13°
Rastislav : Slovo.
Črtala,  kose, le"meži — vse hkrati V orožje mora že se prekovati.
Iz posvečenih starih pa zvonov Nebroj preliva novih se topdv.
In kakor tam  v deželi je Deveti, Tak 6 v deželi bilo je Deseti.
No zadovoljen Džingis-kan še ni, In tudi Kublaj-kan si več želi.
Kar ženske,  starci, deca in hromaki Pridelali so živeža na tlaki,
Vojakov lačne trume vse snedo. Ce lakota na kmetih  — kaj  za to !
Oh, mir na svetu poglavitna stvar je ; Kaj kdnoma vse drugo zdaj pač mar je!?
No zadovoljen Džingis-kan še ni, In  tudi Kublaj-kan si  več želi.
Kjerkoli kaj še najde se zlatnine, Zlatnine in zvenčeče srebrnine:
Vsak skrit zakldd,  prihranjen vsak dendr — Vojakom nesti vse imd se v ddr !
Na boj  pripravljene stoje" armade, Vse oborožene od pet do brade.
Mir stražijo mejsobni dan in noč; V oklepih jedva sopsti jim je moč.
In tiste dni,  v poletnem,  lepem časi, Ko  v stročji oves,   bob je zorel v klasji,
Kan  Džingis in kan Kublaj že tri dni Imela skupaj  dtvne sta gosti.
Od vin, jedij  vse mize se šibijo ; In vsega, česar srca si želijo,
Ponuja bujni in  bogati god ; Vesel na gradu danes vsak je kot.
Tu pevcev pesmi drijo se krasne, Vmes strune brenkajo tam sladkoglasne.
Tu hrum in šum —  pijanih  pivcev  vrisk, Tam vidiš ples polnagih  odalisk  .  .  .
Z vseh miz na tla že rujuo vince teče . . Star derviš vstane, vzdigne čašo, reče ;
»Prekrasen,  kana,  sta  dosegla mir ! Slavi s ponosom ga nocojšnji pir.
»Preromal vso deželo sem Deveto; Preromal vso deželo sem Deseto.
»Najtiši vlada mir zares povsod, Drug drugemu  ne moti  več ga rod.
»Orožje zadušilo je vojake  — Nositi peze niso mogli take,
»Od bede in gladii denašnji dan Poslednji pa umrl vam je tlačan  .  .  ,c
Pa to je bilo davno  —  v tistem časi, Ko v stročji oves, bob je zorel v klasji,
>3
A. Aškerc.
^
SI
o v o.
ZIjutraj šel sem na planine,                           Noč pred jutrom tiho zrla
Zor pomladi je sijal,                                   Svet planinski je krasan,
V njem na vsakem gorskem cvetu             Zrla bi ga večne   čase —
Biser gorel je svetal.                                   A pregnal jo solnčni  dan.
In tedaj  je potočila
Solze noč na cvetje to .  . .
Mislil sem :  Kako  od dragih
Bridko,  težko je slovo !
Rastislav.