugi, 8 kg težak sulec, pa kakih 8 kg. mi je zbiil precej »spreten« pose je nekaj časa branil zapustiti svoj mokri dom, a se je pa moral naposled le vdati. Nepozaben bo ostal Jonu in meni izredni riibji lov. A še kako lepo je bilo popoldne in zvečer! Težko oprtana sva prišla v grad Koštel kjer je takrat z gospo prebival prijatelj Tonč. V gradu, ki so ga bili sezidali mogočni Frankopani in ga je deloma razdejala vojska Napoleona je zažarel kamin. V topii dvoranici, ob odprtem ognju, smo uživali sadove dopoldneva in jih po potrebi zalivali s siladko, zlato kapljico iz hrvaških goric. In razgled rz dvoranice! Pod gmdom se vije zelena Kolpa, domovje kralja voda, mogočnega sulca, na vodni gladini pa plavajo rjave divje race in pestro barvani racaki. Nad Kolpo po pobočjih se skrivajo črni ščetmarji, divji prašiči, ki prav tako sovražijo kulturo kakor kralj voda. Prav to je bilo, kar naju je sipet gnalo na Kolpo. V Ljubljani ni bilo kaj prida snega. Živo srebro v barometru se je stiskalo. Tako vreme obeta najboljši sorlčji lov. Zadnji prijetni sulčji lov naju je bil zaslepil, da nisva videla poti, dolge poti, skoraj 100 km. V temi sva se bila odpeljala iz Ljub-ljne. Srečno sva prešla Turjak, avto je nekoliko zavrtelo v soteski pred Ortnekom. Ko pa sva se vozila proti Kočevju, je vedno bolj snežilo. Medtem ko sva se malo ogrela s čajem, je pričelo tako močno snežiti, da ni bilo več misliti na vožnjo z avtomobilom. Toda hrepenjenje, strast po sulčjem lovu, je zmagala. V Kočevju se je priprav* lja3 Dragarski voznik na pot proti domu, v Nova Sela, najvišjo vi« nad Kolpo. Poznal naju je, saj sva z Jonom biila že ne-kolikrat prenočila v ugledni gostilni Dra-garskih. Sedla sva na sami, ki sta jih sicer močna konjiča le težko vlekla skozi % m debelo snežno odejo. Sedela sva zavita v konjske odeje na zaboju. Nikdar ne bom pozabil tiste burje, ki je brila čez dolgi klanec Park. Ko smo dospeli vrh 7 km dolgega klanca, srva imela vsak za 10 lopat snega v naročju. Bila sva kakor snežaka. Celih 28 km smo se vozili v korak. V Nova Sela sva dospela trda kakor čepa m zasnežena od klobuka do čevljev. Poživljelo naj« je upanje na obilni pien, ogrel naju je dragarski čaj. Prijetna je bila noč, lepo je bilo jutro. Hitela sva h Kolpi. Med brezuspešnem metanjem je pričelo spet snežiti, pa še kato! Tisoči lučajev v zelene valove, v deročine in toJrnume, so ostali prazni. Odzval se ni niti sulec. Topot ni bil razgled s pečin Koštela posebno prijeten, saj so manjkali spomini na užitek sulčarskih uspehov... Tudi iz Novih Sel sva se vozila na saneh. Molčala sva kakor zimska pokrajina. Avto in oba ribiča — vsi trije smo se naposled peljali iz Kočevja v Ljubljano z vlakom. Pa ni dolgo trajalo, ko so bile ceste že precej izvožene Šinkovci so že poskušali pomladansko, srnice so že začutile bližajočega se sv. Gregorja. V globokih tolmunih, kjer so v bližini peščene deročine. so se že zbiraili tudi sulci na ženitovanje. Vprav takrat, par dni pred lovopustom sulcev, se da prevarati marsikak vodni velikan. In to je bila nova sila, ki je spet zmagala in ribiče vnovič gnala na Kolpo. Biili smo previdnejši, oborožili smo se bili z loivatami. toda tudi to je le malo pomagalo. Do Kočevja je šlo po zmrzli cesti prav dobro. Od Kočevja dalje je bila cesta na več krajih xopna, toda pri samu joči vasici Mora vi. prav tam, kjer se prične »lovenako Kočevje, )e bil pokopan škrat Avto je obtičal v zametu. Ko smo se potili in dvigali kolesa, se nam je bil približal mlajši popotnik. Zaprosiii smo ga, naj nam z* božjo voljo pomaga. Toda dvajsetletni Jože izpod Stružnice ni hotel pomagati, pač pa se nam je ponudil za godca- »Za en dinar vam eno zagodem!« — »Kako boš godel, hudič, saj nimaš ne orglic ne harmonike«. Ze je Jože spravil dinar, napihnil šobo in nam prav mojstrsko, kar brez pihala, zagodel kombinirani marš očeta Radeckega. Ta godba nas je hudo poživila, toda h Kolpi smo morali veš. Plen: tisoč lučajev — samo en sulec. In vožnja nazaj iz Kočevja proti Ljubljani! Dober lov obetajoči jug. ki smo ga pogrešali pri Kolpi, je nastopil med potjo. N"a onem nesrečnem kočevskem »Svajns-bergu«, je bila odjuga tako močna, da je avto sedal na snežnem kupu, sredi ceste, kolesa pa so se vrtela kakor pri starem brusu. Čez polnoč je šla ura, ko so močni konji na debeli železni verigi vlekli avto iz vražje ovire. Podobna je brla pot čez Turjak, kjer je avto plesal po svoji dragi volji. Tako se pač godi tistim ki si hočejo s civilizacijo olajšati pot v kraljevstvo kralja voda —s. »o ■ cd ■ o ■ o ■ o ■ cd ■ cd ■ o ■ a Janko J. Srimšek: »2rite ga, jaz ga ne bom!« Juribenko je porinil krožnik, vilice in nož izpred sebe, grdo pljunU pod mizo in si iz lelenke natočil črnega vin^. »Za božjo voljo, mož! Človek! Kaj praviš?« »Nič drugega ne kakor to, da ga ne bom zrl. Zrite in požrite ga sami!« Vzel je s police na oknu pipo, strkal iz nje pepel in srepo gledaje nekam v praznino počasi—ščepec za ščepcem—'tlačil z desnim kazalcem tobak v ožgano lon-čenko. »Čemu sem se sirota mučila. o»h, ti moj Bog usmiljeni! Omaka je po tvoji želji napravljena. Cmoki z žemlj:: mi so rahli in se tresejo, kakor bi bila z gosjim puhom nadevani. On pa tako'e!— Joj meni, jo j! Na! Poglej! Vzemi!« »Ne bom!« »Vsajkošček pokusi. En cmok vsaj— Žlioo soka—« Mačka Miraka, črna kokor peklenšček, mu je skočila v naročje in drobno zami-javkala. Juribenko jo je treščil s pestjo po trebuhu, da je padla pod srm hišne duri »Mir mi daj!« Gospodinja Kata, z zvrhamo skit:ao rumenih z mastjo in krušnimi drobtinicami oblitih cmokov v rokaJh, je obupno pogledala sina Janeza in snaho Tončko. »Ne vem, kaj bd rekla in dejala taki prismodi. Takemu staremu čemernemu vragu, Bog mi greh odpusti na Novo leto! Celo jesen in po1 zime je pripovedoval in jezik brusil, kako se veseli zai-ca, kako ga bo sam k obroku pojedel polovico in več, zdaj pa, ko mu je pred čeljustmi, viha nos in se kuja. Ej, take volje sem, da bi vse skupaj stresla in zlila v pominjek.« j Zli j! Stresi! Ne branim ti! Jaz ne!« »Pustite očeta, mati! Če nočejo, nočejo! S silo in zgrda ne boste ničesar opraviE,« je rekla snaha Tončka in pod mizo s kolenom zadela moža v koleno. »Nekaj jim ni prav—« »Seveda jim ri,« je potrdil Janez, sin, in se nasmejal pod črnimi brin. »Ampak nič se ne žaflostite in ne jezite, oče! Taka reč se lahko vsakemu nameri—« »Kaj se lahiko nameri? Kakšna reč? —«je planil Juribenko. »I, no! Tako! Z zajcem!« »Hudič!« je zarobnel stari, nalil si v drugič, izpil na dušek in se z neprižgano pipo odnesel iz izbe-- »Stoj! V imenu zakona in postave— stoj! Če ne—« Vrtnikov Jožek je odrevenel v snegu in torba mu je zdirsnila iz premrlih rok. »Stoj, pravim! Ne gani se! V imenu zakona—Če ne—« »Saj stojim, oče Juribenko!« »Kaj imaš v torbi?« » Jezus Marija—« »Kuž! Sem te, ha? Sem te ujel? Sem te zasačil, ti si tat tatinski in prežgani! Kaj je v torbi? Govori!« »Oh sosed—Stric sosedov— Odpustite— Nikoli več ne bom—« Juribenko »Kaj je v torbi, vprašam! Čegav sa?« »Vrtnikov — Kaj me ne poznate?— Zajec je v torbi—« »Ta-ako! Zajec! Sem mislil, da veter loviš v torbo. Da žgance s tropinami prenašaš po Ledinah. Zajec, ha!« Juri-benku se je raztegnil obraz v zadovoljno spako. »Si ga v zanko kajne?« »Ne, v zanko ne! Prepovedano je zanke nastavljati! Z gorjačo sem ga!« »Kaj z gorjačo?« »Aha! Južno je. V grmu je spal. Udiralo se mu je. Ni mogel bežati. Z gor- jačo sem ga trčil po glavi!—Oh, nič hudega nisem mislil—Odpustite mi stric Juribenko! Nikar me ne naznanite! Novo leto bo pojutrišnjem, so rekli mati— zajca bi spekli—« »Tako, tako! Torej mati so ti reMi! Je že prav! Vse je v redu kakor hiše na Bledu — Kar domov se poberi! Pri okrajnem glavarstvu se bomo spet videli! Vsi trije! Ti in mati in jaz!« Juribenko je založil Vrtnikovemu klofuto, da se je fante opoteklo tri sežnje daleč, pa zmašil dečkovo torbo in zajca v svoj nahrbtnik— * > Nate! Tu ga imate, ti Štefan, in vidva! In zdaj ga s kožo in dlako pojejte, kajkor ste se davi hvalili!« Juribenko je vrgel zajca v Štefanovi gostlini na mizo, snel puško in jo postavil v kot. »Pa polič črnega prineei, Štefan!—Ste se mi smejali in me zafrkavali vsi trije, ha?«—s Štefanom sta sedJla štim-čev Francina, tisti, ki ima lov v najemu, in njegov pajdaš Puhanov Jurina— »ko sem vam govoril, da bom na Novo leto jedel zajca! No, ali je to zajec aii ni?« »Hm! Je! Je zajec, Jurabemko! In zdaj bom pač moral vzeti besedo nazaj! Sem namreč ravnokar rekel, da si boan namesto tebe poiskal dn^ega knebega čuvaja—« »Kako? Namesbo mene drugega?« Je Juribenko belo pogledal Štimčevega. »Aha! To pa zato, ker—« »—Francina nima fabriike za acnodnak in šibre—Štirinajst strelov si spali! na pušeljc ločka v luži pod Kolaričevim mlinom—Za take race pravi Francina, da ne bo trosil patron—« »In na jerebice si baje streljal z ržeoo moko—Vsega vsaki babi ne verjamem, kar pripoveduje po vasi, veš—« je gri-zel Štefan, »ampak smo le pod kožo rdeči—« »Samo ti boš zdajle pdav in zeSen, tako te ogrnem puškinim kopitom,« se je zadri Juribenko. »Mirujte, Ijudjje božji! Mirujte!« ee je hahljal Francina. »čast in spoštovanje Juribenku! Nič si preglavic ne delaj! Zajjca sem ti obljubil za Novo leto, da si ga prosto ustreliš v mojem lovišču. Ustrelil si ga, vidimo vsi! Zajec je tvoj!« »Pa kje si ga Juribenko, staknil? Kako si ga počil? Gotovo je bil še od božičnih dni mačkast Nastavljati se pred puško norcu—sem hotefl reči lovcu, kakršen sd ti—« »Nikar me ne draži, ti jetika Pdhano-va! Ze zdavnaj mi ležiš v želodcu. Misliš, da sem gluh in slep in ne vidim ki ne vem, kako neprestano kopl-ješ in ri-ješ kakor krt pod menoj in me črniš pred Francino! Rečem ti, Jurina, pazi! Jucibenkova roka daleč seže—c »Mir, pravim še enkrat, fantje! Govori, Juribenko! Povej, kako je bilo!« »In pij! Na! Ta le je zastonj, Juribenko. Zaradi zajca, veš! In še dobiš polič od Francine, kaj ne? Samo torbo razvezi!« Juribenko je izpraznil polič in ga trdo postavil na mizo. »Težko je brez psa Francima. Lada mi je crknila. Razjokal bi se, tako hudo mi je za njo! Talka psdca!« »Kaj crknila! Obetrelfl si jo—Ustrelil, ko si srnjaka čakal—Ne laži, Seva!« »Mrha si, Puhan, to ti povem!— Sploh pa s teboj ne govorim!-Na Ledinah sem ga, zajca, Francina! Tako lepo me je počakal, doMer ga nisem pošteno vzel na muho—« »Da! Na Ledinah zajci navadno mavšljajo in ajsicajo. kadar Juribenko lov lovi—c Juribenko je vzdignil desnico ki Jo spustil—Ampak je samo potli-ček zagrabil, ki ga je bil Štefan, napolnil, in ga izpil- »Bog je dober in usmiljen, Juribenko,« je dejal Štknčev. in je tudi tebe pog2e-dad za Novo leto z levim očesom in (i pečenko presfcrbeL Pa kaj je? Zajček ali zajka?« »Nisem mu pogledal pod rep. Povedati mi pa tudi ni utegnil. Prehitro sem ga pihnil.« »No, potem mu jaz pogledam,« je rekel Puhan, porinil zajcu prst pod rep in mu iz zadnjSce izvlekel v štiri gube zvit košček papirja. »Oho! Kaj je to, Juribenko? Kdaj so zajci postali pisrao-noše?« Puham Je razvil ^japir in glasno brah »Srečno in veselo novo leto Jraribanku ln vsem lovcem in lovskim čuvajem njegove baže želijo — Francina, Puhan in Štefan!« Pred Juribenka je treščfio devetlnde-vetdeset stre/l iz čistega in ;-snega zimskega neba. Zelenobčed je postai, tista s omu zazala kakor podna vrata, rdeči nos se mu je kakor puranov čampeftj povesil čisto dol do brade in s rokama je zaveslal in zavihral kakor iopate v mlinu na veter. »V-r-ra-a-ga !« je zarrgral Juribenko, pograbil polno litersko steklenico, stoječo pred Framcinom in Puhanom, njeno vsebino kako- v obcestna jarek lil v odprta usta Potem se je zavrted na peti, bruhni1 nekaj nerazumljivega in zbežal na ulico-- Skoa kuhinjska vrata se je v pivsfco sobo pritihotapil! Vrtnikov Jožek ki se prekanjeno obrnil k Šdmčevemu Francki! : »Štimčev gospod — Gospod Franckra — prosim še dva dinarja m: boste dali — Še zdaj me ščemi im skeli lice od klofute, ki sem jo prestregel na Ledinah — Brez zamere, gospod štimčev — Ste zadovoljni? Sem jo dobro speljali?-- Še dva dinarja prosim--c Zane Grey: b3 Teksaški iezdec »Le semkaj, Sid, obkolili smo ga,« je rekel prvi. »Je že mogoče, in če ga res imate, bo še preteto dela z njim. Ali veste, kdo je? Buck D u a n e !« Globok molk je odgovoril temu razodetju. Prekinil ga je ropot udirajočega se grušča, nato pa pritajen razgovor. »Čez reko ne more,« je prišlo Duanu na uho. »V hosti tiči Poznam to luknjo.« Nato je Duane neslišno in hitro smuknil po vrbju in ni kmalu ničesar več slišal o preganjalcih. Šel je naravnost proti reki Plazenje po vrbo vi hosti je bilo zanj stara umetnost. Marsikateri Indijanec bi ga bil zavidal aznjo. Rio Grande in njegovi pritoki teko skoraj vso pot po širokih, ravnih nižavah, ki so gosto zaraščene z vrb jem. Topoli, meskitovci, figov osat in druge rastline tvorijo z vrbami goščo, ki bi jo imel vsak ne-izkušenec za nepredirno. Od zgoraj so videti ta gosta blodišča zelena, znotraj so siva in rumena. Pota in jase so v njih redke. Samo nekaj živalskih steza je bilo, ozkih hodnikov, ki so jih bili utrli pekarji, divji močvirni prasci. Tla so ilovnata in navadno suha, časih tako zapečena, da ne pusti noga na njih nobenega sledu. Kjer se kaj strnjenega to-polovja upira pritisku vrb, najdeš navadno visoko, gosto travo in grmovje. Vrbe imajo kratka, vitka debla, ki rasto tako tesno vkup, da se skoraj dotikajo. Listnato vejevje se spleta v trden strop. Globine teh host, ki je Duane zdaj prodiral vanje, so bile tihe, sanjave in čudne. Pri belem dnevu je bila svetloba mrka in medla Kadar je veter majal vejevje, so tanke solnčne puščice predirale zeleni plašč, in zlate lise so plesale na tleh. Duane je že od nekdaj čutil neznanost teh krajev, obenem pa tudi varnost, ki je v njih in ki se zdi beguncu kakor ljubezen hoste do preganjanega bitja Ljudje bi bili mogli tu živeti komaj nekaj vatlov vsaki sebi in se srečavati med seboj in ne videti drug drugega. Preživljanje je bilo sicer težavno, toda preganjanim ljudem in živalim je tudi malo dovolj. Duane je hotel, če bi bilo količkaj mogoče, prekoračiti reko, ostati v gošči in se prebiti ob vodi navzgor, dokler ne bi dospel v prijaznejše kraje. Mislil je na to, kar je bil tisti zasledovalec rekel o reki, in dvomil zastran prehoda na oni breg. Vendar je hotel porabiti vsako priliko, da spravi reko medse in med preganjalce. Prodiral je dalje in dalje. Levemu komolcu je moral prizanašati. Toliko da je gibal z njim. Z desnico je vlekel vrbe vsaksebi, se po strani prerival skozi nje in hitro napredoval. Nahajal je tesne oboke, izprane luknje in globoke kotanje, živalske steze — in uporabljal vse, da je hitel, tekel, lezel in klobuštral naprej in naprej. Smeri ni bilo lahko ohraniti, a zapomnil si je svetlo, od solnca obsijano deblo, da ga je vodilo. Ko je prišel do tega, se je ogledal po novem znamenju. Napredoval je seveda tem počasneje, čim globlje je bil v vrbju. zakaj hosta je postajala čedalje gostejša, čedalje bolj divja in temna Moskiti so mu brenčali okoli glave. Oddiha si ni privoščil. Sence pod vrbami se temnele in oznanjale, da je bilo že pozno popoldne. Obhajal ga je strah, da ne bi bil zašel v krivo smer. Nazadnje mu je svetla proga pred njim razpršila strah, in ko je s težavo predrl obrobno grmovje, ki je bilo najbolj gosto, je prišel na breg reke. Široka, ravna, blatna reka je tekla mimo njega. Na oni strani se je dvigalo grmovje kakor zelen in rumen zid. Duane je na prvi pogled spoznal, da je nemogoče priti čez reko. Lena voda je povsod oblivala naplavljene peščine. Vsa struga je sestajala iz naplavljenega peska, in kaj verjetno je bilo, da ni bila voda nikjer niti čevlja globoka. Preplavati ali prebresti je torej ni bilo mogoče. Niti kakega debla ni bilo moči spraviti na ono stran. Gladki, rumeni pesek bi zgrabil in vsrkal vsak trdni predmet, ki bi se ga dotaknil. Da bi to preizkusil, je poiskal dplg hlod in ga zavalil z visokega brega v vodo. Prav tu ob bregu je bil izdajalski pesek očividno brez dna. Duane je opustil upanje, da bi prišel na ono stran. Najbrže je bilo milje in milje navzgor in navzdol enako kakor tu. Preden je obrnil reki hrbet, je privezal klobuk na palico in zajel toliko vode, da si je mogel utolažiti žejo. Nato se je preril na kraj, kjer je bilo rastlinje bolj redko in napredovanje lažje, in hodil proti vodi, dokler ni bilo tako tema, da ni videl ničesar več. Tipaje si je poiskal dovoljšen prostorček, da se je mogel zlekniti. Za zdaj je bil tu prav tako varen, kakor da bi bil onkraj Rim Ročka. Truden je bil, vendar ne upehan, čeprav ga je komolec neznansko bolel, je skoraj mahoma zaspal. DVANAJSTO POGLAVJE. Ponoči se je Duane zbudil. Tihota, tako globoka in težka, kakor da bi bila nekaj telesnega, je nalik odeji ležala nad črnim grmovjem. Nobene zvezde, nobene veje ali debla, da, niti roke pred nosom zd bilo videti Ležal je in bedel in vlekel na uho, prepričan, da je v spanju začul nenavaden glas, ki ga je zbudiL Običajni nočni šumi divjine mu niso nikoli motili počitka. Njegovi čuti so se bili kakor pri vseh starih beguncih in preganjancih čudovito razvili Zategnjena, rahla, lena sapa je stokala v vrbju in hitela mimo. Nekakšna nočna žival je tihih nog capljala po temi; suho listje je šelestelo; samoten lisjak je lajal v daljavi. A nobeden teh zvokov mu ni bil zmotil spanja Tedajci se je glasno razlegel laj psa krvaša in pretrgal tišino. Duane je hipoma sedel pokonci in ves odrevenel. Pri tej kretnji se je zavedel hromega komolca. Nato so se oglasili drugi psi — tiše in bolj oddaljeno. Spet ga je ovil a tihota, moreča grozeča in polna pričakovanja Krvaše so bili spustili na njegovo sled, in pes vodnik ni bil več daleč! Duane je že izza otroških let poznal ravnanje s krvaši. Vedel je: če ga tolpa obkoli v tej nepredirni temi, ga bodo jutri izsledili in gonili do smrti, kakor volkovi jelena. Skočil je pokonci, se pripravil na beg in samo še počakal, da bi zanesljivo vedel, katero smer mu je ubrati. Spet se je oglasilo lajanje psa vodnika, podobno globokemu, polnemu zvonjenju, tujemu, neznanemu, polnemu grozne moči. Mrzel pot je oblil Duana. Obrnil se je in z iztegnjeno zdravo roko zatipal po vrbah, da bi si poiskal pot Ker je bilo nemogoče iskati tesnih prehodov, se je moral obupno prerivati med debli in jih vleči vsaksebi. Lomastil je tako glasno, da ni več slišal bevskanja psov. Nič več ni upal, da bi jim mogel uiti. Hotel je splezati na prvi topol, ki bi na rvojem slepem begu prišel do njega. »JUTRO« 5t 1. U Sred«, L L 1936. dhdCjana in ofkoitca čestita I.H .H .11.11.11.11.II3 □ □ r Irevored □ iHianrirro n ■ ■»i»»»«»i" i"«n« ■ h «" h iuuudoci □ FR. in TONČKA AN2IČ mešanja LJUBLJANA □ Hradeckega cesta Šolski drevored dlu b m i m a nrmn nnn jjuuuLLJLomDniinzico □ Srečno in veselo novo leto želita □ □ ALOJZIJ in ALOJZIJA JESIH D □ mesarija — Zavrti št 6 y □ stojnica: Šolski drevored, Ljubljana □ P " ■ » n n « ■ n n a i innrTTTTTTTrP j-TrTT-rr^^rTi hm h ii ii nmrn i n b mi ig □ Srečno in veselo novo leto želi vsem S cenj. odjemalcem □ FRANC in IVANKA KEBER □ ŠMARTNO, MOSTE, ST. JAKOB BaDax]nmrTTTTnnfXEDiX03: DUMA STOŠlč 1111 ii«-B-ini u ■! M ■a a b b b b b b »u»a a u u b h h ii nnnDnnmn TH H l p u » 118 U B M B M » M ill I »II > m 11 »'J I m 111 n Srečno In veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom, □ □ Telefon 28-26 JOSIP STUPICA Telefon 28-26 in se v nadalje priporoča g g LJUBLJANA Autoguma »Pirelili« Slomškova ulica št. 6 g R Trgovina avtomobilov, vozov ln konjskih oprem. Ličanje avto- □ □ mobilov, koles in strojev po ameriškem brlzgalnem sistemu, gostilna pri Kmetu □ □ oynjeno učanje, tapetništvo avtomobilov ter izvrševanje vseh □ □ v to stroko s padajočih del po konkurenčnih cenah. LJUBLJANA Gosposvetska cesta 8 g □ BENCIN — OLJE AVTOGARAŽA BENCIN — OLJE nnnnnnnnrT. n H I M B 11 a M B B rBTnrwTnnnrwinnnciDDmDD amaaaaoDaraDrac^^^II .B I ».H H .n I cojljlojljuuuulbjuudliuii i ii .», i, h g q3ddaaadaoadd[x3ddcaaddddaad[x]dacd moodnaoliljulii nm ■.■ mm oqa Veselo ln srečno novo leto 1936. želi vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem FILIP BIZJAK KRZNARSTVO Ljubljana, Kongresni trg štev. 8 Veletrgovina žganja EMEEIIK ZELINKA LJUBLJANA VII. želi vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1936! Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem FRANC BACNIK, kamnoseštvo MOSTE — LJUBLJANA nrrTnrTTrrnrTTrTTnnn TrTTTrrtrmmmnm^ UllllJilumiJIUHk. mmi« ^uulbjuuuuuiju^ Srečno novo leto želi vsem cenj. naročnikom ter se tudi za § nadaljnja naročila priporoča S stavbenik IVAN SLOKAN u n 11 ii 11 ii u i»« ulju r: r k p »juliju Veselo in srečno novo leto želi vsem g svojim oenj. strankam m se priporoča □ JAKOB TRAMPUS IN SINOVA g stavbeno mizarstvo — Dravlje 125 □ rnrnmni ¥ iit irmr mnminn ari oiminunmnmnm IVAN BERNIK 8 izdelovanje žalirzij, okenskih rolet b zaves LJUBLJANA Linhartov« dL 8 lonm iimimiimniui li b B R B b n a h a n a a a a a n n a a a a i a » a a Srečno In veselo novo leto SeH vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka L KNEZ, LJubljana □ □ □ n HV^l^ *------------- □ P MOSTE — LJUBLJANA g □ a B LJUBLJANA □ Kolezijska ulica št. 7 □ SINGER šivalni strop d. d, Podružnica za Slovenijo: LJUBLJANA, Gajeva ulica št. 3 i n 81 II II II b II n II II n n n u II II II » a n n n b b b in » ' »» n i! i« m innnnnnr u a a a ;tt Srečno ln veselo novo leto leB vsem svojim cenjenim gostom □exnulh.il H mHHm b ii b ii uTnrTTTTTnrinnnrvinranmnmnDDaD □□□□□□□□□□□□□□□□a[xjl^ PETO tf. Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in se pnporoča OCVIflK. RUDOLF mesarija Kolodvorska 35 SiSka Medvedova 22 B □ O B B B B o B S □ Booox:a3iioaiimnnnDoanDDnonc □□LOJUUUUULJnDDULILILJULIULI^ □ v ,. N □ Srečno jn veselo novo leto zeli vsem g cenjenim odjemalcem FRANC RODE mesarski mojster g D. M. v Polju 1 Šolski drevored S □madgddaiojjuuljau h i n b h h b b n i [^□□□□UUUUULUuJUU H Srečno in veselo novo leto želi □ PETER ANGELO □ družba z o. z. LJUBLJANA, Frančiškanska □ Veselo novo leto želi vsem svojim p cenj naročnikom VIKTOR ŽVEGELJ P. slikarstvo, pleskarstvo in črkoslikarstvo 5 LJUBLJANA Trnovski pristan 4 □ _ i—J □□□□□□□□□□tjncDnnnnniionnoaaioii ncnnnnnnnnnnco3noa3t33C3CK3Da3Dn Srečno in veselo novo leto želi svojim S cenjenim odjemalcem in prijateljem H tvrdka □ Josip šolar in I. Wagner trgovina s čevlji, LJUBLJANA pri zmajskem mostu ter se priporoča za nadaljno naklonjenost _ □□ramnnnnDnGnnDCEn^Tan^Ero J)ev. Mlatija tf (polju, nekdaj Ijubljančanom najbolj znana božja pot r:?'. • > - • . ■ J-'':;? I v, -X . "i \ <<-' ' r. v " . . :... ■ : ■ ' ' . Cerkev, kakršna je bila od leta 1821. pa do potresa 1895. 1 Gostilna „Pri Figoveu44 LJUBLJANA &CO.ILU n jnnnuuuui h h b u y iuui n a 11 n" I b M a H m b B b B b b B b B b B b b B B « B b b B b KAVARNA TABOR Ivan in Zofija Flerin žeSta vaeui svojim. cenjenim gostom srečno ln veselo novo leto n ■ b b b b b b ■ b b b b b b 8 b b b b « b b b b b b b ■ b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b Veselo in srečno novo leto želi vsem obiskovalcem JOSKO KUNA VER gostilna pri Perdarrn SAVLJE-JE2ICA 29 ......b b b b b b b b b b b b b b b i! b b b b b a i ,»i m m m m i u 11 m mmg nnnrrTnrTTrTTTTTTI II H1 nmnLI^UZLUlJOLDaoaDODOaaa Srečno in veselo novo leto želi H ŽITNIK RUDOLF sploSno kleparstvo □ □ □ □ Ambrožev trg 9 g □ iduljulojdddcolojuljlhjuuuuuu^ u dox LJUBLJANA n b b b h b b B b » » b ii b ii B B B i! ■■ m b j b b ii b h h h U ii ii ii mm _ □ oaoaLjaoouuLLJUULJLiULJ^ g R , □ □ □ Veselo hi srečno novo leto želi vsem svojim gostom ln odje- □ □ mrimDonmaiinciiiimmcrairi g maicem □ jernejčič JOŽE H R GOSTILNA KOVAČ, Tomaževo § trg. z mešanim blagom M □ H n U " M. T. GORJANC g g □ ~ Buuumj.i u.M.n nurmin ojocoaia SREČNO IN USPEHA POLNO LETO cenjenim odjemalcem ln trgovskim prijateljem Krisper — L Mestni trg W«gcwAovl3teno te veselo novo leto 1936 želi vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem Stavbna tvrdka ERJAVEC Ježica pri Ljubljani Hfcmta se priporočam vsem orom, ki še nimajo lastnih domov, pa jih nameravajo graditi □ □ □ □ ■ ■■■■""in.....11 n 11 n m i iuui uuu b i bjl Srečno In veselo novo leto želi vsem gostom in se priporoča za obilen obisk ANA GRUM gostilna Stndenee — Dev. Mar. v Polju Q a B a........B a b b B b B B b M b B B B B B II I ■ ■■.umi............... Srečno in veselo novo leto žeQ IVAN PATERNOSTER mesar ZALOG □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CDOOIOIIOD □ pri »nacetu« ^ O gostilna in prenočišče g VRHNIKA cuuuuuuuDDDDaaDaaaDDncacoaajD Srečno novo leto želita cenj.' gostom in odjemalcem ter se nadalje priporočata Frane-Cilka Brenčiš gostilna in žganjarna VRHNIKA nm b B bIIB M innnnnnrrini ................»m ...................... innirnimiDODoonmnoDooaon omn[xianmDDcinaami^JULJiJUULJUL^t nimnmiiiiiiiiiiiiiiii.nn.M.n.mu ROK BERUČ tovarna pohištva \W J^^k, AUrOMATICNI BUFFET D.ZOI m^t II d ]r ^ LJubljana, Šelenburgova 4 /M IM Telefon 28-63 Telefon 28-6S g ST. VID nad UUBLJANO Zapuže 22 g R I« \T « ^^^ Tito« 28*3_Telefon 29*3 ^□□UUUUUUULUJLJLJJUUU □oxex]rxidadda3uuuljuijlljul^r3^^ II B II M II I I DDCDm-h-i-i. b b b b b b a n a , jul^juuijuljuijaji] □OUUaDUUUUUlJUlJlJLlULIU JI. ,11 lUDDDDDD GASPERLIN CIRIL gostilničar ZADVOR (poleg tovarne Vevče) Kuhar Marija gostilničarka =pri D. M. v Poljng , Terezija Savšek g ^restavracija pri n kolodvoruj D. M. v Polju □ □ □ □ □ □ Srečno m veselo novo leto želi svojim dosedanjim in bodočim cenjenim od* jemalcem trgovina „PBI CIRILU" VRHNIKA uuuuuuuuuuuli II h M II II II H B I H H Tmm lUUUULODDDnOU ULLJUUUUUULOJULJ - ...............................L I IVAN KRMEC R fc ,oško Mlnka □ □ LJUUUUUm ■ I I n III t.lJLILJUUUULlUUC]C3n y pekarna □ C SCHAUER □ _ H B Srečno in veselo novo leto želi B g g C tovar. restavracijag f gR ROŽNIK ANTON Rb J □□ Vevfie □□ podkovni in vozni kovač DOBRUNJE 90 □□□[XOXHJaaaaDaannmrT^ 'i irxrroncorii« h il. □□□□□□lJUULJLJJLJLJULILlULIDaLJm 11DDP BENCINA n'AN g p gostilna in mesarija □ ■nmnnnnmn onnnnm IHHmillllUHm II nrTTnrTTlD S srečkami drl. r. Coterije Areet naproti p novem letni □ □ □ u □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Devica Marija v Polju 10 □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto vsem odjemalcem in honsumentam našega piva, špirita in kvasa želi Pivovarna „UNI0N" D. D. LJUBLJANA Sadru$na hranilnica r. $.$«.$. St)u6i)ana, Sv. petta ettia 19 Veselo novo leto želi J. KRENOS trgovina z mešanim blagom, deželnimi pridelki in parna pekarna ZALOG DiDi^DDDDannnnaanaannaaDDDaaDa m b ■■ h k « imi » b ii b b ii h ii b b » m b b b b ■ i.....iii h» i m » ! ii m ! m.....m".' Tudi v letu 1936 bo vsak naroCnik »Jutra' zavarovan za 10.000 dinarjev i n n mi i! n n n n n n iuui n n i ■■ i s a i. «3 R"f".miiimillllllllimillllllHlllllll BJUULIJLB b i mm g gnmnni h «»»«a b a b b u b b b b b b 11 b b i b b mi ii i» b b b i i ijuuuuuuu^ 3UGOGRAFIKA i kiišana 3 žel svolim spoštovanim naročnikom uspehov polno novo ^eto! LJubljana Sv. Petra nasip n. it u h M l g ■ g g g 1 a a ■ ■ ■ B ■ ■ B ■ ■ B 11 B IIJLII B ■ B BI ■ II B I II ■ ■ » « B I ■ II ■ 11 rr »JUTRO« St L V Sreda, L L 1536. Bi|B,B,BiB!B!BIB j.pdC)ctna čestita .11 -H JI ■!! -H -H -II -H -H .H -II JI -II ,11 ,B .11.11 -II ,11.11 -ll-JNUl -II -II -11 -I I I I I I I I I I I I I IJUUUUUUUUUULIUUD A. KAJFE2 □ urar [=j LJUBLJANA Miklošičeva 14 g ■ ■ ■ ■ » u II u h M a g ■ ■ rTrTT-ir-ir-11-if-.i-ii-ir-ii-irnR 11 MI n i n M i p n 11 ii»juuuuuDDoaaDD FANI KAČIČ □ gostilna »Pri raci« in trg. s kurivom g LJUBLJANA Spodnja Šiška □ ■ b » b b b b b b n ii b i TrTnnnrinnnnrinnnf i □umuuuLOJULiLiLiuoaaa^ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom g MARTIN BUJAS Ej lastnik vinotoča □ LJUBLJANA Prešernova u. 5 □ i n n 11111111111111 ......11 n i_ Srečno novo leto želi NOVI SVET -1 gostilna LJUBLJANA Gosposvetska c. E^rTTTTnrTTmnrr^ H h H h H * nmnn < p ■ i H » » II I I B » J III I II II g i i i i i i I » . n I ■ i i i ■ I l l l I I I II I I I I y I I I II I M 11 2 P 0 J. VILHAR E □ □ ura«- m trgovec z zlatnino, srebrnino p □ □ ______m optičnimi predmeti □ □ LUDOVIK ČERNE juvehr in zlatar LJUBLJANA Sv. Petra c. 36 LJUBLJANA \VoIfova ulica 3 » ■ n ■ a h h iijuuljliuijumddnceidanaddb IGNAC STRUNA □ slaščičar g LJUBLJANA Sv. Jerneja c. 13 □ h m »" mrn u ii ii n n imnnnnnnnnnnnH .ILJLI ».I M H HJUUUUUULUUDDaJDDCDDD NANDE TUŠAR □ parna pekama g LJUBLJANA VII Medvedova c. 30 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem T. EGER modna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra c. 2 □rrrnrTMiJLjnijLijLiiiiiuLiuL S rečno in veselo novo leto želi A. Druškovič-Haumk trgovina z med. blagom in brivnica MOSTE Val. Vodnikova ul. 14 Boddcojuliuij m ii um j m m mm ULlLJLOJUUaDaDDaDDUUL^^ ° p 5 o j VILI FRANCHETTI □ frizer za dame in gospode □ nasproti kavarne »Evropa« P lil ■ h m ulji i ii » ii ii H ii hjuululhj h i i b i g PRISTOU FILIP p B specialni artistični atelje za črkosti- □ n karetvo LJUBLJANA g □ Resljeva cesta Sv. Petra c. 39 □ mu rmnnnprTTTTiajanfTTjrTTirira □ SLAVA JEŠE □ trg. z mešanim blagom g LJUBLJANA Dolenjska c. 48e. mi a b a a a b a u »a n a a u c 11 a i nrittti □ □ LJUBLJANA iyrseva M p--------------------------------- E SnniOOOODOODDDDOmDDDOraOO0 IMMMMM............... FRANC AN2IC Mesarija IVANA ZUPANČIČ Ljubljana, Šolski drevored (stojnica) □ □ □ □ □ H P l>jui/ljana, i v—""J-----1 Q □uuuLOJULOJUUUDCODDDaaaaaanad ciniininiiinraincmniig □ FRANC DOLNICAR □ D mesar {=j □ LJUBLJANA Šolski drevored g &JUUmULJUULJUULILUDDDm mesar Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem J. ROZMAN izdelava in eksport pristnih kranjskih klobas □ □ □ □ LJUBLJANA Vodnikov trg mnnnnniTinnnn n u ii u n b h ii ii u b n t LJUBLJANA Tel. 27-66 Sv. Petra cesta 83 □ □ i iLiuuuaoraooDnuuuiJuumm P Srečno in veselo novo leto § želi vsem cenjenim naročnikom in gostom □ □ S . . w . R ixa3xrHxioxEDULnxLJLJULJLJ! nnrp □ pleskar, Učar, sobo - m črkoslikar in gostilničar v štepanj! vasi □ □ „ R »Na planirju« g □ JOSIP MAGUŠAR □ - p S pekarna 5 LJUBLJANA Tel. 33-07 Tyrševa cesta 15 □ □ LJL^BLJANA Dolenjska c. 48 ]ppqnnnaaaaaDrTTrx]Da^ ni nnnnnnnnnrmni mm innrn m h h b iti □ □ JAKOB in ANA PETRIC mesarija LJUBLJANA Šolski drevored □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi cenjenim odjemalcem ter se priporoča MILKO SLAMIČ mesarija LJUBLJANA Jegličeva cesta 10 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem □ in poslovnim prijateljem ter se za nadaljno naklonjenost ________priporoča MIRKO BERVAR špecerijska trgovina □ LJUBLJANA Vodovodna cesta 28 □ rojLHJLULJ JI n b II m II II inr^nnnrrinnrTTTrH m 11 nrn i □ □ □ □ H □cm ...............................II JLiLOJUD □ . o □ Matematično-mehanična delavnica D g ANTON KOZIN/ g C LJUBLJANA Smartinska c. 8. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ČEMAŽAH JOSIP UMETNIŠKI ZAVOD ZA LITOGRAFIJO LJUBLJANA IGRIŠKA ULICA 6 j^nnnnDDOocoioonDDooonDnnn □ s □ OSVALD PENGOV trgovina — gostilna LJUBLJANA Karlovsfoa oota 11»»11n n a 11 m 1111 a 111 n 111 ii □ □□□□□□□□a »n»m .oguulljuuuljlx3 P IV. in Marija MARIN5EK M mesarija in restavracija □ LJUBLJANA Prečna vL 6 □□□uuuuulujuulj^^ IVAN KLEŠNIK trgovina z mešanim blagom in gostilna SrediSka ulica 12 □□UUUUUUUUUUaDDt^^ moste pri ljubljani p želi svojim cenjenim odjemalcem in gostom ^ JOSIP MUSAR mesar Tel.: 33-40 LJUBLJANA TeL: 3249 Sv. Petra c. 61 Šolski drevored srečno in veselo novo leto □ n Sv. Petra c. 61 Šolski drevored H □ □□□□□□□aDannnppppppppppppappn D UUUUUUUUUUUUULJL^^ IVAN SIMONCIČ trgovina z mešanim blagom 5IŠKA LJUBLJANA □ □ □ A. PEVTAR g g trgovina s špecerijskim in koloni- □ □ jalnim blagom g □ LJUBLJANA Gosposvetska c. 14 □ pHnr^rinnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnH □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi ANTON MARINČ parna pekarna LEGAT ff LJUBLJANA Tvrševa cesta 58 SPECERIJA — DELIKATESE — ZAJTRKOVALNICA Ljubljana, Miklošičeva c. 28 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□m g □ □_;___n □i n h a a a ii b a« i ii ii n a im ii ii ........i JOŽE in MICI NERED mesar LJUBLJANA Šolski drevored pri Zmaj. mosta □□lhjuuuuliljjuuu^ g B B □ □ □ □ VIKTOR ŠOBER trgovina s špecerijskim, koloni jalnim in mešanim blagom LJUBLJANA Sv. Jakoba trg 4 □ □ □ O u □ □ g Veselo in srečno novo leto vošči svojim cenjenim odjes malcem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost Prva jugoslovenska tovarna za diaslad, slad in kvas RUDOLF ZALOKER □ixoxhdddanouuuunanaddoandcop GOSTILNI »LJUBLJANSKI DVOR" in „GA JEV HRAM44 ynflTvi po svojih dobrih kuhinjah in prvovrstnih vinih, želita svojim cenj. gostom SREČNO NOVO LETO Matej in Mina Cepič B □ □ □ Srečno novo leto želi GENUSSI IVAN pleskar in sobni slikar LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 17 c Telefon 22-67 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ LJUBLJANA — VIČ Telefon inter. 2809 Srečno novo leto 2elita svojim cenjenim naročnikom a a a a im a n a a n h a a a«m -. a i n i bt-t-t ANTON VELKAVRH. SPODNJA SISKA Pri raci Podružnica: Vodovodna cesta iimiimiiinr mesar Celovška c. 65 g Bi a a a B b B ii B_bjl» i iiiiinimu kjuuuuuui h u i n i ax3muljulijulu-i d Ivan Wostner instalacija vodovodov MOSTE, Ealoiha erata St ti □ □ □ □ □ □ □ □ Edvard Wostner splošno kleparatvo MOSTE, Zalogka oesta it. 21 □ □ □ VINKO DOLENC mesar in prekajevaleo Zaloška cesta 9, Tovarniška ulica (Zelena jama) Kodeljevo Povšetova □ □ □ ni......B b a U i i H II M H H » i » » M « » i ■ !ljuuluxijtttttt^^ II b i Bil u h II h h II n II II i i i « b II :i cminrn nmnnn n a a a i inrmmn Ul luh n h DUUUUEODDDDDDDDLJ-ftJLJLILlU □ □ □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim □ g naročnikom □ □ FRANC REBERNIK g □ pleskarstvo in ličarstvo □ □ □ □ LJUBLJANA Komenskega uL 22 □ g Telefon 31-77 g LJUUUUJULLJLJUmUULODUUUUUUUUUUU SLHUIJH JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI □ □ □ m> ZELI VSEM SVOJIM PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO 1936 TER SE PRIPOROČA, DA JI TUDI V BODOČE OHRANIJO ZAUPANJE IN NAKLONJENOST. Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ter se priporoča BAHAR LEOPOLD trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami LJUBLJANA VII Jernejev® c. 18 n u □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ljuul.ii ii, kjddc □□□□□□□□□□□ojuuuja □ □ □ Srečno in veselo novo leto žeti vsem svojim odjemalcem in prijateljem JOSIP LEVANIČ vinogradnik — veletrgovina vina LJUBLJANA VIL Lepodvoraka 14 □ □ □ □ □ □ □ □ □ ULJLIJUUUUULLJLOJUDmaL^ CODC3DDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDDIIOJUI II II BI UULJ11JU1..IIJIJLll I II H 1 1 I 1 Jll □ □ □ H □ mm 11 ii 11111111111111111| KNJIŽNICA ZA DVORSKI OKRAJ UUBUANA □Ll JULLJULlJULIUUULiJUUL^ r □ B B B a i a a a a a a a a ■ a b mn imun Frane In Marija Novljan mesarija LJUBLJANA Šolski drevored „ SLAVIJ A44 zavaruje proti: požaru, vlomu, razbitju stekla, zakoniti dolžnosti jamstva, nezgodi, toči, transportnim škodam, poškodovanju avtomobilov, sprejema vsakovrstna življenjska zavarovanja po najugodnejših kombinacijah. Generalno ravnateljstvo v Ljubljani, Gosposka uL lt tel« 21-76, 22-76 Podružnice: Beograd, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Split in Zagreb. Ekspozitura v Mariboru na Aleksandrovi cesti 6, ▼ Celju ▼ Kolenčevi ulici 6. priporoča svojo veliko zalogo spodnjega in gornjega usnja po najnižjih dnevnih cenah. Vse strojarske ma&čo-b«, fištran in degras kakor strojila (ekstrakti) ter usnjarske kemikalije vedno v zalogi. Telefon 25-15 □□□□ULJUUUUULIUUUL^ ■ Ml Ll M JU M M I ■ I UJUUUU ^TTl l I I l l l I IJLULOJU B B I B I B UUODi Obračajte se na nas direktno ali na naše zastopnike, da vam predlože pogoje in proračune vseh vrst zavarovanj brezplačno. UUUUUUUUUUUULlHJUL^ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Joško Stanovnik, Moste špec. trgovina — Predovičeva uL 18 niiaaBHBiiBii»BinfBigiiii«iiiiBiiiiiiiin _W ■ r ■ B flU « B B B H n_« ■ n B I H H K 3UUUL a Srečno novo leto želita vsem cenj. gostom in odjemalcem Ivan in Elza Rahne trgovina in restavracija .......................in jj » I B B » B B B (I H B II B B t B H 3 I B H « B I » I — Srečno in veselo novo leto iefi vsem g cenj. odjemalcem p ANTONIJA GUTNIK mesarija GLINCE Tržaška cesta 5 □ II B II H "B H II II II B I B B II t B I! K 8 II II H H B B llR H □connmjulojlh h h-rpanmjuu mi Ha Srečno in veselo novo leto žeH G. Besednik in drug MOSTE pri Ljubljani P □ H ._ _□ □ULI ii irTTXiUULOJLa3nrTiiODaui. 11 n ■ 5 □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim □ odjemalcem p veletrgovina usnja BRATA MOSKOVIČ Ljubljana p p □ □ g trgovina ki izdelovalnica kirurgičnifc □ p m ortopedionnih pripomočkov in g g sanitetnega materiala □ g LJUBLJANA Prešernova ulica 5 □ nt JLlUULl BTnnnnnro banan innm b b b itf ^UUUULIUULOJOUULJULJLOjm g Srečno novo leto želi □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ „GROMu g carin, posredništvo in apecfkajsfci biro □ p LJUBLJANA UDLnJUUUUUULOJLOJUl n I« I lULJLJLI-lS i iijuLX3aaDaaaaa~a mim LBjuuuuua B B MATKO SOKLI6 trgovina in gostiln* Pred konjušnico Stev. 4 Trnovo fai Hrenova ulica 19 RAFKO KORETI6 LJUBLJANA Aleksandrova c. 4 Palača »Viktorija« Specerija. delikatese, lastna pražama za kavo Telefon 28-51 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ £ guuumuuuuamuuuL03C0xamg npoJULUJULi umnim uuuuulju pppt )^uuuuuljLjuijuLiuLim | ■■«H u B B B itJUUUULOJUaUUUUUUUUUUU p □ □ g Tvrdka Drago Schwab g LJUBLJANA Aleksandrova 7 □ C □ _ iillilu H i. ii nimr™-"-^»■ ■ ■«■ ■ ^u □uuuuuuuuuuuuuuudopp^ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Vsem cenjenim gostom In odjemalcem žeH srečno in veselo novo leto LEOPOLD ZUPANČIČ posestnik in gostilničar LJUBLJANA Jegličeva cesta št. 15 Srečno m veselo novo leto žefi vsem eenj. gostom in odjemalcem TRGOVINA IN GOSTILNA LADISLAV NOVAKA DEDIČI NA VIČU □ □ 8 □ l*l"llll*Ml|||||||lUll"ir MANUFAKTURNA TRGOVTNA PRI »(ZAJČKU« ZAJC JOŠKO Ljubljana □ p □ p p □ □_□ ni B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B m nppppuLOJuajuuLHJLajuuui 11 c i ddp n □ p Drogerija GuStin Milan g zaloga vseh vrst barv, firneža, lakov □ □ LJUBLJANA p g Poštni dom (Sv. Krištof) g □ulhjuuuuuulj miimimi unob □ : i 1 i 3 OLJI H H ■ ■ W B H lUUUUUUUUUUUULLJLJJDDC □ NABREŽJE 20. SEPTEMBRA' poleg tromostovja Srečno novo leto želi •vojirn cenjenim odjemalcem A. GASTRAUN trgovina dežnikov in solnčnikov (lastni izdelki) LJUBLJANA Prešernov« «L 42 lUIIIUIIBIIIIIIIIIIIII □ □ □ n azzzzaz3 &)tdC)ana čestita n t i mn a a h rnrTTHnrrTnrinr-ini a u mn MB. M. LEUSTEK 5 lekarnar □ LJUBLJANA Resljeva c. 1 □ UULJ-lLJLJULILaJLJDDan^^ □ GORŠE ANGELA □ g trgovina s čevlji □ P ljubljana Stari trg 15 g pil i i i 11 11 l I 11 IM rTTTTinrTTTTTm t« ■ ■ ■«i ■ ■ ■ 111 ■ ■« h ji h 18 h n 11 rrrn ANTON in ALOJZIJA KEBER □ ^ LJUBLJANA Bohoričeva uL § Podružnica: Društvena ul. 21 □ axgjuunnmanaaanaa^ LjLJUULH H H B B ■ * " ■ ■ ■ BI1 ■ 11 ""I PIO RADONIČ □ veletrgovina vina in žganja □ LJUBLJANA Stara pot St. 9 nco: M Srečno novo leto želi c. naročnikom □ J. SAJOVIC □ splošno mizarstvo □ LJUBLJANA Fugnerjeva ulica 13 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnrj nnnnnnnni n ii h h ii h ii inrmnnra h a h imn g LOVRO PICMAN 0 □ vodovodna instalacija — centralna □ □ kurjava □ □ LJUBLJANA, Ilirska ul. 15. Tel. 2911 g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□arinnnnGnD DUUUUUULJLA B H-l B .ULU.1 DDODCOg □□□□□□□□□UUUULBJULJLIUi R I B I I H I I U {JIBBBBBBB ITTTin H I B B I H »M B B TT KAVARNA PRESERN Karol Polajnar LJUBLJANA Sv. Petra nasip □□□aiDaiinni b i bt b b b b b b jlb b rmnn ANTON ZBAŠNIK čevljar LJUBLJANA Bežigrad St. 13 m iihimiiiiiii 'innnn PAVEL STRGULEC izdelovanje žičnih posteljnih vlog LJUBLJANA Gosposvetska 13 hi i i ■ i ■ u 11 ■ a g ii n u n nrmn g n a ijlo 3DCOJLILBJLB B B B B B I .L I B b B B B B B BJLU TOME IVAN čevljar LJUBLJANA Sv. Petra c. 42 .................iiiiiiiiii Lil B B B B B B B B B B OJLIUDLBJULJULBJaajg [X]DODDCP.B B.B II H H B.BJUI B B B B B BTOODO ŠTEFAN GJURA čevljar LJUBLJANA Linhartova 16 nnnan H.B B B.B b B B II B B B B B mm Brivski in damski česal ni salon G JUD ALEKSANDER LJUBLJANA — Kongresni trg št. 6 11b b b fttb H b B B H t fnTTTTTTinrOCOI □ MAR. VOLKsKOŠMERL Prvo jugoslovensko izdelovanje drož LJUBLJANA Telefon 33-12 pDDDDUUULILIUUUUULIUt B B.B B B B i I.JOO ULIJLIULH1.B.B B B B B B B B B B B B B BJ B B B B33 Ul I B B B B B Bil I.LIUULJJUUUUL1JULJJJULJ □ r n n n 11 u ii i r u ii ona^uuulojancpda KOŠAK MILAN □ g mesarija □ □ MOSTE Pokopališka 35 □ nnnnnrrinnanDaaDaanaaanpnuLJUDa □□□ mmnainnininnnEg □ Krojaški salon za gospode in dame a IGNAC REŠETIC g □ I.JUBLJANA Tavčarjeva ul. 2 □ □□□czxinDnoaoaocx3!DaDDDonDonoDa pnmni H ll u njUUmmDDDULIULJULlUUUU □ AVGUST KOBILICA □ g tapetnik in dekorater g □ LJUBLJANA TyrSeva 36 g □nciDonaaaoacojLimuuuoDDaaDCDa □^□□□□□□□□□□□□□□□LlUUUUUUULinD □ IVAN SAJOVIC □ aploSno čevljarstvo in specialist za ortopedična obuvala LJUBLJANA Novi trg 4 g JOSIP MEZNARČIČ □ pekarija ^ g LJUBLJANA Tržaška c. 4 g □□□□□□□[^□□□□□□□□□□□□□□□□□□CE □ g JOSIP REBEK □ splošno ključavničarstvo g LJUBLJANA Cankarjevo nabr. 9 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□G g IVAN AMBROŽ □ □ strojna delavnica □ g LJUBLJANA Trnovski pristan 32 g F. FAJDIGA SIN zaloga pohištva LJUBLJANA Sv. Petra C. J 7 Ustanovljeno 1879. □□□□□caju B ,B B B H B B B B B B.B.B B B B I B IČJ nUUUUUUDUUULOJUUULJLHJ^ g Srečno novo leto želi c. naročnikom " □ VIKTOR KLESNIK P sedlar., jermenar in torbar P LJUBLJANA Poljanska c. 49 DPIlDODDDLlJUUUUUUDDDI"B BI B I UCITO PAVEL PETKOVSEK prevozništvo LJUBLJANA Poljanski nasip 40 -u ii i i i » u g mnr FAJMOSTER, gostilna LJUBLJANA M. AN2JC □Cm JLB I B i B B riT I B B B B B B B B B I B B Kavarna »CENTRAL« in vinotoč ANA MIHOLIČ želi srečno in veselo novo leto 1936 LJUBLJANA Sv. Petra nasip 1 B B B B B H-B I IJt BJ M ITI II B II nTTTT LJI t B B m B B B B B IULH H II II H-HJCO B B B II H J OSVALD DOBEIC p veletrgovina galanterije in pletenin LJUBLJANA Pred Škofijo 16 O mDDnD[xiix3DiDcojDuuuuuLn nmnro rj ia b b»u u ■ ■ ia a» SLIVAR ALBIN podobar m pozlatar g TRNOVO Kamnov* u. 6 □□□□□□□□cxoxo3Damcxoxxxocn Veselo novo leto žoii JOS. R. PUH LJUBLJANA Gradaška ul. 22 nnnnrinnrirH y im a i mmnu ii um : mDDDoniiDtraiDooraiimrDn g FRAN REPIC P □ sodarsko podjetje □ g LJUBLJANA rOJLBJULBJjJUnm B B B B B B B B B B b B b Srečno novo leto želi n MARIJA BUČAR, gostilna g LJUBLJANA Tržaška e. 22 ni ii n < m u ti II'» i n mm »n........ LjLB.B B B B ,B B.B B B H B ITB B B B BJLB B B H B H B. CIRIL SRŠEN zavod za snažen je oken in parketov LJUBLJANA Kongresni trg 8 nnnrrTnrrTnni mi rrrrrTnnrTTnnrin.~ mm B B B B B B a B B B B B B B B B B B B B Zavod za snaženje oken in stanovanj SLAVKO DRNOVŠEK Borštnikov trg L 11 I I II Hl I II I I I I BTTTrTITTTTTTTTfl □ □ □ N LJUBLJANA T" ■ n h i « ii « irmri um m i im n mini umi ^gjuui j.e umu hj-ilaj » ......i i ANTON MENCINGER špecerijska trgovina TEODOR KORN, prej HENRIK KORN krovsld ta kleparski mojster, n pelje valeč vodovodov ta centralne kurjave LJUBLJANA Poljanska cesta 8 i.BBBBBJBBBBBB III I. BB B I B B B B B B I B I I B I B B B I M BTTT T. MARINKO trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA Prisojna uL T ■ ............ l l »II l ..........n ; L« ■ ■ ■«a«■ IBI a 11H ■ ■ a»»a«»■»I ■» ^□□□□□□□□□□□□□□[^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ULJLILILC UULJ-JJLJLlLIULiLJLIULJDOUULJ^ B B B OTI □ ~ ^3aDDD[XJLJLiuuuuLCTXE^ □ □ □ Veselo novo leto želi □ □ B g lekarna dr. G. Piccoll R □ □ — □ LJUBLJANA, nasproti »Nebotičnika« g g _ □ □ornorTiincna^onconDonancncoDOD [^□□□□□ona^nnnonnnonnocxoiia=n □ P □ P 0 □ O □ □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi IVAN KAPELJ bakrar in kotlar □ Srečno ta veselo novo leto 1986 želi F. OSTRELIČ trgovina mešanega blaga LJUBLJANA VIL □ n LJUBLJANA Vegova uBcm 12 £ □I « B b b B B B b B B bj b B b b B B B b JLlLlJLIHJ.il BBBBBIBBBBBBIT1 ObUo sreče v novem letu želita vsem cenjenim gostom ANTON In JERICA ZICKAB LJUBLJANA Gostilna »Perieoc i b b B B b b b ULL □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cricg gnDDLBJULB K B B B B B B.H.B.B B. B 1HH B II BJ,T*B"B B B B B B B B B IJLBJU A. Volk, LjuMfana veletrgovina žita in mlevskih izdelkov □ □ Srečno ta veselo novo leto želi B PARFUMERUA STRMOU Pod Trančo 1 Srečno ta veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem ter vsem prijateljem in znancem FRANC DOLIN AR parna pekarna ta slaščičarna Poljanska cesta 19 LJUBLJANA Pred Škofijo 11 nnnrim TTixinnixa b.b imniannmmm uuc B B B B B b B B B B B B B B B B b B b I i B b B B B B IU Srečno novo leto žeX vsem cen j. odjemalcem ter se priporoča L VRHUNC trgovina s kurivom LJUBLJANA Bohoričeva uL 25 ^iiiiiiiiinmnini 11 mm □CLLJULliJLHJLIULJULJLJLlI f H H II B H lUDCDat □ □ □ □ □ □ O □ □ Srečno ta veselo novo leto želi vsem SRUNČIČ IVAN pleskarstvo in ličarstvo g Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem 2 PETER STEPIČ Lastnik Mirko Stepič restavracija ki veletrgovina s vmom LJUBLJANA TRŽNA ULICA .........................................i . JOSIP BERGMAN trgovina s črevami ta parna topilnica loja LJUBLJANA □ LJUBLJANA Kolodvorska uL Ž3 jjDmciGannrrririnf innEX3coacoDODD Poljanska cesta 85—87 ni i a j n a i a a 11 m t ■ a n u t a a b a ii a»a h i ■»a ■ 11»a 11 ittt iiiiiinimimniiiii a-rm Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka ANICA LUKMAN trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA Stari trg 80 ter se tudi za nadalje priporoča < ' m i m i.....i m n 11 11 y « i n □ □ □ □ □ p □ □ □ p p □ QXODlX]DDaDlXOX]DaDDmiXEEIX]D Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom ter se priporoča POGAČNIK MATKO knjigoveznica in galant. delavnica LJUBLJANA, Kongresni trg St. 12 □ □ Srečno novo leto želi tvrdka BOGDAN ŽILIČ LJUBLJANA, Tyrševa cesta 11 .......i i i i i i i i i i i i i i i i m iii i IVAN PERDAN nasl. LJUBLJANA iDOJlJULjJLB b,B b U B B B II B B B B B B B B B H n B B B B B B B B b H B B B B B B B B B B B B B B B H I IVAN ZUPANČIČ lzdelovatelj metel LJUBLJANA Kersnikova uL S iimiiiiiiiiiimiim a-m Srečno ta veselo novo leto želi eeoj. odjemalcem „UNIONw KISARNA družba z o. z. LJUBLJANA—MOSTE ■ » ■ i n a « ■ i ■ « ii t u ii a b a « a ii BTTnn i. . 11. m i m n 111 r, m y n ET □ □ □ □ □ □ □ a □ Ves' le ta srečno novo leto 1986 želi lekarna Trnkoczy, LJUBLJANA DLlLLlJJt^JLlLJlJJUUmaaDDt^^ c iicGix]iiox]amGcrrrinnmnn^^ l"JULHJOaoaaCTX31JX03LILJL^ □ v □ Srečno in veselo novo leto želi svojim □ cenjenim odjemalcem g Ivana in Anton 3 PCNIKVAR mesar LJUBLJANA Vodnikov trg ib b a b b a a a a a a a a a i a ■ 11b a I a ■ a a a a i i a a a a a a a a i n a i a a a a a a a a a i a a«a a a i ALBERT SPELETIČ sobno slikarstvo LJUBLJANA Emonska c. 25 Cene konkurenčne. Vzorci na vpogled Telefon 31-75 KAVARNA „ EVROPA " V LJUBLJANI ANTON in TEREZIJA TONEJC Cenjenim gostom in prijateljem srečno novo letol IDDDnncnDOaDCOOCDaDDu nmmi BTmnnnnnnriririi inmiii mi B B B B B B B B B B H B B BB B H B B B H B33CO Srečno novo leto žen cenj. odjemalcem ter se priporoča ANDREJ DOLINAR parna pekarna LJUBLJANA na vogalu Bohoričeve ta dmarttaske e. TI ■ ■ 1II ■ 11 ■ 1BIII a II a H a t b a a a rr-r nprTnnnrTrTHnrT^^ C c: O □ □ 0 p n □ Srečno ta veselo novo leto žeS KRZNARSTVO KENK LJUBLJANA Židovska ulica 8 q _ n theddd E —I iJ [1 □ □ H □ □ česalnl salon K3 dainc Erna Fettich-Frankheim □ □ ULJLiuyLiLODaijanix]DacxojUL^ b m b, ii mmi ilujulojujlj □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem Jakob Trček parna pekarna Ljubljana, Breg štev. 4 dGnrTTEaElnOlDOOOnOlIlLOJL "JLODOnD □□□□□□□□□□□C^nDDaMnLlIJLLILH^ b b II b II i b.b b b b. b bi □□cacixahmnnrtihaair^ □ajuumuumumljl.iuuu|jljuljllj^^ ji b b uucdn C] - B _ u n Srečno in veselo novo leto 1936 žeH cenjenim odjemalcem ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost tvrdka Kad Prclog trgovina volne, bombaža in galanterije Na debelo! Gosposka ulica 1 — 3 Na drobno S Stari trg 12, židovska ulica č b M M bI ■ a b a a a b a b a B a a b a h m a II b i a !■ h b »a b b m b b B b m ljubljana Kongresni trg 19 bDoDmaamo[xnxnDnDaoaannooo □□□□□□ooaDaDDoncnjmLOJLO^m a R □ D ALOJZIJ VRABEC ° splošno kleparstvo LJUBLJANA Sv. Petra nasip 41 ■ n I t ■ ■ 11 rTnrTTrTTnnnnr b a a H B mm □ □ □ □ □ i« b n a b rrTTTTnnt iliuui »n h uuuuuulhj § Srečno novo leto želi tvrdka g □ IVAN KREGAR g □ izdelovanje vseh kovinskih predmetov □ " in kromiranje g g LJUBLJANA Zrinjskega cesta 3 g □LiL0JuuuuLiLX03DaDaaaarx03cmG • ljulij ■■<■■■"■»"11111111 BTim Kr. dvorni dobavitelj Anton (Derhic delikatesa in Specerija Ljubljana, Stritarjeva ulica (Filipov dvorec) Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom Sokolov Joško in Metka ljubljana Pred Škofijo 18 mnpnnnn a a m b b b ii a a h h H B h ii I mm Srečno novo leto žeM svojim cenjenim odjemalcem ta naročnikom IVAN GLAČ čevljar LJUBLJANA Gosposka 4 C i i u n n a nnm a l H BJUUUiJLllJUUDa: IJ . ■ ■ 11 a B BIBI a III a II111 mumncin Srečno novo leto ŽeH L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg it. 15 Ustanovljeno 1839 Dežniki Na malo! — Na veliko! H H ■ b y |ii a a ■ a u m a a b ■» b b a mm mniiiiiiiiii Delikatesna trgovina IV. BUZZOLINI LJUBLJANA Ltngarjeva nBca JLB b b B b b b B b b.b B b b b B B H b B B b b IHD I ^ I I I I I I I I I I II I I I 1 I I I H I I I I I I ŠTRUKELJ LUDVIK specialni atelje za splošno črkoslikarstvo LJUBLJANA Miklošičeva e. 16 - Dalmatinova nL 1« ni 111II111111111 B i c i n 111 m ULJ B B b B b b b b b I B.b B b B b B B B b B b B B L» Foto-materi jal JANKO POGAČNIK LJUBLJANA Dunajska e. 20 11.1.111PLI .1JL Ll AJLBJUHJ 11 II i I CEP m m 111 m i m m m 11 n i n n ANTON VRRINC krojač za uniforme in crvil „ LJUBLJANA, Vidovdanska cesta 20 n *Pi H ■ " 1 1 1 1 1 " " i... 11 ■ 1111111 n i n m i m rrr i i i i i i n i i i i i i m-nm i > i i i in SECAN OLGA diplom. damska krojačica LJUBLJANA Sv. Petra cesta 95 vbod Hrvatski trg ih f ■ ■ ii g i u ii i i b h h » i ii ii h ii »tttt □ □ □ □ □ □ □ □B Veselo novo leto želi cenj. odjemalcem in-se priporoča ANA SUHADOBNIK trgovina z mešanim blagom, mlekarna in trafika LJUBLJANA Vodovodna c. 39. Poljanska c 70. ff □ □ H □ OJULlULJLJLlUDnoaDDa^ □ □□□cmiimmmmmiirn] ......................g » ■ ■ g » ■ g! IM I I I n I M I M M I M M I LU-ULUJ F. J. SUSTERSIC gostilna »Slepi J leto feft rro-= jim gostom m se priporoča za nadaij-□ □ njo naklon-jenost IVANKA ZAIC joctflu BLED imiiiimiiimiiimiin I« g g g g II g g g g g b.....b.....b g b g g □ □ □ □ □ □ □ □ DEŽMAN FRANC restavrater in mesar □ □ □ □ □ □ B O □ □ □ Mnogo sreče v novem letu želi vsem svojim gostom-prijateljem in se priporoča FER JAN FRAN JO kavama Cop JESENICE □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ JESENICE Z □UUUUUULJLJUULLllJLHJ^ n □OUUULIUULJLIL^^ ajuuuuLiuuuuuuuuuuuDcnnnnDann Srečno in veselo novo leto želi vsem g svojim cenj. odjemalcem in gostom □ ter se za nadaljnjo naklonjenost □ priporoča □ MARIJA POLJŠAK g restavracija, prenočišče, trgovina z □ mešanim blagom M JESENICE H R □ □ □ O □ □ B O B F™ □ □ □ □ □ JESENICE □ 3aia=eoaaa[xaxaDDLJ^^ Srečno novo leto želi vsem »fojfan eenj. odjemalcem tvrdka G. BUDKOVIČ ter se tudi za nadalje priporoča Bohinjska Bistrica B □uljuljuljuluju a lun uulbjliuuuuui minili mmn .......................inom m i»i II n »mnm HOTEL1 »UNION«. lastnik L Juretič BLED ■""■■"................»vtt J. REGOVC trgovina z mešanim blagom □LIUmULlJLOJJLHJUUUULJULJ^ OBRTNA ULICA C _______c 3DUUULJUULI11 mrmr □ o □ □ □ □ □ □ □ HROVAT IGNACIJ mesar B C e lrjuuIL □ □ □ □ □ □ C JESENICE E jjjuuuuuuuuLiJuar julrjulajuuuljulojul^ h h h lmjuuul ^ Mnogo sreče v novem letu žeK vsem svojim cenj. odjemalcem, q = 3 poslovnim prijateljem in se za nadaljnjo naklonjen, priporoča □ 1 □ JOŠKO ŠUTAR g ^ trgovina usnja in kož ter v to stroko spadajočii predmetov g □ JESENICE GORENJSKO □ 1 B B '»»»■■"" .......... ■ " ■ .........g g g g g H i KRALJ. DVORNI DOBAVITELJ JURIJ RAVNIK parna pekarna ki slaščičarna g g g g g b g g i b g g b b b h b b > b b <1 b b g g g Srečno in veselo novo leto želkn vsem svojim oeaij. odjemalcem ia dobaviteljem FRANC Bohinjska Bistrica Hi g g g g g g g t g g g g g g g g g g g 5 g g g g g g LM II H I I I M I II I » P B IH B 8 H II 1 8 I II □ Srečno In veselo doto leto ieH in se nadalje priporoča v nov« baši IVAN RAKOVC brivski in frizerski salon JESENICE, Obrtniška «L Bled g g i i b g g g g g b g g g g g g b g g g b b i i i uuuuuuulj h i iljuuulu i i iuuli »mil D GRAJSKA GESTA 94 GRAJSKA OESTA 94 Srečno in uspešno novo leto ieH vsem eenj. odjemalcem in prijateljem KREGAR & FAJDIGA KAMNIK JLBBIHIIIIMIIIIIIII ULJUULiJUUUUULU Mllllll ITCDCP LOJL1JUULOJLUJL1ULTTTTTTTTJLJ I B M I »'IJUUUUULPDDDO R □ =j Srečno in veselo novo leto Idi H n n b u g H BBBiuHiHita ljuuuuuom IVAN BERNIK g mesar □ □ □ JESENICE g VINKO MuLLER trgovina z vinom DOMŽALE JJULJl i H II I ■XaJUUUUlJLOXCT ncoB llmigggg»»»K«llg»lUUULJULiJL^ ZOFKA MALENSEK □ strojno pletiljstvo □ BOH. BISTRICA g , n f.... i ii i n BjnDDDDnnrrrroa ljjliljljijlji iijuuuuuliulico 3'JUUUUUUUUL-ILfl LUJUUUUUUULJUUUUUL^ n I I I I I I I || j B p " » " " ' " I BJUL1II IIHIIIIIIBBBIg.i»H O □ Srečno in veselo novo leto želi □ g pavel bertoncelj — valjčni mlin □ 0 jjuuuuuuuuuuuuuuuuuu^ Srečno in veselo novo leto želi vsem ^ cenjenim odjemalcem c a. majerovic [ eksport perja, živme in poljedelska C pridelkov ^ CONOPCJA BACKA c uuulojuuljljuliliuu^ t h ii ii ftitc C C c H □ □ B B B □ □ □ □ Anton TRGOVINA VINA IN GOSTILNA Domžale želi vsem svojim odjemalcem in gostom srečno in veselo novo leto nm g g g g a g g n»ii luuuDaDoaDDaaanao ulju »mm rnoonooooooa h n ■ n ■«■■■■■■■■ ■ tjar SREČNO NOVO LETO ŽELI vtem tvojim cenjenim odjemalcem ter te tem potom tudi n najvdaneje zahvaljujem za naklonjenost zagotavljajoč, da □ bom tudi v bodočem letu nudil res najboljie mlevske izdelke u ivan kuralt valjčni mlin n DOMŽALE a □cr^v-' ....... ■ JUUUUULJUI m i n m m juimmaD cjuLULi m II»m III i JUUUUULJUULJ II m n m m m i»c gostilna logar g LETOVIŠČE LOGARJEVA DOLINA, POSTA SOLČAVA □ letim vsem tvojim cenjenim prijateljem in obiskovalcem prav vesel* božične praznike tn srečno novo leto. — Za obilen obisk te zahvaljuje in se vsem letoviičarjem Logarjeve do- □ line toplo priporoča tudi za bodoče. g Hnrrm ||| I UUULIJUULJUJ^^ |JJ III I M IULUL11 i g g g g g b g g g g i B g II IUUUUUUUIXJULJUIJULIL^ Srečno in zadovoljno novo leto želi R m.......... tt ........... juuuluuuuuuuuulj-^^ KOSCHIR nasl. A. HVALA trg. * mešanim blagom KAMNIK ril g g g g g g g b g b b b g II g g g i b g g I i i 1 « DOMŽALE JDUUUULJ IIIIHIIlim ................... =j Veselo in srečno novo leto želi vsem □ cenjenim odjemalcem i IVAN KOVAČIČ □ trgovina z mešanim blagom KAMNIK O j i iii i i g i g t ii h b ii h m g g g g g g ittt □ □ □ □ □ S □ □ □ R UULMJUULBJLIJLJJUUUOUUUU^ Srečno novo leto želi vtem tvojbn odjemalcem Ložar Romana, trgovina DOMŽALE g g g I » « HLBJUUi P-Inril i m M BTF UUULIJUUUUUUULlLJUULJmUlJLOJLILlLfl- NASTRAN in DRUG družba z o. z. veletrgovina mlevskih izdelkov in dežel, pridelkov pošta RADOMLJE žel. postaja JAR6E-MENGE5 ŽELU BII H HIIB B M H UJUnnnrinr^ I a II a LILI rmnr □ GOSTILNA PRODNIK □ Stahovica □ žeit vsem cenjenim gostom srečno tn — veselo novo leto ter se priporoča za nadaljno naklonjenost in obisk PRODNIK VIKTOR THTir B B HJLH B II £01 B B B II B tULL ) i. "JUTRO« «t L Sreda, L L 1936. C E;B B B C E Hrani * Straniščem in Itrpč BiBMBBBtTiBiB tm""1 rttnnnnrtttttnmpmddd □ □ □ GOSTILNA »BEKSEL* BOH KRANJ □ nnrrrir|nnr|'' j i»■ m ■ u i n »u rinrm: Srečno in veselo novo leto želi mDDDaaaoaamarxrinDDD[ □ □ □ □ □ □ □ □ B B □ □ nnpprnrTTnrrTTnnrrir^nnmaCT RESTAVRACIJ A a = pri kolodvoru = g u KRANJ _g □UUULJUULAJLLJUUUUUUUUIJUU 0 FRANC BRV LC g □ gostilna »Zlata riba« g □ KRANJ Živinski trg □ Bxaxa3uuuuuutjxm^^ | ■ ■ ■ m n n II LJUUUDnOIlDDDLHJUDDD R M. ČEŠENJ R 0 leseno, žimnato in košarsko blago R □ KRANJ □ UUUULOJUUGDl^^ Hotel „UNION" Kranj 3DUULLIJI I- B fl. 1 H M H II II II 03X1X0X111 Masterl Vilko Predilnica žime za umnice Stražlšče pri Kranju Srečno novo leto želi JOS. ČERNELIČ manufaktura, perilo in dežni plaiči Velika izbera! NAJNIŽJE CENE! g R KRANJ (Poleg hotela »Stara pošta«) R □ jnonnooonannaaasja rapnaaDDanGLJLH ,h_u y ajuLHJuaaDauuuuuuuuuDcxm FRANC STRNIŠA trgovina čevljev □ □ □_ um. nem RUDOLF RUS uraT KRANJ KRANJ luuuummciEaiiiimimaain] □ □ _ g LJULJJUULOXrOXOJ,,O.A,l II H II UUUUU R R SIMUNAC JURIJ □ n brivec za dame in gospode n KRANJ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. gostom HOTEL „JELEN" hotelir Wand Rudolf □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ B 8 B B □ □ FERDINAND SAJOVIC manufakturoa in modna trgovina KRANJ ŠI N K FRANC slaščičarna ^ - KRANJ Q | nhnnrTTinrTTaDmnannmnLL,^xinnn □ □ □ □ □ □ □ □ □ M. PIRC trgovina z manuiaktunnim in galanterijskim blagom V KRANJU (poleg župne cerkve, ustan. 1. 1863.). Velika zaloga tovarniških ostankov sukna, baržuna. oord. žameta, svile, tiska, barhenta po najnižjih konkurenčnih cenah. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ B 8 □ □ □ □ □ ~ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost IVAN PERNUŠ trgovina usnja, čevljarske potrebščine, gornji deli čevljev KRANJ Srečno »Novo leto« želi trafika KERČ, Kranj ^nnnpnnnrirv-r-if-TrTnrin UUUUUUUUI TTTrOXnx»JLJLLJLiJUaXl nnnnnnrTTTnrirrTnnnn iX3DDDIIOIO[X3LILJLLJLJUUDDDDDD^ m □ □ □ □ □ □ a S □ □ g FRANC in FRANCKA LIEBER ° KRANJ Hotel »Stara pošta" Srečno in veselo novo leto želi ALOJZIJ SMOLE J kleparstvo in vodovodna napeljava KRANJ u, M _□ ■ H ■»II ■ II»H ■ IIM ■ H«nTmnnpB uaaaaDacxaxn3ra^ m ■ 11 n JUUUULJLJLJUl i I I I I I 9 B » B B H H I | ii i»»i a i r» 11 a n u 11 nnnrmmcmm^^ □□nrrrrrni mm imen □ Srečno novo leto želita Srečno in veselo novo leto želi JOSIP KOLIAS in SINOVA □ kemična čistilnica in parna barvarna § KRANJ ° □auuumj ii n h ii h ii ii hiotttrrrtadaaaadd^^ □ cenjenim odjemalcem ter se nadalje priporočata Fr. In Tončka Zaplotnik gostilna ki trgovina usnja Križe pri Tržiču □ □ □ □ B B □ □ w — — - — — UJ f=j § R □ □ □ O □ □ □gjDaaDLiLLJULHjLiuLii m ii im mma nininniiniErainiicmiD □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem □ R »rojim naročnikom R £ TONEJC VIKTOR g □ tapetnik KRANJ □ □□□□rTTTJUULJLODDDDlJlJ I I B Stanko Cyranski | meh. delavnica ^ □ □ Kranj ni n m » l ■ ■ i l l » a a h mi ii ii i iuujulo □ □LUJUUUULI H H H I II I □UUUUUULJULA I II 4936 Trgovina z vsakovrstnimi surovi* mi kožami RATISTIČ RAFAEL Plačujem najvišje dnevne cene! STRAŽISČE PRI KRANJU Buli n i n ulujli i h hjulj »nuna ttt □ ulh n««i ii b»b i» u ANA SUSTEB Šivilja TR2IC, (Savni trg 17 BUuu Minili 1111111111111 dolhab josef; mesar in prekajevalec TR2KS Loga r&Ka lan ManuSaKturna zaloga Last.: SREČKO VIDMAR Na drobno Kranj Na debelo Ustanovljena L 1897 3DDUUUUU b ii b h ■ h h mnnapDcn ■ B B M ini-11 H B H n ii JUuuuLJJLiuiJUunrr □ □ □ □ □ □ □ □ i J. KNIFIC tovarna za žimo Stražišče pri Kranju m i 11 i 11......m i ii i m 11 11 in ............. jjll i u i i i i i i i JANO FRANC krojaStvo TR2IC Gorenjsko ULHJLHJLU II B I ILJLLJUmLLJLHJUULILILLJUUU Ba Srečno novo leto žeH cenj. naročni- □ kom ter se v nadalje priporoča H JEŽEK MARJAN, TRŽIČ P g P slikar in pleskar r; r bjuu ii i i i i i i i i i hi k i i i i hxt3db 10 ULUJLI f I I I I I I I I I M IJULJULOJUDBODD uuuuul.i i i i i i i in □ nnnnnrnnmnnnrvTnnnrii mnHHDHlIl lUULUJJUUn nOUULIJLJJUULlJLIJL^^ » ■ lUUUUUULaj □ Srečno in veselo novo leto Ml ANTON RELHAR mesar in prekajevalec O □ 8 3 TR2IC □□□UUUUUUlJUULJODaDDLJLOJUU □ BLAŽ JEGLIČ □ N mesar U TRŽIČ Srečno tn ve*elo novo teto ieti MARKELJ IN SIN DRUŽBA Z OMEJENO ZAVEZO trgovina nsnja, čevljev in surovih kož — tovarna čevljev — sedlarstvo in tapetništvo TRŽIČ __ :oxxoxixixaxraxaxnj HRIBAR ANTON splošno mizarstvo TO22C, Glavni trg 18 □ t ii 111111111 n 111 n i in n 1111 IIL LjUUI II II h II h i lUUUUUUUUUUUL^ ~ MIHAEL! GODNOV bridki in frizerski salon Soo imm n n MIIII m» »B ■ HII a y II y y II i ■ r uuulhjuuuuu^^ FRANC GODNOV f mesar r TRŽIČ [ JEŠE ANTON uuLiuujuuuLJuuLaDDn^^--nnanDnDDanonoGDiioDnDonDn nonnonoaaDajuuL^ □ □ Srečno in veselo novo leto žeti R g ter se v nadalje priporoča ta naklonjenost S B BABIČ □ prodaja usnja, čevljarskih potrebščin in izdelovanje čevljev □ □ □ □ TRŽIČ Cerkvena ulica 11 uaauuuuuLiLDaoa^ autoprevozništvo H j, Tržič, Ljubeljska cesta 17 □ i0 5juuuuuuuumimicxxm 11 n i i i i H ENGELSBERGER IVANA trgovina z mešanim blagom ^ TR2I0 Dvorišče Glav. trg 25 g □□□□□□uulojulujuud^ oji.h i ii ii ittttdddddddddddlojljlodd R PERKO JOŽE, Q mesar in gostilničar TR2IC id 11 i.b nun»111 ttjuuuL □□□□ULILJLILILJLJLJUUUULIL^^ □ RUPAR IVAN R Q Autotaksi R TR2K5 Blejska 5. L □ D □ □ □ □ JOŽE KOVAČ avto podjetje TRŽIČ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ UUULJJIJ M ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ n ■ i ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ mmm uuuuuui-> ■ j ■»»■ hj-h-OCBD □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Tržfška posojilnica □ □ □ B □ r. z. z o. z. □ □ □ □ □ □ □ □ □ I. PETERNELJ strojno mizarstvo □ □ □ j t m i i h h h h h h m ejlojuijuljuijodco H ©TS □ B □ Srečno novo leto želi in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost POLANC FRANC st. vrvarna in žaganje drv TRŽIČ fcj □□□(□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O nuuuuuDLJLJULJJum Srečno in veselo novo leto želi Janez VERDU mesar in prekajevalec | Tržič ojjL.uj-i-ii.JLi mmiiiHi Dna B □ □ □ □ □ □ □ Tržič □ □ □ □ □ SKOFJA LOKA □ ^juulojloxaxoixiadcd □ □ □ □ □ □ UULHJUUUUUUULIULJLII I I ITTTTTIULIJLJLILJLIJ I I I I UJuuljuulj □ □ n n □ 8 □ □ □ □ □ □ □ □ □ srečno in vesetio novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in se Se nadalje priporoča ANTON MOHORIČ trgovina s čevlji ročnega izdelka delavnica Ljubno trgovini: Jesenice, Gosposvetska cesta 1 in LJubljana, Gosposvetska cesta 13 TR2IC D ................... rmrn i i i i i i i i i i hjuli i h ii i i im m ii ii i i. CIRIL PROSEN trgovina z mešanim blagom TRŽ.16 Za Mošenikam 11 □ i i i i i i i i i i i iii h i ii llimi ii i i ud uuuulljuljuuuuuljuuu^ Mehanična delavnica □ STANKO STARMAN E TR2LC g i,i ihhihiihbh nnni ii ii 11 h i h b i i h hj uuuuuuuljuuuuu^ ANA ŽAGAR R hotel »Ljubelj« □ TRŽIČ R mnn^rinni II118IIIII immmm] ............nun ura ANDREJ KRISTAN urar 1 O u»i» rrrmrmm u mi H nt □ □ _□ g h h b n TR23C n h n f ■ Ik h m u iiiiiiiiiiiiiiii»n h h ii n ii nn Srečno novo leto želi obiskovalcem brivsko-frizerskega salona „ANGELIU JOSIP PETRIČ □ □ □ □ □ n Glavni trg 18 R pdadmdddodddnulii i b b innmnR IVAN AVGUŠTIN gostilničar RADOVLJICA □ □ nnuuuuuunanaoa^^ □ □ □ RADOVLJICA n □[^□□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□□□oo □ □ □ □ □ □ jumuuuuaoonaaaDDDnnaaDDDnc IGO ZAGORC trgovec RADOVLJICA □ □ □ □ □ □ FRANC DOLŽAN gostilna pri Lectarjn □ □ □ □ FRANC KLAV2 mesar □ □ □ □ □ □ □ □ RADOVLJICA '■■■"»|""HI«JTT1 H m m I" □ U □ □ 0 □ n —□ §| ° uluuijlh.ii ii i a B ihi i ' iii i 1 n 1 i □□□ R R □ □ [□□□□□□□□mnat^o^cnDg IVAN in HELENA KAVČIČ □ ^ kleparstvo in gostilna H □ SKOFJA LOK_\ g nmnm 11 b i i ,m i ■ 11 ■ ■ ■ ■ i»> i»»»' □LflJUCJLinnroni: □ □UUULOJULOJl Radovljica RUDOLF LINKE avtopodjetje SKOFJA LOKA gtxHnooDonDDnnnnnnnnaox]Dnonan MATEVŽ HAFNER mesar in prekajevalec SKOFJA LOKA □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ nnnnuuuumuuLiuuiJua Srečno m veselo novo leto želi avtopodjetje PERNUŠ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Tržič n_□ ____ iiiiiiimniniimHiiiii iTnn II | B M HI h I 1H M I II I HI B I H M II II ITm ElBRRRRRra / do Cen) bike metropoCe E|E!E E B-E E B B B B B f B E^E 11 ■ 111 n I»I n 111 jnrTrrrTT" ■■■■■■■■ i ■■■■■ i ■■■ ■ mri i m n i n n »II i inrmnmnra 8 b u h « m »tu i ■ i » ba»11b11» ii i d a h b a i » 11 ii ■ a ■ n t 11aa »«a 11 »a 111 n 1111 »i i M i»«»i«11111 imn BRZOJAVNI NASLOV: DOLOP NOVO MESTO TELEFON ŠTEV. 27 DOLENJSKA OPEK ARNISK A KOM AN DITN A DRUŽBA, PREČNA PRI NOVEM MESTU i ■ » b b b a b a b a a « b b imi a b mr if lrinnnnnnr-rTnnnnnnnr^^ rJULDnom orooiionnconnnnnnr lfTTinrTX][XXrrrn! n UL!LJX]CXXJLOJULlLJLX^lia^ II 1 II « « m rvTrvnnnnnnnnrinnrTnnr^ U 0 ° S □ □ □ □ □ □ □ □ JURIJ PICEK trgovina z železnino in špecerijo NOVO MESTO AVGUŠTIN OKROGLIČ stavbno podjetje □ C H B B NOVO MESTO Bjuulji ii ii b iuuuuudodduuuuuuuuuuB □ □ gradi, projektira, izvršuje jamsko-vodna, nadzemna 'n vsa □ □ □ D ostala stavbna dela P P ^□□uul^paiajcmartr^ n .rrrinnDn \ m i i i ii ,ht3ulililjlo=a3drtirtttti 11 u □ □ q ~ □ g Srečno novo leto žeH B B FRAN JO KASTELIC □ □ trgovina Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom □ □ Seidlova cesta 7 B B KANDIJA — NOVO MESTO n n iS □□□□□□□□□□□□□□□□□□□^ Pa a m h n m-mnnni n a i « HTirTTnnnnnnnri KNAFLIČ & mMIC ključavničarstvo m vodovod, mštal. NOVO MESTO KANDIJA 11 ii ■»»»11»«»i» m ii h........a rtnrtttttnnmnnnniiooddao^ «» ii n i n i ua lojulcp uuuUuuuuuui i m i m n i m u li mmmmn] {Hranilnica in posojilnica za tfCandifo in o/eolico rej. zodruja z ft. i « i a n i ii mm h i n h n innnnnnnnr-ii n h u u n g rimmnmnnnrTTinnmrTri^ h h a t II n h p H « h i HJULU w h ■ h ■ ■ ■ hjuuli n 1 n i ii 1'uujliuli ii i 1» » i h i « i i m ID »m rimi-a nm ti a mi nrimriT ™B in g d Vsem odjemalcem BURGITA in — ceni. gostom brivskega in damskega □ salona želim D »ročno in veselo novo leto Iv. Svetec, Novo mesto ozni]nnoonDOoi3nnDDon!xox]nnoc]c iiiiEcnzDoonirammiiEDOOo □ □ □ □ □ □ □ □ □ ŠETINC LADO modni salon za dame in gospode se zahvaljuje vsem svojim cenj. odjemalcem, katerim se tudi vnaprej toplo priporoča. — Na zalogi imam lepo izbiro vseh vrst sukna, tako za dame, kakor tudi za gospode — Izdelujem plašče po najnovejši modi, kakor tudi vse športne in smučarske obleke. NOVO MESTO □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ........................ TIVAR IVAN SMALC največja zaloga klobukov, kož te čevljev Noto mestom Knfta Petra IL trg 19 11 ii 11111111»111111111 m cd g « l l l » l l i » i i i i i i « li « » ir i » n n GAZVODA JOŽE splošno mizarstvo GOTNA VAS — N. MESTO irdehi^e po naročSu moderne Iaimoe, jedilnice in kuhki}-e oprema Izvršuje vsa stavbeno mizar, dela, opreme za trgovske lokale, pisarne, gostilne — eoiidno m - po smerni ceni. —•— imun uuuuuuuuujuLJ a i m rvTnnrrinnrTnnrM-inni h m h ri-m-rm w a h n it raronnnnroiinnnDno □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 18»11 n 11111b111111111111 n 1111111»11.«i ■ 11 i i iVOUOžBO^^ splošna Sndusirifstca delnis/ea družba, JCjublJana - »Vorc mesto m □ □ B » ___ pr-HTnnrrTrinrrTf-rTrrTr min nTrrTinrTinnnnm^^ nniiniiniii inrxTTnrTTTTTTT^nnnni v it n u a a n b ii a h h ii ii b n ii ii ii ii ii h h ii h n u n hth ii n h l h l l 111 » i o » a m i i « i a i m i i i i i » i » » i « i ■ i b n muuuuuuuuuijj^ i»»n m n uj □ajouuuuuuuuu^^ _ □ □ □ □ AVTOBUSNO PODJETJE P □ □ i—i — □ KRUNOSLAV VALIČ g § ALFONZ OBLAK "trgovina z mešanim blagom c □ □ Proga: Novo mesto-Dol. Toplice, želi svojim potnikom srečno novo leto □uuuuuuuuuuu^^ □ B B B B NOVO MESTO □ B □ D želi vsem svojim cenj. odjemalcem j=j g n □ veselo ter srečno novo leto □ □ □ □ BB Manufakturna trgovina KOŠIR MARTINA želi svojim odjemalcem veselo in srečno novo leto in se dbe« nem priporoča tudi za nadaljnjo naklonjenost NOVO MESTO S □ □ □ □ □ j... n ... n »II1111 n I m a II mmmnr TTTT » a I » I I B M I « « I « . . H r ! I II ||II Antonija Plceflc — Ljudmila Picek speoerija NOVO MESTO Florijanov trg 9 olttjj milimiiiiimH ittcd TI B IJUULOXajOLIJUUUL»JU Metla" trgovsleo industrijska družba SftEcvo mesto nnnnHHDnnaDDaHnnnnnnrTnn ......... □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ u ■ ■ i ■ ■ 111bjuuuulj a a a a it a a a a a i ii otmmnnnmuuuuouuulj-jliuuuajm RUDOLF SMOLA kavarna NOVO MESTO p ■ BsssuaHTT rTTTTrrnnmmiE PIRNAR JOŽE sedlar in tapetnik se priporoča še za nadaljnjo naklonjenost cenj. občinstvu. NOVO MESTO □ □ □ □ □ □ UDOVIČ & LAMPE strojno ključavničarstvo NOVO MESTO □ □ □ □ □ n ljuuuuuuuij irttttoddm[xmdddndcd □□□uuliljuuuljljuuu^ B ZUPANČIČ ALOJZIJ 8 □ modno krojaštvo za gospode □ □ in izdelovanje uniform g □ • NOVO MESTO B uuujum j a h n b lULrTmpoaDaDmnrn □ FRANC FORSEK □ pekarija g Trg kralja Petra miimminii mnm n»n n n 111 a n i □ □ □ □ □ □ □ Tel. št. 15. — TeL št. 15. BRZOPROMET S. MORE želi svojim cenj. naročnikom srečno novo leto □ □ □ □ □ □ □ Sre erse in vesel o tteve teto 1Q3C jceli cen/, naročnifcotn m irsscf* ntem o iVcrcm mestu ANICA KOKALJ trafika NOVO MESTO — KANDIJA □ □ GRILC & KOMP. čevljarska industrija □ □ NOVO mesto inmnmmil iTTTTmmm § Srečno novo leto želi □ cenj. obiskovalcem R KAVARNA S P L I H A1 L H NOVO MESTO h -------------riD[xojanaaaand □ {PccSrui. £fi*traad □ □□□□□□□□□□□□muuuuuuuLnjuuLocn h MIROSLAV MALOVIČ B stavbno in pohištveno mizarstvo s strojnim obratom novo mesto ijnaDaaaaaoDaaDDa^ znddddcoddcoix]ljuljloj^ B JOSIP ZURC □ gostilna pri »Stemburju« g NOVO MiESTO -I UH« a II »I a ................. ANICA KALIŠNIK trgovina s čevlji novo mesto Glavni trg bnraq3nnadddranmnc3a3a™nnd □duuuuuui nmnmmmimi iinimocinninmnnmi pmDULJLiLJLimuuuuuuuuuuujt a n a ain FR. UDOVIČ H strojno-splosno mizarstvo g novo mesto g aJLOJUUUUUUU^^ dl1jlajuuuuuliuulxjuuliljld ZVONIMIR BLAŽEVIČ B »DALMATINSKA KLET« p □ (v prostorih g. Fabjana) N. MESTO □ FOTO GUIDO zavod za povečavo NOVO MESTO i w ■ ■»■ b b n ii « b » ii ■«i ii ■ ii ■»i«m-in g RIFELJ PETRINA B □ trgovina s steklenino, porcelanom in □ O pletenino H g novo mesto □ -nadamrtjdcdddaadcdli a a ii a r a a ii i B1 □ JLJLJJULOJUUUUULJLIUl^^ FRANC KOŠIR □ elektroinstalater § NOVO MESTO □ LJL.a a a a a a a a a a b b a b r ajuuuuuaacra ,l a. a a a a a a a a a iuuuliuuuuljlicct □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ MARTIN HOČEVAR B stavbno podjetje . H □ NOVO MESTO B □ □ □ □ □ □ □ □ p □ □ □ oŠ Veselo in srečno novo leto že'i vsem obiskovalcem ki cenjenim gostom HOTEL KOKLIČ restavrater LIPOE KAVČIČ NOVO MESTO B Tudi v letu 1936 bo vsak ndrot niv .Jutra" zavarovan □ □ □ Srečno novo leto želi B ALOJZIJ VALANTIČ i 1 i » b b b b b b b B B b b TTTTTTTTTTTIP!!) JULiJUUULaXJUUULILaJU^ FRANC DOLENC ° mesar in prekajevalec □ □ □ □ □ slikar m pleskar NOVO MESTO □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Vsem cenj. gostom in svojim odjemalcem želita srečno novo leto Ivan In Dana Osolnik gostilna in mesarija pri kolodvoru NOVO MESTO □ □ □ p p p p p p p p p p □ maDnnnnmnaaaaanoiiaDDnoDaDO-i uiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiin □ FABIJAN DORE urar novo mesrro □ □ □ ouulh a B a a rnmnnri iimmnfi aimrEamiinnmtminim] □ VENCELJ ŠKEDELJ □ splošno kolarstvo, izdelovanje smuči □ in sank g novo mesto — kand4ja JOSIP KOBE trgovec s špecerijo in delikateso □ uaanonnnanmoDDnaoDDanDoacic □ □ ramnonri a a b a a a b nnri b h ■ b iTTnrr NOVO MESTO g g za 10.000 dinarjev b □□□□^^□□□□□□□□□□□□□□□mcDou FERLIČ J02E automehanična delavnica NOVO MESTO R JURIJ VERBIČ B □ eevliarstvo □ □ NOVO MESTO Dilančeva uL 3 g □ (v hiši g. Fabjana) Q □□[□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a g Srečno in veselo novo leto želi vsem 2 — svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča JOŠKO POVH trgovina z manufakturo, galanterijo Novo mesto. Tre kralja Petra II. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□coDao □mn-im i n n m i m i. ■»" gaaDnauLiLuuuuuuLiLDnr h ii n n bjuuul □ NO VO MESTO ijJUUULAJLJLJJLaJLIJUULJUl I LJULJULLTnDU UUULaJUUUUUUUULIUU^^ JDCODC3D Venak* _4_ _ . jI □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cr! ^JoaDDoaooaaaoaoaaamrTTirrr^ ijuli m m m 111 ii 1111 m i ii 11»n JOS. TICHT I DR. elaktiotehničn podjetje MARIBOR Slovenska aL » vnnnm . H « l » M « I » lil mTTEC UULIJ n i n i n i n i II11111111 O KONR^~> MIHELIC krojaški atelje MARIBOR, Glavni trg 23_ ■ irrrmnn »»minilll IILLLI FELIX SKRABL m&nu fakturna trgovina MARIBOR Gosposka ul. 11 ni h n h n S ° g □ 1=1 □□□□□□□□□□□ ALOJZ SENICA kavarna in restavracija MAiRIBOR □ □ □ □ MARIBOR Gosposka oL 13 Telefon 2615 zoiiioiffioroirTTTinriuuLO RADIO MARIBOR x. *. t a «. □ciaDaijaamutJUuuuuuuuLJmnrTTTrin a ninimu.iinnnnni □ □ DRAGOTIN CUTIČ, vdova 8 B MARIJA SIEBER ^^ g g puškar in trgovina s strelivom g g spec. trg. z rokavicami m stezniki g MARIBOR, Slovenska uL 18 g R MARIBOR Glavni trg 14 □npnnnmni mimii mrirm Srečno in veselo novo leto želi DOLČEK In MARINI MARIBOR Gosposka ulica 27 □ □ nnnnnnnnrrrrTnnra^ t_H ■ « B fl H rTTTTTTTTTT »lllllll D3= □ g g Srečno in veselo novo leto želi □ □ FRANC NOVAK FRANC CVERLIN B p pohištvo, vložke, tapetništvo in tode- krojaštvo in konfekcijska trgovtea 0 p lovamje posteljnih odej. dekoracije MARIBOR Gosposka ulica 32 ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost H N MARIBOR KoroSca cesta 8 □a^HDaajaaoDUuuu^^ 11 n» m i n □ s □ p □ □ _□ rTnrinnnrTTrTTnnrvrTTTI H I I BI imUl UULOJUUUUUL^^ □ m s u p □ p □ □ p Glavni trg 1, vogal * državni most Srečno novo leto žeM vsem cenjenim gostom Ernst in Ana Birtič restavracija »Pri klavnici« MARIBOR Ob Brodn 2 □ □ □ □ □ □ □ □ ri ■ " »» nm b b b a mjurnadboddacido ga □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n :o3DDcaioiinr"inrp h h b b i rru-ajuc HOTEL »PRI ZAMORCU« PAVLA JANČAR MARIBOR Gosposka al. Telefon 13 30 □ □ □ □ □ □ □ n MlatiGot m b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b b 1juuud i ii ii ■ i » b b b i b b b i h ii b b b b b m mim] M.VRHUN •pečenja, delikatcsa, glavno zastopstvo kvasa P. Teslič, Sisak, in slada za pokanje ter trgovina s kurivom MARIBOR Maistrove uL 17 h|iiiiiiiiiiiinimiTiinii| jj ■ ■ h « ii b i b i b ii » b i b b b b b b ii b b b i b » i Hotel „MERAN" Maribor b a JLJLB iinm juulj mmiiiiiif UULLJUUUUUUULI H H I II H-B B I M » ITmi! a3uuuuuLajatxiD0cn=ina0Dnr Srečno in veselo novo leto želi □ □ □OiniODODLJLXJULJUUULJUU " □ ANTON TAVČAR Q □ □ □ □ o □ □ □ □ □ tovarna mesnih izdelkov □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ F. BERNHARDOV SIN: Imejitelj GUSTAV BERNHARD zaloga stekla in porcelana MARIBOR □ □ S q □ □ n o Aleksandrova cesta 17 □ □ O □ □UUULLJi.il JUL i i i i i 1.1 i i i i ii e □ g Srečno in veselo novo leto želi □ □ iimiiiiimimni »ALFA" industrija čevljev slov. konjice MARIBOR Jurčičeva, ulica □ □ □ea^aooaJULiLJLUUU^ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ DDOOIOjuuUULIUUDDD □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem ter □ g S n se priporoča tudi v naprej za cenjena naročila " 1-1 □ , n □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem □ in se za nadaljnjo naklonjenost priporoča MARIBOR FRANC FILIPIČ mesarija Jurčičeva uL 8 ° H n R n R □ S □ □ □ □ H D u □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ BOBNAR FRANC manufaktura in špecerija slov. konjice □UUUUUL-IUOLH-II II M II I l OJUOCOJDDDD g g p velezganjarna, izdelovalmca ruma, konjaka, kkerjev in sad- g nnmnnmnnmnnmnni n n n n n ii H n b b h b h n b b b b h b b b b b ii i □ g nih sokov g □ ° □ □ □ □ □ n UUUUUUUUULJL^^ B ST. ILJ PRI MARIBORU B § § S s R S a R S n □ □ n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Srečno in veselo novo leto želi L. LAURICH Srečno novo leto žeK e. naročnikom Herman Hofer trgovina z mu^ikalijami, radio □ □ □ u tovarna usnja slov. konjice z muizikalijiamd, pisalni strojd MARIBOR jJLiuuuuuuuui b n n i ii i ii 1111ii»ii ij IVAN SKASA g VELENJE □ __ h 11111 11 11 i » m 11111 i 11 111 i n limimmiimiiiiiomnin r hoftnger ivan brivski mojster VELENJE f" »■'■■■' 1 ' inmnni »»i.mnn » h n i« y 11111 m i n n n n hi n PODBER5NTK FRANJO trafika DRAVOGRAD-ME2A rn m» in mu g b mmi inimin iiiiiiimniiiiimniiiinii O Srečno in vnelo novo 'eto SaB STofi® g oenj. gostom ter se zs nadaljnjo na-□ klonjenost ptipuaočs H 99Hotel Komand hotel in restavraoja DRAVOGRAD ME2A UUULUJUULOJUUUUULJI II II ■ H II II III I ^□□□□□□□□□nnnn ERNEST GERT medičar in svečar P □ □ □ □ □ □ P □ ___________ ___„_____ _ □ -- r □ □__O □uuLOjjuuuunnnnDoaaonnixiconna □ANI OTOREPECn □ Frid. Topolšek g S trgovina S □ z mešanim □ H 0 D b lasom O B SL- KONJlCE g g SL. KONICE g □□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□a □□□□□□□□□□□□□n □□□□□□□□□□□□□□ □ KAT. BERGLESg g Ant. Nunčič 3 □ čevljarstvo □ g čevljarstvo □ H R SL. KONJICE R □ SL. KONJICE □ □ □ Mr. Ph. V. Prorazil lakama pri »Mariji pomagaj« SLOV. KONJICE maribor Gosposka uL 13 g !□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□ Q nnmnmmnr h iiiinnim "Tnmn g g IVAN 8TRUCL □ □ pekarna □ 8° □__SLOV. RISTRICSA g R p Ba=0=oma niiiiiiiiiiiiiininiiiiiiifi □□□□□□□□mnDODUUUULHJLnJUULIJDCO UULHJULOJLU H B n 1 JUUUUUUI II II » BUDO ju i ii n nmui a » n 11 n i n ii b cx GRICNIK MARTIN krojač SLOV. BISTRICA. ^JJUUUULILLJULLJUULL^ t h hj[x]txiaa □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ JOSIP SULIČ čevljarsici mojster, trgovina i lastnimi in tovarniškimi izdelki MARIBOR Aleksandrova c. 30 □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D H FILIPITSCH ŠTEFAN g g gostilna in mesarija -g g SLOV. KONJICE g □□□□□aiinnonnnnnnononnniiODDDDn □ DOMITROVIC FRANC ° g gostilna g SLOV. KONJICE ANTON MARIN ŠEK zaloga čevljev lastnega in tovarniškega izdelka . SLOV. BISTRICA D □□□□I E. TOMAŽIC trgovina ZG. bistrica VIKTOR MAČEK trg. ■ Apecerijo, železnino in niaimf. slov. bistrica. a.1 b i 1 b ii 1 » m i II h d h b bi m i ii m □□□ammimmma «»i y 11111 j ...........u iulo mi ii i2 ----------n JANCIC ALOJZIJ □ TINKA BUKOVEC g strojno pletilstvo g slov. bistrica guuuuui«inr u 11 b i b m »■ 1 u ■ ■ ■ 1. m h j land in Roman cementa, živega in ga-šenega apna SLOV. BISTRICA □□DDOoaioDGniJuuuanaDDDnDanDaD □□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□u DDODnmnnnrrTnrrinnnn^ {!□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[: trgov, z meš. bagom, prodaja: Po rt- H gOLHJLJ HllllIlllliiiiniirrT g □ RIHARD CONRADI n g trgovina z mešanim blagom g SLOV. BISTRICA nmnnrm ■»" 11.. 1. ■ | nm ,n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Manufaktura „SAVA" u S ° R □ s □ □ □ □ FRIM JOSIP modno krojaštvo SLOV. KONJICE ANTON PEMIC trgovina z mešanim blagom SLOV. BISTRICA vrtnar slov. bistrica » b m 111111 ib nm ii 11 n»11»1»11 m 11111111 m 1 n 11111111 n 1 ij »JADRAN« lesna trgovina slov. bistrica niiiiiininiiiiiimiiii mm □noonnroiJJUuLUJLiJ niniULiiniimiininianmiiiiiinn MARIBOR Koroška cesta 9 g Bcnnniinnnniiinnni nnncmmnan^G^^ c □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ trgovina z mešanim blagom, usnjem R E n □ n □ in deželnimi pridelki □ □ CIRIL VRHOVŠEK □ R g g trgovec g a g g SLOV. KONJICE g □□□□□□□□□□ULUuuuLHJuamDaaaaaB g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ Srečno m veselo novo leto želi PUGEL 6 ROSSMANN veletrgovina z vinom MARIBOR Trg Svobode 3 SLOV. BISTRICA g □□□□□□□□Ul 1 i i i lil II i 11 i i h i i lil 11 i i 1 11 l l b m m i i i i ■ i i ■ . . ■ ■ , „ ^ □UUUUUULI I H I I I I I I I I I M I I I 1 » JU J I I B B B b b b M i H i ■ i i i 1 1 ■ i ■ ■ ■ « i h h || u □ □ __HERMANN PERSCHEN ONTG G □□□□□□□□□[DnDnmaDnaDinnannnnnn □ trg. vrtnarstvo, trgovina s sočivjem s g g in južnim sadjem □ □_______Slov. Konjice □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ i-j MIHAEL RASTEIGER mesar SLOV. BISTRICA □ □ I III II I M II I I I I I I I I I I I 113 „ Ljudska samopomoč 44 reg. pomožna blagajna Maribor Grajski trg 7 □ BauuumuuuuuuuuuuuamumSiDB ^onoooonoooooDnnnoonooooon □ □ rttpnv k a pot □ □ nnnni II H ll II b b nni II II ll irrinnnnnnnnnn n iMivv/ij g □ g naannajuuuuuuuuuunDnnDDaDDDDo g □ R □ § H □□□□□□□□□□□□□cnnmmnat^inmDno □ H martin sumer trgovina z manufakturo, Specerijo, železnino in deželnimi pridelki SLOV. KONJICE RUPIN KAROL trgovina z mešanim blagom g SLOV. BISTRICA □□nnmn niui Veselo in srečno novo leto ie ll „ PUTNIK " oHcielni potovalni biro in konces. menjalnica tujsko-prometne zveze za bivšo mariborsko oblast Maribor d Duuuuuuijmumuuuuu^ 3 g F. STIGER in SIN, ~ □ lastnica Ida Stiger = g trsrovina z mešanim blagom 3 n_ __SLOV. BISTRICA _ □□□□□□□□□□□□□□□□□[^□□□□□□□□□a H bo n iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Aleksandrova cesta St. 85 EKSPOZITURE: Maribor, gL kol., Celje, St. nj, Gornja Radgona« Dmeogiad, Bnpft* fflutiaa 11111 n i il 11111 m 11 n 11 j | rai .h .n .n -n-ii-i (ptu)f črmo$ in Ljutomer BBB'BB C B:B QBQQQ □ MARTIN BRENKOVIČ □ stavbno m onnamentalno kleparstvo g B_ ptuj B IJLB B H B H H ILJLJLJLIULJUlJLJLJOOaaaaaOOm □ ROBERT ROSENFELD □ n trgovina z mešan.im blagom □ □ PTUJ g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□LJ oaoQroauLOJLJLiLODQOuiJLUjm^ □ RUDOLF HAVELKA § □ manufakturna trgovina □ □ PTUJ g lULOJOUUUUUUU^^ QGOQDGOQOGOGGDQOOGOQQGQOQGGGII) □ FRANC IGLIC n □ trgovina z mešanim blagom □ G BREG PRI PTUJU G guuuuaaanDuuuLOJLiL^^ □ FRANC WIRTH trgovina s steklom, porcelanom in barvami •LJUTOMER LJULJUL ILOJLJUl JLJtJl JI JI JU 1IJUI 1LJUIJUUUGO FRANC HOINIG, PTUJ g trgovina s kratko robo, pletenino; □ damsko in moško modno blago, kon- g fekcija in zaloga čevljev _n uaaoaaaGDLjaaaijaaaaaDac OOOODOULILOJLJUULILIUUULUJL- H " JUULiD B R. KRUPAN B B trgovina z radio in eleActr. potrebšč. □ g PTUJ Prešernova uL 10 R aaaaoaoDaaDaaaaaDoaaooaaoaaan □□□□□□□□□O Chevrolet JOšKO RAMSAK pekarna PTUJ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ PTUJ RIBISEL ALBIN pekarna Prešernova ul. □ □ □ □ □ □ Dnonnauuuuoocoacoao zastonstvo. Stever ko» □ lesa. Vakuum olje FRAN JO SIREC trgovina z motornimi kolesi, bicikli in šiv. stroji. — Mehanična delavnica Najnovejši m ''oaparati. PTUJ Telefon 71 naaaaDaaaaaDaDaaaoaoaoaoaoaoa □ JANKO in KUNI RAJH □ □ modno krojaštvo za dame in gospode □ g PTUJ " imnijnininniiimi □0000000000000000000000000000 □ □ B □ □ VINKO PERNAT mesar in prokajevalec PTUJ EDUARD RASTEIGER ofol. kon instalater vodovodov ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnn nnnnnnmnninnnmnrTimnncojunm IGNACVAUDA g □ trgovsko in umetno vrtnarstvo, veza- □ nje vencev in šopkov. Urejevanje □ vrtov in parkov! G 3 KONRAD NEKOLA M □ frizerski salon za dame ;n gospode □ □ __trajno kodranje S □ PTUJ Vseh svetnikov ul 7 p □□□ooajmnDDOoamDOODODDuO!: □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□G □ ZUPANČIČ MARIJA ti □ gostilna in prenočišče □ g PTUJ Ljutomerska cesta g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a Na drobno! □ Na debelo! H ZADRAVEC JURL.I t! □ prodaja in izdel. vseh vrst j^zrnikov □ ° PTUJ g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□oconnonnnnr ooGaaoamoaaciin □ GREIFONER JOŠKO □ □ modno čevljarstvo ^ g PTUJ Panonska ulica 7 g PTUJ Aškerčeva ul. 12 Tiha pot PTUJ GaaaoaDaaOULJUUUaaUOOaaaoaaaaa □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D g RUDOLF TONEJC, PTUJ 0 □ trgovina z mineralnimi izdelka, olje, □ □ bencin, petrolej, barve itd. in auto- O g prevozništvo. Autotaksi. p □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OD □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ IVAN CVIKL mamifakturna trgovina PTUJ □ □ S □ B □ □ □ □ □ □ □ □ ANTON BRENČIČ trgovina z železnano, zaloga orožja in municije PTUJ Na drobno! Na debelo! L. TUŠEK čevljar n □ □ □ PTUJ g SuUUUULOJUUUUULHJL II Mili ITTTT □ FRANC URBAN g mesar in prekajeradec □ PTUJ □ 33LlUULUOQOOLllJULILlUGt UUUUUULOJGIIOJUULJLIULIL^ SNOJ & URBANČIČ veletrgovina z galanterijo in konfekcija perila PTUJ FRANC PINTARIČ mesarija g PTUJ ajaarrnrTTOTToaaaaaaoai Tyršev trg g □aaaaaaGdo POTOČNIK MARTIN _ izletniška gostilna h g BRSTJE pri PTUJU _g 1111 m 1111111» ii i n m ii m l ifi rmiirailllEDDaijDD^^ □ Srečno novo leto žeS g GOSTILNA PRI BRAČIČU □ ROGOZiNICA PRI PTUJU H aaaaaaaaaaaoaaaoaoaaaoaaoaoaLj aaaaaoaaaoaaDaaaaaoaaGaaDaooa 00000000000000000000000000000 K. MURKO drobni/na-pletenine, modno bla-go rTUJ Slovenski trg 12 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CODCIDIIO □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nrcnnncion □ n □ □ n □ M. MACUN gradbeno podjetje PTUJ □□□□□□nGGaaaaaaaaaaauiJLJLioaaoa □ □ □ G G C] FRANC NEDOG modna trgovina □ □ □ □ PTUJ R GGGannnzjGGaaaaaaaaaaaaaaoaaaD □aGGaaaaaoaaaaaaoaaaaaaijLiLiLiiJu □ LETIČ ENGELBERT □ □ trgovina z mešanim blagom □ g PTUJ Slomškova ulica 7 g GaaaaaoaGoaaaaaaaaamaaaaaGoa Buuuuuuuuuuuuuuu^ oooaaGaacoaaaaaaaaaanGGnoaaaG □ JULIJ 2ILAVEC g g gostilna in mesarija G □ PTUJ g ^□□□□UUUUUUUUUUUUL^ □nunmn hjuuuljuuuljuuijuljulju □ RESTAVRACIJA g g »NARODNI DOM« q □ PTUJ g □UUUUULJULlUGUUUULJULJUGGGOOaOOaG □aaaaaaaaacaaaaaaoaaauuuuLiuuu u R □ R g HOTEL »OSTERBERGER* H g B aaaooaaaooaoaoaaaaGoaaaaaaaaa [XI3nULjgUUUUUUUUUUUUULL^^ NEKOLA SIGFRID . g brivski m oesalni salon za dame m □ gospode G g PTUJ oaoaaaoaoac Prešernova uBca H G G G G G LEOPOLD STERN trg z lesom in stavb, materij alom PTUJ ^□□□□□□□□roTrojaDc^^ □ □ □GGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaano a . R □ GOSTILNA »PRI ROZIK1« Jelinek [=} PTUJ g G G G G G G G G C G G gane HP3LHJUI-8 illlllllllllll HJOt Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju, r. z. z. o. z. G G G G G G G G (Gaaaooaaaaaaaaaaaaaaoaaoaanaa □ □ g PTUJ Hrvatski trg 4 _ BaaaaaaaaaaaaaaaaaaaDGUuuuLiuS ommoamoomnnrro PARNA PEKARNA T. LOZINSEK nasl. VILJEM ALBRECHT miiiiiimii 11 ijLjjLinmmam ALOJZIJ BRENČIČ g mamtfaktura, drobnarija, pletenine in krojaške potrebščine PTUJ, (nasproti pošte) G G G G G juuuuuaaaai G a D □ GaGaacaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaau naaaaGaaaoaaaaoaaaoaaaaaooaao G V. KODELLA in DRUG g g pekarna g g PTUJ g □0000000000000000000000000001-1 GaaaaaaGaaGoaaaaaaaaaaaDaGGGC □ FRANC KRAVINA .. g □ trgovina z lesom, stavbnim materija- □ G lom in gostilna O g PTUJ, Ormoška cesta, Pri sejmišču g GaaaaaaGaGcaaaaaaaaaaaaaaaaaG GaGaaGaaaaaaaaaaaaaaaanaaaaGG FRANC SERŠEN veletrgovina LJUTOMER guuuuuumDDaaao^ U FRANC SENČAR g trgovina mešanega' blaga — Nakup g jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov — Zamenjava bučnega olja Avto-bencin postaja Mala Nedelja ULLJLJLJLJuaDoaaGaDauuL^^ ° R MARA KUHARIČ tovarna pletenin UUUUULJJLIUUULILJLrJ^ R VESENJAK STANKO □ prevozništvo z osebnimi in tovor. □ G avtomobili za tu in Inozemstvo G g PTUJ Miklošičeva uL 4 g oaaaaaaoaaaoaaaaaaDaaaaaoGaac . M! H . > i T > B B II JUUUULHJUUULLJUULILMjn R IVO STUHEC g □ kavarna Toči domača vina. Odprto □ G do 2 ure. M G PTUJ Panonska uL q □oaaoaaaaooaaaomDaaaaoaaaacc □□□□□UUULftJUUULJmUUGGOGaGaoaGG p p g PTUJ PINOZA ALOJZIJ urar in draguljar Krekova ulica 8 ORMOŽ G G jUUUUUUUUUUUULODaGLU-L^JJJLJU FRANC ARNEJČIČ čevljarski mojster 80000000000000000000000000008 gn^^S^^amrmrin ADOLF SELLINSCHEGG trgovina z mešanim blagom PTUJ 0000000000000000000000000000 [j [j □ □ □ D HINKO KREFT , trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki PTUJ G G G G G O □aGaaaaaoaoaoaoaoaaaaaaaoaaaa GGGaaaaaaaaaaaaaaaoaaoaaaaaaa g ARNUŠ IGNAC D ll trgovina z mešanim blagom □ g ________PTUJ________ g G MONOPOLSKA VELEPRODAJA SOLI o A. SENČAR In SIN □ veletrgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki — □ O eksport jajc — zamenjava bučnega olja — zastopstvo G g Standard-Vacuum Oil Company of Jugoslavija — tovarna g Bžveplenih izdelkov in žvepleno-apnene brozge: A. Jurca □ Na debelo! nasl. Milko Senčar Na drobno! G g Podružnica: Ptuj, Slomškova ulica 11 H auuuuuuuuuLDaaoom □UUJUUUUUUUUUUUU^ 8 B B LUDVIK KUHARIČ B o , a G veletrgovina G n O D G B ORMOŽ B a a □m. verhovcak g zaloga porcelana G stekla in barv G G Ormož MESTNA HRANILNICA V ORMOŽU G O G G G G G G G G G G G G O G Q j.i 111 ■ i uaaDoaooaaauLPjaDoag oroDoaonDnDnoDULxjLjLjL^ ° B R. J. PETEK § g trgov, vseh vrst stekla in porcelana g PTUJ, Panonska uL (nasproti pošte) 00000000000000000000000000000 DULimuLiuLAJULiuon G FUAN RUDOLF g g mesar ki prekajevale« G R PTUJ Hrvatski trg 7 g GOOOOOUULRJLHJUUUOGGGGOOGOGGGOG ggguuuuliuuuulp noonnoonononoonoajooonoa □nmS G G Kletarsko društvo in kletarska gostilna vpisana zadruga z omefeno zavezo v ORMOŽU □ G G G G G G G G G G G □0000000000000000000000000000000000000000000 DaoaoooaooaoooaooGooaooaaaoaaoaooaoooaaaaoGL ADOLF in MAR. TOMANIČ gostilna BREG PRI PTUJU naaa000Daa000DD00a0000aD0aarn d R B BaVa B g LJUTOMER R □ □ Knjigarna »P A N O N 1 A« LJUTOMER G FELIKS KOS g □ trgovnna 111 gostilna □ g BREG PRI PTUJU g GGGQGQQGGGGGQGODQDni H H HJUOCma G G G D D G D D G U G G G G G G G G G Štefan BRODAR vinske kleti G G G G G O O G O G G O O G G G G G G G G G G G G F. Jurkovič - gostilna za nadaljno naklonjenost se priporoča ANA ILESIČ RADENCI O G G G G G G G OOOaaODGUUULJLJUGLIUULILIL^ O G G M SKMUTTSnHsji nečuk □ OOGOGOGGGOODGOGGDULILJULJUGGOOG g JAKOB HABJANIČ g O modno krojaštvo g O ORMOŽ g □oaoaaaaaaaoaaoaaaaaaaaaaooau gjoooooooooaajuuuuuuuuLioaaaoo TOMAŽ KOSEC trgovina z mešanim blagom, us- nje, manufaktura, deželni pridelki ORMOŽ □oaaaDaoaoaaoaaaaaoaaaaaoaaan g ORMOŠKA OPEKARNA g □ družba z o. z. G □ ORMOŽ g □aaGDaoaaaaoaaooaoaaGaaGaaaaa □ooaDoaooaaoDoooooooaaooooooa a3JuuuuuuuumuuumuumuLJULOJj g MAKS WEISSENSTEIN g □ gostilni čar, mesar, prekajevalnica ter G G trgovina z mesnimi izdelki R g PTUJ g aaaoDaaaoooaacraDaoaaaaaaaaaaa aooooooooaoouuuuuuuuuuuuuuuuLj □ FRANC VOGEL H zaloga stekla in porcelana □ Imetnik: Jul. Togmio G n B p™ B HTauuuuLJJULJJUUUu^^ JDU/uuuuuLJUiJUULJUUUiJULJUGQaooQooaaa o a D a IVAN VINCEKOVIČ umetno trgovsko vrtnarstvo cvetličarna Tvršev trg PTUJ Ljutoanerdca e. 14 a o G G FRANC in ALOJZIJA DO M AN JK O brezalkoholna restavracija in gostiln« SLATINA RADENCI žela svojim gostom veselo novo leto G O O G G O O G G G G G G G g Ormož G Telefon intenirban 12 G 00000000000000000000000000000 o D M. SEMLITSCHsa nečak ALOJZ KRAINZ LJUTOMER Tekstilna in špecerijska trgovina — Zaloga stavbenega in rezanega lesa — Tovarna opeke, umetni mlin in žaga — Posestnik vinogradov — Vino na debelo — Z&loga iz lastnih vinogradov Gresovščak, Slamnjak, Rinčetova g raba, Ilovci-Hermanci in Gomila. GGuuuuuouuJUuooanoaDaooooooaa □aaoaaoaamaoaoaaaoaoaoaaoaao Voeno p/oču) vat•«•! soojeem zavorora/ftmo / UUULJUUUUIJUI III JUOOaonaDOOUUUULPJLAJLJJUU^ L3 • O Obilo sreče v novem letu želi vsem svojim cenjenim gostom g R in se priporoča za naklonjenost O JOSIP MARŠIK zdraviliška restavracija SLATINA RADENCI OGCOOOaGUlJLJLJLOJUULLJUUULJLtm u M o R S Venčeslav Vilar p P p p L L D D G P □ □ □ □ □ G Ljutomer Trgovina z železnlno, zaloga smodnika, dvokoles, šivalnih strojev, delov za dvokolesa in šivalne stroje. G G G G G G G O G G G □ O O O O Specerija in zamenjave raznih poljskih pridelkov O O ni tttt 1 -irvTrxwvnnnnnrTinnrrrinGm aOOOOCOUUUUUUUUUUULIG^^ I M I I M IH eaZOJOOrTTTFOTTTTTGGnril HJLJLJUUU »JUTRO« št. 1. £ Sreda, 1. I. 1936. □□□□□□□Gl £cstit&e i| €eC)a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □ HELENA KRUŠIČ □ kavarna »Evropa« g C CELJE g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ nngrrinnmrTTTiTTmfTTinnnnnnnm R R. HRARFT MTV P P Srečno novo ietn želi □ p ...... . _ □ IVAN MASTNAK H g Srečno novo leto! □ IIOTEL »BELI VOL« g CELJE g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ F ANI LE BIČ d restavracija hotel »BELl VOL« g □ CELJE R. GROBELNIK gledališki frizer CELJE, centrala Glavni trg 17. Filiala Higiea poleg hotela Evrope Pedikura se vljudno nadalje priporoča. □ O □ □ □ n □ n P □ S n P 0 □ n □ □ ■R R Foto IVAN KVAS CELJE Dečkov tr2. O □ □ □ □ □ □ □ □ C □ O □ □ konfekcijska in manufakturna trgovina in izdelovalnica oblek CELJE, Kralja Petra ccsta št. 15 □ KAREL LOIBNER P špecerija in delikatesa CELJE Kralja Petr*- cesta 17 □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□L: g Kralja Petra cesta g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ m □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g □ P g D ANTON PETEK g manufakturna in niod1" □ CELJE □ :rj*uvma g Prešernova ulica □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ MIHAEL DOBRAVEC slikar CELJE Glavni trg 15 □ □ □ □ □ n □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ n □ JOS. KIRBIŠ parna strojna pekarna ir ccljska tovarna kvasa in sladov F. KoNIG CELJE a S c P □o ...... □ □ trgovina z galanterijo in igračami □ □ □ U n □ g g CELJE Krekov trg 4 □ □ FRANC in IVANA ZORMAN točilnica m delikatesa ŽALEC □□□□□□□□□□□□!_!□□□□□□□□□□□□□□□□ BaannDDDaaDDaonDDncinaDDnnDDoB □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□S □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ (^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^ [^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oanuuuu □ □ □ □ □ □ □ D n □ □ n □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□uuanD □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D HENRIK OBLAK □ □ mehanična delavnica g C CELJE Ozka ulica 3 g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ JOSIP PLEVČAK □ g čevljarski mojster g □ CELJE Kralja Petra c. 28 □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□na g CELjE VINCENC JANIČ pekarna CELJE, Gosposka ul 23. (gostilna Babno pri Celju) točijo se vina iz lastnih vinogradov □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I □ □ □ □ □ □ □ D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I :}□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ J. JE L LEN Z g trgovina z usnjem y CELJE Podružnica Slovenjgradcc □□□□U-PiJiJ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n B MARIJA LAPORNIK □ G restavracija Narodni Srečno novo leto želi ROZA Z AM P ARUTTI delikatesa — zajtrkovalnica CELJE JOSIP JAGODIC špecerija in železnima CELJE, Glavni trg podružnica Gubčeva ulica □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ SLAVKO ŠAFAP* špecerija in koloniale Celje, Kralja Petra cesta št. 24 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□P PREKAJEVALNICA JUNGER □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Cj □ □ □ □ □ □ □ □ Gosposka ulica št. 14. g MARTIN OREHOVC krznar □ P □ □ □ □ □ □ g CELJE, H n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□U □□□□□□□□□□□□□□□ □ □ g Veselo in srečno g □ novo leto želi vsem □ g cenj. odjemalcem □ □ A. Pongračič g strojno p!etarstvo □ □ □ □ □ □ □ □ ©■p? CELJE Glavni trg □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ r tnn LJLjLJ □ □ □ □ □ □ □ □ □ J □ Hotel in restavraciia »UNION« (CELJSKI DOM) J. in n. OGRIZEK CELJE Trg Kralja Aleksandra 2 ;□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□£! g □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ i—j Ul □ □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n n n □ □ □ □ □ □ p □ □ n \Teselo in srečno novo leto želi HOTEL ..POŠTA" □ □ □ □ □ □ n u □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n CELJE Obilo sreče v novem letu želita vsem svojim cenj. gostom in odjemalcem in se za naklonjenost priporočata Filip in Ana čulk delikatesa — gostilna a CELJE — Dečkov trg št. 3 Q I I » M ■ « ■ B II ■ B II a B I B B H B H H I, H M 8 B « II H □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□ IVAN RAVNIKAR špecerija in kolonialna veletrgovina — uvoz petroleja in bencina CELJE □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□ □ □ c IVAN KROP1C □ □ špecerija koloniale CELJE Razlagova ulica 8 RAFAEL SALMIČ trgovina z urami, zlatni.no in optičnimi predmeti CELJE Narodni dom □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam ANTON ORAŽEM krojaški mojster □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim strankam A*OJZIJ PLANKL u;rar CELJE Dt. Gregorja Žerjava 3 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o □ . □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom □ H in se za nadali no naklonjenost priporoča j=j □ znana □ □ KAVARNA »MERKUR" g □ Ignacij Lebič, kavarnar □ □ ^ □ □ CELJE Krekov tra štev. 5 Telefon 2b0 g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□u □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i □ □ Srečno novo leto želi I. □ P Jugoslovenska tovarna g tehtnic in ključavničar- g stvo ter koncesijonirana □ instalacija vodovodov. □ C Prešernova ulica 8 □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□CP :□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ □ □ □ CELJE Gledališka ulica □ i □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ IVAN REBER C E L D E Mariborska cesta □ Obilo sreče v novem letu I9t6 želi svojim cenjenim odiemalcem manufakturna in motina trgovina FRANC DOBOVIČNIK CELJE Industrija prešitih odej in perila □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ FRANC BELAK □ oblast, konc instalacijsko podjetje g za elektriko, centralne kurjave in toplovodne naprave □ □ CELJE, Prešernova ulica št. 3 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem iTEFANTURK • mesar CELJE Sp Hudinja □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ VINKO KUKOVEC stavbno podjetje TESARSKI MOJSTER. TRGOVEC Z LESOM IN PARMA ŽAGA* CELJE—LAVA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a FRAN JO DOLŽAN galanterijsko in stavbno kleparstvo, konc. vodovodni instalater u □ □ □ □ □ □ ranoriS □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□B □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oni □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ k M n □ □ . .. H G D □ □ □ □ n □ □ g CELJE Srečno in veselo novo leto želi FRANC KERIN splošno mizarstvo □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ rum Liker malinov sok brandy F. S» LUK AS, CELJE žganje P S □ P □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto svojim cenj. odjemalcem želi knjigarna in papirnica »DOMOVINA" CELJE — Kralja Petra c. 45 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ CELJE Klavna ulica 1 g g Na veliko * Na VelikO ! g g Lastllik MAKS HUBERT □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□S nnnnnnnnnnnnnrmnnnnnnr lnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnanmamaaB □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O-iuuuuLJJ Elektrotehnično in mehanično podjetje, zaloga koles, šivalnih strojev iin nadomestnih delov DRAGO GAMS CELJE Prešernova uL 16 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ u □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem CELJE □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ Glavni trg 8 □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom, odjemalcem in se za nadaljnjo naklonjenost priporoča DERŽIČ KAROL gostilničar in mesar g BREŽICE Q □ novo leto. u [^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□S nnnmmnnmomaDaaiiiaEEDDmmcimtnnimaou □ _ Bd □ □ □ □ □ □ □ ^ □ □ P □ □ □ a p ec ANTON HOFBAUER trgovina z usnjem, čevljarskimi potrebščinami in vsem v to stroko spa-dajočim orodjem v Celju, Gosposka ulica štev. 6, ter □ □ □ □ „FENIX" tvornica usnjenih izdelkov, kakor do-kolenic, aktovk, damskih torbic, kov-čegov, gornjih delov za čevlje in drugo v Celju. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ _ □ □ FRIDERIK VIDIC trgovina z modnim, manufakturnim, konfekcijskim in galanterijskim • blagom CELJE Kralja Petra 23. Vodnikova ulica želita vsem svojim cenjenim odjemalcem uspehov polno in srečno novo leto. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□P Veselo in srečno novo leto želi &AHL GORIČAR vdova □ □ □ □ □ □ □ □ □ g Knjigarna, umetnine in muzikalije g zaloga papirja in pisalnih ■ potrebščin □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ D □ flF ■t Celjje □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□P □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ANTON ROBEK gostilna »Branibor« CELJE. Kralja Petra cesta št. 41 □ .j □ □ □ □ □ r. □ □ □ □ □ □ □ KRISTINA KUS gostilna in restavracija CELJE Glavni trg □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ~~ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□c □ □ □ C □ D □ □ □ □ □ □ VINCENC K VED* □ trgovec ŽALEC □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g JOSIP HOLY diplomirani lasmčar. frizer za dame in gospode BREŽICE Podr. ROG. SLATINA □ □ □ □ a a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi cenj. strankam GUSTAV PAIDASCH fpzer za dame in gospode BREŽICE DtxDnannaanaanaanana3L!Uumnng H □ Srečno in veselo novo leto želi ^ □ vs?m svojim cenjenim strankam □ g FRANC PLEVČAK B □ čevljarstvo □ □ CELJE — Gosposka ul. 9. g S™" , .,. □ Srečno in veselo novo leto zeli vsem □ svojim cenj. odjemalcem in se jim priporoča še v nadalje za njihovo naklonjenost tvrdka Srečno novo leto želi □ □ □ □ pnnnnr;nnnnnnnnnnnnnnmnnnmna □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ULIULILDCCia g KORENT JAKOfc g g hotel »Narodni dom« g □ g □ BREŽICE g □ctjuuuul 'ijulujljljuliuulu i ii nmro KAROL STRAHOVNIK strojno mizarstvo, zaloga pohištva in mrtvaških krst g ŽALEC pri CELJU ULHJLJLl. M HJLHJL1LILJLILILILILII II II II II IflUI U □ □ □ B □ □ □ □ □ □ B □ □ □ □ 1E3C3Q[3QQQQ v V Stajei&tie fi □ o o o VINKO GRABNAR trgovina in gostilna pri kolodvoru BREŽICE U □ □ □ □ □ R. A. MARS yrar, zaloga ur, zlatnine in srebrnine GORNJA RADGONA □□UUmULlLJUULILIL^^ UD □ 5 g KAREL R O J NI K R g SLOVENJ GRADEC g □ □ □ nnnmjamroaaaiCTimD miniimiimiminnimi □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o ajuuuumuaDaauuaajuuLiuuDacpaa V. M. ROZMAN manufaktura in mešano blago MILER ANTON čevljarstvo BREŽICE FRIC ZSILAVECZ usnjarna □ GORNJA RADGONA g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ gen □ □ □ □ □ □ n juumuiJumaDomiJUUuaonDCDa JOSIP LEVOVNIK g izdelovanje vsakovrstnih športnih. □ g' plezalnih in navadnih čevljev za da- H □ SLO VEN J GRADEC □linDaococn SLOVENJGRADEC □□□□□□□□□CODDDnODDD □ □ □ □ ~~ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ TOVARNA PERILA JANEZ CVETIČ □ □ MURSKA SOBOTA me in gospode BOGOVIČ FELIKS □ IVAN PUHLIN g g pekarna □ D Q g GORNJA RADGONA ~ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ g mesarija BREŽICE U □ □ □ r □ H □ EDUARD RAK B g Restavracija m lesna industrija g □ VELENJE g g □□□□□□□ IGNAC SMEH slikaT in pleskar SLOVENJ GRADEC □ooaoaiiotiococx3nnannnnnnnDa[X]D I. K. DETICEK. PESJE-VELENJE □ SLIVNIK LOVRO pekari ja BREŽICE J □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o □ □ □ □ □ □ MARG. in IVAN VAUPOTIČ branjarija G. RADGONA lesna industrija, električna žaga, trgo- „ __vina in gostilna _ , , g .................. .........................g g šiStar Ludvik tovarna perila □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ O □ H □ Alojzi i in Antonija BRADAČ restavracija »Rudniški dom« g FRANC URBAS IN BITENC □ iiidel-ovalniica kotlarskih izdelkov in □ avtogenično varen je C BREŽICE u BrnnnnnnnnnnnnaDnDaDGuDUDaDDu □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i □ VELENJE □ □ □ □ □ □ RUDOLF ZUPANC, klepar □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□nncp o p □ □ p 0 P B p Cl o Srečno novo leto želi MARTIN GORIŠEK mestni zidarski mojster □ □ □ □ □ g BREŽICE □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a g FRANJO KAC p □ trgovina z mešanim blagom g □ SLOV. BISTRICA □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D O □ □ □ □ □ H ° □ □ □ □ □ B □ STANE CIVIDINI česalni salon za dame iq gospode, trajno kodranje las, ondulacije, vodno onduliranje, ter barvanje las z L' Orientol Henne □ □ □□! VELENJE BaCODDaaDDaDDDDaaDDDDDDDDDDDB U □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ FRANC LOBE tovarna za izdelovanje posode in peči SLOVENJGRADEC □ □ □ □ □ G. RADGONA — SL. RADENCI □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D (Bat9 a podružnica G. Radgona □ □ □ □ □ □ MARIJA HABERNIK posredovalnica za službe SLOVENJGRADEC, Kr. Andreja 44 D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ZOFKA PLEVNIK, gostilna VELENJE LESNA INDUSTRIJA HERMAN GOLL □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g □ VELENJE Telefon: Gradbeno podjetje in tehnična pisarna E. HIBLER restavracija »Pri kolodvoru« □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ KATARINA POTOČNIK splošno krojaštvo SLOVENJGRADEC □ □ □ □ □ □ obl HAMEBŠAK FRANC preizkušeni in konc. mestni zidarski mojster SLOVENSKA BISTRICA Račun Poštne hranilnice št. 11.725 □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □ □ □ □ □ B B B B B B GORNJA RADGONA □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g g g Srečno novo leto želi cenj. gostom in p ~ potnikom GOLL KARL □ U IVAN ŠILIH pekarna SLOVENJ GRADE0 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ □ □ _ □ □ □ □ □ □ □ r □ □ n □ ~ hotel in kavarna Na novo preurejena kavarna SLOVENJGRADEC JOSIP in MARIJA RIFEL gostilna PREVALJE KONRAD JEVŠENAK foto-atelje DRAVOGRAD — PREVALJE □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ MURSKA SOBOTA Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. gostom, se priporoča HOTEL „ ŠPORN « □ □ □ □ □ n □ □ n □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ROGATEC □ o □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo Novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ \NTON DEBELAK □ g g g modno krojaštvo g □ □ g SLOVENJGRADEC □ ~ ROZALIJA POCAJT (točilnica) Buffet VELENJE Srečno novo leto vsem cenj gostom želi JERICA EGGER, 2ost. AHATZ PREVALJE □ □ □ □ □ □ □ fOf/rl □ □ Vekoslav Viborny damski in moški frizerski salon in p a rf umeri j a SLOVENJGRADEC □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ Centrala občinskih opekaraiških podjetij GORNJA RADGONA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Okrajna hranilnica Slovenjgradec □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□[□□□□□□□□□□□□□□□□□□OCOD PET KNJIG ZA 20 DIN vam da edino Vodnihova družba ČEH FRANC trgovina □ z mešanim blagom, vsen vrst deželnih pridelkov na □ debelo g □ MURSKA SOBOTA □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□no0000111 n □ n □ □ G □ □ □ □ u n □ Cl □ □ □ □ □ C! □ □ □ □ Ivan SSniiiiii □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ S o B D B □ □ □ SLOVENJGRADEC □ □ □ □ □ □ □ □ SREČNO NOVO LETO ŽELI VIKTORIJA JOSIPINA ZIPKIN □ □ R a □ ° STARI TRG VERČNIK ŠTEFAN gradbeno podjetje u n SLOVENJGRADEC g □□□□□□! □ " g KAVARNA IN RESTAVRACIJA „KRONA" I FAFLIK ALOJZ nonnDannnnDanncnacnDnDnaDDnnnnDnnDDDDDDDDi::iDri □ JOŽA HRASTELJ Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim □ prijateljem g □ □ □ trgovec □ □ GORNJA RADGONA podruž. SI. Radenci □ HnnrinnnnnnnnnnnnnnDaaDDDDDaaDaDDaDaaDaDaDDDa □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ O □ □ □ □ □ MURSKA SOBOTA □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ GORNJI GRAD * LJUBLJANA □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n JOSIP BENKO tovarna mesnih izdelkov MURSKA SOBOTA □ □ □ □ o □ □ □ □ □ o □ □ □ □ □ □ □□□^□^□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ocona □□□□□□□□ £e.stit£e £Utbav)a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□P □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nan □ JOSIP KRIVEC □ trgovina mešanega blaga, nakup P deželn'h pridelkov □ KR5KO B n H □ R D H D B u □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ddddd KRIEGER EDVARD . g lesna trgovina, mesarija in gostilna j-j KRŠKO B gancoDDamnonnonnaDnaDonoDODn □ Srečno in veselo novo leto želi vsem g cenj odjemalcem in poslovnim pri- q jateljem □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ g BR. RUMPRET □ fi tiskarna, knjigoveznica, zaloga □ P uradnih tiskovin B g KRŠKO □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ P □ □ □ □ □ □ Franja Krieger - Dolinškova sodavičarka FRANC MIKLAVČIČ trgovina z mešanim blagom, zaloga gradbenega materij ala, opeke, cementa — kamnolom RAJHENBURG □ □ □ □ □ □ □ □ B □ □ ALOJZ TRATNIK □ □ □ □ □ □ Jakob Kcrle brivec Trbovlje-Vode □ □ □ □ □ mesar EDO IVANUŠ trgovina z mešanim blasom nnnnnnnnnnnnnnnnnnaDDDDDaDDaa □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OOg F FRANC ROSTOHAR g □ trafika □ g RAJHENBURG P □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O30D0 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ S 2ANE HALER gostilna _ RAJHENBURG. RAKA pri Krškem □ □□COIODCOIOJLJUUODDD □□□□□uuuuuuuuuLOJULJULiJjaDaDaa g ŠTRAVS ALOJZIJ □ g trgovina z mešanim blagom g □ . HRASTNIK g hmnrm immniiiii inmmnnm □□□LimULJLJUUUUUULJLJULIlJLUU I H DHII g ŠENTJUR C ALOJZIJA g g gostilna Sokolski dom g HRASTNIK n nm t IIBIIB b n b u HIIH H n II u««IIIIM irnifT /icv? tvv) g&r, j^[xionnmDnnoDnnoDnnnDDoaon^ ° M. PRESKER § fnK>vina z mešanim blagom in deželni pridelki □ □ □ □ RAJHENBURG g □ □ □ Med mestom in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik □ijijuijuuiJLiLHJuaaajnan gm-imnr ^JlJIDDDDDDDDDnDDDDDDDnDDDDDDDDDDDnDCOnD TOMO MAJER kolodvorska restavracija □ □ ZIDANI MOST R □ KRŠKO □ B □ B □ B n B o R n B o P Radeče pri Zidanem mostu mnucmu u u n ii u-inn' h »°" mmr u □ 0 DRAGAN LISAC g brivec in frizer □ HRASTNIK DD TDDUuuuLji m mi m TnnnnnDauuuuLJuuuuunDDDODDaaDnaoDaaDDona^^ j Veselo in srečno no«« lpto želi vsem svojim cenjenim gos*'— □ ,i«lTEL JUVAN^* ZIDANI MOST ■.....H H OJUUUUUUUUUUUUUUUUUUULiP UUUL1ULHJUUU ' B ll.OXJLJJLJLILIUIJLIlAII.il — H IJJ HJ ■ ' ■ UJULIJJJJJJJ.JJJJJ l l»» IJLIUIJLIL1UUUU1JLJI > * » »JUTRO« št. 1. Sreda, T. L 1936. jULUJLU M H TU B JUI B B B II .H B iuuliuulbjuuu .VOJKO in JELA ŠRIBAR □ restavracija na pošti g LITIJA g □□LJJL1UUULJUUUULOJJ-H rTOBOOHOO □□muuLiancEonuLHJuuuuuuuLJiJuonn nonmnaomnoaannnnmDiiazoDnoa ljulojuljulilo iiiuumujuuuuuu mnnininniiinmmiiii □ -nvrm^rt. '» ^ □ KIMOVEC BLAŽ H 5 □ □ □ □ □ DRNOVŠEK BOGOMIL brivnica LITIJA in ŠMARTNO čevljar LITIJA □ □ GOSTILNA PRI »VERI« LITIJA LpaaDnaLJULIUUUUauuLJjaDDnnnnLiU i imnnnni i[-rr mr n mrn mumm L uLJULft ZRIMŠEK RUDOLF brivec LITIJA 11.11 JI » »..h i bi. hiiiiiihihh FRANC DOBRAVEC dimnikar LITIJA MAČEK IVAN mesar — gostilničar ŠMARTNO PRI LITIJI manj111 u juLULJLiLonatxDaDDaaDao H H H it 'fif B B l( ll'W II H H II Himi H IT lfl MOLLER VIKTOR □ trgovec g ZAGORJE .OB SAVI □ DODD ROBAVS IVAN in KAROLINA □ gostilna in mesarija p ŠMARTNO □ □ 11! n a ii h !i u innnnrwTnrTTTnnr-ini«u 11 n T liulhb b btbIB B b b B b h b b B o-otttoj a - • - □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D § BENETEK FRANJO □ □ trgovina z manufakturnim blagom □ R HRASTNIK R ^□□□□□□□□UUUUUUULODDCaDDnClGau □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C □ SLAVKO BIRTIČ □ g gostilna in mesarija g g HRASTNIK g □□□□□□□□ULJLOjaaam-innnDnnnrob BORIŠEK JOSIP mesar in gostilničar LITIJA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnn □ MENDUŠIČ VINKO g gostilna S ZAGORJE ob SAVI □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□mrian □ □ c B c □ □ □ □ □ □ □ KORBAR DRAGO gostilna in tvornica cement, izdelkov □□□□□□□□□□□□□□ u lj □ Cahun Maks □ g pekarna g g Trbovlje-Terezija tj □□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□Lil H H II I B.JlJULtLliJLIXa: □ BAUERHEIM PAVEL □ trgovina z mešanim blagom □ HRASTNIK □□□□□□□□□□LILILIUULLrrilTl T » B. IULJLP i » » »11 i n i 11 111 rn T^ 5 M fl □ Gostilna pri »URŠKI« LITIJA mm niiiHiiHiiiiiaii fi rnnrrii b«uuuuunm h »i b » b h h mihe rrnrii t m h i h.ji .lumuuuuumuLJLPDn VODOPIVC VINKO splošno krojaštvo ZAGORJE OB SAVI n i ii n b ii h i lULomfTTTmmrT y m 111 n i > m n »11 n i toljuliliuul BAZELJ TINCA in LOJZE strojno pletilstvo ZAGORJE OB SAVI i » i i b i i » i ii ii ii ■ i ii t rmnmi n t h mri □ □ D Jež Franc gost. »Srnin«, Trbovlje □UUULHJLH JULJLJLJL □LO-UJCOJt II BILI □ □ JerebsBizjak □ kov. ind. Trbovlje UUUUUUUUI b b i i II I □ajLOJUuuuumn □ 5 Peter Adlešič □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O □ ZAGORJE □ □_ □ □uuuuuuuuanconDDonoonnnaaDooa □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □ □ BAJCAR IVAN § trg. z usnjem in valjčni mlin S TOPLICA □ □ □ □ □ □ ROBERT RANCIGAJ trg. in gostilna TOPLICE □ O □ O TOPLICE g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ VODLAN FRANC rudn. restavrater □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnna VLADKO CRNKOVIC prvovrstna dalmatinska vina TRBOVL TE n □ □ □ □ □ □ □ □omLOjnnaDODnno[xoi!cx]DDO[X]na □□□□□□□□□□□□□□□□□□□UUUUUL1L1DDH □ ° □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C 6 EDI SCHONER stavbno in galanterijsko kleparstvo RAJHENBURG □ □ □ □ □ O □ IVAN KRANER gostilna Klek TRBOVLJE □□□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□r^n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[I B □ □ □ □ SENICA KARL mesar HRASTNIK □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ MILOŠ ŠKERBIC . krojaštvo in man ufak tura za dame in gospode TRBOVLJE II □ □ □ □ D u □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ C □ O □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Artisti — Fra Diavolo — Hrepenenje — Kleopatra — Kraljica Kristina — Ptičar — Predor — Pastir Kostja — Tarzan — Ti moj sv. Antoniček — Zlato — Začarani bar itd. to vse je že bilo v Trbovljah! Zvočni km o »DELAVSKI DOM" v Trbovljah prinaša najnovejše filme: Ave Marija — Car Kalifornije — Chopinov poslovilni valček — grof Monte Christo — Knegmja čar-dača — Kruh naš vsakdanji — Maskarada — Nesrečneži — Nataša (Moskovske noči) — Poročna noč — Ples v Savo ju — Pesem na Volgi — Valček na Nevi — Vstajenje i. t. d. □□□□□□□□□□I □ § TAUSEL IVO g bencin, laki, čopiči, šipe, ogledala ter □ vse mizarske in slikarske potrebščine □ TRBOVLJE-VODE □ □ □ □ □ □ □ ANTON MEDVEŠEK izdelovalnica oblek TRBOVLJE-VODE JU I I > H ITI U H H II in n M II IUDOL-JUI II P IL KOŠIR ŠTEFAN in REZI mesar ki prekajevalec ZAGORJE OB SAVI y Oudocico-o !tt rocx3Li-ir«n pocrooB krojaštvo Trbovlje OUUUULOLJI K W B. U ■ t □ Drago Kovač B B mesar □ g Trbovlje-Vode g □□□□□□□□□□□□co MIHELČIČ R. trgovina PUUUUUUUI H II B H K II y B II h C I! roccc C RANZINGER LOJZE D trgovina, prodaja stekla, ki tovarna dedičev Abbe? i drug ZAGORJE OB SAVI F v vi r xooE U B U C I B LflJULJJLB i OrmCODCO UUULOJUULILULJUUULJ' B II B H IMLIULHJULtn Srečno novo leto žeR JOŽE HAUK, podjetje TRBOVLJE I M H ■ B ■ B B JUULJLILILJLBJOIHIOJDOOJULJJO UJULIULHJUULHJULOJG^ FRANC ŠPORN B kleparsko podjetje n □ TRBOVLJE-VODE □ ^□□□□□UUIJULJUULOJCJLJULIUD H b B B II B B BJLJUUULiJaaaaLUJULILBJLflJ ERNEST KERŠIČ mesarija Tibovlje, Kurja vas □ □ 2 □ i m ii b » b b b b b b » b h ii nrroaamcicot □EOSHHGOS cdebtit&e lf rct$niPt ferajev □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □ MIROSLAV TASSOTTO 8 □ brivec, frizer, vlasuljar, trajna □ O ondulacija □ g GUŠTANJ g □□□OOD□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g □ Srečno novo leto želi vsem odjcmal- □ g ccm trgovina z mešanim blagom g g KARL BEVC g □ GUSTANJ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ S-ečno novo leto želi vsem cenj. g odjemalcem, mesar in prekajevalec g IVAN SCHMAUTZER g g GUSTANJ □ □ IVAN LEGNER in nasledniki ključavničar in autotaksi GUSTANJ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a g VIKTOR ULC ° □ mehanič. in ključavn. delavnica 0 _ GUSTANJ M □ GUSTANJ g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □ MIRKO GOSTENČNIK R □ čevljarstvo □ D C. T T^T ^ VII □ J. grofa Thurnskega jeklarna na Ravnah, delniška družba □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ GUSTANJ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo lete želi svoiim zavarovancem MAKS VITERNIK zastop. Jugosl. zavar. druž. »Slavija« GUŠTANJ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □ KRISTINA MESNER □ g trafika g □ GUSTANJ _ RAVNE □ GUŠTANJ nnaaaaauljliljuuunnaanaaaaaaaaaa □ ■ □ □ □ g Vsem cenj. občin, se priporoča g ERLAČ JULIJANA ijonnoanpro-ji inrnmnnnnnrinnnnnni □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ Gostilna ,Male Benetke4 g □ JOSfIPINA DABRINGER □ gostilna »Štefan« PREVALJE (Erlač). □ ,Transport4 MEDNARODNI PREVOZI □ □ □ □ □ □ □ □jrnmDinram: □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ PEČARNIK IVAN □ □ pekarna g □ PREVALJE □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□ nnonnnnnnnnnnnr ° MS □ □ g □ Franc Talanvi □ □ □ □ S □ gostilna □ □ □ 5 □ □ □ □ □ □ □ □ f Gorn ja Radgona ^ □ FIDLER JERNEJ mesar Ln prekajevalec Glavni trg, stojnica « Podružnica Gosposka, vogel Gregorčičeve rrrri b b u b bjulo:jljuulojliljliu|j Se priporoča za naklonjenost JOSIP g SCHMIDT splošno čevljarstvo g GUSTANJ g ni b. t b b b b rnnrrrn h b nprTTnnrjcDna IJJLB n ta n»n i a II II M II n iuuuuuuuud □ Mnogo sreče v novem letu želi vsem □ svojim cenj. odjemalcem in se pri« B poroča n ANA SAMIC g GUSTANJ | nmiiiiiiinnmi mnrmm □ntJ I B B B .11.8.1 B H B B B B B B B B JUUUUH □ □ □ □ □ □ S. PEČE ČRiNA — PREVALJE I B I B I B B ■ B I B B B B P B B B « B B B TTmnm inmiinnmmiiiiinnani □ U p □ □ □ □ FRIC TRATNIK elektromehanična delavnica PREVALJE B B B B B B B B B B H B B tUUUUUUUUULOCPDa mmmunu mnmnnrm Gradbeno podjetje FRANC G R E I N MEŽICA □ □ n n □ iniiiimiiii ifTTimnmnnnnnmn 11 n ii 111 y u a n b a n « n iLoonnnnrnn □ RAZDEVŠEK LEOPOLD B kroj^aštvo S • PREVALJE B r« h ■ ■ n n ii ■ i«ii m n TTimnnnnnrnrnn INŽ. ARH. JELENC & INŽ. ŠLAJMER GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA D. Z O. Z. MARIBOR, telef. 22-12, VRAZOVA ULICA ŠT. 11 MUUUUUULiLJLJULJULXJni.B. ILR.B.B.B. B HJLPJLILU.X3DaD[X]DaXOg □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim članom, poslovnim ~ prijateljem in znancem „Konzumno društvo za Mežiško dolino44 Maribor Trgovina z lesom in stavb. materiialozn Telefon 2042 MESTNI STAVBNIK KudotS Kišfmanii MARIBOR, Meljska cesta št. 25 □□□□□□□□□□□□□□□□□mmnamaaaaDCODauLO Timnnnnm r. z. z o. z. PREVALJE nnnru n u mm i ii » i fn 118 a B nnrrTnrrinni h h h mm n n ii u n u nT nnnr r« ii n ji JLOJUuuLoajouuuiJLiJL^ Srečno novo leto želi □ DRAGO BERNARD frizer za dame in gospode. Trajna in vodna ondulacija LAŠKO amimi IUULIULIULOJUI b b mnnaro Zaloga vezanih le' senih plošč Telefon 2042 »JUTRO« št 1. 26 Sreda, 1. I. 1936. □□GOGOSH <4le.stit&c l| ratnifi krajev □□□□□□□□□□□□□na a □ □ □ □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom restavracija »POD SKALCO« na Mestnem trgu 11. Se priporoča za obilen obisk. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D GABRIEL DRUŽINA modino krojaštvo za dame in gospode LJUBLJANA Rimska 13. Li 8 □ □ □ □ □ □ □ □ Stavbno in umetno mizarstvo A. Rojina & Ko. LJUBLJANA Slomškova ulica Kolodvorska ulica □ □ □ □ □ □ GOSTILNA KREGAR Stepanja vas želi srečno in veselo novo leto U □ □ □ □ 3 Veselo in 9rečno novo leto želi ALOJZ LOMBAR modni salon za gospode in dame. LJUBLJANA 7. Celovška c. 53. □ S lj Srečno novo leto □ □ □ □ C □ □ □ □ a žali vsem cenjenim odjemaJccm K. ZEVNIK mesarija LJUBLJANA VII. Tvrševa c. 41. l_i □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Prav srečno novo leto želi vsem pa-sažirjcin in gostom DRAGO ZEMLJAK avtobusni podjetnik in gostilna Sch\veigcr RAJHENBLRG n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ANTON SMOLE železolivarna DOBRAVA pri Ljubljani LJUBLJANA Opekarska c. 33 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □ n □ □ □ . B □ H □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi cenj. gostom in odjemalcem IVAN ZALAZNIK kavarna, slaščičarna in pekarna □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto žele svojim odjemalcem Tovarne klobukov in slamnikov Ladstatter, Kurzthaler, Obervvalder d. z o. z. DOMŽALE □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ B R R □ □ □ □ s a R □ S □ □ Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem LOJZE KANC — tvornica kvasa MENGEŠ R a R G R ° R a □ □ Srečno novo leto žrli JOŠKO VRANEŠIČ brivski — damski salon Svojim cenjenim gostom želi srečno novo leto LUDVIK KOŠIR kolodvorska restavracija NOVO MESTO □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ p Srečno novo leto želim vsem svojim R □ cenj. obiskovalcem in se za nadalje 1-1 priporočam JOŽE K^LČIC — brivec KOČEVJE □ O □ u □ □ □ TRBOVLJE □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi FRAN JO NERAD gradbena tvrdka CELJE R □ □ R g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ LJUBLJANA Stari trg 21 R ° R □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □ □ □ ~~ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□, □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ R □ n U n n rn Splošno mizarstvo Srečno novo leto želi SLOVENSKI JAVORNIK □ □ n □ □ □ M. OSTERMAN prekajevalec KRANJ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ n □ Srečno in veselo novo leto 1936 želi i* NA —NA" □ □ □ □ □ □ Tyrševa cesta R □ □ □ □ □ □ □ □ LJUBLJANA Stavbno podjetje BEVČAR ALOJZIJ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ O □ □ □ □ □ □ □ O □ □ □ □ □ □ □ □ □ Veselo in srečno novo leto želi gradbeno podjetje BIDOVC VIKTOR pooblaščeni stavbnik □ □ □ □ □ Celovška c. 63 Telefon 39-47 ° -...... -..............-.....- o □ □ □ □ R ° R D KRANJ Cerkvena ulica 6 □ R □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□P R □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ s □ = JOSIP VENGAR □ □ n R □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnn □ □ g □ JOSIP MIHELAČ □ splošno krojaštvo g □ □ □ JESENICE R R Gradbeno podjetje Ing. Pipan in živic mi. MARIBOR Telefon 22-77 Smetanova 33 R ° 3 o S □ S n S o S D H o S ° P ° R D R D ' □ □ □ □ Vsem turistom, smučarjem ter posetnikom obmejne Pece želi prav srečno in veselo novo leto avtobusno podjetje VIKTOR FAKTOR Prevalje — črna □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ Leopold Gusel trgovina mešanega blaga □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ R 3 □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g želi vsem svojim cenjenim naročnikom, znancem in prijateljem SREČNO NOVO LETO 1936! R D R n R a R a R D R □ R n H □ Andreja Hermana nasL mesarija in gostilna JESENICE □ □ □ □ □ LJUBLJANA □ o s rB B B □ B R n S □ R n R D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n BONBONIERE JOŠKO OSET Tyrševa cesta 1 in 7 zastopstvo in tov. zaloga — OSKAR PISCHINGER — tov. čokolade Wien — Osijek V NOVEM LETU BOSTE GOTOVO POTREBOVALI TUDI nove tiskovine OBRNITE SE TEDAJ NA P □ □ □ □ □ □ R o R D R ° P □ MARIBOR Koroška c. 16 n □ □ □ □ □ □ □ R MARIBOR SREČKO PIIILAR manufaktui-na trgovina Gosposka ul. 5 □ □ □ □ □ □ TEREZIJA PAVLIC restavracija pri Glavni pošti MARIBOR Stolna ul. 10 ~ □ □ □ V. SMODE mesar in prekajevalec POBREŽJE PRI MARIBORU g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□B H B R B R D R □ R ° R n R n R D R 1=1 □ p Srečno novo leto želi ter se cenj. občinstvu priporoča FRANC JANHUBA modno krojaštvo Slomškova ul. 8 JESENICE □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ IVANA RAČIC restavracija Gambrinus MARIBOR Gregorčičeva ul. 29 □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ D FRANC REICHER modni atelje MARIBOR Tržaška c. 18 □ □ □ □ □ n g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ R R □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ R □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o □ □ IVAN DEŽMAN □ □ □ □ □ □ M. REMIC trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA VII Celovška 85 n R B R _ □ n R □ P □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cnn g P Srečno novo leto želi vsem svojim P ^ □ cenjenim gostom □ □ □ MIMI SAVŠEK, gostilničarka g R, TISKARNO „K0LEKT0R" STRAŽIŠČE pri Kranju KI VAS BO POSTREGLA »Z VSAKOVRSTNIMI TISKOVNINAMI HITRO IN PO NAJ« NIŽJIH CENAH. □ □ □ □ n □ n □ □ n n □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i VIKTOR RABIČ urar, trg. z zlatnino in optičnimi predmeti TRŽIČ □ □ □ □ □ □ □ □5 □ □ □ steklarstvo MARIBOR, Vrbanova ul. 2 Tiskovna zadruga v Mariboru □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D JOSIP KARNIČNIK modna trgovina MARIBOR . Glavni trg 11 □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ R □ FRANC FILIPIč' □ g g pečar R □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ □ MARIBOR Mlinska ul. 31 g R IVAN TRPIN R R R □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ A. SPRAGER □ elektrotehnično podjetje g □ MARIBOR Vetrinjska ul. g manufakturna trgovina r □ Srečno novo leto želi O □ O □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ TOMŠIČ FRANC mizarstvo ZG. KAŠELJ — D. MAR. V POLJU □ □ a R n R O S □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi OBLAK TINE frizerski salon za dame in gospode, vodna in trajna ondulacija SKOFJA LOKA n LJUBLJANA Poljanska c. 42 ^-----------------------------□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ g MARIBOR Vetrinjska ul. □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ g Restavracija Narodni dom □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i-' R □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ - - KNEZ FRANC □ □ R □ g □ □ g □ □ MINKA KUDER MARIBOR q B P □ □ □ □ □ □ „EKSPEDIT" mednarodni ti-ansporti in družba z o. z. skladišče Tel. 2414, MARIBOR, Cankarjeva 26 □ □ n □ n D □ □ □ □ brivski in damski salon □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Lr RUDOLF MLAKAR □ □ □ □ □ □ ŠIŠKA Jernejeva c. 35 Srečno in veselo novo leto želi ERŽEN MATEVŽ avtobusno podjetje SKOFJA LOKA — GORENJA VAS ni n h n h im u ii n n innnnnnnnnnnnnncnu □ □ □ _ □ g □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ FRANC IN MARIJA ZEMLJIČ hotel in restavracija ,,OREL" MARIBOR □ □ □ □ _. R a □ □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □ □ □ □ GUSTAV ERKLAVEC trgovina z zeljem in poljskimi pridelki MOSTE Povšetova cesta 10 □ □ □ □ n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D O □ □ □ □ □ □ □ Veselo in srečno novo leto želi RUPAR JANEZ ključavničarstvo in vodna instalacija SKOFJA LOKA GABRIJEL MATTEWEBER urar SKOFJA LOKA □ □ □ □ □ □ JB B □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalkam in odjemalcem Joško VEBER trgovina z lesom, ogljem in deželnimi pridelki — Zaloga cementa ŠkoSja Loka (pri kolodvoru) Telefon interurban 9 W. \VITLACZIL pekarna a R □ g g □ pekarna □ □ g MARIBOR Grajski trg 3 g g R □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ H □ - □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ g MARIBOR, Sodna 9. g g MAKS I7SSAR 7 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a g kleparstvo in inštalate,- g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O O MARIBOR, Gregorčičeva uiica 17. □ R □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ ujLiJimicraiiDomocEooiiJciE^ R R FRANC X. WALLNER R □ □ tai>etnjik in dekora-ter g R R MARIBOR Grajski trg 6 R PAVEL HERIČKO pečaj- in keramičar MARIBOR Tattenbachova ul. 6 □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□S □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□B □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ u □ □ □ □ „OCristol" d. d. tovarne ogledal in brušenega stekla Centrala: Maribor, Koroška c. 32 Telefon interurban 2132 □ □ podruž.: Ljubljana, Tyrševa ulica 14 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ telefon interurban 3075 Brzojavi: Kristal Maribor □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ifaiccb Seneteovič sliGar in plesfca* •Marihor, (VcJasnisGa ulica 43 Sprejema in izvršuje vsa slikarska dela po najnižjih cenah □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ nonocB □ □ □ □ □ □ B □ □ □ □ □ □ □ □ □ Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cnj. odjemalcem, ANDREJ KROSELJ pekama SKOFJA LOKA I. PETERNEL J □ □ □ □ □ □ □ □ Vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto želi mo si ga že dolgo želeli v knjižni- obliki, ni nič manjša počastitev Jubilanta. Dejstvo, dia se zbr^ili ajego* vi starejši iin mlajši učetnci in tvegali v sedanjih težkih razmerah i zidajo take knjige, je pomembnejše, kakor če bi kakšna znanstvena instifuciija isdai?a debel zb<>r; nik, ki bi večidel nerazrez-ain ostal na policah. Izdali so živo knjigo o kateri ne idivoaniimo, dia bo imela mnogo čit-ateljev v vrstah slovenskega izobnaženstva, V »D,uševiu^u profiliih etiovemskiih prepo; «odit©ljev« je d-r. Prijatelj prikazal celo galerijo naših osebnosti, ztlasti Zo'6a, Vodnika, KoPitairja, CcPa in Prešerna, v šlro* k©m okviru njihovega časa. s krepko ori-«amiim ozoidjem, ki zajema v sv0jo podobo tedanje socialne in kultiu-me ra^Tn ere o-pros \retl jenskih refonm jož ©finske dobe tja do jarkih kontrastov med romantično in Hegelovo filozofijo, dobivajo profili teh osebnosti tisto ostro podobo, s katero nam šale postane umi ji v značaj in pomen silo* venskega preporoda. Ce Posamezne osebe izoliramo, se Pač boij pokažejo njihove iiadividiuaine značilnosti, toda njihov pras vi pomen za naše narodno življenje razodene šele takale velika kuHturio zgodovinska treska, ki ziunžuje uuuvit/uauie Ui socialne komponente v zaokroženo sliko dobe. rrav >Duševn.i profili« odlično razodevajo značilnosti dr. Prijateljevih na* Zorov in metoie, njegovo znanstveno objektivnost, ki &e prijateljsko druži z uimets niško osebnim slogom, širina pogledov v sociiaflno, versko. Politično, kulturno in posebej še Pesniško in filozofsko stremljenje tedanje dobe in zlasti tedanje Avstrije, je maslorJjena na toplo doniače j©dr0 ce, lotne razprave. Oi-fcatelj, ki ma le količkaj čuita za vrednosti domače tradicije, se bo večkrat vračal k spisu dr. Prijatelja in iskali v njTim širo^-a razgledov po slovenski narodni renesansi. Knjiga je izs.a v velikem formatu, z naslovom v dvobarvnem tisku. Opremljena je s rv»rtretno rteoo P. .T aken. s ^ali šim uvodom »življenje in delo Ivana PrU jatelja«. ki ga je spi&aj dr. Anton SJo«l-njak (ne vem, čemu je ostal anonimen, vsekako ne bi biLo želeti, da bi to prešlo v navado, saj ;?e aronirop^t vredna graje celo v žuirna'1'istiki, če se izrekajo sodbe in osebna mnenja). Ob koncu ima osebno zalo itn bibliografijo Skratka: knjiga, ki smo je po v>sej pravici veseli! F. X. Šal da kot pripovednih Izdaja zbranih spisov centralne osebnosti v sodobni čeJki slovstveni kritiki in eseju F. X. šailde (založba Melantrich v Pragi) je dosegla 3. zvezek. Po romanu »Loutkv i delnici boži« (Lutke in božji delavci) je izšla zbirka krajših novel in črtic z naslovom »Drevoryty stare a nove« (Stari in novi lesorezi). Roman, ki se delno dogaja tudi v naši Dalmaciji, je izrazito šaldovski umotvor. Združuje fine psihološke drobno-risbe v močno kompozicijo z modernim, skoraj že jovcovskim litamarnfim tlorisom. Sedanji zbirki krajših proz ni Šal da k slučajno dal naslova: lesorezi. S tem izrazom iz likovne umetnosti je hotel označiti tehniko svojih drobne jših pripovednih umotvorov. Medtem ko je v romanu predvsem izboren analitik, ki kakor z anatomsko pinceto grebe po živčnih plasteh človeške notranjosti in skuša tvarno odkriti sledove podzavestnih dodajanj, je v tej prozi pretežno fabulist. Pripovednik Šal da tu ne bega z lahkotno roko po platnu, njegov čopič ne razsipuje obilno ni arnsi ranih barv. Namesto čopiča jemlje rajši v izkušeno roko dolbilo in dolbe ž njim v trdo, odpornejšo snov. Šal da ne slika, marveč kleše. S svojimi psihološkimi kontrasti srečno po-razdeljuje svetlobo in senco; pirav kakor lesorezci, se rad zateka k osenčenju. Tako nastajajo svojsko zanimivi literarni lesorezi. ki so vzlic temu, da včasi obravnavajo neznatne in bežne dogodke v majihnem časovnem odseku, daleč od impresionizma Nekaj klasičnega leži na teh listih. Naj omenim kot otipljivo vzorni primer Saldovega literarnega lesoreza prozo. »Po-kušeni Pascalcvo« (Pascalova izkušnjava), ki odraža v težki, zamračeni podobi Pasca-Jovega umiranja vso napeto draimo njegovega boja med svatništvom in demoniz-mom. »Toda Pascal je nam ah občutil, kako nekak strahoten prelom oblaka poplavlja s svojo vzburkano vodo črep njegovega srca, ki je bil hip poprej še praizen. Groza in radost, muka in sireča so ga obdale in dnle v njegovo notranjost kakor storoka povo-denj. Vse, s čimer je kosal in izločeval življenje. vsa protislovja duše, beda in veličina, gorje in vrisk, obup in prevzetnost, vsa je planilo v njegovo srce in se v njem namestilo. Glej. mu je šinilo po možgainih, tisti višji red ljubezni, ki stoji tako visoko nad logiko in razumom, glej, ta me je sedaj stisnil v svoj ognjeni objem ...« Pretežni del te Šaldove proze je zrasel iz tal, ki so naj legi timmejša posest pri-povednikove duše im -nudijo največ gradiva za njegovo ustvarjanje, — iz spominov. Sam pravi v uvodni opombi: »Tu so liki in dogodki, prizori in kretnje, ki sem jih zagledal vsaj v naznaku ali v napovedi v otroških letih in ki so me mučili še v zreli dobi; niso mi dali miru, dokler niso bili izraženi s pesniško besedo. Nekaj, kar me je že takrat pretreslo, kajti pred mojim osuplim pogledom se je pojavilo kakor špranja v črni masi življenje kot velika demonska sila, ki je polna protislovij in notranjih sporov. Ta strašilna osuplost pr-vega pogleda iz obličja v obličje grozni življenjski sili, to je tisto, kar me je pre-samjalo in kar sem hotel ukleti v tipično linijo, v tipično situacijo«. Podati »na najmanjši ploski kar največ življenjskega dogajanja v bliskoviti osvetljavi« — to je bil smoter tega nevsakdar njega literarnega lesorezca. Posledek njegovega stvarjalnega prizadevanja kaiže zlasti s psihološke, stilistične m kompozicijske plati lepo vrsto zmag nad odlpomno tvarino. Četudi je Šaldovo težišče v eseju kot sintetični obliki njegovih umstvenih sposobnosti in v genialnost stopnjevane zmogljivosti ter njegove elementarno močne umetniške raizpoloženosti, je vendar tudi njegova proza tako polnovreden in izrazilo šaldovski proizvod, da se organično uvršča v celotno tvorbo. To niso zapiski, ki bi nastali ob robu glavnega dela, niso le bežni utrinki iz največje mase, ki tvori njegovo osebnost, tudi ne eksperimenti, s katerimi bi kritik preizkušal svojo moč v konkretnih nalogah pripovedne umetnosti. »Stari in novi lesorezi« so nastajali po isti notranji nujnosti, kakor ostalo njegovo delo, in njih podobo je klesal avtor z isto silo in delavno disciplino kakor stoja znamenite literarne medialjome in esejistične mojstrovine. Kdor bo hotel spoznati in izmeriti silo sodobnega češkega leposlovnega stila, bo moral seči tudi po tej leposlovni knjigi velikega estetskega arbitra in učite)! ja. — o. t»mmmi»»n»»4«t>Mn»iim Uspeh jugoslovenshega baleta v Nemčiji V slovenski javnosti je ostaja neopaže-na uprizoritev baleta »Djavo u selu« v dr. žavnern gledališču v Karlsruhe. Kakor znano( je imel ta balet,ki ssta ga sestavila Pia in Pino Mlakar in za katerega je spisal učinkovito glasbo rektor zagrebške glasbene akademije Pran Lhotka, krstno pramiero v Zuribu z izredno lepim uspe. hom. Uprizoritev v Karlsruhe, ki sta jo pripravila Valerija Kratina in Kari Kohler ni bila nič manj uspešna. Nemški listi so priobčili laskave ocene. V »Badischer Beo-bachterju« je kritik poudaril, da je lahko nemško občinstvo hvaležno za odkritje ju-goelovenskega deaa ki je »v vsakem po-gledal prvinsko nacionalno in zopet nov dokaz, da se samo tista umetnostj ki korenini v nacionalnih tleh, lahko uvedjavi tudi onkraj narodnih meja, in samo taka umetnost je vredna vse pozornosti.« Pri baletu »Djavo u selu« izvira vsa moč baš iz nacionalno-sEovanskega elementa, in v tej substanci vznikajo izvirno in organično vsebina pantominsko-dramatsko dejanje in glasba.« Posebno simpatično se izraža nemški kritik o Lhotkovi glasbi. Tudi »Karlsruher Tageblatt« ni zaostal v hvali tega dela. Kritik tega lista sodi, da bo to »plamesneče koregTafsko doživetje jugoslovenskega naroda imelo povsod silen uspeh«. Lhotko primerja kritik Beli Bartoku in Španca Mamuelu m»> Zapishi Manuel GSlve*. Prv0 narodtoo nagratlo za književnost v Argentini je dobil M. Galvez, kakor Poroča buenosaireska La Razon '27. nov. 19X5. Poleg spisov, navedenih v >Žis«« 23. nov. t. 1., je nedavno še obelodanil »Cautiverio« (Suženjstvo), kjer ostreje ko kdaj osvetljuje dušeslovne pro* bleme. Ta lePoslovec je živaJino ofPisal življenje Esqiu-ja in pripravlja biografijo Hipolita Irig0yena. Nagrad0 30.000 Pe«os (okoli 160.000 frankov) pa je prejel za knjigo »BI general Quiroga«, zanimivo št"? diijo znaimemitega vojskovodja, nazvanega Tigre de los Llanos. Dne 19. dec. eem prejel od g. G&lveza opozorilo, da ne bo Zah, teval nič avtorskih pravic, ako bi se kate" ri slovenski založnik omočil izdati prevod te ali one njegove knjige. Njegov naslov: Santa Fe 3018 — Buenos—Aires. (Dr. A. Debeljak). i Olimpijska novoletna poslanica Nemški olimpijski odbor je izdal naslednjo novoletno poslanico: Minulo je štiriletno razdobje od X. olimpiade, ki smo jo leta 1932. proslavili v Los Angelesu. Začenja XI. olimpiada. na kateri bo olimpijski zvon s svojim plemenitim zvokom pozval mladino iz vsega sveta, da miroljubno meri svoje moči. Samo še nekoliko tednov je od začetka IV. olimpijskih zimskih iger v Garmiseh— Partenkirchenu. Prvi inozemski tekinov.^.ji, ki bodo sodelovali na zimskih igrah, so že prispeli v Nemčijo. Sredi Sveta, polnega nemira, se bo svetovna za-jednica športa pod znakom petih krogov znala braniti pred napadi iz političnih taborov, in to tembolj, ker je danes močnejša, hemogenejša in bolj zdrava, kot kdaj prej. 49 narodov se pripravlja, da pošlje močna športna moštva na svečano srečanje v Berlin, a več kot polovica od njih bo zasjopaina že v Garmisch—Partenkirchenu. Z živim zanimanjem spremlja javnost vsega sveta športne priprave. Olimpijski odbori dobivajo od mnogoštevilnih simpatizerjev in prijateljev športa gmotno pomoč. a v mnogih drL„*ah prispevajo tudi državne oblasti, da se dobijo sredstva za odhod na olimpiado. Voditelj Nemčije in nemška vlada sta storila vse, da se bo tej svetovni proslavi dalo obeležje največjega dostojanstva in svečanosti. Po soglasnem mnenju mnogih voditeljev športa iz vsega svet'a še nikoli niso bila zgrajena pripravnejša, večja in lep- ša igrišča in stanovanja za olimpijske tekmovalce. Vse priprave napredujejo po določenem načrtu. Nemški narod iz mest in vasi pričakuje z veseljem olimpijske igre, pripravljen, da vsakemu, ki bo prišel na te svečanosti, nudi prisrčno gostoljubnost. Naj bi se v novem letu XI, olimpiade srečno izvršila olimpijska tekmovanja in svečanosti ter se s tem izpolnile želje in nade. ki jih gojimo do nemške omladine in do vse omladine sodelujočih narodov, ponos ;n nada človeštva. Srečno vam olimpijsko leto 1936! Olimpijski zvon vabi . . . Športni spored berlinske olimpiade je obsežnejši od onega olimpijskih iger v Los Angelesu leta 1932. Celokupno to okrog 120 različnih tekmovanj. Za obiskovalce olimpijskih športnih iger bo posebno prijetno dejstvo, da bodo skoraj vse športne prireditve, v kolikor to dopuščajo posamezne panoge, osredotočene na stadijon. Izven stadijona bodo strelske tekme in sicer v Wannsee, dalje veslaške in kajak-regate v Griinau, jadranje v Kielu, in zaključne tekme v panogi težke atletike v ogromni novozgrajeni Deutschlandhalle. Novozgrajeni olimpijski stadion. Deutschlandhalle in olimpijska vas so milijonski objekti, katerih zgraditev je finansirala vlada. 14 km od olimpijskega stadiona leži olimpijska vas. V prijetni in mirni dolinici je nastalo celo mestece ličnih enonadstropnih hišic. Vsaka hišica ima 10 do 12 sob in vsaka soba po dve postelji. V olimpijski vasi je prostora za 3200 športnikov. Že pred pol leta je bilo tri četrtine vseh postelj naročenih. Olimpijsko vas je zgradila nemška državna bramba- Vsa- Del olimpijskega stadiona y Berlinu kemu športniku—tekmovalcu bo na razpolago tekač, ki obvlada njegev jezik. Vsaka narodnost bo imela lastno kuhinjo. Nem-čija je povabila iz vsake države, ki sodeluje pri olimpijskih tekmah, 30 dečkov, ki bodo od meje gostje države. Za to mladiuo ho zgrajeno posebno taborišče v neposredni bližini stadijona. Poleg zgolj športno—tekmovalne strani hočejo Nemci to pot poudariti tudi vzgojno plat mednarodnega spoznavanja- Tudi umetnost bo tekmovala. Razpisana so tekmovanja za kiparstvo, slikarstvo. literaturo, muziko in arhitekturo. S pomočjo natečaja je nastala olimpijska himna. Pri predstavah v amfiteatru bo sodelovalo 10.000 oseb. Koncertni in gledališki sporedi bodo imeli za časa olimpijade mednarodno obeležje. Ne samo umetnost, tudi znanost bo pritegnjena olimpijskim igram. Svetovno znani znanstveniki bodo predavali iz področja njihovih strok. Olimpijska baklja gori pod vodo! 3500 takih fcakelj je že gotovih. 3000 tekačev bo poneslo olimpijsko bakljo skozi 7 držav iz antične Olimpije v Berlin. Ker bo na tako dolgi progi gotovo križala olimpijska štafeta tudi kako deževno cono, mora pač olimpijska baklja kljubovati vsem vremenskim neprilikam. S tem ognjem, ki bo prinesen iz daljne dežele Helenov, bodo zažgali ogromno bakljo na kandelabru, ki bo svetila preko stadijona. 1. avgusta 1936 bo zasvetil ta simbolični športni ogenj Helenov nad berlinskim sta-dijonom in s tem oznanil svetu pričetek nekrvave bitke narodov, ki jo bo gledalo 100.000 ljudi, za kolikor bo prostora v berlinskem stadijonu. Senzacija za športnike MOŠKE SRAJCE IZ SPECIALNEGA VEČBARVNEGA TRICOT-BLAGA DOBE SE V VSAKI BOLJŠI TRGOVINI Z ORIG. ETIKETO »PLANICA«. KUPUJ DOMAČE BLAGO 1 • Državno prvenstvo v kombinaciji, teku in skokih JZSS razpisuje državno prvenstvo v kombinaciji, teku in skokih v dnevih 18. in 19. januarja v Mariboru. Tekme so v izvedbi Mariborskega zimsko 'športnega podsaveza. Tek na 16 km, ki velja za kombinacijo ter tudi kot samostojna disciplina, se vrši 18. januarja. Start ob 14. v Pekrah prd gostilni Zorko. Skoki se vršijo 19. januarja s pričetkom ob poti 15. na skakalnici v Betnavi. Pravico tekmovanja imajo vsi pri JZSS verificirani tekmovalci. Prijavnine ni. Klubi morajo tekmovalce prijaviti najkasneje do 16. januarja na saveznih tiskovinah na naslov: Mariborski zimsko* športni podsa-vez, Maribor, Jurčičeva ulica 8 (trgovina Stojic). Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Vsi tekmovalci morajo predložiti potrdilo o zdravniškem pregledu. V kodi* kor niso bili zdravniško pregledani, se morajo podvreči zdravniški preiskavi 16. januarja ob 19. v lovski sobi hotela »Orel«, kjer se istega dne vrši ob 20. žrebanje startnih številk. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZSS. Tekmovalci za državno prvenstvo so razdeljeni v tri kategorije. Prva in druga kategorija tekmovalcev je bila objavljena v letnem poročilu za 13. redno glavno &kup= ščino JZSS. Vsi ostali tekmovailci tekmu* jejo v 3. kategoriji. Prvoplasirani v kombinaciji postane državni prvak v smučanju za leto 1935/36, prvi v teku pa saivezni prvak v smuškem teku ter prvoplasirani v 6kokih sa^ezni prvak za leto 1935/36. Državni prvak, savezni prvak v teku in skokih ter tudi prvoplasirani v posamez* nih kategorijah prejmejo častna darila. Razglasitev rezuitafov in razdelitev daril bo 19. januarja ob 20. v veliki dvorani hotela »Orel«. Radi prehrane in nastanitve tekmovalcev ter o cenah bodo klubi pravočasno obveščeni. Provoz tekmovalcev in funkcionarjev na start se vrši z mestnimi avtobusi. V slučaju nepovoljnih snežnih razmer se tekme prelože na 25. in 26. januarja. Vse dopise in prijave je nasloviti na naslov: Mariborski zimsko* športni podsa-vez. Maribor, Jurčičeva ulica 8 (trgovina Stojic). Službene obfave LNP (11. seja s. o. 19. decembra 1935). Ustavi se kazensko postopanje proti pr. ss Kušarju, ker se je s. o. po proučitvi materiala in na podlagi izjave pr. ss Škerlja, ki je bil tedaj na tekmi navzoč, prepričal, da ni povoda za njegovo kaznovanje. Zaradi neopraivioenega izosfanka s plenarnega sestanka dne 13. decembra t. 1. se na podlagi § 5 k. t>T. kaznujeio: ss. Vi-dic in Betetto z »'•obo po 25 Din. pr. ss Pečar z ukorom. Vzorne se na znanje opravičilo ss Cimipermana in pr. s« škerlja zaradi neudeležbe na istem sestanku Pr. ss Jenko se poziva d* v roku o^mrih dni vrne Korotanu-Kr. sodniško Hkso Din od neodigrane prijateljske tekme Ko-rotan-Hermee. Iz seznama saveznih sodnikov se na podlagi § 4 k. pr. zaradi nrestopka po § 3 k. pr. črta ss Pevalek Mirko. V r^t-u osmih dni no **k;avi 'ma pravic ™«i+ožbe na s. o. T>r.i .TNS preko s n T.VP- even-tuelno pritožbo ima taksirati s .50 Din. Za začasne »aveznr sodnike so v smi«1u obiav v ^TH>rt!«+i 7 isja in ne kaj knjigovodstva, dobi mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27334-1 Urarskega pomočnika dobrega, zanesljivega, lastnim orodjem, ne pod 25 let starega, sprejmem. Naslov v vseh poslovalni cah Jutra. 277"39-l Prešivalke iščem za stalno delo. K. Soss. Mestni »g. 27710-1 Pisarniško moč « prakso, zmožno nemščine s trgovsko šolo ali trg. akademijo sprejmem. Prednost iimajo oni s prakso v lesni stroki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po-40.000,- Din kavcije v gotovini. Reflaktira na stalno in sigurno službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garancija 28« 21B-2 Zaščitna sestra (Diplomiram, želi sprejeta službo pri dojemčku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dojenček« 9M.-2 U' r* Seseda I Otn. davek S Otn. ca llfro ali dajanje naslov« 5 Din. Najmanj« cnesek 17 Din. Velik štedilnik želeien, 300X180 cm, z vseh strani dostopen, za večjo kuhinjo, gostilno ali restavracijo proda Sever & Komp. Ljubljana, Goepo-svetska cesta 5. 27889-6 Železne peči obložene, raznih velikosti, prodam. Vprašati pri hišniku, Gradišče 10. 245-6 Vinogradniki od 16. čistih sort cepljenega trsja 2 vrsti korenjakov večja množina. Ziher Fra-njo, Zamušani sv. Marjeta Moškanjci. 27808-6 Polhove kape velika izbira, trgovcem popust. nudi trgovina kož in ddvjačin, Zdravič, Ljubljana prej Florijanska ulica zdaj Stari trg nasproti kavarne Zal azil ik. 37876-6 2.500. kom steklenic z označbo 3. del. naprodaj. Interesenti naj se obrnejo na M. Pan^rc in drug Bled 27891-6 Besedi. I Oio. davek J Otn, ■a iifro ali dajanje naslova } Din. Nalmanjii inesek 17 Din. Več spalnic po 3400 Din prodam. Goljar Josip, mi-zarstvo, Gospo-svetska cesta 13. 27855*16 Sadje Jabolka lepa, sortirana od 2.50 do 2.75 v zalogi pri »Ekonomu«, Kolodvorska 7. 27839-34 Gospodična dobra kuharica, vajena voditi samostojno gostilno, z nekoliko kavcije, želi mesto kot poslovodkinja, ali vzaime gostilno na račun, v svoji režiji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »3000«. 301-2 (fajencf (fee) Beseda 1 Oin davek i Otn, ca iifro ali dajanje naslova 5 Dia- Najmanjši «nesek <7 01* Natakarskega vajenca prikupne zunanjosti, šolska izobrazba, meščanska šola Ln nekaj znanja nemščine, sprejmemo. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Natakar«. 2765044 u«ed* i Oin Javek i buta Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši coesek 17 Oin Suknja spioking obleka in modne hlače, pnarv dobro ohranjeno, naprodaj pri modnem krojaštvu Vrenjak, Rožna dolina, cesta VILI. 33643 Frak in smoking obleko v najboljšem stanju kompletno prodam. Naslov v veeh posl. Jutra. 97834-113 itescda l Oin, javek 5 Oin, ca Iifro ali dajanje naslova 5 Oin. Najmanj« znesek 17 01*. 10 različnih mizarskih strojev z motorjem, znamke »Kurchnor« prodam. Snoj Masarykova IjO. Zagreb 37832-39 Čvrstega vajenca za trgovino z mešanim blagom s primerno šolsiko predizobraabo sprejme Nori) Zanier & ran, Sv. Peter Sav. dolina. Ponudbam je priložiti spričevala in slike. 27806-44 Kovaški vajenec z vso oskrbo v hiši se takoj sprejme. Naslov se izve v vseh poel. Jutra. 27630-41 Večja trgovina z mešanim blagom sprejme učenko želeaničamske družine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delovna in poštena«. 35444 Potniki Beseda 1 Oin. davek ' Oin. ca iifro ali dajanje naslova J Oin Nalmanjii inesek 17 Din. Dipl. učiteljica poučuje nemščino, angleščino, francoščino,- italijanščino in klavir. Kolodvorska nI. 11. pritličje. 278174 PoUk Nemško konverzacijo in porok nudi izobražena gospa. Skupaj te, dve osebi Din UO.- za uro. Kongresni trg 1B/H. . 27867-4 Nemščino, francoščino italijanščino, angleščino poučuje diplomirana učiteljica praktično in poceni. Informacije dnevno od 6—8. — Favla Kovač, Bled-vveisova ces*a 5. 367-4 Beseda I Oin Javek S Din iifro ali dajanje naslova S Oio Naim na prometnem kraju. ?onudbe pošljite na podir. Jutra v Celju pod »Plačam takoj«. 27880-7 Amerikansko glavo za stružnico (premer 15 do 1cm) kupim. tlnk. Zg. Šiška 81. Ljubljana. 37906-7 Nemško dogo belo-črno čistokrvno ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 207-27 Bel lovski pes mlad, z rujavo liso na ušesih, se je izgubil v št. Vidu. Odda naj se proti nagradi: Ljubljana, Sv. Petra cesta 64, 332-27 3 debele prešiče prodam. Kunetel, Savlje, Jožica 73. 337i27 rt rt Beseda 1 Oin. Javek 3 Din. za iifro ali dajanje oaslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Dio. Nova tipa Standard radia za Din 1S0.- naplačila za praznike lahko dobi vsak, kdor stopa k »Tehndk« J. Bamjaiu v palačo Okrožnega urada, Miklošičeva 30 27308-9 Glasbila Pianino skoraj nov, prodam, event. r« hranilne knjižice. Zupančič, Goeposvetska ceesta 1S/II. 346-26 Nove citre poceni prodiam. St. Vid n/Lj 50. 333-06 Gramofon »Oolumbia«, nov, zaprt, z gaterci, pripraven za gostilne, prodam ali zamenjam za nemško harmoniko. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dober gramofon«. 217800-05 Več novih pianinov prodamo pod ugodnimi pogoji. Cena 8. 1*1 t;«>č in 112 tisoč, z garancijo, tudi na obroke. Gosposvet-ska cesta 12, dvoriš™ 36(2-26 Pocorl PohiŠtVO ,Sava* Največja lzbera vsako vrstnega pohištva — sod nlh ln kuhinjskih opra"-Izvršujemo vsa mlzarsiu dela po konkurenčni! cenah. Spalnice . . . 1600 Din omare .... 400 » postelje . . 150 » kuh oprave . . 700 » kuh. kredence . 425 » kuh. mize . . 120 » kuh. stoli . . 50 > otročje postelje 325 » otročji vložki 60 » madracl 220 > žični vložki 90 » otročji madracl 140 > Dobi se tudi na obroke Se priporoča: MIZARSTVO »SAVA« Kolodvorska ulica 18. Miklošičeva cesta 6. Wolfova ulica št. 4 Vzamemo hranilne knjižice Mestne hranilnice. 27070-18 Razno PIŠITE SE DANES ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A« za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneii in barhenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Oin 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve, ali pa 1.80 m sa kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na »KOSMOS« razpošiljalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvora-kova cesta 1. Osebo z nekoliko tisočakov bilo ko4 družabnik-ca, bBo v obliki službe (proti obre-stovanju) iščemo za dobič-kanoeno trgovino ob morju. Cenj ponudbe c točnimi podatki in zahtevki na ogl. odd. Jutra pod »Ne pretirano«. 27816-116 Družabnika za pnotokolirano d ob rod do-6o tvrdko z kapitalom 20.000-30.000.- iščem Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Družabnik«. 27867-16 Mlad trgovec z Din 40.000. gotovine išče družabnico z enakim ali večjim kapitalom za skupno otvoritev trgovine event pristop k že vpeljani trgovini. Poznejša ženitev ni izključena. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurnost 217«. 31»JH6 Knjižico Ljudske posojilnice Skofja Loka do Din 50.000, kupim proti takojšnji gotovim. Stavite ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro -Industrija«. 25346 Družabnika za ekonomično izdelovanje prvovrstnega sladoleda za vso državo, iščem. Ponud be pod »Preizkušeno« na ogl. odd. Jutra. fS7-16 Hranilne knjižice prodaste ali kupite najbolje potom moje pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rndolf Zorč, Ljubljana, Gledališko ul. H2. Telefon 36-30. 3046 Kapital Jeaciiu I uin. Jave* Hranilne knjižice Ljubljanske krediine banke, do zneska Din 80.000, kupim (tudi manjše vloge). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 34>«. 27886-16 Za knjižice Kmetske posojilnice Ljub. dobavi fino pohištvo znano mizarsko podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fino pohištvo« 3D046 Poravnave med dolžniki in upniki, posojila, kom-pezaoija hran. knjižic itd. izvršuje: Gospodarskoprav-na pdsafna, Ljubljana, &e-lenburgova 7/1. nadstropje 3U5-R6 Knjižice Kmeteke posojilnice ljub-janske do Din 300.000 kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Proti gotovini«. 331-16 V najem Beseda I Oin. davek S Oin. i iifro ali dajanje naslova S Oin Najmanj« coeaek 17 Din. Gostilno vzame v najem ali podna-jem v Kranju, Tržiču ali Škof ji Loki gostilničar in posestnik z laotorcn pridelkom vina. pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Special. vina«. 232-47 Gostilno iščem v najem ali na račun. Ostalo po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 348-E7 Gostilno na deželi v prometnem kraju vzamem takoj v najem. Ponudbe na ogl. od-delk Jutra pod »Dobro-idoča gostilna« 37353-17 Trgovino z mešanim blagom vzamem takoj v najem. Plačaim Din 50.000.- večjo zalogo po dogovoru. Reene ponudbe z navedbo prometa in najemnine ter ostale podrobnosti poslati na ogl. odd. Jutra pod »Takojšen prevzem 30«. 237-17 t? iifro ali dajanje oasluva 5 Din. Najmanjši cnesek K£L 17 Oin. mm Beseda 1 Din. davek S Ott. ca iifro ali dajanje naslova 5 Oin. Najmanj« inesek 17 Din Primerni prostori za pisarno ali obrtnika na prometnem kraju mesta ce pod ugodnimi pogoji takoj oddajo. Naslov v veeh poslovalnicah Jutra. S75S3-1B Lokal in stanovanje se odda v Petrovčauh pri cerkvi. Ponudbe na podr. Jutra v Celja pod značko »Petrov 6e« 278704» Lokal na dvorišču za mirno obrt ali ca pisarno oddam v najem takoj v Ljubljani Frančiškanska u. a 2789546 Din 50.000 posojila iščem. Vknjižba na prvo mesto. Odplačujem mesečno. Ponudbe na podružnic« Jutra v Celju pod »Primerne obresti«. 37872-16 Vložne knjižice Prve Hrvatske štedionice, kupim proti takojšnjemu plačilu ali plačilu po dogo-mru. Ponudbe na ogl. oddelek pod »iPrašWion.a*. 37 Klavir znaimke Schwedghofer, prodam. J. L. Tržaška cesta !/n. p. 306-36 Izgubljeno Mladenič ki je pobral v Levstikovi ulici v nedeljo ob 10. uri dopolč.ie sveženj ključev ter bil oparzovan po nekem dečku, .se naproša, da odda iete proti nagradi v delikatesni trgovini Jane Židovska. 3M-28 Kratkoročna posojila daje Splošno kredimo društvo, Ljubljana. Aleksandrova 5. Hranilne vloge obrestuje najbolje. 331-16 Knjižico Mestne hranilnice prodom najvišjemu ponudniku. Ponudbe pod »39.000« na ogl. odd. Jutra 276ČE46 Posojilo 60.000 Din. na sigurno d.rugo mesto, za eno leto ali dalj, iščem. Obresti ugodne. Dopis pod »Sigurno« na ogl. odd. Jutra Maribor. 27780-16 Zadružnogospo-darske rekonstr. in Jadransko-podunavske bank« knjižico kupim — Vprašati: Gospodarskoprav na pisarna. Ljubljana, ge lenburgova ulica 71. nad. 204-ie Lepe obratne prostore takoj oddam. Naslov: telefon 33-82. 27*4® Gostilno v Celju ali Mariboru vzamem na račun. Ponudbe na podružnico Jutra v Celja pod značko »Pošteno«!«. 37.1-19 Vilo v Ljubljani c velikim vrtom, jirodam pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2*1-20 Brivski in frizersk salon v zelo prometnem mestu dobro upeljan se proda Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Salon«. 27895-10 Posest ieseda I Ola Javek ' 0«» en iifro ali falaaj« aslova ? Ola. Nalmanjii -n« 17 Ola Realitetna pisarna ADAMIČ ALBIN Ljubljana. Gospoavetaka e. 8. — Telefon in t. 32-86 Hiše, vile, posestva in parcele v največji izberi. Uspešno bi kulantno poaredovacj« pri nakupu, prodaji m zamenjavi nepremičnin. Uprava hiš in in posestev zanealjrvo po dogovora. Stanovanja in lokali v veliki izberi. Hišnim lastnikom oddajamo brezplačno. Hranilne knjižice Posredujemo nakup in prodajo. Posojila veeh vrst preskrbujemo.— Vse informacije brezplačne. — Ta pismen odpovor priložite znamko Din 3.-36501-Ž0 V Brežicah in okolici prodajamo ugodno hiše, vrtove, stavbišča, vinograde, sadovnjake in druga zemljišča, kakor tudi aroedirana vinogradniška posestva. Plačilo v gotovini. Pooredovalci i«-kljačeni. Uprava Attemeo-vih posestev, Brežice. 27806-20 Hišo na prometnem kraju na deželi, pripravno za ključavničarstvo, kupim, deloma za vložne knjižice. Ponudbe pod »Praštediona ali Kmetska« na ogl. odd. Jutra. 27607-30 Zemljišče prodom za hranilne knjižice v bližini Jesenic. Naslov v veeh poel. Jutra. 37831-30 Enostanovanjsko vilo ▼ bližini Stadiona s komfortnim trisobnim stanovanjem ter urejenim vrtom, oddamo pod zelo ugodnimi pogoji v najem s 1. februarjem. — Informacije daje Vzajemna zavarovalnica, Miklošičeva cesta it. 19, telefon 25-21 in 25-22. 335-30 Hišo eoonadstropno, drvoetano-vanjeko, hlev, vrt, njiva poleg kolodvora Škofljica prodam. Hafner, 37. 27837-30 Industrija živilske stroke srednje velika, dobro upelja na, stanovanjska hiša, garantiran lep čisti donos, radi posebnih okolščin na prodaj. Strokovno znanje nepotrebno. Ponudbe pod: »Ugodno 500.000« na ogl. odd. Jutra. Maribor 37781-00 Moderna vila štiridružinska c vrtom in garažo, v najlepšem delu mesta naprodaj. Ponudbe na ogl. odd . Jutra pod »VSa 1094«. 37504-30 Prijazno hišico ob zelo prometni banovki-ski cesti na> Bledu prodam pod zelo ugodnimi pogoji tudi na obroke. Najbolj primerno za profeeijoniste oziroma penzijoniste. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Najbolj varno naložen kapital s 50<#,« 37806-30 Novo hišo dvodružinsko v Celju po ceni prodam. Naslov v po drožnic-i Jutra v Celin. 37871-3-) Trgovske hiše v pmmetni ulici, »tanovanj ske hiš«, vile po vsaki ceni v centru mu in na perifuri ji, stavbene parcele v m« stu. družinske hiše. ve od 50 tisoč navzgor, gradič pri Ptuju 1(30 tisoč primeren za industrijo proda Prometna pisarna Mari bor Aleksandrova lil/I. S7«»-30 Stanovanjska hiša v centru, čisti donoe 10^ naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »'OCC ♦ čisto«. 27893-30 Stanovanje odda Beseda 1 Ola. davek i Oin. ca iifro ali dajanje naslova S Oio Najmanj« tnesek 17 Oin. Trisobno stanovanje komfortno in en lokal v sredini mesta s 1. februarjem t. 1. oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 200-31 Petsob. stanovanje komfortno, v sredini mesta oddam s 1. februarjem t. 1. Naslov v vseh poel. Jutra. 206-31 Enosob. stanovanje s prjti'klinami, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31(2-31 Trisob. stanovanje komfortno odda sa 1. februar v svoji palači na Aleksandrovi eeoti zavarovalnica »Dunav«. Informacije istotam v družbeni pisarni. 27897-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico oddam. Verov-škova 58 pri novi cerkvi v Šiški. 378*001 Enosob. stanovanje oddam na Dolenjski cesti »t. 33B-ai Stanovanje parkeitirana soba, kuhinja E pritšklinami. takoj oddam. Kosovo 268, oglaeiti se pri ge. Sfiligoj. 200-31 Dvosob. stanovanje pod enim ključem v I. nadstropju oddam takoj ali pozneje. Herbereteinova 32. 27854-61 Dvosob. stanovanje oddam za 1. februar. Ogledati popoldan. Povšeifcova. ul. 37. 994-81 Stanovanja Dvosob. stanovanje iščem Mirje Tabor Dunajska, plačam tri ali šestmesečno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za marc april«. 27097-31a Eno ali dvosobno stanovanje parketirano. iščem najraje v novi hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za takoj« S10-31a Dvo do trisobno stanovanje iščem v bližini pošte. Ponudbe pod »Tričlanska družina« na ogl. odd. Jutra. 3!6#la Trisobno stanovanje v središču mesta, primemo za idravnika iščem z 1. februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Središ&e« 316-3!a Trisob. stanovanje komfortno, elektrika, ptin najraje v vila z vrtom išče takoj mirna stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Komfort« 37891-31a Na Jesenicah ali Javorniku išče solidna stranka dvo-ali večsobno stanovanje. Ponudbe na podružnico Ju tra na Jesenicah, pod »Oim prej«. 8*3-Qla Dvo do trisobno stanovanje s kopalnico in po možnosti z vrtom ifče tričlaneka dru žina. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Za pomlad« 37836-3! a Dija*,ike sobe Dijakinja dobra učenka šeetošolka ali eedmošoika poštenih staršev se sprejme na stanovanje in dobro hrano brezplačno. Kot odškodnino bi pomagala pri učenju prvošolki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dijakinja«. 27tBl-žB Dijakinja trgovske šole. išče c 3E. jan. celo oskrbo in nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 37850-fiS Boljša rodbina sprejme januarja srednješolca v dobro oskrbo. Strogo nadzorstvo, klavir in nemščina. Rimska ceeta 181. levo. 206-03 Sobo odda Nižješolca (ko) instruira akademik za hrano in stanovanje. Uspeh garantiran. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garantiram ca uspeh« 3783608 Sobo takoj oddam 1 ali 3 gospodoma. Naslov v vseh poel. Jutra. 300-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, Miza Tabora, oddam. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. 20408 Sobo oddam. VMovdamska 11, poseben vhod, pritličje. Opremljeno sobo veliko, lepo, oddam. Naslov v vseh pod. Ju-wa. 33603 Opremljeno sobo sončno, s posebnim vhodom, parketom in elektriko, oddam .solidni osebi. Narfov v veeh pod. Jutra. 20^-33 Opremljeno sobo parket, elektrika im popolnoma sep. vhod takoj oddam. Vodmatska ul. WI. 2788703 Sobo oddam v centru mesta- Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. Dva gospoda ali gospodične sprejmem na stanovanje in dobro domačo brano. Cerkvena ul. 31 vrata 18. 2789KB Separirano sobo zelo lepo, mirno in sončno, oddam 1—2 oeeham. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 336-33 Opremljeno sobo lepo, z novim pohištvom (dvema posteljama">. oddam po nizki ceni. Okna na Mestni trg. Cankarjevo nabrežje 3Vni levo. 96*03 Sostanovalca sprejmem v veliko, zračno sobo. Flor jamska K7/I. 36fW0 Sobe išče Sobo v centru mesta c dobrim klavirjem in vso oskrbo išče dijakinja pri boljši obitelji. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »So4idt» 18« 27827-23a JfJi vsak* seseda i Otn; d. vek t Oio ta Ufro a!t dajaojt oaslova S Oin, naiman!« (nesek 29 Oin. Gospodična želi dopisovati z orožnikom v Srbiji. Ponudbe pod šifro »Slovenka'32« na ogl. oddelek Jutra. 27826-31 Višjega drž. uradnika simpatičnega. samskega, išče dobroeituinana gosjio-dična srednjih let, kot partnerja za sprehode m izlete. Izdatki strogo ločeni. Ponudbe pod »Tovarištvo« na ogi. odd. Jutra. 338-34 Državna uradnica želi reanega znanja s starejšim boljšim gospodom. Dopise pod »Adriaoo« na ogl. odd. Jutra. 2R1-3I 1001 Dvigni pafctnoležeče MM ".II davek i Oin, ca Htro dajanje naslova 5 Din, oaj manJSI znesek 26 Oin. Kdo si upa c novim letom naprtiti breme v obliki 36 let stane, vitke, elegantne, inteligent ne, trgovsko izobražene gospodične, izvrstne gospodinje, a brez denarja. Oglasi naj se možat inte-ligent s časa primerno eksistenco do 40 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Možakar«. Anonimno ▼ koš. Diskretnost strogo zajamčena. 2784306 Gospodična neomadeževane preteklosti, s pohištvom (doto) poroči državnega nameščenca. Dopis na ogl. odd. Jutra pod »Slovenka*. 276J&0S Številka 1570 Ločenka c doto v gotovini -STO.000 Din, išče moča, ki bi bil voljan biti samo njen. Pojasnila daje »iNada«, Zagreb, Praška ul. 6. Za. informacije pošljite Din 1(L 2I790C-35 Številka 7771 Židinja zelo lepa, z doto 1,000.000 Dim, išče zakonskega druga. Pojasnila daje »Nada«. Zagreb, Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din II). 27001-35 Številka 1527 Kmetica 05 let, z doto v gotovini :lif*Uno Din, išče trgovca ali sli ono. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din 40. 279iT>05 Številka 108 Uradnica zelo lopa. z doto v gotovini 70.000 Din, išče zakonskega druge. Pojasnila daje »Nada«. Zagreb. Praška ul. 6. Z« informacije počljtitie Din 30. 3TOt>05 Polmeščanka 2f> let sivra.. z doto v gotovini Din 9TI.OOO ter 30 oraK zemlje, išče zakonskega druga. Pojasnila daje »Narfa«. Zagreb, Praška ul. R. Za informacije pošljite Din 10. 270OJ05 Številka 399 Industrijalec popolnoma sam, z dohodki Din 15.000 mesečno, išče takonsko družico. Prednost vdova z moškim deteitom. pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Praška ul. 6. Za informacije pošljite Din SO. 2700605 Gospodična Din 100.000.- bi se poročila najraje v Ljubljano * gospodom starim od 36 let dalje. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Srečanje« 2783606 Brez posebnega obvestila f I Naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš blagi dobri soprog, oče, brat, stric, svak, tast in ded, gospod IVAN BENČINA TRGOVEC IN POSESTNIK, danes zjutraj po dolgem, mučnem trpljenju v 65 letu starosti, mirno zatisnil svoje oči, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek dne 2. januarja 1.1. ob 3. pop. Stari trg pri Rakeku, 31. XII. 1935. Janja, soproga; Miloš, Nada por. Kovač, Dušan, otroci; Leopold, brat; Fran jo Kovač, zet — In ostalo sorodstvo. I Beseda 1 Uid lavck 3 L'U». za Mtro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovski biro »Šumadija«, Kragujevac, s poslovalnico Beograd, Pašičeva br. 6/11, telefon 29-997 posreduje v vseh poslih nakupa in prodaje. Specializirana je v državnih dobavah. Za vsa dela y gornjih poslih je tvrdka proto-kolirana, daje na željo vse potrebne informacijo in reference. 2T775-3: Svarilo! Podpisala izjavljam, da nisem platnica dolgov katere bi napravila moja svakinja Marija Vovk Vrba št. 1. Da bi se plačevalo iz posestva to z »žirom oporoke tudi sodišče ne dovoli. Strogo bom postopala s tistim, ki bi prejemal od r.je živila katera so za živež otrokom. Marija Vovk, Vrba št. 24. kot varuhinja otrok. 27S08-31 Dražbe Beseda s Din. Javtli i Din ca Šifro ali dajanje aastov: 5 Oin. Najmanjši ineset 17 Din. Terjatev proti Ljubljanski Kreditni banki "v znesku Din 39.347 se dne. 4./I. 1056 ob 9. uri pri sreskem sodišču v Ljub ljani, soba št. 10 proda aa javni dražbi največjemu ponudniku. Dolžniki navedene banke se opozarjajo na to ugodno priliko. Telefon 2 9 § 11 PREMOG DRVA in KARBO P A K RTI rv. SCHUMl Dolenjska cesta e rc&sinlh iz&u tev □ u □ Veselo in srečno novo leto želi □ ŠMON MARICA — Gostilna j Ej Tržaška cesta 28. g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ u □ FKANC PKAPKOTMK □ strojno mizarstvo □ D LJUBLJANA VTI Aleševčeva ul. 37 fj □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d ANGELA KOEDIŠ § □ trafika □ § LJUBLJANA, GAJEVA br. 5. p □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ O □ □ n □ n □ Srečno in veselo novo leto želi Egldšf štišteršle soboslikar Telef. 31-01 □ Gregorčičeva ul. 17-B D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ □ □ □ □ □ [3 □ Q Vsem cenjenim gostom, zadovoljno, in uspehapolno novo leto želi in se priporoča za obisk TEREZIJA fOtJSIIjO Aleksandrova . cesta 54. < O n □ □ □ □ □ □ □ .n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ □ □ □ □ □ □ n □ O n □ □ □ □ Svojim cenjenim gostom želita srečno novo leto Igssaslf in Helena GOSTILNA PRI BANKOTTT LJUBLJANA šm^rtinsika cesta □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ L n ZLATA BRIŠNIK L □ trgov, s papir.; galan. m knjigarna □ □ MARIBOR ' Slovenska ul. 11 C □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L" □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D C] O □ ZORIČ ANTE □ Jadranska klet □ g MARIBOR □ □ □ C] □ □ □ O □ □ □ □ □□□□□□□□□I o □ □ □ □ □ □ □ C □ □ A. POBLESSNIG veletrgovina s papirjem MARIBOR, Bacilov a 7. Telefon 2448 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom ANTON JAKA€ čevljarna □ □ □ □ □ □ D MARIBOR Slovenska ulica 24 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ 0. Srečno nove leto želi vsem cenjenim naročnikom FERDO BAB2Č MARIBOR židovska ul. 4 ter se za nadaijiij ■ naročina priporoča D □ □ □ □ □ □ □ n ALOJZIJ VODNIK KAMNOSEŠKA INDUSTRT7 LJUBLJANA PRI GLAVNEM KOLODVORU USTA NOVLJENO 1860 1. SPLOŠNI PROIZ. VODI IZ MARMORJA IN GRANITA- Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba □□□□□□□□□.□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Srečno novo leto I936.' NOVA LJUDSKA K.Ukiju-w/* Ljubljana, Vošnjakova ulica 4, nudi: zajutrk: mleko, toplo veliko Din 1-— kava, čaj, kakao, čokolada, jajca . « 1.50, 2.—, 2.50 kruli z maslom .......« 1.— kosilo: zakuhana goveja ali zelenjadna juha, goveje meso, 2 prikuhi, kruh . . . « 4.—, 6.— s pečenko ali močnato.....« V- , 8.— večerja: golaž, vampi, obara, ajdovi, koruzni ali beli žganci, kislo zelje, razni zrezki, prekajeno meso, klobase, močnata in mlečna jedila, solate, kompoti itd. « " ■ — abonenti: Kosilo in večerja po izberi (2 krat tedensko goveje meso, sicer pečenka ali močnata) dnevno .... « 10.— Ob vsakem dnevnem času na razpolago razna jedila: golaž, vampi, obara, kisla juha, kava, čaj, itd. po Din 2.—, 3.— Na željo se pripravljajo tudi dietična jedila po nizki ceni. Hrana se dostavlja tudi na dom. Uporablja se čista svinjska mast in domače testenine. ZAJUTERK od 6. ure, KOSILO 11. — 15. VEČERJA 18. — 21. KLJUČ SVETA ZA M JE Typa 914 A Din 120*— mesečno. Typa 944 A 2+1 cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z izpisanimi imeni postaj. Cena .....Din 1995.— * na obroke naplačllo Din 159.— in 18 obrokov po . Din 120.— H, SUf f NEM r.--v/.< i P^ElEMHf* ' PRVOVRSTNA IZDELAVA »NIZKE CENE DOLGOROČNO ODPLApKV&NJE te va j te brezplačno pri zastopstvu an Lfttbijana, Celje, Aleksandrova 6 Aleksandrova 9 i, Cenjenemu občinstvu z Jesenic in okolice vljudno naznanjam, da bom s 1. januarjem 1936. prevzel Dež-manovo mesnico v hotelu PAAR na Jesenicah. Kot dolgoletni prvi pomočnik svojega dosedanjega gospodarja, gospoda Franceta Dežmana, sem si pridobil bogatih iskušenj, da bom cenj. odjemalcem ob vsakem času lahko postregel z najboljšim blagom in imel stalno v zalogi svež provijant za planince, smučarje m izletnike po najnižjih cenah. Želeč cenj. občinstvu srečno in veselo novo leto se priporočam: Pariška avozna tvrdka, ki namerava v kratkem ustanoviti v Jugoslaviji podružnico za nakup TRTNIH CEPIČE V na debelo, želi stopiti v stike s prodajalci. Ponudbe na Comtant 250.269 Rue Vivienne 17. Pariš 10331 mesar in prekajevalec HOTEL PAAR — Jesenice, Gorenjsko ZAHVALA Ža vse ustne in pismene izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi naše ljubljene soproge in mame kakor tudi za poklonjeno cvetje in. številno spremstvo na njeni zadnji poti, se tem potom naj-iskreneje- zahvaljujemo. Posebna zalivala dr. Merčunu za njegov trud na domu in v bolhici. Maša zadušnica se bo darovala v petek 3. januarja ob 8. uri v župni cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, 1. januarja 1936. ŽALUJOČI OSTALI. - : ^ tjžiTEk jOLLA ium..s ZANtSLJJVOST Tudi v letu 1936 bo vsak naročnik »Jutra" zavarovan za 10.009 dinarjev FRANC ŠKAFAR LJUBLJANA — RIMSKA CESTA 16. Telefon 28—23 Poštno hranil. 15747 Gradbeno in pohištveno mizarstvo Zaloga pohištva, pisarniške rolo-oprave, kartoteke L t. d. Delo zajamčeno. Solidne cene: Stroji za obdelavo lesa na razpolago po Din 20.— od ure. Suho žaganje za kurivo na zaldgi. CENJ. OBČINSTVU VLJUDNO NAZNANJAM, DA BOM NA o i L V E S T E O V O OTVORIL V NOVOZGRAJENI HIŠI A ¥ A v Ljubljani, Tyrševa cesta (Bežigrad). Kavarna je najmodernejše opremljena, kjer bodo na razpolago vsi tuzemski in najvažnejši inozemski časopisi ter revije. Lokali so oerevani s centralno kurjava najnovejšega sistema. V hiši se nahaja tudi prvovrstno zimsko kegljišče. Za solidne cene in postrežbo jamči ter se vljudno priporoča Ciril Majcet! TELEFON 27-38 TELEFON .27-38 T* OBILO SREČE V NOVEM LETU ŽELIJO VSEM SVOJIM CENJ. GOSTOM MAJCEN-0VI — Iv', t KOLODVORSKA RESTAVRACIJA — LJUBLJANA GL. KOL. TELEFON 27-48 " ' TELEFON 27-48 KAVARNA — TVRŠEVA CESTA. Mlajši in starejši IVIA^If a Iesto H»'«"Wo "" IllUaKt SPOLI1I SLHBOSTI (impotencl) izmučenosti, seksualni razdraženosti in nesigurnosti, duševni depresiji in oslabelih "živcih. — Uporabite organski preparat virilihe* ki deluje ojačeno. Škatla z 20 tabletami Din 70.—; z 40 tabletami 110.— Din; s 100 tabletami 238.— Din. Dobiva se v lekarnah. Po poštnem povzetju pa diskretno razpošilja lekarna S. Mittelbach, Zagreb, Jela-čičev trg 2 a. — Proizvod farmacijske tovarne dr. Richard Weiss, Berlin. •Ogl. reg. p&d S. br. 29610(»»35. OGLEJTE SI veliko izbero dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, invalidskih vozil, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev, pneumatike in raznih delov. CENE ZNIŽANE! CENIKI FRANRO! »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. 2 a m a s ■g Z! a H H a 35 H 0 a a a a H 21 BODOČNOST Je za vas NEZNANA DEŽELA uu noccic spcanatl vašo življenjsko pot, ne oklevajte, ampak pilite astrologu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodnik Vašo življenjske sreče- Gotovo se Vam je že dogodilo, da ste prišli v neznane kraje, kjer niste poznali cest in poti. V takem položaju se niste prepustili golemu slučaju in predali ttsmni negotovosti, temveč ste povprašali.kakega domačina, i« Vam t-nd in kam? Zakaj bi ne povprašali, ka-dai za vaše najbolj taželjeno epozna-"nje, za Vašo bodočnost?'Zakaj tavate v negotovosti in trdovratno tMlte po neznanih potih življenja, ko pa t)l vendar raii dosegli srečo, ljubezen in blagostanje. Nevarnost pa je, da vse to zgrešite in Vam' sreča uteče zadnji hip. Tu Vas morda čaka bogata, lju-• beča žena, tti Vas čaka korijara. blagostanje. Vi pa »e trdovratno; držite svojih navad. Loterijski uspeti se Vam odmika jo! Zakaj pa izbirate slabe številke in igrate y nepovoljnem - 6aeu? V takih velevažnih momentih se prepuščate golemu sln-6aju in njegovim kapricam. Namesto da blodite v negotovosti nejasnosti in ugibanjih, pišite aitroiojra to gt vprašajte za nasvet. On je poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče. Zahtevajte od njega Vašo fivljeojako prognoflto, da boste »poznali sme' Vaše bodočnosti in šli po tej poti sreči in uspehom nasproti. *" - ---- Spoznali boste jasno in natančno to, kar morate storiti ea blagor in uspeh pri vseb delih to podjetjih, ter pri Vaših odločitvah. ... n GrafološH burean Vam pokaže v Vaši življenjski pro-gnozl pot do Vaše sreče to Vam namenjene usode. Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega del« Jft zahvale naših klijentov. Prosim, čitajtel: »Za vaebtoo Vašega cenjenega iopUa, s ozirom na . studii mojega življenja in moje psihoanalize, se Vam napriarineje zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Se vse Vaše napovedi izpolnjujejo. CnStor'-se »airio. kako -st^^ mogli podati tako točen opis mojega prošlego življenja to mojih neuspehov. Sedaj vem. ko so se začele "Va#e~ napovedi izpolnjevati, kdo je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti. Da Vam pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tadi loterijski nspeh, ki sem ga dosega! * proSlem kolu loteijjske^ igranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše -dalo. Vam ve in« hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik, Maribor.*. Pišite bre« odloga, pošljite 8e danes Vaš rokoois in rojstni datum ter 30 iot bonorar VaSo oaihoaaaKzo to skico Vaše življenjske prognoze. _ - .Stalna In točna adreea se glael: Grafološki bureau CELJE poStni predal 106. m E2 b? m s m iz rfc I Z ri| Z j Ei £ E □□□□□□□□□□□□□D uspehov „JUTRU" na en oglas □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n Speeijalna mehanična delavnica za pisalne — računske stroje in registrirne blagajne »NATIONAL" POPRAVILA NALIVNIH PERES BORIS V. S I M A N D L LJUBLJANA KOLODVORSKA UL. 11 — Telefon št. 24-37 (Dr. Megler) isertvajte v ■ r« ■ ftutru"! "»f ir*'u' h V H n n ii innnnnnnnnn f m k ■ t i V u1«""« jiUUljjjj Posojilnica za Stari trg, Lož in sosedstvo, javlja žalostno vest, da je preminul dne 31. decembra 1935. ob pol 1 uri njen ustano^+"H in član načelstva, gospod 0van bencina posestnik in trgovec v Starem trgu. Pogreb zaslužnega in težko nadomestijivega člana bo dne 2. i . 1936. ob 15. uri. Stari trg pri Rakeku, dne 31. decembra 1935. NACELSTVO. f ... ■ Dne 30. decembra 1935 je v Radovljici izdihnil svojo blago dušo, gospod (Dlnico Mestnan večletni član ravnateljstva OUZD, industrijalec itd. ' Pogreb bo na novega leta dan ob 3. uri popoldne v Radovljici. Večni pokoj njegovi duši, njegovemu imenu pa blag spomin! V Ljubljani, 31. decembra 1935. . T *?OŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVA V LJUBLJANI. ' 4i M '■'Z ■'31 »JUTRO« št 31?. 30 Tvgredi 1. L 1936,3. m M Sše&m*kotiiiea Onrt. Dnorto torti«. - l»W. a ttmzordj .Jutra. Moli Mbnlkar. - Za Narodno ttotamo 4 4 to) tbtanarj. I««** - Za maer.ua de) te *igo.oree Moj. Noto*. - Vsi . UnMfm