Izhaja K)., 20. in zadnjega dne vsakega meseca. Naročnina stane I gld. na leto. ^S><£— Posamne številke po 5 kr. Krščanski delavci, združite se! Naročnino in dopise pošiljajte uredništvu »Glasnik« Cesta v Mestni Log 4, -<$xS- Oglasila delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj! Štev. 21. Zadružni inštruktorji. Sedanji trgovinski minister baron D i • pauli je sklenil nastaviti več izvežbanih mož za zadružne inštruktorje v korist rokodelski gospodarski organizaciji. Rokodelci, ali kakor jim nekoliko nejasno pravimo: mali obrtniki, imajo svoje obvezne zadruge že dolgo časa. To zadruge, o katerih je naš list že velikrat pisal, imajo mnogo hib. Največja je ta, da so v njih največkrat pomešane vse raznovrstne stroke rokodelcev in drugih obrtnikov: črevljarji, krojači, mizarji, gostilničarji itd. Splošno manjka tem zadrugam delavnega, zavednega duha. Zato niti v tistih zadevah, v katerih bi lahko kaj storile, navadno nič ne store. Glavni namen sedanjih obveznih zadrug je, ustanavljati razne gospodarske zadruge : skladišča, skupne prodajavnice, skupne delavnice. A ravno v tem oziru spi domala vse. Na Slovenskem se resnično gibljejo samo krojači na Goriškem, kjer bo njihova gospodarska zadruga kmalu jela poslovati. V Ljubljani smo mi pričeli že zdavnej agitacijo med obrtniki v zadružnem smislu. Krojaška in črevljarska zadruga je že regi-strovana, toda dalje še nismo prišli niti za korak. Tisti, ki hočejo sodelovati, nimajo denarja; pri večini pa ni nobenega zanimanja. Na vsak način nam kaže, da pritegnemo k ti zadrugi tudi črevljarje in krojače iz okolice. Upamo, da ti možje prineso več zdravega duha seboj, nego ga moremo najti v ubogi Ljubljani, kjer je posebno vsled liberalnih neumnosti tako zastrupljena vsa podjetnost in ves obrtni napredek. Tako, kot v Ljubljani, je tudi po mnogih drugih krajih. Mali obrtnik spi; zagugal ga je liberalizem. Krščanskosocialna misel mu je še preveč ptuja. Poleg liberalizma pa dela V Ljubljani, 31. julija 1899. zgago tudi socijalna demokracija, ki vedno pridiguje, da mora mali obrt propasti in da je zastonj vsako prizadevanje za njegovo rešitev. Da bi obrtnikom podal priložnost pri ustanavljanju raznih gospodarskih zadrug dobiti potrebnih navodil in nasvetov, zato je sklenil Dipauli, nastaviti zadružne inštruktorje. Sedaj še niso imenovani; zato tudi še ne moremo naznaniti, kedo je namenjen za naše kraje. Gotovo je, da mora znati slovenski jezik, če hoče sploh kaj opraviti pri nas. Načelno nam je Dipaulijeva misel všeč. A obrodila bo kaj sadu samo tedaj, če bodo ti inštruktorji popolnoma samostojni. Ako bodo podložni katerikoli deželni vladi, ali ako se bodo morali opirati na revščino kupčijskih in obrtnih zbornic, potem ne bodo nič opravili. O teh zbornicah nam niti govoriti ni treba; vsak rokodelec ve, da od njih ne pride nobena rešilna misel. Nekaj papirja napišejo vsako Uto, to je vse. S pokrajinskimi vladami v obrtnem oziru tudi ni mnogo bolje. Strokovno izobraženih uradnikov, ki bi imeli glavo in srce za po-vzdigo malega obrta, ni nič. Zato pa vidimo žalostno prikazen, da pri vseh informacijah, ki jih mora dajati deželna vlada, ta vpraša okrajna glavarstva, ki ravno toliko vedć, kot sama, in okrajna glavarstva naroče žan-darskim postajam, naj poizvedujejo in poročajo. Mi dobro vpoštevamo težavnost in pomen žandarskega stanu, a to pa tudi vemo, da žandarji niso nikakor toliko izobraženi, da bi sploh mogli resnično poročati o pomenu kakega zadružnega gibanja. Čudna je ta reč! Uradništva je toliko in tako dobro plačanega; konečno pa vendar vse, karkoli se tiče ljudstva, dobi v poročilo — navaden žandar. Pri sedanjem boju proti naši delavski in kmečki organizaciji Letnik V. imajo žandarji obilo posla. O vseh stvareh morajo oni poročati okrajnim glavarstvom in kar vedo glavarstva uradno, vedo do mala samo od žandarjev. Žandar ne more presojati moči gospodarskih in politiških idej; ne more umevati, kako globoko in kako tudi za državo škodljivo se vceplja materijalistiško liberalstvo ljudstvu v dušo; ne more poznati ljudstva, njegovega značaja, njegovih čutil, njegovega upanja. Kar sodi, sodi le po zunanjih znamenjih, po vrhu in zato se velikrat moti. Na tak način se mnogo zdravega gibanja ne umeva prav. Sumi se nevarnost tam, kjer je jedina pomoč za boljše čase in v ljudstvo se popolnoma v škodo državnim koristim trosi nezadovoljnost, ki je mati upornosti. Ce bodo zadružni inštruktorji po stari shojeni poti — od vlade do okrajnih glavarstev, od okrajnih glavarstev do žandarjev in od žandarjev zopet nazaj dobivali svoja poročila, potem škoda za denar, ki se bo potrošil zanje. Samostojni morajo biti. Zato bi bilo pa najbolje, če bi se ne vzeli izmed državnih uradnikov, ki samostojnosti sploh niso vajeni. Vzeli naj bi se izmed mož, ki so že pokazali z nesebičnim delovanjem pri obrtnem zadružništvu, da jim je blagor malega obrtnega stanu na srcu. Par takih mož bi se v Avstriji gotovo dobilo. Potem bi se po malem dosegel namen, ki ga ima nastavlje-nje zadružnih inštruktorjev. Politika po svetu. Sladkorni davek. S prvim avgustom se prične novi davek na sladkor, katerega je uvedla vlada po § 14. Ker je dandanes kava skoro glavna hrana delavskega ljudstva, pri kateri se porabi ogromno sladkorja, je jasno, LISTEK. N.'N.VV' Zdravnikov sin. (črtica iz življenja.) Igrali smo se na paši, mi, vaški otroci in on, zdravnikov sin. Naravnost moram reči, da ga nismo kaj marali, ni spadal v našo družbo. Mi smo bili priprosti vaški dečaki, žilavi, zdravi, rudečih lic, on bled, mlačen in bolehen, pri tem pa zelo domišljav. Vendar nam je hotel biti vedno za petami in ni bilo igre, katere bi ne bil izvohal in pricapljal za nami. Daši smo ga prezirali in odbijali, umešaval se je v enomer v naš krog in napravljal jezo s svojim obnašanjem. Naposled je prišel trenutek, da smo se ga iznebili, in kako smo se oddahnili! To je bilo tako. Izmej vseh dečakov je bil najbolj pri-grajen meni. Reči moram, jeza me je zgrabila, kadarkoli sem zagledal njegovo bledo, mračno lice in tiste njegove debele, zlobno zroče oči. Nisem mogel zato, a njegovo bitje je bilo v takem natornem nasprotju z mojim, da se mi je vedno zdelo, da mu moram kaj hudega storiti, in kar bi mu Btoril, da bi ne bilo preveč. Pozneje sem večkrat obžaloval to svojo narav, a takrat tega nisem razumel. Necega dne pa sem trdno namenil, da mu nekaj naredim. Igrali smo se na paši. Drugi tovariši bo kurili ogenj in pekli krompir, bilo je namreč jeseni. Midva z Rikom pa sva stala pod hrastom. Jaz sem si izmislil, da vem za ptiče — Riko je zelo rad sledil za ptiči, in ako je slučajno zasačil gnezdo, je v svoji prirojeni zlobi vse mladiče podavil in poteptal z no- gami, radi česar že smo ga morali sovražiti. »Riko«, sem dejal, »ako mi dobiš ono-le ježico doli, pa ti pokažem gnezdo!« In kar viškoma je planil na drevo in z vsem naporom svojega žoltega života plezal do veje, nad katero je visela krasna, rumena ježica. No, ta veja je bila suha in jaz sem znal, ako stopi nanjo, da se mu zlomi pod nogami in telebi na tla. Ko je dospel do veje, je lezel po njej, da bi vtrgal ježico, moral je pa precej na konec te trhle veje. Na koncu vejo se stegne po sadu, v tistem trenutku zahrešči na drevesu »hresk!« in Riko je padel skozi vejevje na trato. Tovariši so zagnali krohot, a Riko se ni ganil, obležal je, pohabil si je nogo, in odnesti smo ga morali domov — oj, to je bilo tedaj hrupa po vasi! kak udarec je zopet to za uboge delavce. Država je zvišala plače uradnikom, tudi višjim, sedaj namerava zvišati plače častnikom in uradnim siugam. — Zato pa mora trpeti direktno oni, za katerega se sicer nobeden ne briga. Od sladkorja bode sedaj davka od kilograma 19 kr.; ako porabi delavska družina najmanj jeden kilogram na teden, plača celo leto delavec davka samo od sladkorja 9 gld. 88 kr. Neumevno je, da vlada ne vidi, kam jadra tem potom. Bogati postopači si prirejajo razne športe, pn katerih zapravljajo ogromno denarja. Palače, vozovi, služništvo, vse jim je na razpolago, zakaj še tudi take ne obdačijo bolj ? Zakaj ne obdačijo borze s kupčiji primernim davkom? Zakaj se dohodninski davek ne zvikšuje nad sto tisoč goldinarjev dohodkov? Tu naj bi se prijelo, ne pa ljudstva, ki tako koma] životari. To nam kaže jasno, kako malo pojma o državnem gospodarstvu imajo nekateri gospodje, ki nosijo zlate ovratnike in sedč na minist,Brskih stolcih. Nam pa ne kaže druzega, kakor pustiti kavo in vpeljati mesto nje obligatno kmetsko »kosilo#, žganjce in zelje, bomo vsaj bolie izgledali. Poskusimo! Naša organizacija. Izredni občni zbor. V nedeljo, dnč 13. avgusta dopoludne ob polu 10. uri bode izredni občni zbor slov. katol. delavskega društva v »Katol. Domu«. Povod in dnevni red občnemu zboru je: uredba bolniške podpore in razni Dasveti. Vsi člani so uljudno vabljeni, da se radi važnosti dnevnega reda gotovo vdeležč občnega zbora. Odbor. »Slov. krščansko-socijalna zveza« pobiti v nedeljo, 13. t. m., o priliki blago-slovljenja zastave bratskega pevskega društva »Ratitovec« v Selce, rojstni kraj Bvojega prvaka dr. Kreka. Kedor se namerava vdeležiti izleta, naj do nedelje naznani društvenemu tajniku. Odhod iz Ljubljane v nedeljo, 13. t. m. z jutranjim gorenjskim vlakom do Škofie Loke. Socijalne zadeve. Kuhinjski in gospodinjski pouk v ljudskih šolah. Zadnja leta se je še-le začelo na Slovenskem nekoliko skrbeti za vzgojo dobrih gospodinj. Vstanovili sta se dve gospodinjski šoli v Ljubljani, ki obe dobro delujeta. Toda z našega stališča moramo reči, da delavskemu stanu nobena izmed n|iju ne more koristiti. Deiavske rodbine ne morejo plačevati za V tistem trenotku, ko smo ga dvignili, zadel me je pogled iz njegovih očij in tega pogleda nisem pozabil nikoli več ... Doigo je ležal bolan in nobeno sredstvo ni pomagalo. Vse si je prizadejal njegov oče, da bi ozdravil sinka, a ves trud je bil zaman. No, Rikov oče tudi ni slovel za kdo ve kakega zdravnika; ljudje ao si pripovedovali, da je le polnil pokopališče, ozdravil pa le take, ki niso hoteli rabiti njegovih zdravil. Sicer pa je bil jako neuljuden gospod in vedno je hotel nemški govoriti, še z nami, ki ga nismo nič razumeli. No, naposled so morali Riku odrezati nogo v kolenu in mu nadomestiti jo z leseno. Od tega časa ga nisem videl več dolgo, dolgo let, kajti moral sem v šolo in iz šole v življenje, v čisto drugo življenje, kakor Riko. .. on pa je menda zaostal. * * * Kakih dvajsat, petindvajset let je preteklo od tega. Pretečeni teden sem imel opravila svoje hčere po takih šolah; vrh tega pa se v teh šolah ufč — previsoko. Take kuhe, kot jo imaio v gospodinjski šoli v Ljubljani, ati gospodinjstva, ki se gi učč v Marijanišču, ne more rabiti delavčeva žena. In vendar je ravno v skromnih delavskih razmerah treba ženi znanja, premisleka, previdnosti pri kuhi in gospodinjstvu, da pri malih strošk