s I t V. 40.	V LJUBLJANI. DNE 5. OKTOBRA 1932 L L 1 O 45
Cena « Din za telo leto. Za	inozemstvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor <0 Din. Iz,lia|u
(snko sredo Spisi in dopisi	naj se posilimo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Uprnvništvu »Doinoljuhd« v Ljubljani.
Telelon uredništva: 2549.	Telefon uprave: 2992.
V dnevih riegod
Zlato se v ognju spozna, pravi prijatelj pa v nesreči. Tako pravi pregovor. Pa ga bom razširil tudi tako, da sc človek sploh šele v nesreči spozna, kakšnega duha je. Torej ti sam si svoj prijatelj.
Sedanjemu svetu manjka Jobov in Tobijcv. 0 Tobiju beremo: Ker sc je od svoje mladosti vedno Boga bal in je njegove zapovedi izpolnjeval, se ni zoper Boga pritožil, da jc slepota nadenj prišla.
Vidite, to je bil mož!
Sedanji svet pa zapovedi ne izpolnjuje, vsaj v zadostni meri ne; če pa nezgoda nadenj pride, tedaj pa popokajo vse vezi. Trpeti ne zna, zato pa koinè. Vse je prekleto: grdo in lepo vreme, dež in soliice, zima in mraz, dobra -in slaba letina, ljudje in živina ...
Trpeti ne zna, zato pa obupava. Oorc in vode oznanjujejo njegov obup, iz obupa uživa strup, sega po vrvi, po revolverju, lega pod vlak, vse poskuša sahio, da bi se »rešil«. Ali pa je v obupu res začetek in konec rešitve?
Človek plemenitega srca ne bo v nezgodi obupaval. Tudi tožil ne bo prehudo; lahko odkrije svojo bol svojim prijateljem, katerim največ zaupa, nikdar pa ne vsem, ki ga hočejo poslušati. Zlasti ne bo svoje boli vtapljal v cašo alkohola in po gostilnah raznašal svojih težav.
S trpečim človekom sočustvujemo. Cutiir.o njegovo bol in mu jo skušamo olajšati. Po svu-jih močeh mu skušamo pomagati. Včasih zadostuje že prijazna, čuteča beseda, v hujših ne zgodah tudi dejanjska pomoč ne bo nič odveč.
Ordo pa je, če smo do trpečega sobrata Mi, neobčutljivi. Tudi v nezgodi se mora uveljaviti med nami, ki se ponašamo, da smo katoličani, Pavlova beseda o skrivnostnem telesu Kristusovem. Ce te zob boli, čuti to bolečino vse telo; če ti v filavi ni prav, tudi noge za to vedo; če te roka boli, ne boš dirjal in skakal, ampak boš hodil počasi, da ne boš bolečin še Povečal. Tako bi moralo biti tudi med ljudmi. Kolikor hujša je nezgoda aii krivica, toliko večji mora biti tudi odziv.
Kar lahko doma ostane, ne bomo nosili Pred širni svet; nezgode večjega značaja (po-Korišča, beda in pomanjkanje) čutijo dobro-noteči daleč naokrog; svetovnoznano gorje naj 1)1 našlo odziv tudi po vsem svetu.
Ce telo ne čuti več bolečine na posameznih udih, ;e to znamenje njegove silne boiezni, slabosti in onemoglosti, če svet molče gleda na Vlce> ki se gode med narodi in ga te krivice
ne ganejo, je to znamenje, da je človeška družba bolna, zelo bolna.
Najgrje pa je, bližnjemu nezgodo privoščiti ali se je celo veseliti. Katekizem prišteva tega spaka k grehu nevoščljivosti. Morebiti se veselimo samo na tihem in skrivnem, pred svetom se kažemo v lepši luči. Na videz je naš madež zabrisan, v resnici pa ne. Ce pa to svoje veselje kar očitno kažemo, s svojim vedenjem razodevamo, celo s svojo besedo potrjujemo, je pa to gotovo vse obsodbe vredno.
Pa praviš: »Saj prijateljem ne privoščim kaj takega, ampak drugim.«
Ze razumem. Samo to bi rad vedel, kdo so tisti drugi. Morebiti imaš z njimi že kak davno zastaran spor iz mladih let, še iz dobe fantovstva ali deklištva. Vprašani te, ali je za pametnega človeka vredno stare rane odkrivati in jih pogrevati? Ali ni bolj pametno, norosti mladih let zakrivati s plaščem pozabe?
Morebiti pa je izvor tvoje mržnje spomin na kako komaj zastarano pravdo? Aha! Že vidim, kako se odpira vez tvojega jezika. Na dolgo in na široko bi mi rad razkladal, kako je bilo in kako je bila vsa pravica na tvoji strani, pa jo je sodišče prisodilo tvojemu nasprotniku in kakšne stroške ti je nasprotnik napravil in da tega ne moreš nikoli pozabiti. Toda prijatelj, povej mi, ali varna ni bila pred sodno razpravo ponudena prijateljska poravnava. Bila! In ta poravnava bi bila zvezana s prav majhnimi stroški. Zapisala bi se bila v sodne zapisnike in inir besedi. Pa sta oba vpila, da sprave ne, poravnave ne; pravica se mora izkazati! Torej kdo je kriv velikih stroškov. Trma, tista nesrečna trma, ki išče pravice, ne pozna pa ljubezni in miru. In zato zdaj bližnjemu privoščiš nezgodo, zato se zdaj opravičeno veseliš. Kaj pa! Prijatelj! Škoda, da nimamo takih ogledal, v katerih bi lahko nevošč-ljivost pokazali v vsej grdobiji in umazaniji! In če bi bila tista nevoščljivost tvoja, stavim, da bi zakril pred njo svoj obraz in. da bi bežal pred njo na konec sveta.
Pa praviš, da je bil ta človek tvoj politični nasprotnik. V občinskem odboru da ti je vedno nasnrotoval. In župan je navadno z njim potegnil in občinski možje tudi. Zdaj se mu pa vrača. Poslušaj me! Ce bi to v svojih zasebnih sporih le za en las mogel opravičiti, bi to storil z veseljem. Ali v političnih sporih? Politična nevoščljivost je pa izmed vseh nevoščljivosti najgrša. In politična pripadnost bi med izobraženimi ljudmi nikdar ne smela biti povod
nevoščljivosti. Kaj pà še le med tistimi, ki se ponašajo s svojo plemenitostjo. Ne s strankarsko, ampak z duševno.
Človek se torej v nezgodi spozna. Prav vsak človek. Tisti, Iti jo prenaša, pa tudi njegovi prijatelji, znanci in sovražniki. In rii prav, če sovražniki tudi v nezgodi še ostanejo sovražniki ...
Kako so si pomagaH
Znano je, kako zelo so padle cene kmet-skim pridelkom. Zlasti pa je padla cena živi-, ni, ki skoraj nima nobene cene več. Saj kupujejo posamezni mesarji od kmetov klavno živino celo po 1.50 Din kilogram. Mesò pa prodajajo še vedr.o po 10 in več dinarjev. Na sejmu v Mengšu se je zadnjič zgodil slučaj, ki v trpki luči kaže mišljenje in ravnanje nekaterih mesarjev in živinskih prekupcev. Prignal je kmet 4 ure daleč na semenj lepega vol*. Mesar, ki se je zanimal za vola, je ponudil zanj 2 Din. Kmet je potožil: »Premalo bo!« Mesar je odvrnil: »Saj ne mislim za celega vola 2 Din, marveč za kilogram...!« Kaj ni to grdo norčevanje iz ubogega kmeta, ki mot» skoraj zastonj prodajati svojo živino iz hleva?
Na Ježici pri Ljubljani so si kmetje iz zadrege pomagali sami. Ker mesarji niso hoteli plačevati klavne živine dražje kakor po 1.50 dinarjev kilogram, so kmetje živino sami pričeli klati. Dogovorili so se, da bo zaklal vsak teden eden. Meso bt|do prodajali drug drugemu. Zaradi reda bo vsak kmet, ki bo imel žival pripravljeno za zakoi, živino prej prijavil enemu izmed kmetov, ki bo skrbel, da se bo živina v občini klala po vrstnem redu, kakor bo pripravljena. Tako bodo kmetje za meso vsaj nekaj dobili.
Zanimivo je, kakšen je bi uspeh te združene skupne akcije? Prejšnjo soboto so kmetje sami zaklali dve živini meso so prodajali po 7 Din kilogram. Meso obeh krav je bilo razprodano do zadnjega kilograma. Toda mesarji so še isti dan znižali ceno mesu od 10 na 5 in 6 Din kilogram. Takoj drugi dan, torej v nedeljo ko so kmetje od svoje zaklane živine vse meso že prodali, je bilo pri mesarjih meso že zopet po 10 Din kilogram, češ, da je to meso od druge krave, ne od liste, ki šo ga razprodajah prejšnji dan po znižani ceni 5 in 6 Din.
Zganilo pa se je tudi županstvo, ki je vso akcijo hotelo prevzeti v svoje roke. Tega pa kmetje niso hoteli. Določili so, da bodo tudi vnaprej klali sami ter meso razprodajah po znižanih cenah. Tako bodo na dobičku tisti,
ki bodo namesto po 1.50 Di- imeli živino platano mnogo vitje, zadovoljni pa m tudi tisti, ki pri mesarjih meso kupujejo namesto po 10, ie po 6 in 7 Din kilogram.
Morda bi se podobna akcija dala izvesti tudi drugod, pa tudi na drugih poljih! Večkrat smo že poudarjali in znova pribijamo: kmetom manjka trdne volje in želene skupnosti! Ta skupnost pa se vendarle k »že v posameznih primerih in prav je tako.
Denuncienti
Dobili smo vprašanje, naj razložimo, kaj so fo denuncijanti. Med ljudstvom gre glas, da je danes mnogo denuncijantov, ki se je treba pnziti pred njimi, in celo poslanec g. Pavlič je v belgrajskem parlamentu povedal, da imamo Slovenci mnogo denuncijantov.
Kaj so torej denuncianti in zakaj se je treba paziti pred njimi? Denuncianti, to s« ljudje, in sicer takšni ljudje, ki svojega bližnjega pred oblastjo po krivici ali po pravici tožijo in sicer zalo, da bi s tem bližnjemu škodovali, sebi pa koristili.
Denuncijanti so bili že od nekdaj na svetu pri vseh narodih in se bodo še vedno našli. dokler bodo hudobneži na svetu. Denuncijanti so zvečine sami hudobni /n sebični ljudje. Če vam kdo od koga pove. da je demi nei jan t, ogibajte se ga, èeprav ne veste za gotovo, da je denuncijant.
Narod, ki je nravno na nizki stopnji ali je nepošten, ima običajno več denuncijantov med seboj, kot pošten narod. Po številu denuncijantov lahko sodimo nravno višino naroda.
O Italiji cita ilio, da si tam dandanes javno skoraj nihče več ne upa odpreti ust. Tain ne sme m ?e grajati vlade, pa tudi ne nobenega vlad,.ega dejanja. Revščina in nevolja sta na višku, a ne sme se govorili o njih. Vlada pobira od siromašnega ljudstva ogromne davke, a ljudstvu ne vrne ničesar. Pa Bog ne daj, da bi se ljudje radi tega priložili. Vlada ima med ljudstvom vse polno svojih zaupnikov, katerim je preskrbela razne bogato plačane službe. Ti vladni zaupniki hodijo okrog in nategujejo ušesa, da bi od koga kaj čuli in ga potem ovadili. Če nič ne zvedo, sj pa kar sami kaj izmislijo. Najbolj ti zaupniki ali denuncijanti pazijo na to, da bi škodili tistim ljudem, ki po resnici gpvedo, da je to ali ono de!o nepošteno ter državi in ljudstvu škodljivo. Neredko pa denuncijant koga po krivici zatoži samo zalo, ker je prizadeti drugega mišljenja in prepričanja, kot denuncijant.
Takšno je delo denuncijantov. Kadar denuncijanti koga iz službe spravijo, se delajo običajno zelo svete in nedolžne in se držijo, kakor bi se bilo vse to zgodilo brez njihove vednosti in celo proti njihovi volji. Priliznjeno hodijo okrog ljudi ,in vlečejo iz njih, da bi kaj izlaknili v svojo korist in odnesli višjim na nos.
Denuncijanti so izmeček vsakega naroda. Pošten človek raje pljune pred denunci jan-tom, kakor pa da bi se v njegovi bližini sam umazal.	(»Novinec, 25. IX. 1932.)
Debeluhar in suhec sta se večkrat sesia na sprehodih, nekoč pa sta se sprla in pričela t osebnostmi.
»Če človek vas pogleda, bi lahko mislil, da imamo lakoto,« je zmerjal debeli.
>A kdor vas vidi, bo rekel, da ste vzrok lakote wi,< se je odrezal suhec. 21
PO SVETU
Katolika cerkev
s Papeževa okrožnica • preganjanju Cerkve. Vatikansko glasilo . Osservatore Romanot objavlja daljšo okrožnico proti preganjanju, ki ga mora prestati katoliška cerkev v Mehiki. Okrožnica opisuje dosedanje postopanje cerkve in utemeljuje, kako je cerkev ile državi nasproti glede obveznosti, ki jih je sprejela z ozirom na modus vivendi, kar pa je položaj cerkve v Mehiki še poslabšalo, tako da je papež moral iti lako daleč, da je primerjal razmere v Mehiki z razmerami v »temnih krajih Rusije«. Papež opozarja vernike, naj ne odnehajo v svoji gorečnosti, tudi če bi se morala cerkev zadovoljiti samo z neprestanimi protesti. Papež priporoča izpopolnitev katoliške akcije in svari pred tem, da bi se širilo nesoglasje v nazorih v taboru vernikov. Na koncu podeljuje papež preganjanim svoj apostolski blagoslov.
s Velja tudi za nas. Glasilo škofije Los Angeles v Severni Ameriki je nedavno katoličanom nujno priporočalo podporo katoliškega časopisja. Kritiziranje katoliškega časopisja, lako poudarja navedeno škofijsko glasilo, ni prva naloga, ki jo morajo katoličani vršiti. Je tudi kritika potrebna, ki pa bodi stvarna ter naj se naravnost sporoči uredništvu. Glavna naloga katoličanov napram katoliškemu časopisju je vsestranska podpora. Katoličani morajo katoliški list naročiti ter naročnino plačali: lisi citati ter ga drugim priporočati: pošiljati mu poročila, vesti, članke in zanimivosti za široko javnost; list širiti in imeti točen pregled vseh tistih trgovcev, gostilničarjev in obrtnikov, ki oglašujejo v katoliškem listu, ali pa v infralitili in socialističnih lis!:!»
Italija
s Konferenca v Stresi. V Zgornji Italiji v ravnokar navedenem mestu so zborovali te dni zastopniki srednjeevropskih in zahodnih držav. Namen konference je bilo posvetovanje, kako ozdraviti težak finančni in gospodarski položaj srednjeevropskih držav. Podani so bili sicer razni nasveti in priporočila, vendar iz te moke najbrž ne bo mnogo kruha, ker države, ki imajo kaj pod palcem, ne dajo kar nič več od sebe. Velesile zahtevajo od svojih dolžnic. da nehajo s stalnim zadolževanjem. To je sicer uspeh konference, vendar bi se še povečal, če bi male države za slučaj kakšne vojne nevarnosti tudi vojskovanje in z njim združene denarne in človeške žrtve prepustile edino in izključno le tistim denarnim velemogotcem, ki so pustili v Stresi inale države na cedilu.
s Drobiž. Ob cestah, ki vodijo iz Julijske Krajine v Jugoslavijo, opaziš na Krasu tablice z opozorilom v italijanskem, nemškem in slovenskem jeziku. Vojaško oblastvo opozarja potnika, naj ne postaja na tistem mestu, naj se ne ozira na okoli, naj ne nosi s seboj foto-
Priporoča se domače podjetje-
JANKO CEŠNfK
Linerie,, UUBLHHA. Stritarjev«
SS®»»*
Postrežba dobra ia poften».
grafskega aparata in nuj pod nobenim ,*» jem èesa ne fotografi!«. Ob cestah gradijo mT reè v zadnjem času trtrdbe, ki jih q^r?" oko ne sme videti. — V Biljali pri gJT umrl 82 letni posestnik la opekarn or g Savnik.	w
Rumunija
s Pred baskerota«? Objavljeno j« p^, žilo francoskega komisarja Auboina o finanè-nem položaju v Romuniji od 3. februarja d« 8. septembra letos. Iz tega poročila je razvjj, no, da je položaj v Romuniji vsak dan si Državni primanjkljaj stalno narašča. Dri, dohodki znašajo komaj 1200 do 1300 milijon« lejev na mesec, medtem ko znašajo izdaW 1700 do 1800 milijonov lejev. Država ne raore izplačevati plač in pokojnin. Francoski kosil, sar zahteva varčevanje in plošno preureibo državnega proračuna. Obtok bankovcev se » povečal ne 29.547,000.000 lejev. to je w pei milijard več kakor v preteklem letu. Zakon-sko kritje bi moralo biti 35.5K. zlata in tujj deviz pa premore Romunija kernt) 10.02S*.
Avstrija
s Grd* zagrizenost. V času. ko imajo ja-■ gos lovanski Nemci svoje nemške šole celot krajih, ki jih pred vojno niso imeli, ko w ru. j vijajo kulturno in gospodarsko po mili volji, ko imajo svoje rojake v belgraiskem parla-mentu in senatu itd., itd., piše celovški časopš j »Freie Stimmen« od 25. septembra 1!02gie<lt j bližnjih volitev v koroško kmečko zborni» sledeče: »Kot pri vseh volitvah, naj odlofiji tudi pri volitvah v kmečko zbornico ne strankarski, marveč narodno-političm vidiki. Nemške stranke, ki nastopajo v jezikovno meinem ozemlju Koroške, morajo združene o» mogočiti, da pridejo slovenski kmetje samostojno do izraza. V tem ozemlju imajo v« nemške stranke eno samo dolžnost: varujejo aaj nemške narodne koristi pro* koroški» Slovencem.«
s Razo». Pokopali so Andreja Božiča, p. i Kunca iz Kazaz. — V Gorjah pri ZiÜ je pr* minul Luka Mešnik. — Hiša In veliko gospodarsko poslopje sta zgorela posestniku Drčeja v Piski. rčah. — Na Sonnblicku na Sotaogn-škem se j® smrtno ponesrečil visokoM* Waschnig, sin celovškega trgovca s kolesi. -Motorni čoln je zgorel !e dr.i sredi \'rbskeg* jezera. Osebi sta se rešili s-plavanjem. - Bivši žihpoljski župan Goritschnig je poneverii iz občinske blagajne 5505 šilingov (okrog M tisoč Din) in bil zato obsojen na šest mese«' navadne ječe. — Celovško obrtno razstavo sli obiskala tudi avstrijski kancler dr. Dollfuss i» minister Jakončig. — Zadrugo kolarjev m-mera vajo ustanoviti v Velikovcu.
Grčija
S Kdo je smagai? Kot srno ie javili, s« bile 18. septembra volitve v grški parlament Sedaj je znan izid: Venizelos, ki je v P1^"'1 zbornici razpolagal s trdno večino 186 p«»8' cev od 250, kolikor jih šteje vsa zborni«, i9 sedaj dobi! samo 102 poslanski mesti. Montf-histi so dobili 96 poslancev, kar znaži zani» ogromen uspeh. Kot poročajo, pa so m«* histi, čeprav se tako imenujejo, le dnislove, no priznali republiko In je zalo verjetno, « bodo odločujoč 6i&U«4j v bodoči vladi, ki w »druži v svrho gospodarske okrepitve vse v like grške stranke.
Holandska
s Kako bodo pokrili proračunski pri manjšini? Holandski proračun za leto 1933 pred-videva primanjkljaj v višini 147,600.000 goldinarjev. Da bi krila Ia primeroma zelo veb'k primanjkljaj, namerava holandska vlada izvesti te ukrepe: splošna slednja naj prinese 57 milijonov goldinarjev, znižanje uradniških plač bi dalo 15,500.000 goldinarjev, novi duvki bi prinesli 36 milijonov in državne rezerve a prejšnjih let bi dale 18 milijonov. Na ta način bi dobila vlada 125 milijonov goldinarjev k: i(.-ja, d očim bi ostalo 22,100.000 goldinarjev primanjkljaja še vedno nekritih. Večji donos davkov bi se dosegel s povišanjem uvoznih cam za 10 do 13%, kar bi dalo 2(5 milijonov goldinarjev, in z davkov na luksuzne stvari, kar bi dalo 10 milijonov.
Rusija
s Kov učni red so uvedli sovjeti po vseh Jolah ler z njim popolnoma odpravili sovjel-ski kolektivizem v šolah. Zopet so vpeljani v nasprotju s kolektivističnimi načeli izpiti, str ig red in strogo uvaževanje in pokorščina napram šolski oblasti. Sovjeti so končno le sp,>-tnali, da s sovjetsko šolsko anarhijo ne gre.
Drobne novice
Angleška vlada j« odjenjala v zadnjem sporu z Gandijem. Gaudi je prenehal t
dovanjem.
42.211.000 prebivalcev ima po zadnjih podatkih Italija.
Pri občinskih volitvah v nemškem Ro-denslehnu so dobili hitlerjevci 188 glasov, pri prejšnjih pa 378. Torej nazaj!
8(10.000 funtov šterlingov posojila je dovolila Poljski neka angleška finančna skupina.
Za 75.000 se.poveča število blaznih vsako leto v Ameriki.
85 let je dopolnil 2. oktobra nemški državni predsednik Hindenburg.
Za 20% namerava znižati stanovanjske najemnine nemška vlada.
35.000.000 radio naročnikov je na svetu (17 milijonov v Ameriki, 16 milijonov r Evropi, 2 milijona v drugih državah).
100.300.000 frankov znaša primanjkljaj v švicarskem državnem proračunu. — Povsod križal
Za uvedbe 40 urnika se je izjavila trgovska zbornica v ameriškem Wa-shingtonu.
100.000 ton petroleja bo dala Rusija Japonski; zadnja prvi pa v zameno industrijske izdelke.
500.000 ton žita bo morala letos uvoziti Nemčija.
17,000.000 zlatih frankov so dolžne razne države na letnih prispevkih Zvezi narodov; največ Kitajska. Anglija je plačala vse.
Več vasi je uničil potres v Grčiji. Sunke sf> futili 26. septembra tudi v Bolgariji in v Južni Srbiji.
114 km na uro vozi brzoviak iz Londona v Swindom. Najhitrejši v Evropi!
Najstarejše vseučilišče na svetu je v egipt-skem Kairu. Je bilo ustanovljeno v zadnji tretjini 10. stoletja.
Novo madžarsko vlado je sestavil bivši v°jui minister Gömbös. Nova oseba s staro Politiko.
Krvavi politični spopadi sona Kubi; prednik senata Belio ustreljen, poslanca Ana-orade in Aquiara pa je raztrgala bomba.
Italijanski kralj je na potovanju po vzhodnih krajih prispel v Egipet.
S petega nadstropja je padel neki krovec v češki Pragi in se ni nič poškodoval.
Na smrt so obsodili Korejca Uicosco, ki je izvršil napad na japonskega cesarja.
Mnogi Američani stavijo velike vsote, da ne bo zmagal pri predsedniških volitvah dosedanji Hoover, temveč demokrat Roosevelt.
Ostavko je podal avstrijski minister za javno varnost dr. Aeh.
Komunisti so zmagali pri občinskih volitvah v bolgarski prestolnici Sofiji.
Argentinija vstopi zopet v Zvezo narodov, je sklenil z veliko večino argentinski parlament.
Par ministrov so zamenjali v angleški vladi. Sedaj imajo večjo moč konservativci.
ODOL
ne Kvari zobne
»Kako pa to, da bereS knjigo od zadaj
naprej?«
»Ker se že vračam s potovanja doinov.«
Ker je sovjetska rž cenejša, je .Italija ustavila nakupovanje rži na Madžarskem.
Obsedno stanje je proglašeno v Havani na Kubi.
V konkurz je prišla velika madžarska, že nad 50 let stara banka Gustav Schwartz.
Švicarski državni - predsednik Motta roti državnike, naj ne razbijejo Zveze narodov.
s Ravnateljstvo avstrijskih železnic pripravlja esperantske tečaje za svoje uslužbence. Tečaji se bodo pričeli predvidevno v začetku meseca oktobra t. I. Železničarjem, ki prihajajo v stik z drugimi narodi, je znanje jezikov zelo potrebno in Avstrijci so se odločili za esperanto. Avstrijci so bili tudi prvi, ki sa železničarjem dovolili nositi esperantski znal«
tudi v iiužbi
Nad kOd SiOvensKih toiogralov je v nedelio obisaa.o Žužemberk. Slika uam predstavlja «loveaen spreiem gostov na glavnem trgu. Bog daj, da bi bil ta izlet začetek živahnejšega tujskega prometa
" 'er« - *;-nmašne
Teika nesreč« podmorskega čolna. Francoski podmorski to.u i-eisoe iov:iriš > 1'roiuetueja«, ki se je pred tedni potopil, je bil na vojaških vajah. Na podWorniku je nastala eksplozija, ki je Zahtevala dve smrti in vec težkih ranjencev. Obenem je nastal v strojnem prostor« požar. Kljub temu pa a« ie moštvu posrečilo spraviti podmornik ua varno.
KAJ JE NOVEGA
Zagate
Podpisani pogoreici: Franc Jarc. Stavče-vs> 2, Franc Speč, Staviava* it. 3. Franc Lovrič. Stevčavas 4 in Mart« Vidmar Stavča-vas 5 t tem potrjujemo de smo resnično ir v gotovini prejet vsak po 1000 Die leti tisoč dtnarjevl podpore hot naročniki »Domoltuba-ho nas jr dne 31. »«Sija zadele nesreča da so nam poteg drugih poslopi- pogorele tudi hiše
Ze poslan; denar, ki nam i« neizmerno prav prišel, se pnsrèoo zahvaljujemo upravi ^Domoljube. in ta izvrstni lis! vsem, najtopleje pr>t»wr»«B»nr!.	«mì todt «ni vedno rvest!
«dnwsa«©. kar smo spoznati, da je tod: or. zvest svojim naročnikom vedno, posebno pe v nesreči.
V Sta v čir asi. dne 20 sspt 1932. Franc Jmrc, s. r. — Frase $p»c, s. r. — Franc
Lavni, ». j. — 'Marija Vidmar. c. r.
ZAHVALA
Podpisan« si iskreno zahvaljujem «i 1086 Din. ki setr. tih prejeta od «prave »Domoljuba* ker m: ie pogorelo hiša iti pohiMvo.
Trebel no, dne 30. septembra 1932.
Terezija Sere. s r.
POTRDILO.
Podpisani pofrnreler Prane 0 niš k k po-trji:'eni s tem sprejem 1000 Din {on tisi« dina i. e v) od uprave '»Domoljuba* in «p ji za «ist iskreno zahvaljujem.
Vn'n Nedelja. 22. sept 1«82.
Vr-^kc OnišjtK -.. i.
©sefene vesti
c SO lateicn itwt»H in éO letnico «vote službe kot zapriseženi lovski čuvaj praznuje te dn, gosp. Tine Sialnar tun ob izvire Kamniške Bistrit*.
d Za flnrtnqfa ofcäawa Fraakolovaga pri Celju ie bil izvoìje» temoteji župnik g. Vadbi v | Cech.
o Ze vwafem slepič« je attutai bivi; «trni- j eter gosp. Niko Zapaaič. Sc sdravi v ljubljanski bolnišnici.
-— dr. 'Vtedontr Bre- '
C Z» bori» fe zovnik.
d Za gialla «infoi» move «prave zdraänja i
jugoslovanskih zdravnikov vt issi ponovno te > dni na koagresu v Beifradti infoltirai Ijnbljan- j «k: zdravnik dr. Altupcij Zaiokar
d 70 ìetnico ratetwa prsairaji te dai ®po- |
kojeai zgledni šolski nadzornik gosp Linde vit Stiasnv. Bog ga živi it mr.ogc lat!
Domače novice
d Ha pragi LM#~-Vadie^-Ciaridie--- !
Kranj «ritraine se sprwmeai s 1. oktobrom <fcwedaa?i «vtobueni vozni rad v toliko, da iteli nedelj*!; m praznikih odhod iz Kranja aa- ; mesto ob 9-30 ob 9, popoldne namesto m 15.35 ob 15.45; »z Ljubljane pa namesto oi, ] 57,30 ob 37.45. Vas osteli dosedanji vozni red ! ostane atstepremeajec.
d »letnico asSaaovitre obliala oblinone-dslievnina Sol», v Tržič«.
d 70 tet te ttnteak, L oktobra, kar je stekla železnica na progi Zidani »ost—Zaoreb— Steak. 4'
C Dar 35 septembra »e minate II» let.
kar »e pogorelo vse Savsko predmestje krama.
d Stol sednoricc v Zagreba je zavrnil
ugovor bivšega vodstva Kmetske ekspartne zmdrugc ter potrdil razsodbo prtzivne oblasti, s katero ic bi! uvoden nad premirjem zadruge konkur*
d Obvezno zavarovanje potnikov v avto-bosih je *e v vedovi m m doslej izšia i« nobena izprememb*
d Obrat je ustavila sta dva tedna vsted ptnnao«kanja naročil jeklarna v GtištaJtju.
c Prodaje kraha. Mestno naòelstvo je iz-! dalo novo naredbo, ki prepoveduje v sali o prodato kruha po barakah na ulicah. Kruh ae sme prodajati samo v zaprtih lokalih m mora biti zavit v papir.
d Krajevni iotzki odbor hoče tožiti. Gosp poslanec Pavlič je pok re ni! med brastniikur, prebivalstvo«» akcijo, de ga pooblasti v njegove» imenu tožiti krajevni šolski odbor v Hrastniku zaradi gospodarstva z javnim denarjem .in sicer zaradi nakana Ruševega zemljišča ze stavbo šote. in zaradi zuten». ki se jc moralo sredi de« prekiniti zaradi »aprirne rssega stavbšiča. Goap. poslanec »c je obrni i nt posredovanje tudi na trboveljsko in, dot-sko »hämo, ki «t». .pri tran frànteti, da ge v njegovem prizadevanj podpirata. V korist vsem prizadetim bi bilo, da se ta zadeva, o kalori »e je že toliko pisalo ia govorilo, en kra: -vnesti attslut» anzčšsti.
d »Franz-Josck grenčica temeljito očisti prehavil»
ti Hi — pfabrnwje sWtanlii tm-tirm*
PogMtei se dne» ja. de ta ali nm nt ve. d» je tret«a prejem vii» v roka,34 ur prijaviti fi-jsanfti kontroli zaradi odmere ohčinsk« troia rtu« Občinske troèarim na aUcnhotni pijače «o zakonite in vživajo Me zaščito, kako: državne trošarine. Kazen ah-dokazanem tihotapstvu — prekaani prijavi sanM pelkra toliko, kolikor znaia Tedna trošarina. Plagst pn t«-treba tadi takso aa preistcsvii Pri tej priliki pa opaiMTjaimo.dR vnMI naredtn- bonske uprave od 2, avgusta I9S2. II Ko l-tfll»?!. vino. ki »s prejmejo privatniki (torej tak,, ki niso t<-ühS ali trgovci i alkoholnimi pijataimi) ne-posMMloo «d Miwgradnika (tow; ik- od vinskega trgovca ali ?o«fcitaiiafja') sploh n. pod-legp« «biSnaki trošarini. Vino pa nnmaji vseeno prijaviti nadzornim o titanom. Treita jim je le dokazati izvor vina. to fe oprostil", nte-meljujoèo okolnotU Ker ni nikjer povedano, kako naš «te to «rodi, ho zadostovalo, f.e vino-graditili inttn n^folekovan rafmi, t? katerega na,i bo razvidno, da proda vinogradnik potrošniku (označiti točno bivališče, ime iu priimek) toliko in toliko vina iastnepa proizvoda Pri-ponuniauMj. da maši do konca lata občinsku trošarini! pretežno v vseh občinah po i Din mi liter, ponekod tudi vet . Od l. januarja tfl^i pa se bo smolo pobirati v vaSkih občinah največ p» 0.50 Din od litra, v mestnih p,; p<, t ]),„ To «teroe biti važno za cme, ki se ne hi hoteli poslužits gori omenjene ugodnosti, po kateri », občtaake trošarino popoinouià opro-8fteai- ^ kupijo vino od vmosrradnika, ne w od prekupčevalca. Objavljamo Uy. d« vo vsakdo ravnati ta zlasti 2 namenom .1» bi *e omejilo brezumni, uživanje žpuita, tut katerega jo visok davek, doč.im je naivna t**>miW — vino delfeùao »nosonenlt oiajiav.
Med bfwH Hrvati
i Zrihräln Dalmatìnski bogosìovet l&B Roditi, ki se je »koro dva mertet,
v Sloveniji, nam je poulal ob povra-tku ni
svoj
dom, kanit» st je vrnil zdrav, piami,, v fetterem se zahvaljuje najlepše vsem dobrotni^ v Sloveniji, kateri so mu omogočili zdraviienj, in bivanje. Vsem kliče iafcreii: Bo£ plačaji
d »Naš« bodočnost-, se je glasil bmÌot predavanja, ki gr je imel gosp dr Anton Ee rosee v petek, dne 30. septembra v dvor»,,; BoMtoviča v Dubrovniku.
d Obvezno nwimnje proti teči? 5)^. navske banovina uvaje obvezne za-.-arr.vnn^ j proti toči. Pred tem i« priredile o uvedbi oh.
veznega zavarovanja glasovanji po «iičinai n ! se te od B00 občin izreklo nad tri četrlme u obvezno zavarovanje Plačevat, m --ebt a to zEvajovanje 20 Din «J hekiaria Kk- na j Donavska banoviiiB na 2 milijonu hi, ubdeitm zemlje, bodo da ir p-emijc lettio 4! milijun« dinarjev, kar je òovoij v«l»ki> vso'.t. št i® mogoče zavarovante upveati. Zavarovalnmi» »■ do pnbiraie občim » bodo tako ta d bjjtwb stroški prav maihni. ICaite na š» oniemaa da pobirajo zasebne ZBvarm-abuc« zi za-.-Brn-vanie proti toči premije v viimi 1« Do nI ! hektarja
d Tri nove vmkam- je jasprrvetia u«jn«t
gosv Pave! Matica no znornvami. « « vršilo te dni v Kraprn», Kot prvi prior mena ne vrsto zakon o banakih «unnupraviih ki bs razširil njih delokrog m bi «r tozaarvne vt-iitve vrSiie po zatrdilu goaip postene» tei: s prihodnie zime Drugi zakon bo trrdi nrnie-žehikc in m«f«tne občme. tretji pa ht dotiičii načm kmetokega razdniàcvanfa
d Popolne di^nvmt sadjarske gtanwtjt z S. razredi je v Sabàtici. Preteklo šnlskn kt» je te gitnttBxijB itele 500 dàcncsv. lei'*' Df. Simo 202
d Proti dtejrai xakatuan Subotiii» ciia je Zc i «o ugotovite, ds fiwi % Stibmic; ve-\ liko i lev ilo oseb v di vtem zakonu izda» " naredbo da « morajo *i: poročit- a? »s iti narazci, Čeprav je v to določen rt«, z.c ?>M«-ieel, je ie vedno veliko tiivjih zeutontn čeprav se jih ie poročilo okrog parov Poitciie « j -kosaznike pokticala nn s^jmat -fa itfc k * kaznovale z giobo po Dir, ali pc 10 an' zapor®.. Vnvb S) te kazen presedelo norocil se pa ni nohedsn Zadnje dni je policiia p"-novno pretek nrnoft.- priwv ir veliko število imeo tistih, ki tive v dirà«! zakotni, tet i« ponovno pozvala, naj *e v dalrecenetr, rok« poročijo ali p« gredo narazen.
— Urefena pretMiv» sn zdrav» kn se
I doseže z dnevno upnraho pn! čase narav» , »Fnanz-l—fi .gw—fti—i,, Stroknvm zdrav" n>ki za motenj® v prehrani bvaiiio «Frantr Josetf-voda, ker |Mwpetoje deiovamt eios ; ca in erevesa, prepročuu* ot<ik.Los, jet®1' ! zviìuje izločevanje žolče in aačnio: poži»* j Ija izmerita v t, snovi ir osvežuje kri »Frsoz-Jomi<~j|r«a£Ì8k sc dobiva v lekarnah, àro-gerijah m spacarip^ùh Ujjžovinai,
frtporn*«, sc jirri sMrcnsfti M'<mi
lialtmm mmrméìnKi
Ijfiafts^fat*»®
v lastni pate» ab WifttoSISev! te Maasr.vfcwi «ert
KMtóUÈtflOii: Osile, Palate Uudsta, f«so»tn i«*, .üsfrot. ti» b, «asajtem, AMimniimMtwIii 101, cita XI, tat», n	Potì»aT«nva ?
a naše prestolice
d Belgradi parlament prič«« zopet »bogati dne 5. oktobra.
i Ker je zunanji minister gosp. Jeftič od
potoval v inozemstvo, je postavljen za njegovega namestnika minister« goap, dr. Kramer. d Pred državnim sodiščem m zaščito dr-
iaV(J so bili obsojeni: vseučiliški profesor dr. Dragoljub Jovanovič na 1 leto, Petar Po-povič na 6 mesecev, Jaäa Davidovič na 4 mesece in Miorad Miletič na 5 mesecev strogega zapora, poslednji pogojno. Drugi, med njimi poštni uradnik Benič, ki ga je zagovarjal dr. Natlačen, so oproščeni vsake krivde.
d Cirkus. V Belgradu je te dni gostoval cirkus Gleich. Vse glavno mesto je zagrabila nekakšna omotica: gledališča in kinogledali-Sča, pa tudi druge prosvetne prireditve so bile zelo slabo obiskane, cirkus pa natlačeno pala. Cujle in strmite: 400.000 Din je v Belgradu v enem samem dnevu kasir&l cirkus Gleich. Ta inozemski cirkus namerava baje obiskati po vrsti tudi ostala večja jugoslovanska mesta, med njimi Ljubljano. Ljubljanski gospodarski krogi zahtevajo, da se dohod cirkusa v Ljubljano prepreči. Prav bi bilol
d Bone je začelo izplačevati pretekli ponedeljek privili^irano izvozno društvo v Belgradu in sicer ža pridelke v letošnjem avgustu.
d Srbski trgovci so zborovali te dni. Pečali so se pred vsem z vprašanjem kmeiskih dolgov. Trgovci so sprejeli giede kmeiskih dojov sledeče zahteve: a) Pod nobenim pogojem naj vlada ne podaljša zakona o zaščiti kmetov, b) Obnovi naj se zaupanje v pogledu kredita tn slednje, c) Z vsemi silami in močjo oblasti je treba preprečiti hujskačem, da bi pozivali ljudi, naj ne plačajo svojih doigov. Proti vsem agitatorjem pa naj bi bili tudi narodni poslanci, je treba povzeti najosirejše ukrepe, č) V nobenem slučaju naj vlada ne prevzame na sebe izplačevanje kmečkih dolgov. Tako trgovci. Kdaj bodo pa kmetje zborovali in povedali svoje želje?
d Temeljni kamen z« novo palačo Pri-viligirane agrarne banke so dne 29. septembra slovesno blagoslovili v Belgradu.
d Ustavljene podpore. Na skupščinski tabli v Belgradu je nabit naslednji razglas predsednika narodne skupščine: Tem potom se obveščajo vsi narodni poslanci in ostali prizadeti krogi, da se v bodoče ne bo več dajala nobena podpora iz skupščinske blagajne, ker so vsi tozadevni zneski že izčrpani.
d Novo katoliško cerkev so blagoslovili dne 2. oktobru 1932 v Srbskih Moravicah. Posvečena je Sv. Tereziji od Deteta Jezusa.
d Načrt novega stanovanjskega zakona se PO poročilu »Trgovskega lista« z dne 27. septembra izdeluje v ministrstvu za socialno politiko. Novi zaikon bo ščitil najemnike pred deložacijami (metanjem na cesto), višino natemene bodo določevale krajevne oblasti.
d 6 milijonov dinarjev bo stala nova pa-'ača ministrstva za socialno politiko v Belgradu.
d Šest milijonov je dovolil naš ministrski svet za obnovo Sremske Rače, ki jo jc letos razdejala povodenj.
d Nemški minister ca prehrano g Braun h°fe obiskati s strokovnjaki svojega ministr-s va glavna mesta vseh dežel, s katerimi ima
Izmed 10 ljudi jih ima
7zobni kamen
..dobi
v ga pa lahko vsaki
Kolikokrat je bil že zobni kamen kriv, da ste izgubili zob, ker ga niste pravočasno odpravili ! Kdor si zobe redno cisti s Sargovim Kafodontom, odvrne to nevarnost. Pri nas je Sargov Kalodont edina zobna krema, ki ima v sebi sulforkmov oleat po Pru. Bräunlichu in ki zobni kamen polagoma in zanes-
mvo odpravi — zobe pa ohrani močne in zdrave.
VtfAO D OHT
N,
minister Braun tudi v Bèlgrad.
emčija trgovske stike. Računajo, da pride
d .Jugoslovanske tovarne sa papir so sklenile poviäati cene temu izdelku. Zato so se zbrali zastopniki jugoslovanskih tiskovnih podjetij v Belgradu, da se posvetujejo v protiukrepih. Povišanje cen papirja je neutemeljeno.
Movi grobovi
Na Gomiiskem je umrl tatnošnji župnik in
duhovni svetovalec gosp. Ivan Grobelšek. —
V	celjski bolniinici je preminul gosp. Anton Penič župnik v Št. Vidu pri Grobelnem. — V mariborski bolnišnici je odšel v večnost zlato-mašnik gosp. Jožel llešič. — V Splitu je zaspal v Gospodu o. Bernardin Skrivanič. — V Novem mestu je izdihnil gosp, Ivan Škerlj, sodni nadsvetnik v pokoju. — Na Golniku je odšel v večnost ing. gosp. Janez Jezeršek. —
V	Hrenovicah pri Postojni so pokopali ondi bivajočega upokojenega župnika gosip. Ivana Zupana. — V Zgornji Polskavi je prenehalo bili srce uglednemu posestniku itd. g. Francu Uranjeku; — Na Viču pri Ljubljani je umrla trgovka in gostilničarka gospa Uršula Robež-nik. — V Krškem je preminul gosp. Milan Mcncinger, gimn. profesor v pokoju. — V Cešnjicah pri Moravčah je zapustil solzno dolino gosp. Franc Kos, oče akademskega kiparja gosp. Tineta Kosa. — V Mariboru je šel po plačilo v večnost upravitelj banovin-skega dečjega doma v Mariboru gosp. Slavoj Dimnik. — V Belgradu so zapeli mrtvaški zvonovi gosp. Ivanu Kranjcu večkratnemu ravnatelju bivše Kranjske hranilnice v Ljubljani. —
V	Ljubljani so položili v gomilo gdč. Milko Prime, — V Gornjih Jablanah na Dravskem
polju je na veke zatisnil oči Filip Horvat, oče gosp. župnika v Starem trgu pri Slovenjgrad-cu. — Pri Sv. Petru na Medvedovem selu so pokopali gospo Marijo Romihovo, roj. Kos-Testnikovo, — V Mostah je ločila smrt od dragih gospo Ivano Rode, roj. Bitenc. — V Novera mestu je zaspal v Gospodu g. pa>»<-Alfonz Furlan '
Nesreče
d Okrog požarov. Skedenj in mlin sta zgo rela Smodmu na Golem brdu v Grabnu pri Preski. — Do tal je pogorela žaga gosp. Gabrijela Oblaka v Dolenjem Logatcu. — Popolnoma je pogorela hiša posestnika Ivana Kodriča na Jelovcu pri Mariboru. — Gospodarska poslopja so uničili ognjeni plameni posestniku Francu Skazi v Krčevini.
d V Zagrebu se je ponesrečila pos. žena Jožefa Maznik z Ravnega pri Raki. Hotela je stopiti v tramvaj, pa je tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo in dobila težje notranje poškodbe. Zdravi se v Zagrebu. Beg daj. -da bi kmalu zdrava prišla domov!
d Razne nezgode. Avtobus je povozil 24 letnega delavca Ignacija Pajka ter mu prizadejal notranje poškodbe. — Krava je na-bodla na roke krojaškega pomočnika Ignacija Vidriha. Poškodbe po vsem telesu. — Ko je šel voz čez nogi, je obe zlomi! sedemletni hčerki delavke Vere Štrukljeve iz Vrblenj. — Dve rebri si je zlomil in še druge notranje poškodbe je dobil pri izletu v planine 30 letni trgovski pomočnik Vekoslav Volk iz Zagreba.
Pošljite naročnino!

•	K«ia-tr<.t„ , ,evcrni (ir,.jiL s .
v razvalinah. 0l"» Omogiani je icjn i .IT^'L JtSS Jt* naÄ'"1 n" Polotoku Halki
naiu kave iin^oit.;.... - . /+''1" > (>o\ re ja noro. ... ........... ... .
■moffiani » zrinil" «' r«!^". '' n«si"l n.. polotoku Halkidiki ».m-go na polot,,k,f Halk Hk, P	Elevai voi- sto smrtnih žrtev Na*» »'f
lesetiusoèev izjnam-e» našlo' Mt<Su£ '"™»*'vu Grkov iz Male Azije leta 19J2. J«
« v pr.mitivnih barakah, ki tvorijo cele vasi.
.lun-i ,.oo trgovskim nadzor-stvom. Waldorf-Astoria hotel v Newyorku je veljal za najdražji hotel na svetu. Po naročilu svojih upnikov pa je te dni prišel pod nadzorstvo Milijonarji so torej tudi v Ameriki že redki
Smrtni puder \ Irtmu a.tu \ieMo katastroli. Ko je pri Budapešti hotel neki M avto s pogonom na propeler prevoziti neko ovire je motor eksplodiral, uba moža Ma bila na mesi mrtva. Iznsjditelj motorja pa j» b<l aretiran.
Sovi madjarski ministrski predsednik. Dosedanjega ministra Juliusa Gömbösa je poklical Horty, da osnuje novo vlado. Gömbös je bil preje ekstremni desničar. pa se ;e zadn:a leta politično malo javljal.
»Mojo hčer bi tur«j radi poročili? ste mar te govorili z mojo soprogo?«
»Ravnokar _ p, jo br.rn kljub temu poročil!«
1'redsfsduik s«.iaia Kube umorjen. Voditelja liberalne stranke in predsednika kubanskega senata, hlementa Vasquesa Bella. so napadli na njegovem posestvu in ga ubili s strojno puško...
l«lm «v,,,. Na berlinskem letališču Tempelhof ie «tarlalo letalo najnovejšega tipa. imenovano avto-giro-letalo. To letalo nima običajnih kril. marveč se dvigne s pomočjo propelerskih kr:i ki ga tudi
drže v zraku
Razno
d Atentat. Dne 30, septembra 1932 okrog 6 je neznanec kakih 28 do 35 let, srednje postave in zagorelega obraza, oblečen v temno obleko, srečal na ulici pri Svelosavski cerkvi v Belgradu nosača Djura Kresoviča in mu izročil majhen ročni kovčeg, popolnoma nov, svetlorjave barve iz impregniranega kartona, dolg 35 do cm, visok kakih 30 cm in širok okoli 20 cm, da ga odnese v Oficirski dom in ga tam počaka. Nosač je kovčeg odnesel v vežo oficirskega doma in čakal, da se neznanec vrne. Okoli 7.20 pa je kovčeg eksplodiral 5 hudim pokom in hudo ranil nosača Krešovi-ča, da je čez eno uro za ranami umrl. Lahko ranjena je tudi služkinja doma Spasenija Bo-šičeva, ki se je nahajala v neposredni bližini kovčega. Zaradi poka se je razbilo več oken na oficirskem domu. — Uprava mesta Belgrada je razpisala 20.000 Din nagrade tistemu, ki bi pripomogel, da se napadalec zapre.
d Osem kolesarskih tatov so spravili te dni pod ključ kamniški gospodje orožniki.
d Peklenske stroje so našli zadnji čas v Vinkovcih, v Jadovnu, na planini Velebit, v Primorju blizu Zadra in v južni Srbiji. Oblast sodi, da so peklenske stroje poslali v našo državo razni naši državljani, ki se skrivajo v Ilaliji, Albaniji, na Bolgarskem in Ma-djarskem,
Naznanila
n Pro.sv dno društvo v ßif/irah i ino svoj redni litui občni /bor «Ilir '). oktobru t'iìj oli i dopoldni' \ društveni sobi saiuostuna v Brežicah. \si prijatelji prosvetnega delil \ubljiiii.
n Ziri. Prišel je čas dela na prosvetnem polju. S trudom in vestnostjo smo se pripravili, da vam pokažemo !). oktobra ob H zvečer lepo dramo iKd-ila< v Štirih dejanjih. Vabimo vse prijatelje in oko-liiane, da nas obiščejo na ta večer v Prosvetnem (lomu na Dobračevi.
MED BRÄTI V TUJIM
ManUrxlarija katoliškega prepričanja.
(Essen)
V onih dneh, ko je minilo ravno štirideset let od prvega slovenskega katoliškega shoda, to je od 81. avgusta pa do 5. septembra, je bil v Essenu 71. nemški katoliški shod. Ob prvem slovenskem kat. shodu je zapisal dr. J. Krek, da je katoliški shod tista javna izpoved vsakega naroda, katere ne bo mogia nolana sila izbrisati iz njegove zgodovine; in ta javna izpoved ho iivotvorno delujoč preporodih» in preosnovala vse javno narodno življenje vkljub vsem zaprekam! Kar je dr. Krek dejal o Slovencih, to velja še danes in sicer o vsakem katoliškem narodu. To potrjujejo vsi katoliški shodi, posebno 'pa še nemški, ki jih imajo vsako leto, in sicer vselej tam, kjer se jim vidi najbolj potrebno.
Letos so si izbrali velikansko industrijsko mesto Essen, ila v njem pred vsem svetom manifestirajo, to se pravi javno i/.povedo in priznajo svojo katoliško vero, po kateri hočejo živeti in vse storiti, da tudi druge pridobijo zanjo in za njene vzore. Essen je velemesto, ki šteje danes okoli 700.000 prebivalcev, od katerih je okrog 331.000 katoličanov; drugi so protestanti in židje, ki imajo tukaj svojo najlepšo in največjo sinagogo cele Nemčije. V mestu in okolici so velikanske tovarne in premogovniki, kjer je pred nekaj teti pri eni sami Kruppovi družbi delalo blizu KO.OOO delavcev! Torej smo v pravem modernemu velemestu s hrumečim in glušečim ropotom, velikanskim prometom in s stotinami in tisoči dimnikov, ki blju-vnjo oblake dima in saj pod mračno nebo. Vsak ve, da kjer so toliki tisoči na kupu, da je med njimi mnogo lepega in dobrega, a prav tako tudi mnogo grdega in slabega, grešnega. In ravno zaradi tega so prišli nemški katoličani iz vseh delov svoje prostrane dežele v velemesto Essen in radi tega so si izbrali tudi zelo značilen predmet, ki so ga obravnavali na vseh zborovanjih, namreč: Kristus v velemestu! Kako človeka, ki živi v šumnem mestu, pridobiti za Boga, za Kristusa, za cerkev; da bo živel s Kristusom in njegovo milostjo za Kristusi, kateremu se je odtujil in na katerega pozablja v svojem življenju.
Katoliški shod, ki je dosegel svoj vrhunec s slovesno službo božjo na prostem, kjer se je v iskreni molitvi zbralo okoli svojega Boga na oltarju nad 200.000 vernikov, je uspel nad vse pričakovanje. Mnogo milosti se je razlilo v srca vernikov in jnnogo *»inen je padlo v plodno zemljo, iz katere tiedp pijt-ošeni z litijem božje milosti dozoreli prekrasnisadovi in zgledi kuščanskega življenja. Ko stm govoril z nekim slovenskim duhovnikom, ki je bil tudi na essenskem katoliškem shodu in je videl nepregledne množice odločnih katoličanov, katere so ga nepopisno navdušile, mi je vneto dejal: >Res, škoda, da tega ne vidijo naši ljudje v Sloveniji! Iz vsake župnije bi morala vsaj dva človeka videti te zavedne kristjane, ki se ne strašijo pred nikomer in so ponosni, da se smejo imenovati katoličani! To bi treba pokazati našim ljudem, to bi jim bilo treba povedati, da se bodo še sami ogreli, navdušili in tudi sami taki postali!*... Jaz pa sem si mislil, da nikakor ne smemo ostali pri samih zunanjostih, ki niso dosti vredne, ampak moramo pomisliti, da je tako močno versko življenje izraslo samo iz tesne zveze s Kristusom Bogom, ki ga ti verniki pogosto prejemaj» v svoje duše, iz temeljitega znanja katoliškega nravoslovja in iz iskrenega ter odkritega občevanja s svojimi duhovnimi voditelji in brati. To in edino to bo rešilo Nemce, to bo dvignilo tudi nas Slovence in to bo rešilo svet!
Slovenci smo se doslej že marsičesa naučili cxl Nemcev, za kar smo jim lahko hvaležni. Tudi danes se lahko od njih učimo globokega in iskre-
sPLANiNICA taiem
se boste pctuJM boljše, in spanje Vam bo trd neiše. Zavitek Dir 10--v aootekah.
RAZ NO
Moskva — pomorsko mesto. Sovjetska poro-èewilskn slu/lin javijo: /a /gradbo prekopa med Moskvo ili Volgo so /e /učeli delati prva dela. Prekop bo približno Jim kilometrov dolg i" mora bili dograjen v V-4 letih. Vsa dela bollo veljala okoli 200 milijonov rabljev, Načrte «i prekop jc naredil in-žener \iidrejev. Istočasno bodo gradili prekop med reko Moskvo ili <>ko To prekop bo dolg 150 kilometrov, deluli (KI lindo pa 5 let. Veljal lio .'50 milijonov rublje*. Ko bodo ta dela gotovi), bo .Moskva zie/ami .s tremi morji: ? Kiispiškim, « Ornim J" Baltiškim morjem. >><> Moskve bodo Inliko plule p,ve,.j velike la-die.
•Neznana Sibirija. Kk-
«Ijedieija, ki jo je bila O'lposliihi 1 jcningrajskii •iKndoinijii znanosti v ^everiio Sibirijo, je nu-sl" ob ustju reke Imli-Ruorhe. severno Jakut-SKa, n cika j se-lišč. ki niso '•a/iinnioviina na nobc-"<-m zemljevidu. Te vasi daleč <„l obljudenih "'«.I/v m štejejo nekaj M,""> ljudi, ki so ko-
Sheehan:
42
MOJ NOVI KAPLAN
. Kaj naj bi se pripetilo, kaka nesreča neki! In v tem vremenu! je nestrpno vzdihnil Campion. Vi ste res norci! Prečastiti, če dovolite, prevzamem vodstvo ladje danes jaz/ je rekel in se obrnil h očetu Lethebyju.
Vsi obrazi so se razvedrili, ker so ga vsi poznali kot dobrega mornarja in če on prevzame vodstvo, potem se gotovo ne bo nič zgodilo. Bittra je še močneje stisnila roko svojemu možu in prestrašena pogledala na očeta.
Meni bi bilo danes tako pusto in dolgočasno v gradu, draga hčerka! ji je rekel. Saj veš, da vožnja ne bo dolga. Že zvečer ali najkasneje jutri zjutraj se boino vrnili domov.
>Oča, dragi očka! Kaj se spuščaš v tako nevarnost??
Neumnost! se je nasmehnil Campion. li ne-umniea, li mala. Gospod Ormsby, dajte, spametujte jo' Z Bogom, Bittra! Pohiteti bosta morala, ite ne zamudita vlaka. Z Bogom, Ormsby! Pazite na hčerko.. I Z Bogom, otroka! Bog vaju varuj in blagoslovi!
Poljubil je še enkrat hčerko, stisnil roko Orms-1 bvju in skočil na krov. Takoj je dal potrebna povelja in ladja je ponosno zarezala morske valove.
Živela! so klicali ljudje na obali, ko so opazili kako se je na glavnem jamboru razvila velika zastava z napisom /Morska zvezda«. Hitro in enakomerno je ladja rezala valove proti koncu zaliva in ljudje so se počasi pričeli razhajati. Le Bittra se kar
ni mogla ločiti od obale. Neprestano je gledala za ladjo, vedno manjša in manjša je postajala, dokler ni končno izginila v sinjini.
Pojdi, dušica!« ji je zašepetal Ormsby.
Ali nisem neumna?« je rekla Bittra in si obrisala solze. Samo sebe bi komaj spoznala. Stokrat in stokrat je odhajal na široko odprto morje, pa se nisem nikdar vznemirjala radi tega. Danes pa mi ja kot da ...«
Stresla se je in utihnila.
Tvoji živci so razburjeni, dragica!« je odgovoril Ormsby in jo pritisnil k sebi... Pojdiva!«
Uro kasneje sta odšla na ženitovanjsko potovanje po celini.
Ko sem se z očetom Lethebijem vrnil domov, mi je pokazal pismo, katero je prejšnji dan dobil od tvrdke v Lougliboro. To pismo mi je pojasnilo, zakaj je bil moj kaplan ves zadnji teden tako zamišljen. Tvrdka mu je sporočala da je delo v novi tvornici zelo pomanjkljivo in slabo, obenem pa ga je tudi opomnila, naj ji čim preje plača še neplačane šivalne stroje.
Že pred štirinajstimi dnevi mi je pisal ravnatelj, da moja dekleta zelo nemarno izvršujejo svoje delo,« je rekel ozlovoljen. Odšel sem takoj v tovarno, da jih opomnim, toda delavke so mi odgovorile, da za tistih par šilingov, ki jih dobijo, ne morejo več storiti. Torej, tako je. In še pred nedavnim sem jim povišal plačo, skoro podvojil.
>Tega bi ne smeli narediti/ sem mu rekel. Kmalu boste morali dodajati vedno več in kmalu bodo ti izdatki požrli vso vašo plačo. In kje boste potem iskali denar?	,
s To se ne bo zgodilo, oče Dau!... Res moja bla-
6"
.-«rseoft «Mjrap. ü muso ae« »i«»ß« ttt: titt*	JB. MNW awe* ästete« i»
JE Ud » SüJßhji- few» » -TKißl*
«tejes» a« m ^«sK^l sWtte* a wf
{ätetat« vìc^am	twä a» tatoiižtea
ms«» st « nataci JEi'ata a rftitùo, ter ai '••o»tt
« scori W fu teaà •uwüt .a sa»tew »arrii««». graimansga a aaawterswups ä»»«n * aamh. fcru&Sk: «tei fff 38 MMFäfr »am», t stai '»té: «Sa» ìwibwt&b ä jp«W air aviiK jprsmaeisš» a ràda> taaaern. ■■ sa-te-t j» a.rrvAì ümaäu<e iowtw aar
twàpi pesa*. T* iu su jterjraai '.» «e iWUÄ'f« M' „H «tìSSt «à ia««. .»i&i! n
a .iä-ü-v-', iaàeeà. Sanice r» janaifc:. sraii-si. a tersesi. jBiosric. e Sterratisi, r« saiBjsr-t w M- skrt&il * «u	«p«
märt tswsÄM '•■•mäl i «waiai »«5103 >(«ai«aos it t Iceassa «a» ante. '™aaiL m .auraata S JL.-"-«Sta«, t am j»bkuc suBHJis jktegi ztuinttiß o teit Katern * am. tte£ s» a " laiatJ ?» »1 i«) vteätet aute. siiàirrsìsas iaiwLQKU. « >-< xg-JsOe f yvt'tz maopt f»~$e a «*w w J« jtftfiites et sam. »«HtKiuž: brrti: ijnssisi. — i* asatiwS a — iatm jfnspmter a. ^cssžr-«i ®6f he Krisae £-3.';.
¥«tntiSlr; teeä .«■ sope: jtstàn.: steUts .'sixi ir.k-. il ia® i «K« Taàs te iti »t sarf MS tete verniti te'teA-flg»	a««; k u.
telet. marra?- ««3t neS«. t; jt 1« trste tóiàfìr-vati. jiijst. m hren«; prsi wrrdmim. «fürwi miisčiTi iMfli 11c aaräfiS i* «tat itfc iiktir st-K»A i i ..teša jt atte stìnti ..t s-p-vfc.. tu — janaa*! jb au-aate. kar )( ' i-, a	ia a» .f
dai «se ufern* ai àasaM; zmßäsfäl sr> su ai» tea, da usate «rt obs^o. t > i ggjas pni-rjitia.1 nsitesBi Zdaj sf zaènf swgie Si» neiaiPirt deta, Wfflfli tf *«E. te |9RVB i» fHttvte* «mb: Rjinzafr-
"nif:. kmpl:k WCfThlTrO IlTO£.32 tìì.-ii ?	È.'ijjpTiH
arednì! ii> io je uitoÈJm>:
m |M ta»» ta£ »i tej »e® ofl «-elfeiaaffra katoliškega shodu, si vsemi»» u Ää« šrtmjt b»«oft. hi jih je fentet neti et^ --liiM» rimj, Erisis» 'aMik Kriite» 1 « T»,twm*;' Krwtw » taWrcte^a. teiste- * setäk'.	t «awih a trinnäk teate m i
^ttecètente-t XakA-isz fauc JOd« ia »jB^M« Ma-«(«.	t ^kiaivr-i; «^»tejala *rri»rao fMrok«.
? -.sne Stósiii? .w r»«» Maat	tv- Bar-
st-»- 3u a tii Vs somit »-oatiic dmütreise r:t-~sii s je - tea» W-t aarateik lOoocrtjtec.
w yil * >« ILräa yd Litiji S. Itte. t Vrnè*:'« »«tei (fsa *WS « Jìtevj». kj'-r r»	Tniitià r. BN» è«i )naeje je st'iUs
a i. im :ijBsp»« it w «■»»••*. Bttlsr arte «e f>t.it»fiU! te« V'ium k 'toi ' «udL tei tac nt trjje js»jj« jaaa }« ani «iia«* mS«jiaj«(M »te» MwJw-fr* sttemiwwste«« wrvk*-*. * imtaia «tei Spaile« tu» fu il limili a	um im w oteauii
:»jrn»-j in	« te jteie pimtee. — Etete»«
ter-j. ••ai* ftnàeaweasfce druMv» » iiacte
BtltffO
E*pertato —	&rbefcr»»Sčmt _ H) 5t) 71
isiesteiM W.» Tsaseim.;	',
Éiw — a&X» Hlapec larati «per» -i Linkt 4 Siate. IX teiste»- n » tMteftj iLouòk SiUt»t.ki k .tetti — JU« Sau», naaa ia» — MZMì »in.»; o. a,-...,j!e' Mteü« Juf» -2!«	ira-« "'"t
Prnfrc» ö tiTBW	''
Vfose v lavflHi zadevali kolka proste
D-
kcäs.ts» tiakssj la^j za ite e
iS ilrtljj
aii pn.
feitesaäk: trMBfc, v ax^tik ia » «awi. » iter««-
skiii »txö i® •.U.rrfH^ik
Effe ti <6 «tirifembr« iffle.
ieif- ùrfgnrir
«t ». — Il otónteR l-t>Ä.
•'■sat. teomšfe «2-15 Pltóóe — 12.45 Itoerj»
««st — '.SSW- ia«. t-:*»rrJa term — 17.3P SaioaAi It-aar: -- fi»s. jneoiCHa ftrtrfdt fc »i'afc« JaJtetóiàu — J*-<« Steia? trt mer?» ra -'.-Bànns: feaft — !*3S F o Jhv ar i prolsaAi —
."»* fäo»e — 2."^': Pevski Irnsrrt .Kaste. :
Itter«. Ltecr>m i -a Fojeii jò4. ÄajÄifr»» m £ ^r.Tir-rfcr i, >».IJÄI ^KTrrr^	»Tr^isv.- —
h« J- textest »-15 Solite ora — Jt» ?»-fu* f :T t' .TT. f	— ! -	remò
—	" - -3W GiHjpKŽarsk* «rt O teranißOKti — 28.li Prent» is Tir «te. — SiteU t aldate» 17 OC' ?«t'Mi&t t—ir »- — 3f bp Gi'uÜ«	— ft» Aajyiet-Sa« — !®-f® ?oji»rje is So«tetef-te
—	WJt Zr-»«a; kmtiite — J»fl9 Kteem'i jte'rt-»Sif *. — 71 O:» F»ar 'Gvaotet pmat is hr
—	Setei-.i. 1. ■pi-'a軫-	Fiww« «wrkru» f site — 5E.C0 1. c-sie> pr»i*vM>« — Jli.Sf' O «orte — lt.0? Sto«««: tnr.s'at - ti» Frteiadktete» J-.-e-
fiavetsie čar.	Is. pivite — .% ' -, ILsteifaser-ssù
maiàrai — 1S8 JU>ai»H arotef« A-sI»»» »i .n-»«• — It* Kmete» t«r* * rat- • c — 1*.3P Tatatei »te'M — »S 3S !5ktàa «aste ir Krte» — JI* ter-aspevj f«. 't** «rrr-Ktteaakot«
—	a.30 Satenki teirwS — XUS» 6tx ®tw®£.k, at*«!» ur» — ZiM Sam: spoM s Sa*. — »jfc Preeae ti 2t(reM — T arte 11. teater».-: tvJi Stete ara — 3531 ^l—iitiai —	Nal» £ia-
:	■ «-irrwt _ Peaešefcte. 1®. tetotea.: it3S
to&e. ki a Tiskate «tnakc v jirsens ^ nesa šater*». Zlasti yriliaäaiu' » p'«ier v!^ ob>&ss,3T proti tìbtirtt'ium ptvrteurem ki j| moraS isepaiti Be»'.a'-fi«t.- v prftodjji UisPa. Mogoča •» nMKMrrrtoe teuft jn. iofis* ie viofe r javees» inäenssa. k: ttk Äz. feš aisraS« tòs	od tek mjj
abitai^ artet to »•«*;«*'»£ prt : «tea à K aerztjs aneti * razj»nrra. i«	i,
en «a« fHitažaii al, rlifite!}- — Vtisa je, da veda obteaL it^a; sssMa bfc j>r, rfbi ij kairšaaicS vìof» ?jait«t»tr«E* apaartiier. pretela^ta) ksJktrr&sj t ki*; tt V ehte as Infto gmaiaso '.s- Krfb. vase ie araja fcìtì irwt ttšem t?« . : te, l! % ausarxjn »a osel»» » lorót šss mein wäw» iziseteš iaterc»! fršlažasiki il; t'i|!-
Ö ipt te «8 t*® > v • <-
T» aäteBOift «a» tanby» ota.' j^T- Ju	ai'- JWB TK-: -
a. rtó jKftre-^ass a sx?" ~ tspatì Pi ti: 3an aratxrrt ia TBS a circJQf Ensimr;» gisra -f-scjiüt. OaAt pres s® : •raetegÄ surovi» jteas i i«'? kaAersjEK ji ««tea orS-^t«»?! taS sreSsrs»	a^zc sa ìiwt»-
Bje. >Hm;fis.ta,<	su» i»
jsas d» aarrraB ts ifX* s
Sä»-
i. grati
I pSffi'.
trissh. ne *«!
f
|56:a» je čisto fnm*. Kje iš deWl denar e» širste,--ätroje. re» »e wsa.i
Hm, bosso fc- še vidHi Ifi bora. m&rmn v knrsr-» i»	rs» détwtft.
T t£iv*i» jt- biki vse Sbo h» pressa, k- v baite K äf^elfi deJovMfdnjE. fe -rsSaäfi nepaaK ivihoäz.
»e àilrts. SaSI? je Tisr»al «• àfltaq minta Tf'® ^«sÜL V	ss «Me. «ü 'tea®
iii-TäfS
so a«Bö«r Vtwk	»e»o hs 4»
ri-'.-aaMI fe proja..
' -Si^'sula, "i«*cssötil St, som jim rHüt p» se mi fia£Kw,triK>: \a? cria» faöe se sp ra«s èst* se JÌTE si preje as&àar faaSpt- fe®«».-
se * lem oaro vse istepa mnenja? Ot. aa, frtämmn Peres iä	bnimh. ki
sf >!«r Irrak&e n ärfo. iaóe mté viim «e
fo » M> aspni etmémr m mkiiio, da frm	»i v«-?
fif'tr-friDfì..-
RsCTTDfm. mkiini à* iih iiazBhir. Xf beöft «e Mi N moiri: maémit^tììi mßbr#>» mt^ie?
-Sewta Sai brio am^cim^ ppfaSas^w-Xiè. tifiif! ie sair: ojre-dl la ^rar! ie nM LefceÉpjtt.
\IÌ. rtx jf mtsirijHi »«e tüi-.rr«, Tteo; vse nqtcnicft, Kida tei*- bj<. isfcetì «aóorawtak-.
******	drupb jwtro lamie im àe3e, tf.fì®
«» m' » w» »Taè&k P»ti -daran, so Jüs l^idte nt-myuom a»eriBÌ) * hamksrcKB» la safej»jrii m ptm'.e-d)«® ie lai*, du se tBdì oae oclpow-àale sìtii-.bt). <le; vini uà sogiaàa] s tem aefcvatežtoni bastonar. »47 tiida ziobfi nftkaterifa )e m^i», .S«|teàe òo pmnoo ut «••sta «Bata, aa irsfcejm je vsaj Hia. da f® ^unni fiodvr^re fcw&e ia nibòe se w ònS pc4ìka»f|sii. da t»j praai als trr,^ u resnica. Seveda je aùe Lefbet-j ■551
M fa« pmtfHie, a*9!!»-)«	?» je
WKf."» a« écfor.hctm ktitisa. F old je dobit», ps ... k*i
K * »toi. k® ba šiarejsi, bs še No. òovolj s', tadorne, da bi si mpniv trditi, -da f?	é&mm j® m anmü - '
Mef« slan irà je prav«», Sa je pobinl ». -o «rs 33»rtisBo i» da se tesata lassai ari o&eia.
-Iìep.-ts3?je..	se tede dekiefe ttsaS»
TTiBja.
Tstaa fa» se ssa zEP'Sila. preJ	Eerrret-
ijl-ri-m ja >r OthTSt'Ä.-ftetów ÜS9B sašet iteep	in dorc^kc.»
Sfffi T <arnbj i mnogimi	fcj « s.,
po^bihj aorte Leadbjìa m prìm k Hs^wüm ^ naste ì^ Zve2da «Vta i;-tb-b» « 1»üa r svDjpsa «ja.K aa «Sfea. rs so htaiili Ms^ìi ' V
Pt iBMSBjf . ta g* F Ni «JetoìPr f. striai
sa je pnp®lDfrm£	"
J* ■ <,(- v:-- ^ ,	^bötaä starèek. i? bf®
kBaait isa-iial 2 Oiß-fi irft fiviK-rna. ^ v
,a ^	fe; .ni t'alai -, invaio -
S rt :gi*%e SC Käi aeèct	Se-v^te ^ "L n»š
« te», fcafc® se te pßVKügaöo ? aio W^taate
SS^Ä ^-^ - SSI
•	•bo®<* ^ medte® èe rr®t> j» 5®n,
jaaep aar* pr«^- ö, ds y gt S.
laSkesssa ote--»t»?.
bri- wt> i« (.'«Hftsrà
fan. fa » pA^Ui te	. :>: Siwjfe
tj-néjr pi : >r- wJo t«-kvsrjemn ri - te •«»*■ orét wte': * 10 - " «te.>re;j irti ' w : ci t* **, O	' -
T will «te!>.:-pi po^
spezi, éettàr".: : 'Sf Bti? .P"-'- ■■■'"
Xajtì&òi-l|a£ ««• ottej» ' f; i :» IJitMii.ir * h*)1! x »iWa Wt< w-ftw'. fa» « MU.^^f-i
CEt»,^' -I. VÄ »j
fcatfri «Sai».- t>rrfo:T» pH j i.;- Iti; |»t>£. :/*ri *| BM4»B O: T i. ^ ;fi j SÌB5 ttebt w JP I late» 2®äft <> kWk* «' ■
fcw wat
ì , tr-ri aj»w<fe: t fOLW- V Mi,»« r-
«a ti	i
»tel.* JKWt»1 >!žiiT3 .tei te ntar-r K- » t te ' pi >'•* • tVu;:.:»',-.?- : -
prtisjtt sui te
£sm. f-
rjp fi1! Irvi-
...'.^^tiV li'
M
51WM» *<.....,.„,
w Vbk«. ^vm nftW» raater v trf^
» »»«TOV iT; J*"1^ « m« r»nui «w
iW. «r ite ™
■2 »	rsta
p™7*.; ' - iti nf ima iits-aw ••* >
"uTraksa «a vsako tako pritožbo ali vlogo * 5 0jO; Ako s« «allieva pismen odlok r oisnicna rešitev, proti katerima je dana Ižnosl pritožbe na višje upTavno oblastvo, " r8 plačati stranka odnosno priložiti tudi S* (takso) za 20 Din.
Vse vloge pa, posebno take, s katerimi a pr. graja občinski proračun in ki jih via-Io občani bodisi sami pismeno ali dajejo na 'isnik pri županstvu, naj si se imenujejo oozoritve, predstavke ali pritožbe, so v zmi-lu i.) člena 6 zakema o taksah in pri-Imbinah takse (kolka) proste, ker se morajo matrati za vloge v spložaem javnem interes«. V takih primerih se torej ne more zahtevati vložni kolek 5 Din po postavki 1. niti ,ksa za rešitev po posiavki 5, taksne tarife. . K večjemu bi se moglo naknadno po nasto-iväi pravnomočnosti rešitve zahtevati piacilo «enjenih taks po točki 5. člena 36. taksnega j priatojbinskega pravilnika, ako se z vlogo iivljene zahteve povsem kot neutemeljene »vrnejo ter se vlagatelj o tem obvesti s formino pismeno odločbo ob pogojih, ki jih redpisujejo pripomba 1. k tarifni postavki 5. akona o taksah in pristojbinah in točki 2. in člena 36, taksnega in pristojbinskega pra-ilnika. — Vseh teb določil ne moremo na-ajati. Vsakdo ima pravico do pojasnila in pegleda pri županstvu, ki mora imeti vedno ri rokah taksni zakon ir» pravilnik. Zato je a tudi treba, da predvsem županstva in nji-ovi organi dobro poznajo vse pristojbinske redpise. Zakaj za vse vloge, ki se vlagajo pri Supanstvu, je v prvi vrsti le ono poklicano idločiti, ali je vloga zavezana kolkov? i.u ali je, To ne fcc težko odločiti, ako se bodo rav-ule stranke ia se ravnala županstva po najdenih smernicah.
Ako meni kaka stranka, da se je od nje i obrala taksa (za kolek) neopravičeno, ima po
členu 22. zakona z dne 27. junija 1921, L
Uradni list št. 100.-259. (t, j, zakona o taksah) in člena 208, taksnega in pristojbinskega pravilnika pravico, zahtevati povračilo od generalne direkcije posrednih davkov ministrstva za finance v Belgradu, ki je v administrativnem (upravnem) postopanju edino poklicano razsojati o taksnih sporih med strankami in javnimi organi.
Tu navedena pojasnila priobčujemo na podlagi pismenih navodil, ki jih je prejelo neko županstvo od finančnega oblastva.
Da bo pa javnost še bolj na jasnem glede taksne oprostitve vlog v javnih zadevah, bodi tu naveden do^ični člen taksnega zakona, ki se glasi v točki 1. tako:
Čien 6. — Plačila takse se oproščajo ti-le spisi in te-le listine:
Vloge, tožbe, vročbe in njili priloge, s katerimi izvršujejo državna in samoupravna o&lastva uradoma poaie, odrejene z zakonom, kakor tudi vloge, ložbe, pritožile in vročbe, ki jih predlagajo v javnem interesa in na pori,-stavi odredb poedinih zakonov aH drugače državnim oMastvom privatne os«be, družbe, zavodi, naprave in samoupravna telesa, nadalje vsi dopisi poedinih oseb v inozemstvu, s katerimi se zahteva obvestile o prometu, državnih nabavah, in vsi dopisi inozemskih železnic in transporterjev v poslih % železniškimi direkcijami itd.
Iz teh zakonitih določb izhaja, da so kolka (takse) proste tudi pritožbe, ki jih Vlagajo stranke v javnih zadevah zoper odločbe obia-stev prve stopnje. Vsaki vlogi (pritožbi i. dr.) naj se pripiše zgoraj; »Po člemi 6., t, 1., v javnih zadevah kolka in takse prosta zadeva.«
Za druge pritožbe, ki so, v zasebnem interesu strank, mora biti seveda plačana taksa 20 Din po tarifni postavki 6. zakona o taksah.	F-
Brezdomec
Ni fa slikarja in ne umetnika nad naravol
Glej te prelepe arabeske na zamrzlem oknu; ali iozo, ko ji listje zarumeni in zardi; ali drevesje, ko ga jesenska megla z ivjem pokrije; takrat se vlečejo tenka vlakenca od vejice do vejice in nšsajo po njih biser pri biseru... a kaj šele* na pomlad, ko trava pri-klije in cvetje vzcvete, kako v prsih igral
Nekega dne, ko se je cvetje najbolj razbohotilo, sem obiskal sorodnika na posestvu. Ves njegov vrt plava v cvetju!
Tja prispe tudi neki človek z ženo in otrokom. Nesrečna, izmučena, raztrgana žena kakih štiridesetih let v moških zdelanih čevljih! V naročju ima drobno, bledo deklico, — Mož vieče za seboj trudne noge, a na plečih nosi vse, kar so mu pustili, ko so ga z doma pognali: nekaj cunj in pokrivala s postelje!
Ta nesrečnik je zaprosil, da bi mu dali kako delo, pa so ga sprejeli.
Ko zagleda ta cvetoči čudež", v z dih ne in re*e ženi:
»Joj, žena, kako lepo bi bilo, ko bi nama dele umrlo, dokler sva tn! — Tako lep ven-ček bi mu napravila!«
Vsi so se zgrodli nad temi bpsedami, tudi jaz, zakaj bede in nesreče nismo poznali...
DELO
v ieta teJkih «asih se more S« najlažje dobiti a ustanovitvilo domač« platani^ Mi dumo vsakomur tskoSe <!<i!o, k. v amo odjemalci pie enino, dobavimo prajo in liplafan o «slu-ielt sa rdetenje, kar dokaznja mnogo . «hvalnic. V »lučaju, d« iioüatedolati in zaslutiti, ae obrnite (K> aratU-
8rosi)eiite na tvrdko J «Hip Kaliß, Trubarjev« i, oddelek 4.
M vsak© hišo Domoljuba!
tamo ustavlja, temveč t»di uničuj-. Včasi pa ta obramba zlasti pri »labelem telesu odreče, »vzrnfitel j najde pot v rvni obtok in prične z Mstriipljevalnim delom, (ite lahko hipoma konča s smrtjo. Najboljša hramba proti zastrupljeni« krvi je tedaj M, ila obrnemo svojo |nj-ornost pravočasno ha wetne znake znstrup-jenja na občutek slanosti, utrujenost, znake omrtvičenja, bolečine v mišicah in sklepih, če-stokrat tudi mrzlico, «ravnik (»tem lahko
oaloči, ali je še pomoč ffložna; ob pravem času Jc vsekakor še možna.
Srečne ženske; kaj Wo dočakale. Sfro-kovnjek dr. Maha f feg ""ei ob neki priliki predavanje o škodi ji-™i posledicah visokih M za ženske noge. De-Je. da bodo dame ,,sl« letih, če bodo nome visoke pete, tako
noge, <1(1
» od današnjih stopal ostala samo še »««kšna kopita.
- Gote, m
VSft3 mir.
Kar
»Medu je muha.
^te vsaj imeli mir
Niso se še polegli naši navdušeni klici, ko se mi je hipoma zazdelo, da slišim odnekje oddaljeno žalostno klicanje. Posluhni! sem. Ali sem se varal? Ne, zopet. Vsi smo se spogledali.
»Ali je kdo «mrl pri nas?« me je vprašal oče Lethebv.
»Ne vem, meni ni mano.« .	-
»Pa je vendarle tako kot da bi se bližal pogrebi«
»To ni mogoče, ker bi mi gotovo sporočili,« je rekel oče Letheby in vstal, da bi se zahvalil očeti! Dtaffu. Toda hipoma je zajecala vsa vas in oče Letheby je utihnil sredi besede.
»Najbrže se je zgodila kaka ne Greni pogledati« je rekel oče Letheby.
Ni šel daleč. Po vsej vasi so letali judje, jokali, klicali in tekli k nam.
»Utonil je, prečastiti! O Bog, o BogJ«
»Tuj parobrod je predrl našo ladjo prav v sredi.«
»Ne, zadel je v krmilo.«
»Gošpod Campion je utoni!.«
'Molčite in pustite mornarje, naj sami govore!« jc za klical Jem Deady. Proč Pat in drugi! Pridite in povejte, kaj se je zgodilo!«
Štirje do kože premočeni reveži so stopili naprej in se s težavo obdržali na nogah. Oči so jim izstopile, jeziki so jim bili težki, znak, da so jih prijatelji napojili i žganjem.	.
Nihče ni vsega točno in urejeno pojasnil. Vendar je bilo iz njihovih besed mogoče razbrati, da je »Morska zvezda« srečno dosegla ribiško mornarico, kjer so jih lepo sprejeli. Kmalu so se vrnili.
Redka mega se je medtem zelo zgostila, da bi jo lahko rezal je rekel eden in star, izkušen mornar je opozoril gospoda Campiona, naj plovejo počasi m previdno, on pa se je nasmehnil m odgovoril, da v
tei» vremenu najbrž ne, bodo srečali nobene ladje. Med temi besedami je spustil krmilo, da bi si prižgal cigareto in prav v tem trenutku so trije zaklicali, ker
se je pred njimi pojavila velika ladja. Tudi oni so jih že zapazili in dali znamenje. Gospod Campion jih je miril: »Le mirni bodite, nobene nevarnosti!«
»Prečastiti, pozabil je, da ni na svoji mali ladji,« je razlagal Jem. »Na njej lahko obrnete krmilo z mezincem,«
Najbrž je bilo res tako. Ribiška ladja ja bila zelo težka in en sam zamujen trenutek bi lahko pri-bili prepričani, da so izven nevarnosti, toda sledil je strašen udarec, ki je obrnil krmilo, ladja se je nagnila in bila takoj polna vode. Mornarje so rešii, a nesel nesrečo. Campion je obrnil krmilo in vsi so gospod Campion je utonil.
»Tisti strašni udarec mu je najbrž zlomil rebra, ker ni stegnil rok za vrvjo, ki smo mu jo vrgli. Dvakrat, trikrat se je še pokazal nad vodo, potem pa je izginil kot kamen. Bog se usmili njegove duše!«
Vsi so se ozrli na očeta Lethebyja; obnašal se je kot junak.
»Poskrbite za te ljudi, potrebni so okrepčila in počitka!« je naročil.
»Ne bodo se prehladili. Francozi so bili zelo postrežljivi in so jim ponudili žganja.«
Jem je bil že šest tednov popolnoma trezen in si je zato prisvajal pravico, da se norčuje z drugih, ki so bili še vedno vdani pijači.
Ljudje so se razšli, a mi smo se vrnili v sobo in posvetovali, kaj naj naredimo. Pomislil sem nft Bittro, kako obiskuje cerkve in muzeje, ogleduje Rim, se poklanja svetemu očetu in si izprosi od njega blagoslov za »vojep očeta, ki že podiva v morski globini.
PO DOMOVINI
Žalostna smrt,
(Lom nad Tržičem.)
Žalosten dogodek, kakor ga pri nas dosedaj ai bilo, ie pretresel našo župnijo pretekli teden. V petek, 30. septembra zvečer, so našli ustreljenega Pavšelnu Jožeta Megliča iz 5p, Loma. Zjutraj so ga prišli iskat orožniki iz Tržiča ter je moral z njimi na planino Javornik. šlo je za dokaz divjega lova, radi česar je imel fant že pred tedni opraviti r. orožniki. Nihče fanta ni videl, kdaj in kako je prišel v petek domov. Zaprl se je na pod in si pognal kroglo skozi prsi. Bil je šele 22 let star, drugače delaven in trezen človek. Ko si ie pa pred leti poškodoval pri drvarjenju hrbet, je čezdaije težje deial. Sedaj si je komaj kot pastir služil boren vsakdanji kruh. Gotovo ga je zelo mučilo vprašanje, kaj bo še zanaprej. A moralo ie biti vendar še kaj drugega, kar ga je zbegalo, da «i je vzel življenje. — Fant je že tretji mrlič v eni in isti družini tekom pol leta. Aprila je naglo-raa umrla njegova sestra 30 let stara, koncem julija se je s flobert puško do smrti ponesrečil njegov 27 letni brat Aleš. Ubogi staršil — Nagle in neprevidne smrti reši nas o Gospod.
Novic«.
(Preddvor nad Kranjem.)
Tudi pri nas je suša pustila svoje sledove. Ajds je za ped visoka. Eni jo žanjejo, drugi kosijo ali pulijo. Od 31. avgusta imamo dovolj de,zja. Repa pa tako lepo raste, da jo je veselje pogledati. Pšenica in fižol sta se slabo odrezala, oves in krompir pa sta dobro obrodila. Jesenska paša lepo raste. Sila nihče ne bo imel dovolj za celo leto. Zato pa ljudje zelo pridno sadje sušijo. Ker o sadni kupčiji sploh ni besede vredno izgubljati, se razume, da ne bo manjkalo tudi slivovke in hruševca, zdravila za »ščipanje« po želodcu. — Več fantov z g. kaplanom je bilo celo poletje v toplicah na zdravljenju. — Razlika med cenami kmetijskih pridelkov in med trgovsko-indust.rij3kimi je tako oderuško velika, da take ne pomnijo 80 letni možje. Ljudje živijo kar mogoče skromno, a gre vedno navzdol. Denar z veliko težavo samo za davke skupaj nastradajo.
Naša cerkev.
(Šmartin v Tuhinju.)
Praznik posvečevanja cerkva, v nedeljo 9. oktobra, se bo letos tukaj prav slovesno praznoval. Povod te posebne slovesnosti je prenovljenje notranjščine zupne cerkve, katero je prekrasno prenovit g, slikar Peter Zeleznik iz Ljubljane. Ob desetih bo pridiga, ki jo bo govoril preč. g. kanonik dr. Mihael Opeka, nato pa bo daroval slovesno sveto mašo preč. g. Matej Rihar, dekan kamniški, kot patron župnije, častivci sv. Martina, zavetnika tuhinjske doline, pridite k tej slovesnosti od blizu in daleč, da 3e z nami vred zahvalite Bogu za srečno ivršeno delo!
Prosveta.
(Motnik.)
V nedeljo, dne 25. sept. se je vršila v napolnjeni dvorani Prosvetnega doma predstava »Prisegam«, ki so jo Motniška dokleta, članice, prav lepo in z veliko ljubeznijo igrale. Na vse gledalce ie napravila globok vtis. Pred predstavo je predsednik s krotkimi in toplimi besedami razložil navzočim, pomen življenja in dela škofa Antona Martina Slomška, za sloveti-ski narod. Pozval jih je naj ostanejo verino * vesti častilci, ter pokorni otroci njemu, ki je bil naš prvi svetniški narodni vojvodu.
Narod naš slavi velike može.
(Dol pri Ljubljani;)
Zasluge, ki jih ima škof Slomšek na polju splošne narodne vzgoje, so tako velike, da se mu nikdar ne bomo mogli izkazati dovolj hvaležne. Oddolžiti se mu hočemo vsaj deloma s primerno profilavo, ki se vrši v nedeljo, dne 16. oktobra <»h pol 4 popoldne v prosvetnem domu z prav pestrim sporedom: govor o Slomšku, deklamacije, Slomškove pesmi in skioptič-ae slike. — Pred proslavo «e vrši vztrajnostni tek članov fantovskega odseka. Noša mladina jioče izraziti globoko hvaležnost za lepe nnnice. katere je pokojni zapustil med našim narodom. Prijatelji Sldm.škove ideje vljudno vabljeni. — Bog živi! 3*
Pustite nas čej Savo. (l)obovec pod Kumoin.)
Ne vem, če sle od nas že kdaj brali v »Domoljubu«, danes pa se moramo oglasiti iz našega zapuščenega kraja. Sedaj srno dvakrat zapuščeni, ker se je podrla edina zveza s svetom: most v Trbovljah. Odkar so ukinili pobiranje mostnine, je most bi! brez dohodkov in razpadal, tako da so ga sedaj morali zapreti. Mo3t smo veliko rabili: nad 50 delavcev hodi v Trbovlje, kmetje nosijo tja mleko in pridelke in na postajo smo po njeni hodili. Vsak je rad odrinil tistih 25 par za mostnino. Sedaj se pa vozimo z brodom in plačujemo za prevoz en dinar na vsako stran. Zelo želimo, da bi se most popravil in promet uredil.
3«j v«,,e Koinu vse |0 delate i se iz vsakdanjih skrbi, (S Bdnr? J«', kjer je večni » u? v. Evlui ristiji ! - Evini ristjfoij
2» let med nami.
(Mirna peč.)
Nova doba v zgodovini mirnopeške fare se je začela 1. 1914, ko so pričeli graditi novo župno cerkev. Načrte je naredil arhitekt Josip pl Van-čas. oni, ki ie v št. Vidu »gradil zavode. Ta mogočna stavba je bila dograjena in posvečena 15. aprila 1917. Lahko bi rekli, da je veličasten spomenik padlih junakov v svetovni vojni Večinoma starčki in žene so jo gradile, najboljše moči so bile v vojni. S hvaležnim srcem se danes ozirajo farani na gospoda župnika, ki ie med njimi 25 let saj je on tisti, ki je započel in dovršil delo, Bogu v čast, faranom v korist 25 let na fari to je dolga doba dela. _ [„ K„. spod svetnik se ne miruje, išče, trka, prosi, prigovarja. da le pomore ljudstvu in cerkvi, Niemu ie lepo zvonenje v največje veselje, čistost hiše bozie v ponos Močan je v besedi postrežj v in dobroti,,v do vsakega. V svojo hišo je "pL jel hranilnico, katere posle vod že dolgo dobo popolnoma brezplačno. Božja čast in pomoč ljudstva, je njegovo geslo. iJavadno ljud^ govorimo ie o tem, knr vidimo, radi pa pozabimo na dobre svete, tolažljive besede, .' «.ren o hovne döbrote, „ katerih govore prostori ceri k ve, ki morajo biti danes ob 25 letnic še nai bolj zgovorni. Le ti naj govore, če mi nofčimi
če je pri nas premalo hvaležnosti do Va* spod svetnik! — Saj veste koinu vse ko Vhs vidimo, da sc in dela vračale vedn nec ljubezni, k sv. Bog z vami!
Bogastvo duhovnikov.
(Dopis z Dolenjskega.)
Znano je, da ima ljudstvo duhovnike bogate. Dokler jc kaplan, še ni bogat kudiir postone župnik, potem mu premoženje od vseh strani skup leti. Zato pa ljudje brezposelne m potepuhe gonijo v farovž, češ, ondi je vse " dosti. Ko je v neki župniji na Dolenjskem umrl župnik, se je govorilo vse vprek: mi i li ione ie zapustil. — Čudno, odkod ti milijoni? |\'iyi ne Ihiš slišal: Advokat je bogat, notar je borit ne, ampak župnik je bogat. — Zdaj pa fuj(e resnico! Pisec teh vrstic je slučajno načelnik neke podeželske hranilnice.
Ko je na poziv revizorju izterjaval zaostale obresti, je med drugimi moral poslati tudi j|j. rini sosednim župnikom. — In ti štirje župniki imajo veliko nadarbinska posestvu. Največ je dolžan oni župnik, ki ne pije in ne kadi. -Kako to? Odtod, ker so posli in dninarji <e vedno dragi. Obleka in druge potrebščine še vedno drage, a živina in pridelki, če ne poliije toča, pa pod vsako reno. Ku j pomaga veliko posestvo, če pa velja pregovor: Drugi delali, drugi pojedli.
Kriia.
(št. Rupert na Dolenjskem.)
Po neznosni poletni vročini in suši je seèij primočil dež, da si bo vsaj malo opomoglo jesensko korenje in repa. Za ajdo, zelje in drugo je prepozno. Tako lepi spomladanski upi kmetovalca so se razblinili v nič. Pšenico in drugo ozimno je «trla rja. Krompirju je tretjina vzela suša, Vinograde, ki so tako lepo kazali, je marsikje vihar in toča uničil do polovice. Kaj bo, premišljuje sleherni gospodar. Živino plačujejo 2.50— 3 50 Din za I kg, prašiče 4.50. In 5o to se težko vnovči. Cena kmetskih pridelkov je daleč pod normalno ceno padla, a kar kmet kupi, ima visoko ceno. Denarja ni dobili za obutev in obleko. Pomagajte kmetu, s tem boste pomagali sebi. O priliki [ta še kaj več o blaženem kmet. slami, ki mu je »dobrot, »s:tj pridela dom' vse-t. — Eden od Vrhovcev.
8inrt vzorne matere.
(Kostanjevica.)
Pred kratkim smo položili k večnemu |K»'ilku Ano Brdnik iz Ivanš. Pokojna se je rodila 27. julija 1842 in je veljala za najstarejšo ženico v naši župniji. Vse življenje je bila vzorna krščanska mali. Njena hiša je bila tista, kamor se je vsak brez skrbi zatekel po pomoč. Bila jo je sama ljubezen do potrebnih, sama skrb <lo svojih dragih domačih. Oba sinova — Franceta in Janeza — in obe hčeri ; Terezijo in Ano,, je vzgojila globoko verno in oskrbela, da so vsi dobro preskrbljeni. Bila je m i »močna matic v delu in ljubezni.
Trgatev.
(Dragatuš.)
Najvcselejši dnevi so nam ta teden: vse jc v trgatvi. Tančagora je oživela. Trgatev je dobra a obilna. _ Prihodnji teden bodo oživeli pa n,il kostanjevi gozdovi od Zapudja do Vinice in Tanče-gore in tja blizu do Starega trga. Pri nas je kostanj doma. Saj Zapujci vozijo kostanjev les z« varno leta in lela vso zimo, pa ga ne zmanjka, a imamo še kaj pobirati. Pa sosedje nadaleč okroi vedo za naš kostanj in kostanjev log oživljal» prav nagoslo ludi nepoklicani pobirači noter iz Hrvatskega preko Kulpe, kar nam seveda »i všeč. Mi bi radi imeli sladko robo za kupčijoira i njo postregli vsem naokoli: Novomeščanom, Hočevarjem, Ribničanom in še Ljubljančanom in r«<° kličemo vsem: Pridite v Belokrajino po sladke«? kostanja.
Duhovne va;s.
(Breznica.)
Vse so nas pritegnile duhovne vaje, ki smo l'h imele dekleta na Breznici. Koliko dobrega so nam storile, koliko lepega dale, pač same najbolje vemo in se povedati ne da. Mogoče 1« «• marsikatera k prvemu govoru bolj iz radovedno»' kot iz kakega drugega nagiba. Gospod pa >»°a okirog in išče izgubljene ovce. In ni hodila J» iz radovednosti. Vse smo hodile in do Vemo, kaj smo dobile, in tegn želimo še dru«in, našim materam in (»oročeuim sestram, bratom
. ,„„, Mnogo jih je želelo z nami. Drugi pa moril «e vedo, 'oliko sreče bi jim to prineslo. Morda nekateri v temi in ne vedo več ia luč. Tomaž HniiDČan pravi: Več stori človek sebi slabega, če .« ife Kristusa, kot ves svet in vsi njegovi sovražniki. Nekatera ismed nas morda je iskala v Sanjeni vrvenju le sebe. Duhovne vaje so jo iz loga- Znto smo hvaležne gospodu <lr.
Potočniku, ki je duhovne vaje vodil, in gospodu iuoniku Leilerju, ki ie spoznal, kako so potrebne in se je t°liko ,ru<!i' zanJe- Vemo, ila nam tudi »lai ne bo lahka pot. A vedele bomo, da pravi Bor (Mravljam te, zato le bijem, ljubim te, zato le kainujem. In bomo z radostjo v srcu sprejemale nase trpljenje — in če bo težko — saj vemo: Več kot moremo prenesti, nam Bog ne bo nalogi On bolje pozna našo moč, kot me same! In ™ja uioč je velika,' če Vanj zaupamo. In se k Njegovi in svoji Materi zatekamo po pomoč. — Jiaäa sira pojo: Zlo brc/ moči ; mi večni; z nami Bog! (V. Solovjev.)
Mali oglasnik
Vsalta droboa vrstica ali nje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske po Irebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Hovašfti pomafinfti
izučen išče zaposlitve pri kakem mojstru. — Pismene ponud ne je nasloviti: Jožef Adamič, Zadolje 1, p, Ribnica, Dolenjsko
zelen in rurteč 'i ler belo kredo
kupi F. CveU. Kamnik Posilile vzorce.
p.a (skedenj),hrastov, ' »" prav dobro ohranjen, pokrit z novo cementno opeko, 23 m ilolg, 6 vrat, s hodnikom in poslroškmn za 4 senene vojove se proda. Zadostuje hra-niins knjižice. St. Vid pri Stični št. 4.
mm
ni pri Egidiju in Karta Erjavec. Urod (poleg lačen mostu) št. Vid nad Ljublj. — l-zdelki zajamčeni. Stalno ua zalog i spalnice itd.
PosoHta ürrtreslüa
za odkup dolga, nakup in zidavo podeljuje: .Kreditna zadruga', Ljubljana, Poštni predal 307. Sprejme zastopnike!	H
^ «stropÄ shemi stanovanji, kletjo in vrtom po ugodni «eni. Pojasnila daje — Jakob Fojkar, Spodnji 'rž 22. škof ja Loka.
Vajenca i'oštenihfar-
i""»» sevza pekovsko obrt sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Naslov Pod štev. 14200.
yaimc - čevljarsko
"gojen, se sprejme. — travnik, Trebnje.
10 P8*ie? čelsel
Žnidaršičevih proda Jože. Hizjak, Dražovnik štev. 5, Dobrova pri Ljubljani.
Noie s sfroj
vse vrste na podplate, nntranjke, črno in rnja-vo gornje usnje, blank, kosmato podlogo i. t d. sprejema J. Lavrič, usujatija, Št. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična.
Mmte čevlje
kravina Din 125. krom Din 140, najtrpežneje izdelane, nudi Jernej Jeraj, Zapoge 10, pošta Smlednik.
P astia v najhujši zimi llfEIJB boste imeli, ako
posadite že sedaj gomolje hiacint katere nudi Sever Sr Komp., Ljubljana. Zahtevajte ceniki
tfPBsrake izdela
vse vrste motvoz, žimo, afrik, posteljne tiireže vse velikosti itd. cfobite najceneje pri I. Andlo-vic. Mestni trg 9 (poleg Skaberneta).
Dnlisifiea ki zna dobro nDnaPICa in varčno go-spodinjiti, se sprejme k vdovcu na deželo. Plačilo po dogovoru. Naslov v upravi Domoljuba pod šifro »Obrtnik« 14104.
Mizarskega vajenca
pridnega, poštenega, Ui ima veselje do mizarstva, sprejmem takoj. Preskrba po dogovoru Janko Zupan, splošno mizarstvo, Kranj, Rožun ulica.
Velik vihar je divjal t»a Pnrtorfki; 200 mrt-Vih. 1000 ranjenih.
v vsako h¥o >)Oomo!Ìuba<<!
Kyfihfiuser-Technlkum
BAD KRANKENHAUSEN (KYFFH) ^^"Jo lnn;oj«tre I «radala strojev/ Elektrotehnika I Gradnja antomolillov I Poljedelski »troji / Drailnja lelal. I Programi zastonj. I I.astno letaliSčo.
1
Fr. Mažuranič:
Posibei življenja
Na pogibel življenja čestokrat mislim. Pa to ni nič. Saj kake posebne pogibeli življenja ni; človek je zmerom v pogibeli! Naj bo doma ali na poti, po gorah ali vodah, v otroški igri ali na vojnem polju — smrt stoji zmerom zraven tebe. Noč in dan na te preži!
V vsaki kapljici, ki jo popiješ, v vsakem zalogaju, ki ga poješ, sta življenje in smrt. Samo da je smrt zvestejša ko življenje. Vsi te bodo zapustili, vsi pozabili, le ona ne!
Slišiš jo, kako se ti iz teme porogljivo smeje? In kako z nabrušeno koso nad tvojo glavo zamahuje?
Ne!
Sreča tvoja!"Zakaj ko bi vse videl in slišal, kar se okrog tebe godi, bi se ti življenje gotovo omrzelo!...
Fr. Mažuranič:
3e«u§ in otroci
Jezus sedi v podobi otroka, a po beraško obleče poleg pota in izprašuje človeška srca.
Otroci vro iz šole in hite mimo njega, a on jjm proži roke: »Obdarujte me, reveža!... Nasitite lačnega!«
Prvi otrok ga sliši, seže po torbico, izvleče kos koruznega, žoltega kruha in reče: »Glej Čudo! Lačen sem, a pozabil sem, da imam kruha!«
In veselo vgrizne v kruh.
Drugi otrok izvleče iz torbice dober kos belga kruha in ga nudi Rešitelju rekoč: »Vzemi! Jaz nisem lačen.«
Malo kesneje se približa Jezusu še en otrok, a Jezus tudi k njemu steza roke.
Deček se ustavi, zagleda se v Jezusa pa mu reče:
»Ti si lačen, a tudi jaz nisem sit. Toda jaz imam, hvala Bogu, še nekaj kruha. Dajva, deliva!«
In izvleče iz žepa košček Črnega kruha, ki mu ga je siromašna mati dala in ponuja
polovico Jezusu: »Vzemi, brat!«
Tisti hip se spremeni Jezus in blagoslovi otroka: »Sedi k meni, dete moje! Saj ni hudoben, kdor ne daje; tudi ni zmerom dober, kdor daje — toda oni, ki je sam lačen, pa deli kruh s svojim bližnjim, bo prišel k meni v nebeško kraljestvo!«
Za smeh
»A, kaj vidim, potopisno knjigo čita.š? Mar misliš na potovanje?»
«Ne. Na počitaicah sem in ravnokar si
predstavljam in sanjam o potovanju.«
*
Kakor je kupil - tako prodal. Kmet je prodal
peku kilogram masla. Nezaupni pek je doma maslo steh lai in je ugotovil, da "kaže tehtnice samo tri četrt kilograma. Razjarjen nad goljufivim kmetom ga je namenil. Kmet pa je pred sonikom odločno zavračal obdolžitev, češ da ae je kot vteii poslužil kilogram težke pekove štruce. Če je štru-ca tehtala kilogram, je moralo tudi maslo imeti to težo. Ta zagovor je bil tako dober, da so peka obsodili namesto kmeta.
zapomnite si: »Obleka naredi človeka!" Dobro, elegantno in poceni bodete oblečene, ako še danes naročite nove vzorce volne, svile, sukna, pliia, bar-henta in drugih modernih tkanin za obleke in plašče. Velika izbira raznega manufakturnega blaga po globoko znižanih cenah!
Trgovski dom
Stermecki, Celje 19
Vzorci in bogato ilustrirani cenik zastonj! Fran Mažuranič;
Kal je življenje?
»Življenje je ptica selivka,« je rekla moja sestra Marija, ki ji je takrat prvorojenček umrl.
»Življenje je uganka, ki se rešuje na drugem svetu,« pripomni gospodična Mica,
»Življenje je ko grozdje,« pravi gospodična Lasta, »pa je le tedaj sladko, če ga solnce greje, ko zori.«
»Življenje je davek, ki se plača z glavo,« reče Ladislav, občinski pisar.
»Življenje je zločin, na katerega je udarjena kazen smrti,« se odreže jurist Franko.
»Življenje je bolezen, ki nima zdravila,« doda medicinec Bogoslav.
»Življenje je menica, katero bi hotel človek za vsako ceno podaljšati,« pravi trgovec Julij,
»Življenje je šola, ki nima počitnic,« do-vrže gimnazijec Miljutin.
»Življenje je edina bitka, za katero človek že vnaprej ve, kako se bo končala,« pravi poročnik Vladimir.
»Življenje je roman, ki izhaja v podlistku in katerega ne bi pisatelj nikoli dovršil, če mu ne bi Večni vpihnil luči in zagrmel: Dovolj si se načečkal, težil reče književnik Fran,
Našemu dedu Jankoviču-Mažuraniču pa sem namenil te besede: »Življenje je breme, ki ga človek do groba nosi. Pa sem izpustil to, da ne bi mešal starčka v naše igre . .. Prav sem
storil, zakaj našemu ded« Jankoviču ni bilo življenje breme, marveč dolžnost in veselje vse do njegovega štiriindevedesetega leta. — Življenje je le nam, mladim, breme!...
2»
mm
Ugoden nakup
Najboljše nogavice, rokavice, srajce, ovratnike, krnvale, trikoperilo, dišeča mila in vezenine, vse potrebščine za čevljarje, šivilje in krojače, itd. itd.
p» na nižji ceni dobite le pri tvrdki
Josip PETEL1NC, Ljubljana
St. Petra nasip 7 (za »odo).
Seno in slamo
dobavlja po konkurenčnih cenah Gospodarska zveza, Ljubljana.
Žalca j smo ccnejSi?
Ker nabavljamo !e res trpežno blago naravnost iz tovarn. Oglasite se vsled tega
PRI J1IRJ1I
V LJUBLJANI NA POG AC'A RJE V EM TRGU postrežemo Vas z vsem in
cenefše
PREKLICI Podpi.«ani javno preklicujcmo, kar smo v Podgorju t. oktobra, pred hišo 1'ranc Čebulja. čez navzoče osebe žaljivega govorili. Zahvaljujemo se jim, ker so od tožbe odstopili. — Ivan Mali, Križ, Franc Maren, Podgorje in Ivan Pogačar, Križ.
Prava domača družiu ska sreča si> opira vedno ua podstavek ztbeljke. Dobil kar j< želel. -
Gosi: >V tej sobi na noben način ne ostanem. Sai dežuje skozi strop!« — Gostilničar: »Kaj pa Se
hočete? Saj sle zahtevali sobo s tekočo vodo.«
Brzoparilniki od 60 do 150 1, cena od 000 do 1150 Diu. kotli za žganjekuho od 30 do 75 I cena od 520 Din dalje. — Cenik brezplačnoi
Kotlarka
d.z o.:
Izdelovalo ira vseh vrst kotlov in kovinskih predmetov
Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 5
Ker smo si
še pravočasno nabavili veliko zalogo blaga za jesen in zimo, in to po jako nizkih cenah, opozarjamo ceni. odjemalce na zelo ugoden nakup, tako na pr.: sukno za moške obleke in površnike, po; sebno velika izbira za damske plašče, vsakovrstni moderni pliši, pisani in gladki žamet, barhent, fla-nela, kontenina, platno za riube, gradi za žimnice, zimske rjuhe, deke, odeje, razna trikotaža, pletene vestje, moderne damske čepice, nogavice itd. itd. Dalje nudimo zelo lepo narejene damske in otroške plaščke, obleke, predpasnike, moške delavne in pražnje srajce, kakor tudi vse vrste damsko in moško perilo, vse lastnega izdelka. Da pri nas dobite naitrpežnejše blago, a vkliub temu najcenejše, ie že sirom Slovenije znano, zato kupujte vsi le ori tvrdki F. L GORIČAR, »PRI IVANKI«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
Izjava in preklic. Podpisana Pepca Sušnik iz Dra.goinlja izjavljam, da nisem imela z g. Ivanom Bankotom iz St. Pavla nikakih odno-šajev in da so vse tozadevne govorice brez vsake dejanske podlage. — Drugomlje, dne 4. oktobra 19*2, — Pepca Sušnik.
Ùfahlit	He,ena Lotrič, pocestnica v
ricHlIl DražgoSati na PmVi st. 53 preklicuje svojo obdolžit v, k' «t je izrekla m -3eca avgusta '. i. na naslov Rozalije Bere, po-eslnice v Dražgošah, da ji je v/.ela njeno uro. in se ji zahvaljuje, da je odstopila od tazenskega po.touanja. Lotrič Helena.
il (Radost m veaelle ie v Vaši dtu&int f|
kadar um pri/u atte dobro in lepo blago za obleke in perilo Kam-garn in športni ševiiot, volneno blago, najnovejšo svilo, fianelo in barht nt, fine šito/ie, gradi za modrote, posteljne odete in vse dtugo manu/akturno blago, samo dobrih kvalitet dobile najcene/še in p narnčn izbiri p manufak-turni trgovini
& Žlender
£ Bmbmna Wimm trg 22 (|
Škotska. Skoti so znani kot veliki skopuhi. Neki tak stiskač je šel v London, da bo tam videl, kako se napravlja reklama za kino, kajli, ludi on je imel v domačem kraju majhno kinogledaliäfe. Prišel je do neke take palače ter videl napis: »Osebe stare preko osemnajst lei, imajo prosi vslop.f — »Ha,« si je mislil Škot, ta je dobra fa prihodnjo nedeljo je visel pred njegovim kinom plakat s tem-le napisom: Osebe, stare preko osemnajst let, imajo prost vstop v spremstvu stuj-Sev.
Urednik: Jote KoSiesk
1»
Izdajatelj: Dr. Frane Kuiovet
Za Jugoslovansko tiskarno; Karel 0«k
Ljudska posojilnica v Ljubljani
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje
hranilne vioge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama.