glasilo občine velike lasce datum izida: 9. december 2009 Dežurni telefon za vodovod je: Q_5 1 619 577 KAZALO: Zupanov uvodnik 3 Deseti jubilejni Zupanov ples 4 Ustanova županov sklad 5 Božično-novoletni ples 6 Male komunalne čistilne naprave 7 Dogodki na naši šoli 8 Jesenski pozdrav, Uspešni šolski športniki 9 Udeležba na uličnem teku 10 Prireditev ob dnevu reformacije, Trubarjev katekizem 11 Kultura - vabila 12 Razstava »kolaž 2009« na gradu Turjak 13 Abecedarij v Velenju, knjiga Kitke 14 Novičke iz VRT-a 1 5 Robarski animatorji v Vinici 16 Obvestila, Vseživljenjsko učenje 17 Literarna skupina Vseživljenjskega učenja 18 Obvestila, voščila 19 Jubilej, Obisk gasiIcev-veteranov 20 Spomini na padle v NOB 21 Masaža 22 Obvestila, voščila 23 Edo Latič - svetovni prvak 25 Futsal 25 Nogomet 26 Namizni tenis 27 Namizni tenis, Košarka za invalide 28 Lokostrelci 29 Albinizem pri šoji 30 Obvestila, stranke 31 Stranke 32 Iz poslanske pisarne 34 Kinoprogram december 35 Kinoprogram januar 36 Pisma - Na obisku v Iški 37 Pisma 38 V spomin 40 Zahvale 41 Oglasi 42 TROBLA Se Velike Lašče ISSN 1408-5852 ISSN 1408-5852 Tisk: KVM Grafika d.o.o. Letnik 15, številka 6, Naslov uredništva: 9. december 2009 Trobla, Levstikov trg 1, Izhaja sedemkrat letno, 131 5 Velike Lašče. gospodinjstva v občini prejmejo Tel.: 01/781 03 70 glasilo brezplačno. E-pošta: trobla@velike-lasce.si Naklada: 1.510 izvodov Prispevke za Troblo Izdajatelj: Občina Velike Lašče lahko oddate tudi Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, v nabiralnik, ki se nahaja Anton Benjamin Strah, v hodniku pritličja Peter Podlogar, občinske stavbe. Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci Pečnik, Urša Modic, Jože Starič, Franci Modic Odgovorna urednica: Lidija Čop, v.d. Naslednja Trobla izide v sredo, 2. februarja 2010. Uredniški odbor: Nuša Dedo Lale, Majda Kovačič Cimperman, Ana Porenta, Veronika Vasič, Boris Zore Prispevke oddajte naj pozneje do 20. januarja 2010. Lektoriranje: Ema Sevšek Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Fotografija na naslovnici: Gorazd Pečnik družba ia gradbeništvo In Inženiring, d.0.0 • ADAPTACIJE • NOVOGRADNJE . TLAKOVANJE . FASADE . IKNAUF . KANALIZACIJE Gradef 44 a, 1311 Turjak GSM: 041/784-422, FAX:01/7BB9-824 E-mail: 5 karpa .dao® oma il.com BBtBL Hileninn lundfO kriliHB. Kiilnli i'é mHenkHt. ob"krstuuaSega najmlajšega, za prvo sveto:obhajilo,?birme po roke, .obletnice'in rojstne dneve, VELIKI 0S0LNIK 13,.1314 ROB TELEFON: 01/788-12-85 031/835-149 WWW. DOMA CA PEK A .SI /'DOM ftl?A.PKKAfi»r.M a i i,.pom Težave s hrbtenico, bolečine v vratu, križu, sklepih, glavoboli, rehabilitacija po poškodbah ...? http://users.volja.net/goljasmil356 Fulcrum Petar Pri kratki s.p. Tomažini 2 1314 Rob Petar Pri kratki, kraniosakralni terapevt 041 245 272 Spoštovani! Leto 2009 se počasi izteka. Zaključili smo še letošnje zadnje investicije. Kot sem omenil že v prejšnji številki Troble, ocenjujem, da smo glede na sprejeti plan letos izvedli približno 80 % planiranih investicij. Prepričan sem, da bi lahko letos izpeljali vse projekte, če ne bi prišlo do izpada nekaterih planiranih prihodkov. Že letos smo namreč planirali določene prihodke od odprodaje zemljišč v obrtni coni Ločica pri Turjaku v višini 250.000 EUR, kar pa se na žalost ni uresničilo. To je bil vsekakor največji izpad prihodkov v letošnjem letu. Tako visoka sredstva se ne da nadomestiti z drugimi prihodki, zato smo morali nekatere planirane investicije zadržati. Kar nekaj težav imamo tudi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za komunalno ureditev cone, saj moramo izdelati številne študije z različnih področij (vplivi na okolje, poplavne študije ...). Šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja bomo lahko prodali lesno maso te cone, kar tudi predstavlja določeni prihodek. Upam, da bomo na ponovljenem razpisu za komunalno ureditev cone bolj uspešni, kot smo bili letos, saj želimo, da bi se z gradbenimi deli začelo že takoj spomladi naslednjega leta. Ker sem vas, spoštovane občanke in občani, preko občinskega glasila sproti obveščal o letošnjih investicijah, tokrat ne bom natančneje opisal vseh izvedenih letošnjih investicij. Lahko pa omenim, da so le-te potekale tako na komunalnem področju kot tudi na področju družbenih dejavnosti. Investicije so bile izvedene na različnih območjih naše občine. Ne glede na izpad prihodkov smo zagotavljali finančna sredstva za delovanje in organizacijo programov in prireditev športnih, kulturnih, turističnih in drugih društev ter organizacij, ki delujejo v naši občini. Prav tako smo sofinancirali razne projekte in programe s področja šolstva, kmetijstva in malega gospodarstva. Z visokim finančnim zneskom smo že letos pomagali tudi pri nabavi novega gasilskega vozila za PGD Velike Lašče. Kljub prisotni recesiji v državi lahko ugotavljam, da je bilo v naši občini tudi letos ogromno narejenega. To smo dosegli tudi z racionalizacijo našega dela, zmanjševanjem nekaterih stroškov, marsikdaj pa smo s pogajanji dosegli tudi znižanje cen izvajalcev investicij ali drugih del. Za to je bilo potrebno vložiti veliko napora vseh, ki smo bolj ali manj vključeni v delovanje občine. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem gospe podžupanji dr. Tatjani Devjak in vsem drugim občinskim svetnicam in svetnikom za podporo pri glasovanju za predlagane rešitve in pomoč pri kreiranju in soustvarjanju občinske politike. Hvala tudi članicam in članom občinske uprave za strokovno delo in realizacijo sprejetih odločitev ter vsem, ki ste mi s svojimi nasveti, morebitno kritiko in predlogi pomagali pri mojem delu. Spoštovane občanke in občani, želim, da bi dostojno in veselo proslavili letošnji državni praznik dan samostojnosti in enotnosti in tudi zaključek leta 2009. Zato vas vse lepo vabim na že kar tradicionalni božično-novoletni koncert v novo športno dvorano v soboto zvečer, 26. 12. 2009, ko bomo lahko prisluhnili nekaterim domačim in tudi drugim znanim glasbenim izvajalcem. Za popestritev večera si bomo lahko ogledali bogat ognjemet, nato pa še nazdravili prihajajočemu letu 2010. Anton Zakrajšek, župan Spoštovane občanke in občani Ob 26. decembru, dnevu samostojnosti in enotnosti, Vam iskreno čestitam. Želim Vam, da bi lepo preživeli božične praznike v krogu svojih najdražjih, v najdaljši noči pa nazdravili prihajajočemu letu Z iskrenimi in najlepšimi željami. Vesel Božič in srečno 2010. Zupan Anton Zakrajoek Čestitke našim športnikom Edinu Latiču za doseženi naslov svetovnega prvaka v kickboxu v kategoriji nad 94 kg iskreno čestitam. Čestitke veljajo tudi ostalim našim tekmovalcem v kickboxu, ki v zadnjem času posegajo po najvišjih mestih na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Čestitam tudi Jakobu Hočevarju, našemu državnemu prvaku v uličnih tekih. Zupan Anton Zakrajšek USTANOVA ŽUPANOV SKLAD deseti jubilejni županov ples Dne 24. oktobra 2009 je potekal že deseti, jubilejni dobrodelni županov ples, za katerega je vladalo veliko zanimanje. Veseli me, da je bila Viteška dvorana Turjaškega gradu kot vedno doslej zapolnjena že v nekaj dneh. Na vhodu v grad so goste pričakali vitezi Žužemberškega viteškega reda. Gosti so bili v preddverju Viteške dvorane deležni županove dobrodošlice, nato pa so jih dvorne dame pospremile do miz. Za uvod v prireditev so člani žužemberškega viteškega reda prikazali nekaj grajskih plesov. Za popestritev večera so s tremi plesi poskrbele plesalke orientalskih plesov skupine NAWAR. Velike pozornosti so bile deležne tudi manekenke, ki so v organizaciji agencije STYLING V. S. iz Celja na ekskluzivni modni reviji prikazale nekaj lepih večernih toalet dveh znanih modnih kreatork. Vsi ljubitelji plesa smo se lahko zavrteli ob izvrstni plesni glasbi skupine De žur, program pa je letos povezoval radijski novinar Boštjan Poglajen. Svojo srečo smo vsi preizkušali na bogatem srečelovu. Najbolj zvestim parom županovih plesov so bile letos podeljene simbolične nagrade. Tolažilno nagrado za udeležbo na devetih plesih (manjkali so samo enkrat) so prejeli štirje pari. Kar šest parov, ki so se udeležili vseh desetih plesov, pa so v zahvalo dobili Desetkratni udeleženci Županovega plesa Devetkratni udeleženci Županovega plesa Utrinek z modne revije... Utrinek iz omizja Županovo omizje simbolični pokal s figurama dveh plesalcev. Tudi tokrat je bil del vstopnine namenjen županovemu skladu. Seveda pa je bil ples tudi lepo družabno srečanje, kakršnega si ljudje očitno želijo. Letošnjega plesa se je udeležilo kar nekaj zanimivih osebnosti iz politične, družabne, medijske, podjetniške in javne sfere. Za zanimivost bi želel dodati, da se je na dosedanjih županovih plesih zavrtelo več kot 220 parov, kar je vsekakor izjemno število. Ob koncu se iskreno zahva-I j u j e m vse m u de I eže n ce m 10. dobrodelnega županovega plesa za udeležbo, donator-jem dobitkov za srečelov in tudi vsem, ki ste kakor koli pomagali pri izvedbi plesa. Nekaj utrinkov s plesa, ki jih je naredil Srečko Knafelc, lahko vidite na priloženih fotografijah. Anton Zakrajšek Razrez slavnostne torte Tudi grajska gospoda je bila prisotna ... ustanova županov sklad Glede na že doslej zbrana denarna sredstva objavljam naslednji RAZPIS za šolsko leto 2009/2010: 1. dve štipendiji po 100 EUR/mesečno; 2. enkratne denarne pomoči (za šolske knjige, prevoze, izobraževanja ...) (v skupnem znesku 2.500 EUR). Kdo lahko kandidira za štipendijo in enkratno pomoč? - Dijaki in študentje s stalnim prebivališčem v Občini Velike Lašče. Vloga mora vsebovati: - osebne podatke vlagatelja; - fotokopijo spričevala; - originalno potrdilo o vpisu za šolsko oz. študijsko leto 2007/2008; - potrdilo o stalnem prebivališču; - potrdilo o finančnem stanju staršev (plača, pokojnina, nadomestilo za brezposelnost); - dokazilo o višini katere druge štipendije; - dopis o društveni ali drugi aktivnosti prosilca. Kam nasloviti vlogo? Občina Velike Lašče (za županov sklad) Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče Rok za oddajo vloge? 23. december 2009 V prošnji za enkratno denarno pomoč je potrebno dopisati še, za kateri namen bi se pomoč porabila. Glavni kriterij za pridobitev štipendije ali pomoči je socialno stanje prosilca. Drugi kriteriji pa so še: učni uspeh, društvena aktivnost ipd. 3. Financiranje drugih aktivnosti (v skupnem znesku 3.500 EUR), kot so npr: skupen izlet ob zaključku leta, športno udejstvovanje, razna predavanja ali izobraževanja, za razne druge pomoči v družini (ob smrti, nesreči ...). Vloge z obrazložitvijo za uveljavljanje sredstev iz točke 3 lahko pošljejo posamezniki, društva ali različne organizacije s sedežem v naši občini do porabe sredstev. Anton Zakrajšek, župan Občina Velike Lašče vabi na B OŽIČNO-NO VOLETNI KONCER T ki bo v soboto. 26. decembra 2009. ob 20.00 uri v športni dvorani Velike Lašče. Skupaj bomo počastili državni praznik dan samostojnosti in enotnosti in si zaželeli vse dobro v letu 2010. V programu bodo nastopili: v ___ Mladinski pevski zbor OS Primoža Trubarja Velike Lašče, Ljudska skupina Suhe češplje, Ansambel Ogrožena vrsta in Amadeja Košir ter Robert Goter (absolutni svetovni prvak na diatonični harmoniki iz leta 1999), v pevka Manca Spik in Ansambel Franca Miheliča. Program bosta povezovala Boštjan Poglajen, za humor pa bo poskrbel Vedran Begovič (imitator oddaje Hribar). Veselo druženje bomo zaključili z ognjemetom! Lepo vabljeni! Male komunalne čistilne naprave (MKČN) MKČN predstavljajo urejen način odvajanja odpadnih voda in kar je najpomembneje, v njej se komunalna odpadna voda očisti do te mere, da njen izpust ne predstavlja večje obremenitve za okolje. Je naprava za aerobno čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, ki je manjša od 2000 populacijskih ekvivalentov (PE). (1 PE je onesnaženje, ki ga dnevno povzroči ena oseba). V MKČN se s pomočjo naravnega ali umetnega prezračevanja ustvarja pogoje za aerobno biološko razgradnjo raztopljenega organskega onesnaženja. Očiščena voda se lahko odvaja posredno v podzemno vodo (pon i ka) al i neposredno v površi nsko vodo. Vzdrževati in upravljati MKČN pomeni: • preverjati tehnično brezhibnost; • čistiti lovilno košaro, ki je locirana v prekatu, kamor doteka odpadna voda, v kateri se nabirajo trdni odpadki (če jo vaša MKČN ima) oz. pregledovati (in čistiti) primarni use-dalnik, to je 1. bazen, kamor doteka odpadna voda v MKČN; • redno naročati izčrpavanje primarnega usedalnika in biološkega blata, ki se nabira kot produkt biološkega čiščenja; • izpolnjevati obratovalni dnevnik (obratovalni dnevnik je vezana knjiga z oštevilčenimi stranmi, v katero se vpisuje stanje in vsa opravljena dela na MKČN, vsi izredni dogodki, ki nastanejo zaradi okvar in morebitne prekinitve delovanja); • naročati obratovalni monitoring (za MKČN z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE) ali oceno obratovanja (za MKČN do 50 PE) pri izvajalcu javne službe. Pogodbeno vzdrževanje MKČN Vzdrževanje vaše MKČN lahko s pogodbo prenesete tudi na izvajalca javne službe. Za dodatne informacije oz. povpraševanje pošljite e-mail sporočilo na mkčn@vo-ka. si ali tel. 01/58 08 212. Vsi uporabniki MKČN lahko posredujete vlogo za znižanje okoljske dajatve (http:// www.jh-lj.si/index.php?p=3&k=1935). Znižanje okoljske dajatve za lastnike MKČN Okoljska dajatev je plačilo za onesnaževanje okolja. Višina okoljske dajatve je odvisna od stopnje čiščenja, ki se pri tem zagotavlja pred izpustom odpadne vode v okolje. Najvišjo ceno plačujejo lastniki obstoječih pretočnih greznic. Uporabnikom MKČN do 50 PE se priznava 85 % učinka čiščenja, če MKČN ustrezno obratuje. Ustreznost obratovanja se ugotavlja z izvedbo obratovalnega monitoringa ali z oceno obratovanja za MKČN do 50 PE. Postopek znižanja okoljske dajatve: • lastnik oz. upravljavec MKČN (v nadaljevanju: naročnik) izpolni evidenco o mali komunalni čistilni napravi (http://www.jh-lj.si/index. php?p=3&k=1935) in jo posredujejo na naslov JP Vodovod - Kanalizacija d. o. o, Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana (izpolnjena evidenca služi kot vloga za izdelavo ocene obratovanja); • izvajalec kontaktira naročnika, s katerim se dogovorita o terminu ogleda MKČN in odvzema vzorca; • na terenu se pregleda: evidenco o MKČN in izpolni manjkajoče podatke, samo obratovanje in vzdrževanje MKČN, način odvajanja odpadne vode in način odvajanja meteornih voda; iz iztoka oz. naknadnega usedalnika se odvzame vzorec in odnese v laboratorij; • po končanem delu ogleda MKČN naročnik s podpisom potrdi opravljeno storitev; • na podlagi pridobljenih podatkov iz evidence o MKČN in poročilu o analizi vzorca iz laboratorija izdela izvajalec oceno obratovanja; • če je ocena obratovanja skladna, to pomeni, da je MKČN vzdrževana, pravilno obratuje in so parametri iztoka v okviru predpisanih vrednosti (mejna vrednost za KPK parameter 150 mg/l, za BPK-5 parameter 30 mg/l), se prične naročniku od dneva izdelave ocene obratovanja obračunavati znižana okoljska dajatev. Okoljsko dajatev se zniža za 85 o/ /o. Kontakti za vse dodatne informacije: tel. 01/5808 231 (Gregor Grum) ali elektronski naslov mkcn@vo-ka.si. Izvedba prvih meritev ali obratovalni monitoring Prve meritve se izvedejo po prvem zagonu nove MKČN in po vsaki večji spremembi obratovanja te naprave. Tako se prve meritve za MKČN izvedejo po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, vendar ne prej kot v treh in ne pozneje kot v devetih mesecih po prvem zagonu naprave. Za MKČN, ki so velikosti 50 PE in več, je potrebno naročiti obratovalni monitoring pri pooblaščenemu izvajalcu s strani MOP (akreditiran laboratorij) ali izvajalcu javne službe: • za MKČN velikosti od 50 do 200 PE se izdelata 2 meritvi vsako tretje leto; • za MKČN velikosti od 200 do 1000 PE dve meritvi vsako drugo leto; • za MKČN velikosti od 1000 do 2000 PE pa dve meritvi vsako leto. Izvede se meritev KPK na dotoku in iztoku (da se lahko preračuna učinek čiščenja) in meritev BPK5 na iztoku, poleg pretoka, temperature in pH parametra. Na podlagi izvedenih meritev parametra KPK na dotoku in iztoku se izračuna učinek čiščenja MKČN, ki se upošteva pri znižanju okoljske dajatve. Roman Struna, občinska uprava Vir: spletna stran JP VO-KA (http://www.jh-lj.si/index. php?p=3&k=1929) ZDRAVSTVENI DOM V RIBNICI PRIDOBIL NOVE PROSTORE, NAMENJENE URGENTNI AMBULANTI 10. novembra je bila v ribniškem zdravstvenem domu otvoritev prenovljenih prostorov, ki bodo sedaj namenjeni urgentni ambulanti. Za investicijo, vredno 129.000 evrov, je 60 % financiralo Ministrstvo za zdravje, ostalo pa so prispevale občine, soustanoviteljice zdravstvenega doma. Glede na število prebivalcev je Občina Velike Lašče za to investicijo prispevala 1 0.700 evrov. Občinska uprava, V.V. Dogodki na naši šoli IZOBRAŽEVANJA Všolskem prostoru se pogosto srečujemo z nepredvidljivimi situacijami, pa tudi vzgoja je proces, ki je v današnjem času drugačen, kot je bil nekoč. Zato smo na naši šoli izvedli kar tri izobraževanja. MEDIACIJA Mediacija je eden od uspešnih, v svetu zelo uveljavljenih načinov reševanja konfliktov. Med ljudmi ustvarja kulturo medčloveških odnosov, ki temelji na konstruktivni komunikaciji, poslušanju drugega, upoštevanju želja in potreb ter iskanju skupne rešitve, ki bo zadovoljila obe strani. Tako kot na drugih šolah se tudi na naši občasno srečujemo z nestrpnostjo, neposlušnostjo, neslišanjem, nespoštovanjem, s konflikti ... Zaradi tega smo se odločili, da na šolo povabimo strokovnjaka, ki se ukvarja s sodobnim načinom reševanja konfliktov. Predavanje o mediaciji je za pedagoški kader na naši šoli v času jesenskih počitnic izvedel g. Lisac z Inštituta za mediacijo Concordia. Predavanje je bilo zanimivo in udeleženci zadovoljni. SODELOVALNO UČENJE Sodelovalno učenje je način dela, kjer učenci v skupinah in le ob sodelovanju (sodelovati morajo vsi člani skupine) pridejo do rezultatov, ki jih načrtujejo učitelji. Sodelovalno učenje predstavlja takšen način dela, da vsak učenec glede na svoje zmožnosti, maksimalno prispeva k rezultatom dela. Učenci imajo v današnjem času drugačna znanja in glede na družbene spremembe je prav, da razmišljamo tudi o drugačnih načinih učenja in poučevanja, oziroma o tem, da včasih spremenimo dinamiko dela. Sodoben način dela predstavlja sodelovalno učenje in sama sem se s tem ukvarjala kar nekaj let in na to temo vodila seminarje za številne kolektive na različnih šolah v Sloveniji. Odločila sem se, da seminar izvedem tudi na naši šoli v času jesenskih počitnic. V zaključnem delu sta svoj del prispevali tudi profesorici razrednega pouka ga. Simona Bavdek in ga. Branka Levstik, ki sodelovalno učenje tudi uvajata v pouk. Seminar so dobro ocenili prav vsi člani kolektiva in ker je bil seminar brezplačen, smo tudi privarčevali. RAZVAJENOST Vzgoja otrok, opomini, pričakovanja in želje staršev, da bi dali otrokom največ in najboljše, nas lahko včasih zavedejo do te mere, da je vsega dobrega preveč. Z vzgojo otrok in mladostnikov ter družinsko terapijo se ukvarja znani slovenski strokovnjak g. Bogdan Zorž. Predavanje za starše in pedagoški kolektiv je imel tudi na naši šoli. Predaval nam je o razvaje-nosti in verjamem, da nam bo njegovo razmišljanje vodilo pri našem delu. Delavci šole in starši smo bili navdušeni nad predavanjem. SHEMA ŠOLSKEGA SADJA Shema šolskega sadja je finančna pomoč Evropske unije otrokom v šolah. EU spodbuja zdrav način prehranjevanja otrok in za vsakega otroka namenja 6 EUR. Naša šola se je javila na natečaj in bila izbrana. Projekt poteka strokovno pod vodstvom ge. Marjetke Koprivec. Nad načinom dela, sadjem, zelenjavo in promocijo so navdušeni učenci in tudi jaz. DELNI TEHNIŠKI DAN Bliža se novoletni čas in vse, kar je povezano s tem. Tudi v šoli smo se izdelovanja čestitk lotili že zgodaj v okviru delnega tehniškega dne. Izdelovanje vizitk je zahtevno in natančno delo, ki ga marsikateri šestletnik ali sedem letnik ne zmore. Zato smo ostali kar pri organizaciji dela iz lanskega leta, ko so prvošolčkom pomagali učenci 9. razreda, drugošolčkom učenci iz 8. razreda itn. Težko je z besedami opisati sodelovanje med predmetno in razredno stopnjo, naj pa povem, da je bilo krasno. Nepozaben spomin je gotovo slika učencev iz 9. in 1. razreda, ko so ob zaključku dejavnosti sestavljali lego kocke. Zadovoljni obrazi otrok in učiteljev so največ, kar si kot ravnateljica lahko želim. Zahvala za pripravo materiala, organizacijo, ki je bila domišljena do največje možne mere, gre ge. Majdi Griz in tudi vsem, ki ste se kako koli trudili. KANGU V mesecu novembru smo prodali kombi VW Caravello, ki ga zaradi starosti in zakonodajnih določil nismo smeli več uporabljati za prevoze učencev, čemur je bil prvotno namenjen. Smo pa za potrebe šole kupili rabljen KANGOO, s katerim bomo lahko vozili otroke na tekmovanja, ga uporabljali za kakršne koli nepredvidene nujne primere, za delo na podružničnih šolah, za prevoze učiteljev na študijska srečanja ... Zahvaljujem se g. županu, ki je imel toliko posluha za naše potrebe po zamenjavi vozila, da nam je pri tem pomagal. Veseli smo prav vsi, učenci, učitelji ... mag. Metoda Kolar, ravnateljica OS Primoža Trubarja jesenski pozdrav Kakor vsako leto smo se tudi letos v vrtcu spomnili jeseni in jo obdelali v celoti. Otrokom je narava blizu, saj se srečujejo z njo na vsakem koraku. In kar jim je blizu, jim je zanimivo in radi raziskujejo še naprej. V skupini Medvedov smo letos bolje spoznali jabolka, njihovo uporabnost ter njihovo korist za zdravje. Tako smo se odločili , da jabolka še sami pripravimo in jih poizkusimo tudi takrat, kadar so pripravljena na kakšen drugačen način - npr. pečena jabolka, jabolčni kompot... Dogovorili smo se, da bomo tudi mi kuharji in si bomo pripravili pečena jabolka kar sami. Ko smo zbrali jabolka, ki so jih otroci prinesli za domačo nalogo, smo pričeli z dejavnostjo. Najprej smo si nadeli predpasnike ter si temeljito umili roke. Najprej smo jabolka prerezali na polovico, izrezali peščišče, nato je vsak otrok nadeval jabolko z marmelado. Poln pekač pripravljenih jabolk smo odnesli v kuhinjo, kjer nam jih je kuharica spekla. Ko smo odšli ven, smo se prepustili sončnim žarkom in se posladkali z našo specialiteto. Jabolka so bila odlična in otroci so jih kar z užitkom pojedli. S tem pa naše kulinarike še ni bilo konec. Naslednji dan smo si iz preostalih jabolk skuhali še kompot. Bil je zelo slasten - popili in pojedli smo ga pri kosilu. Ko so otroci pri kosilu jedli in pili kompot, so govorili: »Tudi jaz sem pripo-mogel-a, da smo naredili tako dober kompot!« Bili so navdušeni. Le kako ne, ko pa so se tako trudili. Besedilo in foto: Martina Krašovec Jakob Hočevar postal državni prvak v uličnih tekih Učenec 5. razreda Jakob Hočevar je na državnem prvenstvu v uličnih tekih v Žalcu v soboto, 19.9. 2009, v kategoriji učencev 5. in 6. razreda premagal vse svoje nasprotnike in prepričljivo postal državni prvak. Njegov uspeh je še posebej velik, saj je kot petošolec tekel tudi proti šestošolcem. Za uspeh mu iskreno čestitamo. Kolektiv OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Na OŠ Primoža Trubarja imamo dobre košarkarje V jesenskih mesecih potekajo številna šolska športna tekmovanja. 23. in 24. 11. smo se udeležili medobčinskega tekmovanja v košarki za starejše učence (8. in 9. razred). Prvi dan je tekmovanje potekalo v skupinah, drugi dan pa so bili na sporedu zaključni boji (polfinale in finale). V skupini 1 smo po zmagi in porazu osvojili 2. mesto. V zelo zanimivem polfinalnem obračunu smo se pomerili proti vrstnikom iz OŠ Brezovica. Naši fantje so vodili celo tekmo in jo na koncu dobili z rezultatom 33:28. V finalu smo še drugič v dveh dneh pomerili z OŠ Log Dragomer. Po ogorčenem boju smo tekmo izgubili z rezultatom 17:28 in prejeli pokal za drugo mesto. Ekipo so sestavljali: Simon Babic, Metod Indihar, Domen Skulj, Miha Žužek, Blaž Bavdek, Žiga Kete, Jan Rigler, Nejc Miklič, Jan Peteri in, Nejc Bokal, Jure Ahčin, Ambrož Hren in Gal Škulj. Posebno zahvalo smo dolžni Matjažu Lovšinu, ki za mlade košarkarje skrbi v okviru treningov KŠ Slavka Duščaka. NA OS Primoža Trubarja smo jeseni veliko pretekli Tek je ena najstarejših športnih aktivnosti in je naravna oblika gibanja. Nekoč so moški - lovci lovili plen, da so preživeli svoje družine. Danes je hrane v izobilju in jo nabiramo le še iz polic v nakupovalne košarice. A tek se je ohranil. Danes postaja tek za sodobnega človeka spet pomemben. In zato smo tako veseli, ker veliko naših otrok rado teče. Otroci do vstopa v šolo večinoma radi tečejo, kasneje jih moramo vzgajati v mlade ljudi, ki v teku uživajo. Najlažje pa jim veselje do teka privzgojimo prav s svojim zgledom kot starši, vzgojitelji, učitelji. Prav pa je, da je vadba zanimiva, pestra z vidika vsebin in sredstev. Otroci se enoličnosti hitro naveličajo. Otroci se vključujejo v različne izvenšolske športne dejavnosti, katerim je tek sestavni del vadbe, celo osnova cele vrste športom, kot so nogomet, košarka, rokomet ... tudi na naši šoli letos potekalo zbiranje zamaškov. Tudi v šoli z različnimi krožki skrbimo, da se lahko udeležujejo teka v okviru interesnih dejavnosti. Najlepše trenutke pa seveda doživljamo skupaj z otroki na različnih tekaških prireditvah. V soboto, 19.9. 2009, smo se udeležili Državnega prvenstva v uličnih tekih v Žalcu. Pet učencev se je pomerilo v tekmovalnem delu, trije pa v netekmo-valnem (do 4. razreda). Jakob Hočevar je zmagal v kategoriji 5. in 6. razredov in postal državni prvak (več v posebnem članku), Metod Indihar je osvojil 11., Blaž Bavdek 12., Dejan Grčar 14., Nataša Trček pa 21. mesto. Ob tekmovanju smo imeli tudi čast spoznati Anžeta, ki je pred leti v prometni nesreči izgubil nogo in za katerega je Čas je tekel in kmalu smo že sedeli v avtobusu, ki je peljal proti Loškemu potoku. Tam vsako jesen organizirajo kros in letos je potekal na hladno sredo, 14. 10. 2009. Iz naše šole se ga je udeležilo 20 učencev. V hladnem vremenu so se naši učenci odlično znašli, saj seje prav vsem uspelo uvrstiti med 10 najboljših v svoji kategoriji. Se več, kar 8 učencev je imelo čast prejema medalje na zmagovalnem odru. Najboljša v svojih kategorijah sta postala Jakob Hočevar in Nataša Trček, na drugi stopnički so stali Lovro Ku-tnar, Dan Duščak, Boštjan Podlogar in Lara Kraševec. Tretje mesto sta osvojila Spela Zakrajšek in Žiga Kete. Vsi ostali tekači so osvojili mesta med 4. in 10. Vsem iskrene čestitke. Najbolj množična tekaška prireditev te jeseni pa je potekala 24. in 25. oktobra v Ljubljani. Gotovo vas je večina zasle- dila kako novico o letošnjem - rekordnem - Ljubljanskem maratonu. Tek za učence in učenke je potekal v soboto, 24.10.2009. Kljub slabemu vremenu je prišla večina prijavljenih. Tako je prav. Za tekače je vsako vreme lepo, naj bo sonce, dež ali sneg. Vsi otroci so si prizadevali, da bi s progo, na kateri so tekli, čim bolje opravili. Tako si vedno prizadevajo. Največkrat uspejo, včasih ne. Potočena je tudi kakšna sol-zica. A prav ti vzponi in padci jih delajo močnejše, trdnejše. Vemo, da otroku, ki stoji na startu, ni prijetno. Strah ga je, ima tremo. A občutek, ko priteče na cilj, je nepopisen. Isti občutek poznamo tudi odrasli. Da bodo naši otroci radi tekli, se jim pridružimo. Otroci potrebujejo zgled. Obujmo športne copate, oblecimo trenirko in gremo. Veseli smo bili, da ste se starši odzvali in pripeljali otroke na prireditev. Bili ste nam v pomoč. Naslednji dan smo tekli odrasli. Iz naše šole so se maratona udeležili Metoda Kolar, Simona Bavdek in Bojan Novak. Opazili smo kar nekaj naših staršev. Želimo si, da bi se naslednje leto pridružilo še več staršev in da bi tem fotografijam dodali še eno, vašo. Potem bomo lahko rekli, da smo skupaj zmagali. Éli i'E J mi IF i! it »« s« Simona Bavdek Bojan Novak Prireditev ob dnevu reformacije 31.10.2009 Trubarjeva domačija na Rašici V soboto, 31. oktobra, na sam praznični dan, je bila na Trubarjevi domačiji na Rašici tradicionalna prireditev v počastitev dneva reformacije. Slavnostni nagovor je prispeval Viktor Zakelj, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, ki je poudaril pomen Primoža Trubarja in njegovih somišljenikov za razvoj slovenske narodne zavesti ter izrazil željo, da bi Trubarjeva domačija resnično postala neke vrste »božjepotno« središče slovenstva. Za glasbeno popestritev so poskrbeli člani okteta Zven, ki so začeli slavno-sti primerno s Trubarjevimi pesmimi in večer zaključili z glasbenim sprehodom po slovenskih pokrajinah. Osrednji dogodek večera je bila predstavitev prvega celostnega prevoda knjige z naslovom Slava vojvodine Kranjske, avtorja Janeza Vajkarda Valvasorja. O knjigi so spregovorili Tomaž Ceč, vodja projekta, Primož Debenjak, eden izmed treh prevajalcev, in Stanka Golob, vodja Trubarjevega antikvariata v Ljubljani. Slava vojvodine Kranjske (Die Ehre dess Hertzogthums Crain) je eden izmed simbolov slovenstva, temeljni kamen slovenske zgodovine, polihistorsko delo, ki je izšlo leta 1689 v Nurnbergu v nemščini. Velja za največje delo barona Janeza Vajkarda Valvasorja ter še danes za eno izmed najpomembnejših znanstvenih del o Sloveniji, v katerem je bilo zajeto vse tedanje in dotedanje vedenje o naši deželi in prebivalstvu. Je med najbolj prepoznavnimi in ena izmed najobsežnejših knjig, kar jih premoremo Slovenci, knjiga, ki ustvarja podlago za ozaveščanje in povezovanje slovenskega naroda. Celotno delo zajema 15 knjig, vezanih v 4 dele, ki obsegajo skupaj 3.552 strani velikega formata, poleg tega pa še 24 prilog in 528 bakrorezov. Valvasor je predstavil Kranjsko s pomočjo zgodovine, geografije, topografije, medi- cine, etnologije, biologije, geologije in drugih ved. Slava vojvodine Kranjske je tako prvi sistematični prikaz naše zgodovine, ozemlja in načina življenja, in še danes, v začetku 21. stoletja, vzdrži večino meril resnega znanstvenega dela. V letu 2009, ob 320-letnici izida, je Zavod Dežela Kranjska izdal v slovenskem prevodu prvo izmed štirih knjig Slave vojvodine Kranjske. V naslednjih letih bodo sledili še preostali trije deli. Zadnja, peta knjiga, pa bo zajemala spremne študije in stvarno kazalo. Tomaž Ceč je v imenu izdajatelja Trubarjevi domačiji podaril »nulti« izvod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, za kar se mu v Javnem zavodu Trubarjevi kraji iskreno zahvaljujemo. Knjiga bo našim občanom in tudi širši javnosti na ogled v Trubarjevi čitalnici na Trubarjevi domačiji. (Vse o knjigi in njenem prevodu si lahko preberete na spletni strani http:// www. s I ava-voj vod i n e- kra n j s ke. s i/ ali pa povprašate preko telefonskih številk 01 620 77 17 in 040 560 656.) Javni zavod Trubarjevi kraji Trubarjev katekizem v sodobni slovenščini 23.10.2009- Trubarieva domačiia na rašici V petek, 23. oktobra, je bila na Trubarjevi domačiji na Rašici predstavitev izida Trubarjevega Katekizma, in sicer izdaje prve slovenske knjige v sodobni knjižni slovenščini in diplomatičnem prepisu. Spregovorili so nam Drago Sukič, predsednik Združenja Trubarjev forum, ki je knjigo izdal, dr. Kozma Ahačič, ki je prevod Katekizma predstavil z jezikovnega stališča, in Vinko Ošlak s predstavitvijo Katekizma z vsebinske in pomenske plati. V glasbenem programu so sodelovali Todd in Sarah Hunnicutt ter Katarina Bordner s pesmimi iz Katekizma, izbor tekstov iz Katekizma pa je interpretiral igralec Andrej Lipovec. Združenje Trubarjev forum si je za enega izmed najpomembnejših ciljev zadal izdajanje prevodov Trubarjevih del v sodobno slovenščino. Na ta način želijo predstaviti Trubarjevo misel čim širšemu krogu bralstva, saj je branje knjig v Trubarjevem originalnem jeziku in tisku vsaj na začetku precej zahtevno in zamudno. V lanskem jubilejnem letu so na enak način izdali Trubarjev Abe-cedarij, nadaljevati pa želijo z vsemi pomembnejšimi Trubarjevimi deli. Ob tej priložnosti je predstavnik izdajatelja Benjamin Hlastan Trubarjevi domačiji podaril izvod Trubarjevega Katekizma v sodobni slovenščini, za kar se mu v Javnem zavodu Trubarjevi kraji iskreno zahvaljujemo. (Trubarjev Katekizem in Abecedarij sta naprodaj v sprejemnici na Trubarjevi domačiji, knjigi pa si lahko ogledate tudi v Trubarjevi čitalnici.) Javni zavod Trubarjevi kraji i SLAVA VOJVODINE KRANJSKE - - , -T-v-M. -C ll> o T • Prvi celovit prevod v slovenski jezik. • Ve£ kot 4.500 strani velikega formata (20,5 x 33 cm), 528 bakrorezov in 24 prilog. • Prestižne knjige, ki vsebinsko in oblikovno ohranjajo vse lastnosti izvirnika. • Izšlo bo samo 1.500 meščanskih in 500 bibliofllskih kompletov. WWW.SLAVA-VOJVODlNE-ICRANIJSKJE.Sl Naročila, in informacije: Zavod Dežela Kranjska Dunajska c. 106, 1000 Ljubljana, t: 01 620 77 17 c: info@sJava-vojvodine-kranjske.si MARTIN k DteMATVM I M AJ\j .lAZEEC * io L " m ^ Zavod Martin Krpan in Javni zavod Trubarjevi kraji vabita na " ¿i» • - SH5D-N EESEH. predstavitev knjige avtorja dr. Milana Jazbeca MARTIN KRPAN-diplomat • »v v I I in vojscak, ki bo v torek, 22. decembra, ob 18. uri v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Vabljeni! JAVNI ZAVOD TRUBARJEVI KRAJI Spoštovane bralke in bralci, v letu 2010 vam iskreno želimo obilico zdravja in veselja, ekonomsko neodvisnost in mišljenjsko svobodo, davčno milost ter čim več obiskov prireditev na Trubarjevi domačiji in gradu Turjak, če se le da, kakšno grajsko poroko, in kolikor je mogoče, mnogo najemov grajske viteške dvorane. Javni zavod Trubarjevi kraji V ROBU BO KMALU PREMIERA Igralci KUD-a Rob smo tudi to sezono pošteno pljunili v roke in zavihali rokave. Pod vodstvom zdaj že udomačenega režiserja Jerneja Kobala se osem igralcev v odlični kondiciji že od oktobra pripravlja na noro komedijo z naslovom »Mar-colfa« (avtor Dario Fo). Če bi se nam radi spet od srca nasmejali, nikar ne zamudite premiere, ki bo v soboto, 16.1.2010, v Robu ali ponovitve, ki bo v nedeljo, 1 7.1.201 0 prav tako v Robu. Mi se že veselimo, kaj pa vi? KUD Rob KUD Marij Kogoj Turjak in občina Velike Lašče VABITA na 14. tradicionalni božično-novoletni koncert dobrepoljske godbe. Koncert bo v nedeljo, 20. decembra, ob 16. uri v dvorani Doma krajanov na Turjaku. VABLJENI! KUD Marij Kogoj hkrati želi vsem, ki podpirate in se zavedate pomena kulture, vesele božične praznike, srečno in zdravo novo leto 2010 ter veliko kulturnega sodelovanja. GOSTILNA BRDAVS NA VIDMU V DOBREPOLJU PRIREJA VESELO SILVESTROVANJE. OB DOBRI HRANI IN KAPLJICI VINA VAS BO ZABAVALA SKUPINA TRIO ZELENA DOLINA. INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA TELEFONU 01-7807-337. Likovna razstava osrednje Slovenije "kolaž 2009" na gradu Turjak Že v letu 1999 smo si v KUD-u Marij Kogoj zadali nalogo, da bomo ustanovili likovno sekcijo. Zaradi večje motiviranosti in nadaljnje primocije te kulturne dejavnosti v naših krajih smo si leta 1999 načrtno priborili Turjaško lokacijo za razstavo likovnih samorastnikov JSKD Ol LJ.-okolica. S tem smo se zavezali in obljubili JSKD-ju vsestransko pomoč pri izvedbi razstave. Razstava te vrste je bila pred tem nazadnje organizirana leta 1993 v knjižnici Prežihovega Vo-ranca, zato je g. Matko Zdešar, takratni vodja JSKD Ol LJ.- okolica, na sestanku nekako lažje predlagal izvedbo le-te na Turjaku. Na sestanku JSKD so to lokacijo potrdili. Prva razstava je bila na Turjaku tako organizirana v oktobru 1999, obenem pa je bila ustanovljena likovna sekcija KUD-a. V njej je bilo sprva 7 članov, vodil pa jo je legendarni ljubiteljski slikar (samo za dušo) Ivan Klančar, ki je svoje prve slike ustvaril v taborišču Go-nars in jih potem pretihotapil v Slovenijo. Poleg njega so skupino sestavljali še: njegova hčerka Marjana Klančar Bonca, dr. France Cegnar, Irena Hegler, Dragica Ponikvar, Dragan Petrovič in Jože Skulj. Ta sekcija se je z leti vseskozi dopolnjevala in danes šteje 20 članov. Nanje smo zelo ponosni, saj se izkazujejo na vsaki območni razstavi in tudi na regijskih. Letošnja območna razstava, že 12. po vrsti, je bila odprta za ogled od 15. oktobra do 1 5. novembra letos v Stolpu Turjaškega gradu. Razstavo si je tako bilo moč ogledati tudi za praznik reformacije, kar je že vseskozi naš cilj. Na tej območni razstavi so bila izbrana tudi dela za regijsko razstavo, katere odprtje je bilo 19. 11. 2009, prav tako na gradu Turjak, v Viteški dvorani. Nanjo so se uvrstili kar štirje slikarji iz naše likovne sekcije. Načrtna prizadevanja, požrtvovalno in vztrajno delo ter razumevanje JSKD-ja LJ .-okolica so pripeljali do uresničitve naše dolgoročne strategije. Pri tem bi posebej omenili g. Matka Zdešarja in njegovo sedanjo naslednico go. Tatjano Avsec, katerima se iz srca zahvaljujemo, saj sta zaslužna, da se tovrstna kultura razvija tudi v naših krajih. Čudimo se, kako je mogel nekdo pisati na KUD Marij Kogoj pismo z obtožbami, češ da so vse kulturne pri- reditve na Turjaku enolične in enake in kot takšne dolgočasne in ničvredne. Ker sumimo, kdo je to pisal, lahko ugotovimo, da ima takšen človek strategijo na kratek rok, saj ne misli na svetlo prihodnost in na trajni obstoj naše identitete. Je pa res, da so prireditve, na katerih sodeluje KUD Marij Kogoj tradicionalne in s tako vsebino se morajo ohraniti tudi v bodoče. Prav načrtno delo in vi-zionarski pogled sta zagotovo botrovala, da v letošnjem jubilejnem 10. letu razstav na Turjaku gostuje v Viteški dvorani REGIJSKA LIKOVNA RAZSTAVA OSREDNJE SLOVENIJE s tematiko "KOLAZ", ki je v organizaciji JSKD-ja RS, za njeno realizacijo pa je zadožen JSKD Ol LJ.-okolica, kamor spadajo kulturna društva iz naše občine. Na tej regijski razstavi tako sodeluje kar 51 razstavljalcev iz naslednjih območnih izpostav: iz Ol LJ.-okolica: 14, iz Ol Logatec in Ribnica: 6, iz mesta Ljubljane: 8, iz Ol Ivančna Gorica: 9, iz Ol Trbovlje: 8 in iz Ol Litija: 6. Razstavo si je moč ogledati do 1 3. decembra, tudi ta razstava pa je ¡zborna za državno razstavo, ki bo prihodnje leto v Ajdovščini, Trbovljah in nazadnje v Novem mestu. V imenu JSKD RS je vsem razstavljalcem podelila priznanja ga. Tatjana Avsec. Avtor: Rudi Košmrlj Avtor: Marija Petje Strokovna spremljevalka razstave ga. Ana-marija Stibilj Sdjn in ga. Tatjana Avsec po-deljiijeta priznanja Avtor: Darinka G rmek Štrukelj Avtor: Cvetka Jakovljevič Odprtja razstave se je med drugim udeležil tudi predstavnik občine Velike Lašče, ki je občinski svetnik in direktor javnega zavoda Trubarjevi kraji, g. Matjaž Gruden. Pozdravil je vse navzoče, poudaril pomen preteklih kulturnih prireditev v Trubarjevih krajih in opozoril na pomembnost takih prireditev tudi v bodoče. V govoru je apeliral, da lahko pričakujemo odločitev JSKD-ja, da bi bila na Turjaku kmalu organizirana tudi državna likovna razstava. Foto: Mateja Zalar Franci Pečnik, predsednik KUD MARIJ KOGOJ Besede se opravičujejo Knjigi. od zadnje ponovitve! S postavitvijo smo imeli tudi nekaj težav, a smo jih uspešno premostili. Domačim baletkam, v letošnji starejši skupini jih pleše le pet, so se pridružile ljubljanske plesalke iz Baletne šole Saša in skupaj so se odlično izkazale v vlogi črk. Besede so dokazale, da je za dober nastop pomembna energija, povezanost in koo-perativnost. Tehnična ekipa na čelu z Matejem Hrenom je odlično izpeljala vse zahtevne video in audio efekte ter efekte z lučmi, ki jih v predstavi ni malo, hkrati pa je bila navdušena nad vrhunsko opremo v dvorani Velenje. Gledalci so bili resna in čudovita publika, predstavo so pohvalili in izrazili Abecedarij v Velenju počastitev dneva reformacije v gosteh navdušenje, da domačini na tak način obujamo spomine na svoje rojake. Dom kulture v Velenju, kjer smo nastopili z Abecedarijem. Prepričana sem, da bo tudi vsem, ki smo bili v Velenju, ta predstava ostala v lepem spominu. Da boste tudi vi deležni utripa s predstave, objavljamo nekaj fotografij našega zvestega fotografa Gregorja Grešaka, ki doslej ni zamudil še nobene ponovitve. Vse fotografije so z velenjske predstave, na eni pa najdete tudi dvorano Doma kulture Velenje, kjer je bil naš Abecedarij enajstič odigran. Besedilo: Ana Porenta Foto: Gregor Grešak Predstava Abecedarij še ni izpeta. Po februarski ponovitvi v Zagorju ob Savi smo 30. oktobra 2009 nastopili v Velenju ob počastitvi dneva reformacije. Barbara posluša Trubarjeve zamisli o prvi slovenski knjigi. Vaje za enajsti nastop so potekale v osvežujočem tonu, igralci so presenetili z zapomnitvijo besedila še po letu in pol od premiere in več kot pol leta 1zsla je pesnisko likovna knjiga Kitke Kitke so sveža in nenavadna knjiga, ki jo tkejo pesmi dveh pesnic, Sonje Voto-len in Ane Porenteter slike z odzveni poezije oblikovalke Jane Pečečnik. Tako prepletene pesmi in slike predstavljajo bogato literarno likovno knjigo za sladokusce. Zanimivo je, da se po njenih straneh (glede na prebivališča avtoric) prepletajo tudi tri pokrajine: Štajerska, Dolenjska in Primorska. Kitke so tako literarno kot likovno spletene iz rahločutnih pramenov, vmes obstajajo prostori, ki jim dajejo obliko in sporočilnost - za to »vmesje« želimo, da ga bralec napolni s svojo izkušnjo, doživljanjem in mislijo. Ciril Zlobec, pesnik in akademik, v spremni besedi pravi: „Skupna pesniška preokupacija Votoleni-ne in Porentine zbirke je torej nedvomno ljubezen, vendar v čisto določeni podobi, ki je v slovenski sodobni liriki dovolj izvirna, da pritegne našo pozornost tudi z literarnoestetskegavidika ... »ter:,,... gre za erotično poezijo, ki noče biti izzivalna, pa tudi skriva se ne v lažno („žensko") sramežljivost, ostaja ves čas samozavestno zemeljska, stvarna. Poetična v svoji človeško unikatni in hkrati univerzalni podobi. In še: obe pesnici imata tudi dovolj smisla za samoironijo ...« Leve strani knjige prinašajo liriko Votole-nove, desne liriko Po-rentove, tako slike kot oblikovanje knjige pa so delo Pečečnikove. Tako bralec lahko bere poezijo posamično, si ogleduje slike in njihove barvne odmeve, lahko pa se prepusti spretno stkanim pesmim s slikami. Kot pravi v spremni besedi likovna kritičarka, umetnostna zgodovinarka in pesnica Tatjana Pregl Kobe: „Tako kot bi pesmi obeh avtoric lahko živele ločeno, vsaka v svoji zaključeni celoti, bi tudi ilustracije zanje Jana Pečečnik lahko razstavila kot samostojna likovna dela. Vendar se ob branju knjige zdi, da je njihovo pravo življenje možno šele v tej povezavi. To pa je tisto, kar daje osnovni ideji treh avtoric, ki so povezale svojo poetiko tako, kot bi jo spletle v kitke, tisto pravo vznemir-Ijivost, ki pritegne k branju, gledanju in čutenju." Dvojna stran iz knjige) Rdeča nit likovnih in literarnih prepletanj je vsebina pesmi. Zbirka je razdeljena v tri poglavja (z dvojnimi naslovi), in sicer: Dan, ki cvete - Okence v temini; Ljubezen na prvi klobuk-Zavit v brisačo; Ali zvezde sanjajo? - Nedokončan pogled. Kitke pomenijo vsebinsko in oblikovno novost, spletajo se na 96 barvnih straneh, velikost knjige je 260 x 240 mm, tiskana je na brezlesnem papirju. Izšla je pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti tik pred začetkom Slovenskega knjižnega sejma. K natisu so prispevali tudi donatorji Triglav, zdravstvena zavarovalnica, d. d., RC Kočevje Ribnica d. o. o, Eurosea d. o. o. Portorož, Občina Ribnica in Občina Velike Lašče. Za tiste, ki bi knjigo radi imeli zase ali jo komu podarili, lahko pokličete (051 80 77 52 - Zavod za razvijanje ustvarjalnosti) ali nam pišete na zru@zru.si. Gregor Grešak, urednik knjige Novičke iz VRT-a FOTOGRAFSKI TEČAJ V preteklosti smo v našem društvu organizirali že dva fotonatečaja, ki sta bila sprejeta z navdušenjem. Zato smo se odločili, da mladim ponudimo možnost, da dodatno izpopolnijo svoje fotografsko znanje. V ponedeljek, 24. novembra, smo se tako v prostorih Mladinskega društva VRT zbrali nadobudni amaterski fotografi, željni napotkov in idej za boljše fotografiranje. Začel se je namreč tečaj fotografije, ki ga je za nas organiziral Marek Gerthofer. Marek se že dalj časa ljubiteljsko ukvarja s fotografijo, vendar čedalje bolj profesionalno. Njegove fotografije so redno objavljene na naslovnicah revij, poleg tega pa ima še veliko zbirko neobjavljenih, vendar res kvalitetnih in občudovanja vrednih fotografij. Najprej nam je razložil, kako fotografski posnetek sploh nastane, nato pa nam je pokazal svojo opremo za fotografiranje, nam razložil njeno delovanje ter razliko med enostavnimi kontaktnimi in veliko kakovostnejšimi zrcalno-refleksnimi fotoaparati. Seznanil nas je z uporabo različnih vrst objektivov in filtrov. Poučil nas je tudi o pomembnosti svetlobe pri nastanku fotografije. Kot amaterske fotografe nas je močno spodbujal k izzivom, ki jih fotografiranje ponuja, hkrati pa nas potolažil, da se veliko napak lahko popravi tudi kasneje - s pomočjo obdelave fotografij s sodobnimi računalniškimi programi. Pokazal nam je del svoje zbirke, kjer so se med motivi najpogosteje znašle rastline, živali in portreti, pa tudi kakšna bolj abstraktna, umetniška fotografija se je našla. Prepričana sem, da smo vsi dobili kakšen koristen napotek, ki ga bomo z veseljem uporabili že na našem naslednjem srečanju, ko bomo skupaj na terenu pritiskali na sprožiIce fotoaparatov. Besedilo: Katja Lenič Pozorno poslušanje fotografskih nasvetov Fotografija: Mateja Zal ar Med poletnimi meseci smo člani MD VRT malo počivali in se sproščali ob morju. Ko je listje na drevesih porumenelo, pa smo se ponovno začeli zbirati v naših prostorih. Za željne plesa smo organizirali nadaljevalni tečaj družabnih plesov; tisti, ki pa se navdušujemo nad fotografiranjem, smo se o tej veščini poučili na fotografskem tečaju. V prazničnih decembrskih dneh pa se bomo odpravili na predbožični izlet v romantično mesto Verona. NADALJEVALNI TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV V četrtek, 12. 11. 2009, je bilo v okviru Mladinskega društva VRT organizirano plesno druženje. Namenjeno je bilo predvsem ponovitvi korakov za mlade, ki so spomladi obiskovali začetni tečaj družabnih plesov, prav tako pa tudi vsem ostalim, ki so se želeli na novo pridružiti skupini. Glede na interes je bila v naslednjem tednu že izvedena prva ura nadaljevalnega tečaja. Tečaj ob četrtkih tokrat obiskuje 9 parov, od tega se jih je 5 pridružilo na novo. Na prejšnjem tečaju je bil poudarek na učenju osnovnih figur, naslednja stopnja pa je namenjena dodajanju novih in posvečanju pozornosti pravilni drži. Tečaj je tako za študente kot tudi za zaposlene postal priložnost za druženje in sprostitev. Plesanje v plesnem krogu Ob tej priložnosti se županu najlepše zahvaljujemo za odobritev brezplačnega najema dvorane v Robu in za sofinanciranje tečaja. Besedilo in fotografija: Darja Skulj društvo PROJEKT ČLOVEK Mesec november smo zaznamovali kot mesec preprečevanja zasvojenosti. V letošnjem letu je poudarek predvsem povečanju pozornosti oz. ozaveščanju javnosti in institucij ter spodbujanju k večjemu sodelovanju med različnimi ustanovami, društvi, organizacijami, ki posredno ali neposredno delujejo na področju zasvojenosti. Društvo Projekt Človek deluje na širšem kočevsko-ribniškem območju od leta 2008. Sprejemni center Kočevje vabi vse, ki jih kar koli zanima v zvezi z društvom in programi, ki se izvajajo, ali v zvezi z zasvojenostjo na splošno. K obisku vabljeni predvsem straši, ki se srečujejo z zasvojenostjo svojih bližnjih. Naj zasvojenost ne bo nekaj, kar je potrebno potlačiti, skrivati, se sramovati ali ostajati ravnodušen, kajti s tem ne pomagamo nikomur. Preprečevanje zasvojenosti - imeti informacijo - izkoristiti informacijo! Vrata Sprejemnega centra Kočevje so odprta vedno in za vsakogar. Društvo Projekt Človek; program za samopomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo oseb z različnimi oblikami zasvojenosti Ljubljanska 7, Kočevje Mobi: 051 650 459, tel: 05/971 1 0 50, email; sc.kocevje® projektclovek.si RObarski animatorji animirali v Vinici V soboto, 1 7. oktobra, se nas je enajst robarskih animatorjev in pomočnikov podalo v Belo krajino z namenom, da pripravimo za tamkajšne otroke v sklopu njihovega misijona orato-rijski dan, predvsem pa, da navdušimo domačo mladino za animatorstvo. Za priprave nismo imeli prav veliko časa, saj smo dobili novo gradivo, zato je bil zadnji teden precej naporen. Naš cilj je bil, da jim skozi življenje Dominika Savia pribljižamo evharistijo. Pri kazehezah Po dolgi vožnji smo ob devetih zjutraj prispeli v Vinico, kjer nas je prijazno sprejel gospod župnik in nas takoj pogostil z zajtrkom. Pred prihodom otrok je bila na srečanje z nami povabljena tamkajšnja mladina. Najprej smo se zbrali v skupni molitvi, potem pa smo jim na kratko predstavili potek oratorijskega dneva. Naš namen je bil, da jih čimbolj vključimo v dogajanje, da ne bodo zgolj opazovalci. Po jutranjih igricah, petju, molitvi in dramski igrici o Dominiku Savio, smo se z otroki porazdelili po skupinah. Bodoče animatorje smo povabili zraven, saj smo jim želeli praktično prikazati potek kateheze. V tem delu so bili še opazovalci, njihovo vključevanje pa se je stopnjevalo, saj so pri ustvarjalni delavnici, kjer smo izdelovali mobile, že pomagali otrokom, pri veliki igri pa so bili že samostojni izva- Skoraj vsi jalci igre na svojem otoku. Dan smo zaključili s sveto mašo, na katero so bili povabljeni tudi starši, in nagradnim kvizom. Z mladimi smo se srečali še pri refleksiji. Po pregledu dneva smo si izmenjali še nekaj mnenj, idej ... se še malo nasmejali, potem pa je bilo treba že na pot proti domu. Odziv otrok in mladih je bil zelo dober. Bili so navdušeni in mogoče bo prihodnje poletje oratorij tudi v Vinici, seveda z domačimi animatorji. Romana Petric ORATORIJSKI DAN V ROBU 12.december ob lOh Animatorji Te v adventu vabimo na oratorijski dan, ki ga bomo preživeli ob spoznavanju Dominika Savia v igri, smehu, petju, ustvarjanju ... Pridruži se veseli družbi! Prijavi se do četrtka, 10. dec., Romani (031 543 130) ali Nini (041 254 990). Združene animatorske moči Iščem varuško za 11 -mesečno deklico s pričetkom 25. februarja od ponedeljka do petka na našem ali vašem domu. Zaželene so izkušnje in veselje do dela z otroki. Plačilo po dogovoru. Pokličite: 031 541 427 (Katja Krenker). LMB Luč miru iz Betlehema znova v naše domove Skavti bomo LMB tudi letos prinesli do vas ... ... v nedeljo, 20. decembra: • k sv. maši v Rob ob 8:30; • k sv. maši v Škocjan ob 10:00; • po sv. maši v Velikih Laščah pred cerkvijo; • popoldne v kraje Škocjan, Železnica, Male Lipljene in Velike Lipljene, Rožnik, Gradež, Sloka Gora, Turjak, Laporje, Mali Osolnik, Mali Ločnik in Veliki Ločnik, Ščurki, Četež, Javorje, Prazniki, Veliki Osolnik, Hrustovo, Hlebce in Jakičevo. Skavti f Zbiranje starega papirja! Skavti bomo ponovno zbirali papir, in sicer v mesecu aprilu. Tistim, ki ne boste imeli prevoza ali boste imeli papir zbran v večjih količinah, ga pridemo iskat tudi na dom. Skavti PROŠNJA Posameznike ter vsa društva in druga združenja v naši občini, ki združujejo mlade, naprošamo, da nam sporočajo imena tistih, ki dosežejo vidnejši rezultat na poti njihovega izobraževanja. V Trobi i želimo namreč v prihodnje predstaviti tiste mlade občane, ki diplomirajo ali dosežejo katero od vidnejših nagrad pri izobraževanju. Naj bo to vsaj delček ohranjanja stika z našimi mladimi in njihovimi študijskimi uspehi, o katerih vemo zelo malo. Uredništvo Troble vseživljenjsko učenje v velikih laščah »učenje vse življenje« ŠTUDIJSKI KROŽKI Ker je bilo prijav dovolj, se je v oktobru in novembru pričelo delo na vseh predvidenih študijskih krožkih za odrasle vseh starosti že povsem resno. Literatura letos prevladuje, malo smo tudi umetniški, skrbimo pa tudi za svoje zdravje. Seveda pa je še vedno čas, da se nam pridružite, saj popolnoma drži rek »Več glav več ve«. Edino, kar morate storiti, je, da nas pokličete na tel.št. 01/ 7881 006 ali pa nas kar obiščete na izbranem krožku. • NAŠ KRAJ VČERAJ, DANES, JUTRI Mentorica: Barbara Pečnik, prof. zgod. in univ. Dipl. soc. kulture Termin: ponedeljek, 16.30-18.00 Lokacija: klubska soba v Levstikovem domu v Velikih Laščah • UMETNOSTNA ZGODOVINA Mentorica: Marjana Dolšina, umetnostna zgodovinarka, lokalna vodnica Termin: četrtek, 16.30-18.00 Lokacija: klubska soba v Levstikovem domu v Velikih Laščah • LITERARNA SKUPINA Mentorici: mag. Ana Porenta in Darinka Grmek Štrukelj, dr. med. Termin: sreda, 19.00-20.30 Lokacija: Levstikova in Stritarjeva spominska soba v Levstikovem domu v Velikih Laščah • ČEBELARSKI KROŽEK Mentor: Brane Borštnik Termin: ob četrtkih 1 8.30-20.00 ure Lokacija: klubska soba v Levstikovem domu v Velikih Laščah Pripravili: Ana Porenta, ZRU Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji VABILO V četrtek, 10. decembra, bo ob 18. uri v MKL, Knjižnici Velike Lašče, predavanje o raku z naslovom »Pa jo imam«. Predavala bo gospa Darja Roječ, avtorica knjige z istoimenskim naslovom. Lepo vabljene, predavanje bo zelo poučno, ne žalostno, zvedele bomo marsikaj zanimivega in koristnega. Predavanje organizira gospa knjižničarka Mihela Andromako Rihar. Literarna skupina vseživljenjskega učenja v Velikih LAŠČAH Pokukajmo v delo literarne skupine vseživljenjskega učenja. Poleg izkušenih in z vsemi „žavbami" namazanih prijateljev literature in zapisovanja zgodb (Marinke, Mete, Marka, Lojzeta, Eugena, Darinke in Ane) iz naše sredine, strip v novembru z veseljem medse sprejeli tudi četrtošolko Neo. Se posebej smo se je razveselili, ker si želimo, da bo naše učenje in delovanje res vseživljenjsko, ne le potisnjeno v „tretje" obdobje. Poleg branj zanimivih odlomkov, med katerim nas je z opisi vrtnarjenja navdušil Karel Capek (Vrtnarjevo leto), in prebiranja pregovorov, smo se kmalu lotili zbiranja zgodb. Za pokušino objavljamo Darinki no pesem iz znanih pregovorov, Meti no zgodbo o petelinu in Eugenov zapis o grajskem psu. Poglavitni cilj literarne skupine je namreč, da ohranimo pripovedi naše preteklosti, pripovedi ljudi, ki jih ni več med nami, so pa še žive v ustnem izročilu, in pripovedi našega vsakdanjika. PRIPOVEDIM želimo PREŽIVETJE-z zapisovanjem jih bomo ohranjali. Ker smo ugotovili, da je teh pripovedi izjemno veliko, smo se odločili, da povabimo tudi vas, drage bralke in bralci Troble, da obogatite naša prizadevanja z zbirko pripovedi iz vašega otroštva. V prihodnosti (čez nekaj let, ko bomo nabrali dovolj gradiva) si namreč želimo te pripovedi objaviti tudi v knjigi. Nekaj namigov, o čem lahko pišete: - opravila in obveznosti, ki smo jih imeli kot otroci; - igre in igrače, ki so nam popestrile otroštvo; - opisi praznovanj (krst, birma, poroka, božič, velika noč, dan mladosti, dan republike ...) v družini ali družbi; - vraže in stare šege (s čim so nas strašili?, nenavadni pojavi, v kaj smo verjeli ...); - hoja v šolo, sošolci, učitelji, ocene, disciplina, anekdote ...; - odnosi med starimi starši, starši, otroki; - dogodek, ki vam je še posebej živo ostal v spominu. Pripovedi, ki jih opremite s svojim imenom, priimkom, naslovom in telefonsko številko lahko pošljete elektronsko: ana@ zru.si (prejmeva jih mentorici Darinka in Ana) ali barbara.pecnik@trubarjevi-kraji.si (koordinatorica Barbara nam jih posreduje) ali preko običajne pošte na: Javni zavod Trubarjevi kraji, Rašica 69, 1 31 5 Velike Lašče ali Zavod za razvijanje ustvarjalnosti, Kukmaka 1, 1315 Velike Lašče. Z veseljem bomo prebrali vaše pripovedi in jih shranili za objavo. Seveda pa ostane vabilo: kadar koli se nam lahko pridružite v Levstikovi in Stritarjevi sobi v Levstikovem domu Velike Lašče (pri knjižnici) ob sredah ob 19. uri. Vabljeni vsi, ki želite pripovedim našega življenja, da ne potonejo v pozabo. Zapisala; Ana Porenta Objavljamo tudi nekaj prispevkov, nastalih v literarni skupini: Pesem iz pregovorov Kdor preveč obljublja, zaupanje izgublja. Ker obljuba dela dolg, je po navadi boljši molk. Vola primes za roge, pri človeku to ne gre, zato ga primes za besedo. Darinka Grmek Štrukelj Pripoved iz otroštva (odlomek) Pri hiši nismo imeli ne psa ne mačke, pač pa čudovitega, velikega petelina. Bil je pravi lepotec svoje vrste. Vsak dan, ko je v Papirnici Vevče zatulila sirena ob štirinajsti uri in naznanila konec „šihta", se je naš petelin odpravil po poti do ceste in po njej proti tovarni. Sel je počakat očeta, ki se je vračal z dela. Oče je vedno imel v žepu nekaj zrn pšenice ali pa kruhovih drobtin, da ga je nagradil. Ta naš lepi petelin je bil star gotovo pet ali še več let, ko se je oče odločil, da mora v lonec. Petelin je s starostjo postal napadalen in marsikdaj se je zapodil v kakšnega obiskovalca. Tako ga je oče nekega dne zaklal - kako ga je, ne vem, ker nisem videla - mama me je odpeljala k teti. Vendar, ko sem prišla domov, me je popadel grozen jok, kije trajal kar nekaj dni. Spomnim se, ko mi je mama rekla: „Če boš tako jokala, ko bom jaz umrla, boš resnično žalostna." Meta Sporar Jupi, grajski pes Turjaški so imeli psa bernardinca po imenu Jupi. Bil je velike postave, a se ga kljub njegovi velikosti otroci z vasi niso bali. Večkrat so se igrali z njim, ga vpregli v manjši voziček in se podili z grajskimi otroki po okolici. Včasih pa so opazovali, kako hodi po vaški cesti s košarico v gobcu. Njihova radovednost je bila tako močna, da so čez nekaj časa opazili, da s hriba navzdol proti gradu nosi v košari polno zrelih malin in robidnic, ki so rastle nad Marofom. Skušnjava, kako priti do teh slastnih sadežev, je bila zelo močna. Eden od njih, bil je malo starejši, se je nečesa spomnil. Večkrat je bil v gradu na obisku pri grajskih otrocih in v tako imenovani „veliki hiši", kjer je stanovala njegova teta, ki je bila kuharica pri grajskih. Spomnil se je, da je nekega dne videl Jupija, kako se podi za mačko, ki se je po naključju približala grajskim vratom, in jo odgnal z dvorišča. Ideja je bila tu. Nekega dne, ko se je Jupi vračal s košarico, polno malin in robidnic, so se otroci zbrali na cesti pred Centovo hišo, ki je bila takrat trgovina. Ta, starejši, je držal v rokah mačko. Vsi so napeto pričakovali prihod Jupija. Ko se je približal otrokom na določeno razdaljo, je starejši dvignil mačko tako, da jo je zagledal tudi Jupi. Pozabil je na košaro in na pot v grad ter se pognal za mačko, ki so jo otroci spustili proti vratom v hišo trgovine. To je bila priložnost zanje, da so se polastili košarice s sladkimi sadeži. Hitro so jo spraznili in položili nazaj na cesto. Ko je Jupi izgubil sled za mačko, se je ves upehan spet pojavil na cesti pred trgovino in se čez nekaj časa spomnil na košaro, jo vzel v gobec in se podal na pot. Kam? Mogoče proti Marofu ali pa tudi ne. Eugen Serbec, po Pepijevem pripovedovanju Kaj za prazničnimi vrati čaka nas, ko razigrano bo čas prestopil letni prag? Bo jutro s soncem obsijano? Bo z mehkim perjem nam postlano? Bodo novi časi zlati? Zlati bodo, če sivino vsakdana sami pozlatimo s poštenim delom in dobroto, ji s smehom vdihnemo lepoto in s prijateljstvom iskrenim nežnost, srečo, mir, toplino. Takih časov - zlatih časov - v novem letu vam želimo! Vsem občankam in občanom občine Velike Lašče članicam Društva podeželskih žena ter članicam in članom Folklorne skupine želimo lepo doživete božične praznike ter zdravja, veselja in medsebojnega druženja v novem letu 2010 Društvo podeželskih žena Velike Lašče V božični cas na gradežu RAZSTAVA JASLIC IZ RAZLIČNIH MATERIALOV V RAZLIČNIH KOTIČKIH VASI od 19. do 27. 12. 2009 SPREHOD Z BAKLAMI MED JASLICAMI IN BOŽIČNA TRŽNICA SOBOTA, 19. 12. 2009, OB 17. URI, IN NEDELJA, 27. 12. 2009, OB 17. URI STEFANJI DAN 2009 Konjerejsko društvo Velike Lašče vabi na blagoslov konj, ki bo v soboto, 26. 12. 2009, po deseti maši pred gasilskim domom v Velikih Laščah. Vsem članicam in članom Konjerejskega društva Velike Lašče ter vsem občankam in občanom želimo blagoslovljen božič ter zdravo in srečno novo leto 2010. Gradnja gasilske garaže v Rutah Na pobudo Krajevnega odbora Rute smo ob pomoči občine Velike Lašče in krajanov konec letošnjega poletja v vasi Mohorje, na dvorišču nekdanje OS, pričeli z gradnjo garažnega objekta za hranjenje gasilske cisterne. V primeru požara je ključnega pomena hitro ukrepanje, kar pa glede na relativno veliko oddaljenost Rut od prvih gasilskih postaj predstavlja glavno oviro, zato smo si bili enotni, da moramo čim hitreje pristopiti k reševanju požarne varnosti na tem območju. Optimalna pripravljenost in koriščenje opreme, ki nam je trenutno na voljo, je bila osnova za sprejete odločitve. Tako smo se odločili za gradnjo garažnega objekta v središču Rut, naša želja pa je tudi bila, da spodbudimo zanimanje krajanov za pridobivanje dodatnega znanja na tem področju in jih tako med drugim usposobimo tudi za upravljanje z obstoječo gasilsko cisterno. Zahvala velja tudi krajanom Rut za prispevana denarna sredstva ter vsem posameznikom za opravljena prostovoljna dela. Dosedanje sodelovanje je tudi dober obet in vzpodbuda za nadaljnje delo in uspešno izvedbo zastavljenega projekta. Borut Tomaži n VELIKE LASCE Mir in notranja uglašenost naj vas spremljata v teh božičnih dneh; v mozaiku novega leta pa naj se lesketajo dragulji: ZDRAVJE, SREČA IN LJUBEZEN. Iskrene čestitke tudi ob državnem prazniku dnevu samostojnosti. Prostovoljno gasilsko društvo Velike Lašče Pripravljenost za sodelovanje je bila velika, zato se lahko pohvalimo, da je večina gradbenih del že končanih, dokončanje objekta pa je predvideno za prihodnjo pomlad. Za dosedanjo pomoč in sodelovanje se zahvaljujemo Občini Velike Lašče, predvsem gre zahvala županu gospodu Antonu Zakrajšku in Občinskemu svetu za odobritev finančnih sredstev za nakup gradbenega materiala ter gospe Jerici Tomšič-Lušin za ureditev in pripravo potrebne dokumentacije. 97 let julke zakrajšek V mesecu oktobru je svoj visoki jubilej praznovala gospa J u I -ka Zakrajšek. Vse življenje je živela delavno in skromno. Po upokojitvi se je iz Ljubljane vrnila v rojstni kraj Opalkovo. Sedaj živi s sestro in njeno družino v vasi Podulaka. Gospa Julka je še vedno vesele narave in polna življenjskih iskric in prav to ji daje energijo za spopadanje z življenjem. Ob tej priložnosti ji želimo zdravja in še kanček moči, da se ob spremstvu poda peš do domačije v rojstni vasi. Besedilo: Mija Grebene - Jelaska Foto: Franc Ivane UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV VELIKE LAŠČE Bliža se najlepši čas v letu, čas, ko se spomnimo preteklosti in pričakujemo prihodnost, čas, ko se želja po sreči in zdravju seli iz srca v srce. Naj se vam uresničijo sanje, Udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. Vsem članom in članicam društva upokojencev ter občanom in občankam želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 201 0. Tajnica društva Predsednik društva Mija Grebene Jelaska Franc Ivane gasilski veterani na obisku pri svojih aktivnih kolegih Gasilski veterani Občinske gasilske zveze Velike Lašče so si v mesecu požarne varnosti, v soboto, 24. oktobra 2009, ogledali prostore, opremo in delovanje Gasilske brigade v Ljubljani. Domov grede so se ustavili še v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki, kjer je tudi nastala fotografija. Foto: Franc Ivane Adventni venček, Karitas, Velike Lašče SPOMINI NA PADLE V NARODNOOSVOBODILNI VOJNI Vdneh pred praznikom dneva mrtvih se spominjamo števil ni h padlih v času osvobodilne borbe. Zarja spominov, društvo za ohranjanje izročil in vrednot NOB in osamosvojitve Velike Lašče, vsako leto lepo uredi spomenike in obeležja, ki so bila postavljena v spomin žrtvam v borbah proti okupatorju v drugi svetovni vojni. V petek, 23. 10. 2009, smo organizirali komemoracije v počastitev dneva mrtvih ob spomenikih padlim partizanom v Robu in v Turjaku ter na pokopališču v Velikih Laščah. Izbrani datum, 23. 10. 2009, je bil zadnji dan pred šolskimi počitnicami. Otroci Osnovne šole Velike Lašče ter oddelkov v Robu in v Turjaku so vedno osnovni nosilec programov ko-memoracij. Z lepo pesmijo, recitacijami, glasbenimi vložki in s prižiganjem svečk se vedno spomnimo vseh tistih, ki so v krutih dneh narodnoosvobodilne borbe izgubili svoja življenja v bojih za našo svobodo, za lepši jutrišnji dan. O naših spominih, o razmišljanjih o teh hudih časih in o občutkih je zelo lepo spregovoril govornik na komemoraciji v Velikih Laščah z naslednjimi besedami: »Naše življenje je le hip, ki obogati večnost matere Zemlje. A kljub temu je ta hip zelo dolg, kajti v tem hipu se nabere majhnih in velikih dogodkov. Dogodkov, na katere lahko vplivamo sami, ali pa tistih, ki nam jih vrine zgodovinski čas in nam spremeni tok življenja. Tak zgodovinski čas je bila tudi druga svetovna vojna, ki je mnogim spremenila tok življenja, več kot 5o milijonom ljudi pa je življenje tudi vzela. "Človek stori, kar mora ..." To so besede predsednika ZDA, Kennedyja. In res je, da časten in moralen človek stori, kar mu velevajo človeški in moralni nauki. In prav to so storili naši domoljubni partizani. Ko je nacistični stroj mlel Evropo, so se mu uprli. Sklenili so, da ne bodo prodali svojega jezika, da bodo dokazali, da niso hlapci, da se je Cankar motil. Bili so to mladi fantje, stari možje, mlada dekleta in matere. Ko so stopili na pot upora proti okupatorju in njegovim zaveznikom, so se dobro zavedali, da je to lahko pot, ki pelje v smrt. Mnogi niso dočakali svobode. Danes, po tolikih letih, si težko predstavljamo, kaj je takrat pomenila ta odločitev. Če bi bili toliko let po 2. svetovni vojni postavljeni pred vprašanje, kaj storiti, ne vem, če bi se znali tako pogumno odločiti, kot so se naši predniki. Zgodbe, kijih beremo ali smo jih poslušali, se nam zdijo neverjetne. Ko pa spoznamo, da so del takratne realnosti, se še toliko bolj spoštljivo ozremo nate, ki počivajo tukaj, in še na mnoge druge, za katere ne vemo, kje ležijo. Druga svetovna vojna je bila zelo kruta, saj je delovala na vseh frontah in nihče ni bil varen: ne tisti, ki je držal puško v rokah, ne tisti, ki je bil komaj rojen. Pričevanja na to strahoto moramo obujati, živim v opomin, mrtvim v spomin. Istočasno z borbo proti okupatorju pa so se naši partizani borili tudi za socialno pravičnejši družbeni red, kot je bil pred vojno v stari Jugoslaviji in še prej, v Avstroogrski. V mislih so imeli tudi Zedinjeno Slovenijo, kar pa se žal ni uresničilo zaradi interesov velikih sil, predvsem zahodnih. Želeli so družbeno ureditev, v kateri ne bo siromakov, hlapcev in gospodarjev, deželo, v kateri si bomo sami volili vero in postave, v deželi, v kateri Ivan Cankar, Preži hov Voranc in drugi socialni pisci ne bi imeli snovi za svoje pisanje. Da Anica Cernejeva ne bi mogla napisati pesmi z naslovom Viničarska: "Navkreber med trte se vzpenja s težko moti ko na rami, z majhnim otrokom ob roki in z manjšim pod srcem, ki od napore trepeče. (O, saj bi še trepetalo od sreče). Tako se ji delo začenja. Tako se je davno nekje njeno življenje začelo. Tako se ji dnevi vrstijo, ko se ji v delu, skrbi in v trpki ljubezni otroci rodijo. Ni stara in tudi mlada ni. V zemljo je zakopala mladost in moči, v trto, ki raste od nje in drugim rodi. Zdaj je kot trta jeseni: sključena, vsa izsušena, komaj še mati in žena. Nedelje so drobni spomini iz pratike. V njej so rdeči svetniki. Spomini vidijo mater v molitvi, ne ob moti ki. Vidijo tudi očeta: viničarja, ki so mu v praznik rokavi zravnani, lasje počesani in suknja zapeta. V nedeljo se spušča v dolino z majhnim otrokom ob roki in z drugim pod srcem: po vero, po moč, po kapljo utehe za bolečino. Po maši se vzpenja tiha in trudna navkreber. Tako se ji svetla nedelja konča, tako se ji teden začne." Po končani vojni, po velikih težavah nove države, političnih in gospodarskih, smo potem kar nekaj časa živeli, za večino državljanov, v socialno mnogo pravičnejši državi, kot je sedanja, ko imamo zopet bogataše in siromake, ko tuji gospodarji mnogim državljanom Slovenije odmerjajo kos kruha in ko smo tujcem, bivšim fevdalcem, podarili ogromne kose naše domovine, zemlje, ki ni bila nikdar njihova last, ampak je bila najemniška posest. Bo spet kmalu lahko kdo napisal "viničarsko"? Papež Janez Pavel 1., izreden človek, ki je nenadoma umrl po samo 33 dnevih papeževanja, je na sprejemu vernikov v Vatikanu vprašal nekega mladeniča, kaj je po njegovem največji greh med vsemi. Z odgovorom ni bil zadovoljen, zato mu je pomagal. Antony, največji greh med vsemi je sovraštvo, sovraštvo do drugačnih in do tistih, ki živijo drugače. Sovraštvo pa gre ponavadi z roko v roki s pohlepom. Sovraštvo in pohlep sta bila vzrok vseh nesreč človeštva, neštetih vojn in etničnih čiščenj, umorov, pobojev posameznikov in včasih celotnih narodov. Tudi naš mali slovenski narod je prepojen s sovraštvom, ki so ga politiki za svoje potrebe spretno vcepili v srca prebivalcev Slovenije. Nekateri celo kličejo maščevanje nad potomci partizanov. Kriminalizacija NOB, poveličevanje sodelavcev okupatorja razdvaja slovenski narod, kar koristi samo naši zahodni sosedi, v kateri se zopet poraja fašizem in za katero nam zgodovina ponuja dokaze, da ji ne gre zaupati.0 Naj ponovim prošnjo, ki sem jo iz tega mesta že enkrat izrekel, in sicer: ne netimo sovraštva med nami, naj ga v naših srcih zamenjata ljubezen in dobra dela do sočloveka, kar edino prinaša resnično srečo. Ko je v Goethejevem Fa-ustu dr. Johanes, ki nikakor ni našel zadovoljstva in sreče v materialnih dobrinah, dobil priložnost pomagati ljudem v stiski, in ko jih je videl srečne, je dejal: "Trenutek, prelep si, postoj."« Za lep in miselno globok program komemoracije na pokopališču v Velikih Laščah ob spomeniku padlim borcem narodnoosvobodilne vojne velja zahvala učencem Osnovne šole Velike Lašče, voditeljicama programa Mar-jetki Koprivec in Žiti Mekinda, ravnateljici osnovne šole Metodi Kolar, govorniku Ivanu Gačniku in Urški Zalar, voditeljici celotnega programa. Društvo Zarja spominov vabilo Vabimo vas, da se nam pridružite na zvočni terapij i z gongom, ki bo v sredo, 16. decembra 2009, v dvorani na Turjaku ob 19. uri. S seboj prinesite ležalko (armafleks) in toplo odejo. Prijave: Tina Sesek, tel. 041 745 363 ali e-mail tina@zru.si Zavod za razvijanje ustvarjalnosti Masaža zapestja, dlani in prstov na rokah Masažo lahko izvajamo v prostoru, kjer si pripravimo aro-materapijo, tako da uporabimo dišeče svečke, dišeče palčke ali preprosto skuhamo domači čaj in pustimo, da se prostor napolni z zdravilnimi eteričnimi vonjavami. Take čajne mešanice poiščemo glede na svoje specifične težave. Za roke lahko uporabimo masažno olje, če želimo. Prostor naj bo ogrevan. Masaža je lahko tudi način druženja z domačimi, saj omogoča prijetne stike. Dlani lahko zmasiramo otrokom ali oni nam. Ni tako pomemben potek, bolj pomemben je dotik in pozitivnost, ki jo delimo z vsemi. Ni napačnega masiranja, dokler je masaža prijetna in se dobro počutimo. Pretiravanje pa, vemo iz izkušenj, ni niti prijetno niti koristno. S takim druženjem in prepletanjem energij bomo koristno porabili čas in naredili vsi veliko za svoje dobro počutje. Otroci po masaži lahko tudi obrišejo svoje dlani in prav tako tudi naše. Pustimo se presenetiti. Preden se lotimo masaže, pregledamo stanje naših rok. Če imamo odprte rane, se masaže lotimo na podlagi pogovora z zdravnikom ali terapevtom! Ne pozabimo na naučeno tehniko dihanja, ki je opisana v prejšnji številki. Dodamo misel, da z dihanjem dosežemo tudi naše roke in dlani. Če imamo dovolj močno vizualiza-cijo, si lahko zamislimo, da poteka pretok energije preko ramenskega obroča. Sprostimo zadebeljeno vratno vretence, ki ga občutimo, kadar se tipamo zadaj na vratu. Občutimo, kako energija, ki je ujeta, enostavno sprosti ramenski obroč, komolce in zapestja. Zamislimo si, da vse skupaj poteka tudi preko prstov na rokah, in poskusimo si predstavljati, kako energija kroži okrog nas in zato lahko sprostimo tudi celo telo in noge. Prav na tak način sprostimo tudi misli v naši notranjosti. Pa se lotimo dela. Za danes smo izbrali predel rok s poudarkom na posameznih členkih. Masažna tehnika: — začnemo z masažo desne roke s svojo levo roko; vse gibe potem nežno ponovimo tudi z drugo roko; vsak gib ponovimo od 3- do 5 krat; vzamemo si čas in z masažnimi gibi ne hitimo; — uporabimo nežne krožne gibe za masažo dlani in prstov; preko nadlahti in podlahti na roki uporabimo gnetenje mišic, rahlo pritiskamo s palcem in ostalimi prstnimi blazinicami; pozorni smo, da nismo pregrobi. Masažo izvajamo tako, da: — nežno gladimo ramenski obroč s krožnimi gibi; — sproščeno sedimo, da telo ni napeto, dihamo pozorno; — potujemo do komolca, ponovimo krožne gibe; — potujemo do zapestja in dlani ter prstov; — naredimo gibe, kot da si umivamo roke in prste; — stisnemo pesti in razpršimo prste; — ponovno pobožamo roke od prstov čisto do ramenskega obroča in preko vratnega vretenca (C7); gibe ponovimo nekajkrat, da začutimo dober občutek. Masažo nadaljujemo tako, da: — s svojim palcem in kazalcem leve roke masiramo palec desne roke; desni palec nežno počiva na sredincu leve roke; — potujemo preko vseh prstov tako, da obdelamo debelejše členke na stiku dlani in prstov in nadaljujemo na posamezne členke vsakega prsta; — se nežno lotimo obdelave vsakega prsta posebej, in sicer tako, da obiščemo vsak členek; — ponovimo na obeh rokah. Pazimo, da: — smo pozorni, da krožnih gibov ne delamo na členkih, da ne ustvarjamo pregrevanja členkov; naredimo gib v obliki polkroga in pritisk popustimo; to ponovimo še od 3- do 5 krat na istem mestu malih sklepov, šele potem nadaljujemo na naslednje členke in nato naslednji prst; na tak način obiščemo vse male sklepe; vidimo, kako premikamo kožo in členke; bodimo nežni, pozorni, a sklep držimo precej trdno v objemu svojih prstov; — zaključimo tako, da začutimo tudi kite zgornjega dela in spodnjega dela vsakega prsta; — prste rahlo ščipamo po spodnji strani od palca (začnemo pri dlani in potujemo do konice prsta) in zmasiramo tudi kožo ob nohtu; ponovimo po vseh prstih do mezinca; se potem vračamo po zgornji strani prstov od mezinca do palca z opisanimi gibi; — pogladimo še kite na dlaneh od prstov do zapestja in ponovimo še na zgornji strani; ponovimo na obeh rokah; — zmasiramo še zapestne koščice; prav nežno potresemo roki in jih pogladimo čisto do komolcev in ramenskega obroča; — globoko vdihnemo iz izdihnemo; — ne pozabimo na zravnano držo, če sedimo; masažo lahko opravimo tudi leže. Vpliv na organizem: — s sproščeno vratno hrbtenico sprostimo pretok energije v glavo; — s sproščenimi rokami se lahko lotimo tudi bolj finih opravil; — prav tako lahko sprostimo ledveni del hrbtenice in tako dovolimo, da energija doseže vse dele telesa; — s pritiskom na akupresurne točke vplivamo na notranji svet našega telesa; — vplivamo seveda na dobro počutje, ki je pomembno za naš pozitivni vsakdanjik in boljšo koncentracijo; — s tem načinom se lahko ogrejemo in ne bo težav z mrzlimi rokami. Kadar gremo na sprehod in imamo voljo, se lahko lotimo masaže dlani in prstov tudi v naravi ob hoji; masaža bo delovala ugodno na splošno počutje. Omenili smo že, da bodimo pozorni, da je telo vedno v gibanju, saj s tem preprečimo, da bi bili prehlajeni in slabe volje. Prav tako ne dovolimo, da bi stres deloval na nas. Namesto slabe volje čas izkoristimo drugače. Prihajajo meseci, ko bomo s posebno pozornostjo vplivali na sebe in imeli ustvarjalne ideje. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da moramo biti tudi v ravnovesju tako s seboj kot z vsemi okrog sebe. Če vas zanima še več ali imate dodatna vprašanja, se pridružite članicam in članom Energijske vadbe in sprostitve vsak ponedeljek od 19.00 do 20.30 ure v dvorani KTZ na Turjaku. Vse tehnike gibanja in masaže bolj podrobno obdelamo na posameznih srečanjih v okviru Vadbe. Vabljeni vsi, ki želite v tem času narediti nekaj zase. Za vas pripravila: Tina Sešek, terapevtka in vaditeljica 041 745 363 Staro leto se poslavlja in utrujeno zapira za seboj svoja vrata, novo pa jih na široko odpira in nam znova ponuja nešteto možnosti. Izkoristimo jih! Vsem podjetnicam in podjetnikom ter občankam in občanom občine Velike Lašče želimo prijetne božične praznike in srečno, prijazno ter poslovnih uspehov polno novo leto 20,10. Društvo podjetnikov in zasebnih obrtnikov Velike Lašče VARSTVO PRI DELU V torek 19. januarja 2010, ob 16. uri v gostilni »pri Škrabcn » v Robu. Tečaj s preizkusom znanja traja 4 šolske ure. Prijave sprejema Andrej Stritar na tel. 7881-977. Društvo PZO Velike Lašče Sreča je! v majhnih stvareh in toplih ljudeh. Vesel božič in srečno 2010. Kolektiv minci ed¥e i e/jutc EDO latič - svetovni prvak ko so se uresničile sanie iz otroštva, ie zaigrala slovenska himna Na sprejemu ga je spremljala njegova družina, ki mu na zahtevni poti športnika, zaposlenega delavca in seveda očeta stoji ob strani in ga podpira. Z njim pa so bili tudi mladi športniki, Naš občan Edo Latič je v nedeljo, 25. oktobra 2009, na svetovnem prvenstvu v Avstriji v kickboxu v kategoriji nad 94 kg osvojil mesto svetovnega prvaka. Ob tej razveseljivi novici ga je župan Anton Zakrajšek 28. oktobra povabil na sprejem na Občino Velike Lašče in mu za najvišji dosežek osebno čestital. Pri tem je poudaril, daje ponosen na to, da je naš občan posegel po zlatem odličju v svetovnem merilu in da hkrati svoje znanje in izkušnje uspešno prenaša na mlado generacijo v Velikih Laščah. (Foto Kickboxing klub Center) Župan Zakrajšek je Latiču ob čestitki za njegov dosežek izročil kipec Martina Krpana. (Foto Roman Struna) katerim v njegovi karieri prav tako želimo, da dosežejo tiste stopničke, na kateri zaigra slovenska himna. V prijetnem druženju smo uspešnega športnika spoznali tudi kot zanimivega sogovornika. Predstavil nam je svojo športno pot, svoj delavnik od zgodnjih jutranjih ur do večera in nam povedal zanimivosti, povezane s tekmovanji in treningi. Dejal je, da je kot »vrtcar« v Velikih Laščah z izrednim zanimanjem poslušal zgodbo o Martinu Krpanu, ki jo je pripovedovala vzgojiteljica Franja Sedej. Takrat si je ne tihem želel samo to, da bi tudi on nekoč postal močan kot Martin Krpan. V letošnjem oktobru so se mu te sanje uresničile in tako kot Krpan je v Avstriji tudi Edo Latič pokazal, da najboljše prihaja iz Slovenije, in je izmed šeststotih tekmovalcev iz dvainpetdesetih držav v Beljaku v Avstriji dosegel naslov svetovnega prvaka. Veronika Vasic (Foto Roman Struna) KMN Velike Lašče polni domačo dvorano DECEMBRA ZAČNEJO S TEKMOVANJEM TUDI MLADINCI V KATEGORIJI U-18, SO V SKUPINI C Jesenski del tekmovanja v 2. slovenski futsal ligi zahod se približuje zaključku. o Ekipa KMN Velike Lašče je v domači dvorani že gostila vse nasprotnike: Časi no Safir Divača, Kix Ajdovščina, Weber in Ratitovec. Trenutno stanje na lestvici ne vpliva na obisk. Prek petinsedemdeset obiskovalcev na vsaki domači kaže zanimanje za tovrstno tekmovanje v obči ni in pravilno odločitev futsal zanesenjakov. KMN Ratiotvec.Več na : http:// www.futsal.si. Prve domače tekme mladincev bodo v soboto 12. 12. 2009. Vabljeni! Vstop prost! Ob tej priložnosti se zahvaljujemo glavnemu pokrovitelju - OBČINI Velike Lašče in sponzorjem ekipe: Športna oprema G IVO VA, Mapri d.o. o., Intralite d. o. o., Avtošoli VITOL, Avtovleki in vulkanizerstvu Goran Njenjič s. p., Akustiki Pirman, Knut d. o. o.,Tapetništvu Bojan Indihar s. p., Agles d. o. o., UniCredit Banki, KVM Grafiki d. o. o., Pizzeriji Rozamunda, Gostilni pri Kuklju in Dnevnem baru MINA CAFE. Ob koncu koledarskega leta želimo vsem uspešno 2010. Zapisal: Mitja Pintarič foto: www.kapodol.com Vsak začetek je težek, pa naj bo to s tekmovalnega ali organizacijskega vidika. Veseli igra, ki iz srečanja v srečanje napreduje in nakazuje na prve točke. o Mladinci KMN Velike Lašče se že več kot mesec dni pripravljao na Državno prvenstvo U18, tekmovanje pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. KMN Velike Lašče tekmujeje v skupini C skupaj s predstavniki ekip: Litije, Webra, Ratitovca in Extrem Sodražice. Tekmovanje se začne s 5. decembrom pri Zmaga za KMN f^ j Velike Lašče PETEK, 27. NOVEMBER PIŠE ZGODOVINO FUTSALA V OBČINI Velike Lašče so na svojem parketu prišle do prve prvenstvene zmage 6:5. Varovanci Dušana Novaka so bili boljši od VVebra. Odločilni gol je v osemintrideseti minuti dosegel Nikola Jandrič. Gostje so imeli v šestintrideseti minuti priložnost z desetme-trovke, vendar je bil domači vratar Gašper Bažec uspešnejši od Mišela Žalca. Zato pišejo v medijih o prvi zmagi domačih. Razburljivo menjavanje v vodstvu je predramilo še tako hladnega gledalca. Prava prvenstvena tekma. V 11. minuti je prvi zadel Kličič za 1 : 0, minuto za tem je rezultat poravnal Zalac, na 2 : 1 je zvišal Vidic in s tem postavil izid prvega polčasa. Rezultat je v 22. minuti zopet poravnal Marn, isti igralec pa je v isti minuti goste prvič na srečanju povedel v vodstvo. Dve minuti kasneje je Andolšek zopet izenačil, Pirman pa je domače zopet povedel v vodstvo v 24. minuti, minuto kasneje pa je Lazicani izid zopet poravnal. Bizjak je v 34. minuti zadel za vnovično vodstvo gostov, izenčil je Jandrič, isti igralec pa je postavil tudi končni rezultat in prvo drugoligaško zmago klubu iz Velikih Lašč. Fantom vse pohvale za srčno borbo do zadnje sekunde, trenerju za hladno glavo in pogumno srce. Jesenski del tekmovanja v 2. slovenski futsal ligi zahod se približuje zaključku. Zmaga je prišla pravi čas na zadnji domači tekmi v letošnjem letu. Nasmejani obrazi po zgodovinski zmagi nad ekipo WEBER, 27. 11. 2009, foto M. Pintarič Zveste gledalce vabimo tudi na tekme v gosteh. Prva je 9. decembra pri KMN Ratitovec z začetkom ob 18:30 uri. Vabljeni! Zapisal: Mitja Pintarič Občanke in občani občine Velike Lašče, Športno društvo NK Velike Lašče vam želi zdravo, uspešno ter športnih užitkov polno leto 2010. z najboljšo obrambo jesenski prvaki Največji uspeh kluba v tekmovanjih MNZ Ljubljana, desetletniki presenetili tudi trenerja ŠT Z N P GR TČ 9 6 2 1 36:8 20 9 6 2 1 43:13 20 9 6 1 2 36:10 19 9 5 2 2 23:20 17 9 5 1 3 33:23 16 8 4 2 2 22:13 14 8 3 0 5 21 :32 9 9 2 0 7 15:44 6 9 2 0 7 21 :45 6 9 0 0 9 8:50 0 Dobro delo strokovnega tirna Nine in Srečka je v NK Velike Lašče že večkrat prineslo dobro potrditev rezultatov. Letošnja sezona, ko so desetletniki postali jesenski prvaki v skupini B, je presenetila vse poznavalce otroškega nogometa, tudi v MNZ Ljubljana, ki organizira tekmovanja na travi pod okriljem Nogometne zveze Slovenije. Lestvica jesenskega dela MNZ Ljubljana, Cicibani U-10 skupina B 09/10 KLUB 1. Kočevje-Velike Lašče 2. Bravo Publikum B 3. Arne Tabor 69 4. Olimpija Ljubljana B 5. Vrhnika 6. InterblockB 7. Brinje B 8. Jezero Medvode 9. Mengo B 10. Svoboda Ljubljana Največ zaslug za to ima nogometni strokovnjak Srečko Rajšel, najuspešnejši nogometaš med Ljubljano in Kočevjem, nogometni strokovnjak, ki že sedmo leto vodi nogometno šolo pod okriljem SD NK Velike Lašče. Pred treningom sem se zapletel z njim v pogovor: o Kot profesoinalni nogometaš si prišel najdlje v širšem okolišu med Ljubljano in Kočevjem. To je tvoja ocena, je pa res, da sem se profesionalno ukvarjal z nogometom med leti 1984 in 1994. Bil sem igralec v nogometnih sredinah, kot so: NK Kočevje, NK Slovan, NK ŽAK Ljubljana, NK Bela krajina, NK Svoboda, NK Elan, Novo mesto, igral sem v Avstriji in Vojvodini ter zaključil igralsko pot v Avtobumu iz Kočevja. Biti profesionalec je bilo težko že v prejšnji državi. Veliko sem videl, se naučil in spoznal različne poglede na nogomet. Se danes rad zaigram za veteransko reprezentanco Slovenije, ko me pokličejo. o Ali je, glede na tvojo široko paleto nogometnega znanja, to razlog, da si se odločil za trenerstvo? Jaz sem imel v nogometu večinoma prijetne izkušnje. Svoje znanje želim prenesti tudi na mlajše, saj je v njih naša nogometna prihodnost. Zakaj ne bi tudi eden izmed njih postal veliki slovenski nogometaš z vsemi lepimi popotnicami. Delo nogometnega trenerja mi zapolnjuje vrzel, ki se je naredila ob zaključku igralske kariere. o S teboj se je začela organizirana vadba nogometa za otroke v Velikih Laščah leta 2003. Res je, leta 2003 me je upravi kluba ŠD NK Velike Lašče priporočil Robrt Oblak in dogovorili smo se za sodelovanje. Rad sodelujem s sredinami, ki imajo vizijo in dolgoročno perspektivo. Velike Lašče so v bližini mojega doma in tudi to je vplivalo na mojo odločitev. o Uspehi so kmalu prišli, z generacijo letnik 1992 in tudi danes z desetletniki, rojenimi leta 1999. Moja nogometna filozofija temelji na tekmovanju oz. tekmah. Kot novoustanovljeni mladi klub smo takoj začeli s tekmovanji na višjih nivojih. To je bil razlog za uspeh. Prva generacija je bila številna. Vzgojili smo državnega reprezentanta, šest igralcev, ki so igrali v prvi državni ligi med štirinajstletniki, kar je zavidanja vredno za vsako no- gometno sredino. Za kvaliteto moraš imeti bazo, to pa je ta generacija, rojena I. 1992, imela. NK Velike Lašče, jesenski prvak za sezono 2009-2010 v kategoriji cicibani U-8, skupina B Letošnji uspeh fantov letnika 1999 ni prišel čez noč. Fantje so zagnani in večina trenira že četrto leto. Letos trenirajo trikrat na teden. Jesenski prvak med desetletniki v skupini B, ko si pred odmevnejšimi sredinami, je rezultat, ki ga dosežeš le z delom in voljo. Je ponos vsakemu trenerju. o Kako tvoje zadnje uspehe komentirajo kolegi, nogometni trenerji? Sem že dlje časa pri otroškem nogometu, tako da me kolegi dobro poznajo. Pohval za dobro delo se vsak razveseli in tudi pri meni je tako. o Kako si zadovoljen s podporo kraja, z infrastrukturo in novo telovadnico? V malih sredinah je težko, že samo število otrok znotraj letnikov je omejeno. Dobro delo v klubu je pripeljalo tudi otroke z okoliških krajev, Ponikev in Ribnice. Prav je tako. Povezovanje je nujno potrebno, kar kaže tudi odlično sodelovanje z NK Kočevje pri starejših kategorijah. Travnato igrišče na Rašici, na katerem smo v lepem vremenu, je skromen nadomestek za to, kar ima naša konkurenca. Potrebno bi bilo razmišljati o boljših pogojih. V preteklosti je bilo nekaj poizkusov, a so se vsi izjalovili. Tukaj bi bila potrebna večja pomoč občine. Telovadnica je odlično dopolnilo za zimski čas, a jaz sem za nogomet na travi. Naj izkoristim nogometni naboj, ki nam gaje prinesla nogometna reprezentanca Slovenije z zadnjo zmago in udeležbo na svetovnem prvenstvu junija 2010 v južni Afriki, in povabim vse nadobudne nogometaše v našo sredino. Termini treningov v dvorani so: Termini za dvorano torek Sreda Četrtek U-8 in mlajši 16:00-17:00 16:30-18:00 U-10 17:00-18:00 18:00-19:30 16:00-18:00 U-12 17:00-18:00 18:00-19:30 o Srečo, zahvaljujem se ti za pogovor in dosedanje sodelovanje v NK Velike Lašče. Ob zaključku koledarskega leta ti želim vse naj tudi v prihodnje. Hvala za voščilo. Tudi sam želim srečno novo leto 2010 vsem ljubiteljem nogometa in bralcem občinskega glasila Trobla. 2. krog državnega prvenstva za veterane in rekreativne igralce v namiznem tenisu TVD Partizan Velike Lašče je prevzel organizacijo 2. kroga državnega prvenstva v namiznem tenisu za veterane in rekreativne igralke in igralce v sezoni 2009/2010, ki je potekalo 21. novembra v športni dvorani. V celodnevnem tekmovanju je tekmovalo 105 igralk in igralcev iz celotne države, ki so nastopali v desetih posamičnih kategorijah. V štirih kategorijah dvojic pa je nastopilo skupno 48 dvojic. Najprej se je tekmovalo v skupinah 3-5 igralcev, kjer sta se prva dva uvrstila v nadaljnje dvoboje na izpadanje, preostali pa igrali v tolaži I ni skupini. Vrhunske in napete zaključne dvoboje si je ogledal tudi naš župan g. Anton Zakrajšek. Seveda so na koncu vsi najboljši prejeli zaslužene medalje. Čestitke domači igralki Alenki Zidar Zupan za osvojeno bronasto medaljo! S strani Namiznoteniške zveze Slovenije pa smo za izvedbo tekmovanja prejeli čestitke tudi organizatorji tekmovanja (Nataša, Urša, Tjaša, Saša, Jože, Niko, Emil in Igor). Med vsemi nastopajočimi igralci smo izžrebali tudi več praktičnih nagrad naših sponzorjev. V imenu organizatorja se za pomoč pri izvedbi tekmovanja zahvaljujem sponzorjem: Škof d. o. o, Trgoup d. o. o., Pekarna Blatnik, Uskok d. d., Škoda in Seat servis Joras center Ribnica, Art-les Igor Sever s. p. in Občini Velike Lašče, glavnemu pokrovitelju tekmovanja. Rezultati po kategorijah: Kategorija ženske do 39 let 1. MATEJA GERDINA 2. RENATA ZRINSKI 3. SABINA GERDINA 3. ALENKA ZIDAR ZUPAN Kategorija ženske nad 40 let 1. DRAGICA LAPAJNA 2. MILANA KRMELJ 3. JOLANDA BELAVIČ 3. JASNA SEBJANIC PUPIS Kategorija moški do 39 let 1. SIMON GRADIŠAR 2. LUKA MLAKAR 3. DEJAN FRIDRIH 3. DRAGAN RIKANOVIČ Zmagovalec tolažilne skupine: VINKO BRENK Kategorija moški 40- 49 let 1. BOJAN MASELJ 2. SAMO BEZJAK 3. FRANKO BERNARDINI 3. GORAZD ŠTOR Zmagovalec tolažilne skupine: FRANJO KRENKER Kategorija moški 50-59 let 1. IGOR VINCEC 2. JOŽE ZEKS 3. BOJAN SUPANIC 3. BORIS SKOBERNE Zmagovalec tolažilne skupine: IGOR ŠTRUKELJ Kategorija moški 60-64 let 1. JOŽE POGAČAR 2. MARJAN VITANC 3. DRAGUTIN STANKOVIČ 3. RUDI BUH Zmagovalec tolažilne skupine: MATEVŽ TRČEK Kategorija moški 65-69 let 1. JULIJ JUG 2. STANE BABIČ 3. IVAN RAJ H 3. DARIO BERGOČ Zmagovalec tolažilne skupine: VINKO BRENK Kategorija moški 70 -74 let 1. JOŽE HAFNER 2. JOŽE BRATUŽ 3. LADO URBANC 3. IVO BORŠTNIK Zmagovalec tolažilne skupine: STANE POGAČNIK Kategorija moški nad 75 let 1. BORIS KOSOVEL 2. MIROSLAV MIKELN 3. LADO PETROVIČ 3. JANKO NOVAK Kategorija ženske dvojice - enotna 1. MATEJA GERDINA- SABINA GERDINA 2. MILANA KRMELJ - RENATA ZRINSKI 3. BELAVIČ JOLANDA - JANA DRAŠLER 3. DRAGICA LAPAJNA - JASNA SEBJANIC PUPIS Kategorija moške dvojice do 39 let 1. DEJAN FRIDRIH-JERNEJ LENKO 2. LUKA MLAKAR - DENIS ČRNILOGAR 3. DAMIR ŠKERL-PRIMOŽ GAJŠEK 3. MATEJ MOTOH - MILAN TASIČ Kategorija moške dvojice 40-59 let 1. BEZJAK SAMO - ERIH GUNTHER 2. BOJAN MASELJ - BORIS ŠKOBERNE 3. FRANKO BERNARDINI - JOŽE BRATUŽ 3. LOJZE ZORE-FRANC STRNIŠNIK Kategorija moške dvojice nad 60 let 1. JULIJ JUG - DUŠAN BAZATO 2. RUDI BUH - JOŽE POGACAR 3. MIRO ŠEMROV - IGOR VARL 3. DRAGUTIN STANKOVIČ - MARJAN VITANC Fotografiral : Jože Starič Zapisal: Igor Sever Medobčinsko prvenstvo v namiznem tenisu za dvojice Moški nad 40 let 1. PRIJATELJ MARJAN - PRIJATELJ DOMINIK (ŠD KOMPOLJE) 2. GLOBOKAR SLAVKO - KOZINC JOŽE (ŠD K KG KRKA) 3. ERČULJ JANEZ - SEVER IGOR (TVD PARTIZAN VELIKE LAŠČE) Fotografije: Jože Starič Zapisal: Igor Sever Moški do 40 let 1. KUHELJ BOJAN - MLAKAR LUKA (ŠD KKG KRKA) 2. JANEŽIČ MARTIN - KMET BOJAN (ŠD ŠMARJE SAP) 3. SMREKAR ALEŠ - ZIDAR ZUPAN ALENKA (TVD PARTIZAN VELIKE LAŠČE) TVD Partizan Velike Lašče je 14. novembra organiziral medobčinsko prvenstvo v namiznem tenisu za dvojice, katerega so se udeležili tekmovalci iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje in Velike Lašče. Rezultati po kategorijah: Dečki do 16 let 1. MEGLEN TIMOTEJ - PRIJATELJ PRIMOŽ (ŠD KOMPOLJE) 2. MOŽEK NIKA- STARIČ TINE (TVD PARTIZAN VELIKE LAŠČE) 3. JAPELJ ŽAN - ŠILC ROK (TVD PARTIZAN VELIKE LAŠČE) Začetek slovenskega ligaškega tekmovanja v košarki na vozičkih v športni dvorani velike lašče Za pričetek slovenskega ligaškega tekmovanja v letošnji sezoni si je organizator - Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, izbral športno dvorano v Velikih Laščah. Prvi krogtega državnega tekmovanja se je tako odvijal pri nas 10. oktobra 2009. Predsednikdruštva Gregor Gračnerje v zahvalo za brezplačno uporabo dvorane zapisal: »Zavedamo se, da je dandanes težko uspevati v poslovnem svetu ter je za vsakevro potrebno mnogo truda in trdega dela. Zato smo vam še toliko bolj hvaležni, ker ste našemu društvu omogočili brezplačno uporabo dvorane ter s tem omogočili izvedbo 1. kola lige v košarki na vozičkih. Minili so že časi, ko smo invalidi bili marginalna, nevidna skupina, čeprav smo še danes v družbi označeni za drugačne, s katerimi okolica ne zna vzpostaviti sproščenega stika. Cenimo vašo podporo, s katero ste omogočili izvedbo 1. kola in s tem vstop v širšo javnost, da podiramo tabuje. Še enkrat iskrena hvala.« Ne glede na različne nesrečne situacije, ki lahko doletijo kogar koli, pa žoga vedno ostaja okrogla, zato je prav, da se invalidov še posebej spomnimo v teh dneh, ko praznujemo svetovni dan invalidov. Mnogo je področij, kjer lahko naredimo nekaj za to, da bo njihova žoga na poti do cilja imela čim manj ovir. Veronika Vasic (Fotografije - vir: Zveza paraplegikov Slovenije) Zaključujemo tekmovalno leto 2009 Tekmovalci Lokostrelskega kluba Turjak zaključujemo deveto tekmovalno leto. V tem časom smo se strokovno izpopolnili. V naših vrstah imamo sedaj 5 vaditeljev lokostrelstva z licenco Lokostrelske zveze Slovenije, lokostrelskega sodnika, dva organizatorja tekmovanj in seveda članice in člane iz mlajše kategorije. Trenutni spisek zaključujemo s številko 45. Tekmovalni rezultati so dobri, posebno še naša odzivnost na tekme po vsej Sloveniji in bližnjih državah. Paradna disciplina je 3-D in stil tradicionalni dolgi lok. Udeležili smo se tekmovanj v Slovenskem pokalu (4 discipline, 4 stili, 8 kategorij), v 3D Slovenskem pokalu (7 tekem), v Jadranskem pokalu (4 tekme) in Evropskem pokalu (4 tekme). Vsa pokalna tekmovanja so sedaj zaključena, razen Slovenskega pokala, kjer imamo 29. novembra še zadnjo dvoransko Indoor tekmo (v času objave v Trobi i bo tekma že izvedena, za nas pa je posebno zanimiva, ker v članski vrsti z dolgim lokom naš Karel Goršič s četrtega mesta lahko napreduje na stopničke). V septembru se je svetovnega lokostrelskega prvenstva v 3D disciplini udeležila tudi 14-članska reprezentanca Slovenije, katere član je bil tudi naš klubski kolega Marjan Kocman (zasedel solidno 18 mesto). Reprezentanca je domov prinesla eno bronasto kolajno v moštveni konkurenci. 2. mesto Ana Gruden na državnem prvenstvu 2009 Generalne uvrstitve posameznikov v pokalnih tekmovanjih za leto 2009 so bila naslednja: Slovenski pokal - članica DL Ana Gruden 1. mesto - veteran DL Stanislav Ahac 3. mesto - član DL Karel Goršič 4. mesto 2. mesto Ana Gruden na državnem prvenstvu 2009 3 D Slovenski pokal - član IL Marjan Kocman 1. mesto - član IL Štefan Gruden 4. mesto - veteran DL Božo Kovačič4. mesto - veteran DL Stanislav Ahac 6. mesto - član DL Nejc Goršič 3. mesto - član DL Karel Goršič 8. mesto - član DL Tone Klančar 9. mesto (uvrščeno še pet članov LK Turjak) - dečki DL Urban Klančar 3. mesto - mlajši dečki DL Boštjan Podlogar 3. mesto Marjanu Kocmanu kolajno za osvojitev državnega prvenstva podeljuje predsednica LZS ga. Irena Rosa Evropski pokal 3 D EAA - članica DL Ana Gruden 1. mesto - član DL Edvard Goršič 1. mesto - veteran DL Božo Kovačič 2. mesto Jadranski pokal - član DL Marko Mihalič 3. mesto - veteran DL Božo Kovačič 2. mesto Na 3D državnem prvenstvu smo osvojili dva naslova državnih prvakov za leto 2009 in to: - člani IL Marjan Kocman 1. mesto - kadeti DL Mi ki ic Nejc 1. mesto Odlične uvrstitve so dosegli še članica Ana Gruden 2. mesto in Ahac Stanislav med veterani in Urban Klančar med mladinci 3. mesto. Predstavitev lokostrelstva na srednjevaških dnevih na gradu Turjak Aktivnosti LK Turjak pa niso bila samo tekmovalne, saj so člani izvajali promocijo lokostrelstva tudi na prireditvah drugih društev. Povsod je bilo lokostrelstvo dobro sprejeto kar dokazujejo tudi številni udeleženci učnih vaj. Posebej so bile večje udeležbe na Krpanovem krosu, srednjeveških igrah na gradu Turjak, na dnevih društva za ohranjene dediščine na Gradežu in drugod. Zaključek leta bomo izvedli z »Božično tekmo« 26. decembra na Turjaku, kjer pričakujemo udeležbo tudi drugih prijateljev lokostrelstva, pričakujemo pa da bo najmlajše še obiskal Božiček. Lokostrelski pozdrav : vse v deset. Vsem želimo vesele Božične in Novoletne praznike, obilo osebne sreče in zadovoljstva v letu 2010. Božo Kovači c Iz tekme za Evropski pokal iz Češke Prvi opisan primer delnega albinizma pri šoji (GARRULUS GEANDARIUS) v sloveniji Dne 21.4. 2009 je Miha Krofel, mladi raziskovalec BF oddelka za biologijo inpriznani fotograf narave ter divjih živali, v spremstvu Milana Silca, lovskega čuvaja LD Velike Lašče, čakal na rjavega medveda na krmišču »Zadnja snožet« v lovišču LD Velike Lašče. Pri opazovanju različnih vrst ptic na krmišču, tik pred mrakom, je Miha Krofel opazil, da je ena izmed šoj nenavadno svetlo obarvana. Ko sta si jo s čuvajem natančneje ogledala z daljnogledi je Miha Krofel ugotovil, da Normoalno obarvan samec je priletel k leucistični samici in se z njo paril (Foto: Miha Krofel) Leucistična samica vrste šoja med prehranjevanjem s koruzo (Foto: Miha Krofel) gre za leucistični primerek (delni albinizem). Na delih, ki so običajno rjave barve, je bila večinoma bela s posameznimi rjavimi lisami predvsem po temenu in ramenih. Deli repa in peruti so bili normalno črno obarvani z modro liso v krilih. Tudi okoli glave je imela običajne črne proge na beli podlagi. Opazovala sta jo nekaj minut med pobiranjem koruze, nato pa se ji je približal normalno obarvan samec in se z njo paril. Po parjenju je leucistična samica v okolici začela z nabiranjem materiala za gnezdo. Miha Krofel je naredil nekaj dokumentarnih posnetkov. Pri pregledu literature nismo našli objavljenega podatka o opažanju leucistične šoje v Slovenije. Te vrste v svojem pregledu opažanj leucističnih in albinističnih primerkov ptic ne navajata niti VREZEC & VRH [VREZEC, A. & VRH, P. (2005): Ščinkavec Fringilla coelebs. - Acrocephalus 26(1 24): 52-53]. Zanimivo opažanje je bilo kot pika na »i« dopolnjeno še z obiskom medvedke z dvema mladičema. Jernej Marolt, komisija za izobraževanje, L D Velike Lašče OBVESTILO Ribiška družina Ribnica obvešča vse, ki jim gibanje in sprostitev v naravi, še posebej ob vodi, ni samo tema pogovora, da je zadnji rok za oddajo vloge za sprejem v članstvo 31.12. 2009. Izjema so samo mladinci, ki se lahko včlanijo v ribiško družino skozi celo leto. Pristopnine ni. Vloge oddajte na naslov: Ribška družina Ribnica, Knafljev trg 2, pp 37, 1310 Ribnica. Odgovore in pojasnila boste prejeli po pošti najkasneje do 31. 1. 2010. TVD Partizan Velike Lašče VABI NA 10. CENETOV MEMORIAL ODPRTI MEDNARODNI TURNIR V NAMIZNEM TENISU ZA REKREATIVNE IGRALCE. VELIKE LAŠČE, 30. januar 2010 ob 9.00 uri Informacije na 041 51 5 453 - Igor Sever v Mini Športu smo pripravili tečaj smučanja ali deskanja na snegu v Gozdu Martuljku, Kranjska Gora, termin: 26.-30.12. 2009, cena: 260 EUR. Tečaj smučanja ali deskanja vključuje naslednje: - avtobusni prevoz; - nastanitev v počitniškem domu; - 4x polni penzion (5 obrokov hrane dnevno); - smučarske karte; - neomejene količine brezalkoholnih napitkov in dnevno svežega sadja; - ski bus do smučišča in nazaj; - pedagoško vodstvo; - učitelje smučanja, deskanja na snegu; - dodatni program (po programu animatorjev); - 24-urna prisotnost zdravstvene službe (zdravnik); - CD z videoanalizo in diploma. Prijava na www.minisport.si LK TURJAK RAZPISUJE ZAČETNIŠKI LOKOSTRELSKI TEČAJ ZA ODRASLE IN MLADINO Tečaj se bo izvajal v telovadnici Velike Lašče v zimski sezoni januar-marec 2010 vsak ponedeljek od 18. do 19 ure. Vadbo bo možno podaljšati v času vadbe članu kluba. Prijave sprejema Stanislav Ahac na telefon 031/658 616. Tečaj vodijo licencirani vaditelji. Mesečna cena vadbe je 20 evrov. Lokostrelski pozdrav - vse v zlato! LK Turjak SOCIALNI DEMOKRATI Drage občanke, spoštovani občani Želimo vam srečne božične praznike. V prihajajočem letu 2010 želimo vsem izpolnitev osebnih in skupnih pričakovanj, osebne sreče in zadovoljstva v družini in naši širši skupnosti. Ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI vam iskreno čestitamo. Občinski odbor SD Velike Lašče N.Si Nova Slovenija Krščanska ljuaska stranHa Drage občanke, spoštovani občani! Želimo Vam lepo doživete božične praznike, ^ da bi jih preživeli v miru. V letu 2010 pa veliko osebne sreče, zdravja ter medsebojnega spoštovanja. Ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI Vam z ljubeznijo do domovine iskreno čestitamo. OO N.Si Velike Lašče * D ker smo tu doma kostanj nove generacije SLS velike lašče SlOvfrrv&hri ijLfdfikii mtmnkji novagmtntcija Člani Nove generacije SLS Velike Lašče smo se skupaj odločili, da vas vse občane ob obilni letini kostanja pogostimo s tem sadežem narave. Tako smo se v nedeljo, 18. 10. 2009, zbrali na Levstikovem trgu v velikih Laščah, kjer smo pekli kostanj. Dobre volje, odlične glasbe, prijetnih ljudi, zanimivih pogovorov, svežega mošta in seveda pečenega kostanja ni manjkalo. S svojim obiskom pa nas je počastila tudi podžupanja Tatjana Devjak. Ker vel i kolaški trg stoji neposredno ob regionalni cesti Ljubljana-Skofljica-Kočevje, se je razvil zanimiv pogovor o tako imenovani »cesti smrti«. Vsi smo se strinjali, da je cesta preobremenjena celo ob nedeljah, kaj šele ob delavnikih. Skrajni čas je, da se zadeve začnejo premikati na bolje, saj je trenutnemu stanju dolgih stoječih kolon na Škofljici treba narediti konec. Tako v NG SLS Velike Lašče zahtevamo pospešitev aktivnosti za izgradnjo obvoznice mimo Škofljice, saj občani vsakodnevno izgubljajo ogromno časa ob vožnji v Ljubljano in iz Ljubljane. Zaradi velikih zastojev pri Škofljici in pri dostopu v Ljubljano s smeri Ig, kamor se preusmerja del prometa, pa se promet iz Škofljice preusmerja na Grosuplje, kjer se prav tako ustvarjajo občasni zastoji. Po naših informacijah so vse različice obvoznice preko Barja trenutno v popolnem mirovanju predvsem zaradi ene od zaščitenih vrst žuželk in Nature 2000, ki vključuje območje Ljubljanskega barja. V veliko veselje nam bi bilo, če bi se aktivnosti v zvezi z cesto Ljubljana-Kočevje začele odvijati. Vse to pa nam lahko uspe samo z vašo pomočjo. Zato bi na koncu povabil vse mlade, ki jim ni vseeno, po kakšnih cestah se iz dneva v dan vozimo, da se nam pridružijo in konkretno pripomorejo k izboljšanju trenutnega stanja. GREMO V AKCIIO! Miha Tekavec, predsednik Nove generacije SLS Velike Lašče JjudéJkJt »(rnokn Občankam in občanom občine Velike Lašče ter bralcem Troble želimo, da bi Luč*, ki je zasijala v Betlehemu, prinesla v njihova srca, misli in dejanja min veselje, pogovon stipnost, razu mevanje... Vsem želimo lepo praznovanje božičnih praznikov ter blagoslovljeno, zdravja in uspehov polno novo leto 2010. Iskrene čestitke tudi ob 26. decembru, dnevu samostojnosti. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Velike Lašče in Občinski odbor Nove generacije SLS Velike Lašče V soboto 19. decembra 2009 dopoldne Vas občinska odbora Nove generacije SLS in Slovenske ljudske stranke Velike Lašče vabita na druženje ob kozarčku tople pijače. Dobimo se na trgu v Velikih Laščah. Vljudno vabljeni! V letošnjem letu smo bili članice in člani Slovenske demokratske stranke v občini Velike Lašče delavni na družabnem in političnem področju. S prijatelji in somišljeniki iz občin Ribnica, Kočevje, Dobrepolje in Loški potok smo se srečali na Grmadi 25. junija na dan državnosti, kjer nas je nagovoril poslanec v D Z RS g. Jože Tanko, obiskala pa nas je tudi poslanka Alenka Jeraj. V poletnih mesecih so se mlajši člani v sodelovanju s SDM udeležili tekmovanja v odbojki na mivki na Turjaku. Ekipi iz Slovaške in Gorice pa sta dali tekmovanju mednarodni značaj. V juliju smo priredili, seveda tudi na Turjaku, prijateljsko medobčinsko srečanje v malem nogometu, ki so se ga udeležile ekipe slovenskih demokratov iz sosednjih občin. V ekipah so se pomerili tudi župani Ribnice, Sodražice in Velikih Lašč; naš župan Anton Zakrajšek je pokazal, da je "kaveljc" tudi na nogometnem igrišču. Po koncu napornih tekem pa smo prijateljsko poklepetali na terasi v Rozamundi. V jesenskem delu leta smo se srečali v Lovskem domu pri gradu na Turjaku na kostanjevem pikniku, ki so se ga udeležili članice in člani v velikem številu. Največ veselja pa so imeli najmlajši, saj so se veselo zabavali ob ognju, ki smo ga zakurili na terasi pred domom. Poleg zabave pa je potrebno tudi delo. Člani Slovenske demokratske stranke smo bili dejavni tudi na področju lokalne samouprave, saj smo člani v vseh občinskih odborih, dva pa tudi vodimo. Občinski odbori so posvetovalni organ županu pri sprejemanju odločitev. Seveda je želja in predlogov, ki jih posredujemo v uresničitev, vedno več, kot je finančnih možnosti za njihovo vključitev v proračun in realizacijo. Predlogi posameznih občanov in vaških odborov, v katerih tudi sodelujemo in jih posredujemo, pa so še dodatne postavke, ki tudi morajo v proračun, tako da župan pri sestavi nima lahkega dela. Vendar pa so predlogi, ki jih predloži v potrditev občinskemu svetu, premišljeni in usklajeni z finančnimi možnostmi, skoraj vedno potrjeni z večino glasov prisotnih svetnikov. Veseli smo, da članice in člani v OO SDS Velike Lašče medsebojno lepo sodelujemo, kajti le zgledni bomo privabili v naše vrste še več novih članov. Občinski odbor SDS Velike Lašče Obrnili bomo še zadnji list na letošnjem koledarju in že se bomo zazrli v prihajajoče novo leto. Lepo je, ko gledamo naprej, polni upanja v pričakovanju vsega lepega in dobrega, vendar se je treba zazreti tudi nazaj in pogledati prehojeno pot, se vprašati, kaj smo v preteklosti lepega doživeli in dobrega naredili. Blagoslovljene BOŽIČNE PRAZNIKE. Srečno zdravo in uspešno novo leto 2010 želimo občankam in občanom občine Velike Lašče in iskreno čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti Slovenska demokratska stranka OO Velike Lašče CIVILNO IN DOMOLJUBNO GIBANJE ZDRUŽENO NA NEODVISNI DOMOLJUBNI LISTI NAŠ DOM želi vsem občankam in občanom vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 2010. proračuna 2010 in 2011: Rekordno zadolževanje, podvojitev dolga in novi davki Proračuna za leti 2010 in 2011 sta proti razvoj na, nista varčevalna, škarje med prihodki in odhodki se nevarno povečujejo, ni opaziti racionalizacije pri porabi v javnem sektorju. Razvojne investicije, ki bi v obdobjih upada gospodarske rasti lahko nadomestile ta upad, se odmikajo v nedoločno prihodnost, vlada pa pospešeno »kuri« podlago, ki jo je pridobila ob nastopu mandata. Menim, da je to katastrofa, saj gre za ključna dokumenta za prihodnji dve leti in zadeva vse državljanke in državljane. V opoziciji smo vložili več amandmajev, ki pa jih je vladajoča koalicija zavrnila, kljub temu da nekateri niso pomenili dodatne finančne obremenitve, ampak predvidevali predvsem, da varčuje in racionalizira svoje delovanje. Tako pa samo omejujejo rast pokojnin, socialnih transferjev in uvajajo ter napovedujejo nove davke. V teh nekaj trditev bi lahko strnili predlog proračunov, ki smo jih v novembru 2009 obravnavali v Državnem zboru. eo 50 40 — 30 20 10 o Vir: Vlada RS - Proračunski memorandum za leti 2010 in 2011 Proračuna za leti 2010 in 2011 temeljita na podatkih UMAR-ja, iz katerih izhaja, da bo v letošnjem letu BDP v Sloveniji padel za 7,3 %. Na ta padec je naravnana napoved UMAR-ja o minimalni pozitivni rasti v letu 2010 za 0,9 % in leta 2011 za 2, 5 %. Napoved UMAR-ja lansko leto v približno enakem obdobju je bila, da bo Slovenija beležila 0.6 % pozitivno gospodarsko rast, nato pa se je zgodil, kot je rekel tudi premier Borut Pahor, »prosti pad.« Tudi če izhajamo iz teh številk, ki jih lahko jemljemo kot verodostojne napovedi, pomeni, da bo vlada Boruta Pahorja v dveh prihodnjih letih ob minimalni gospodarski rasti uspela pokriti komaj tretjino upada letošnjega BDP. Skrb zbujajoč je primanjkljaj, ki je v letošnjem letu v višini ene milijarde 850 milijonov eur in ki se nadaljuje tudi v letu 2010 v višini milijarde in 800 milijonov evrov, ter v letu 2011 v višini milijarde in 600 milijonov evrov. Ta proračuna nista programsko-razvojno naravnana, dokumenti pa so pripravljeni po enaki metodologiji kot v preteklih letih, razlika je le ta, da bomo zabeležili veliko proračunsko luknjo. Dolg se bo namreč v treh letih Pahorjeve vlade iz 8,3 milijarde evrov podvojil na 15,2 milijarde evrov. Evropska komisija je že uvedla postopek proti Sloveniji zaradi primanjkljaja, s katerim Slovenija krši določbe pakta stabilnosti. Res je enaka usoda doletela tudi nekatere druge države, a to je slab izgovor, saj je bil naš izhodiščni položaj bistveno boljši. Ob tem nas lahko skrbijo napovedi različnih ministrov o povišanju in uvedbi novih davkov, saj se že sedaj nekateri težko »prebijejo« skozi mesec. Lahko me pokličete na tel.: 01/478-95-35 ali se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alenkajeraj.sds.si. Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Jaunofinancm dolg 2004 - 2013 2004 2005 20M 2007 2003 2W9 2010 2011 2012 2013 Če se dolg povečuje na račun investicij in razvoja, je to še razumljivo. Nerazumljivo pa je, da je del primanjkljaja namenjen za tekočo uporabo, kar je skrb zbujajoče in nevarno za javne finance. Ob tem je ravno v teh dneh v javnost prišla novica, da smo Slovenci tudi v obdobju krize in recesije pridno varčevali, kar pomeni, da bi lahko varčevala tudi država, pa se poraba v javni upravi ves čas povečuje. Da bo tudi gospodarska rast nižja in se bo začelo stanje izboljševati šele v letu 2011, pa tudi v zvezi s tem se napovedi že spreminjajo, kaže naslednji graf: Primerjava gospodaiske rasti SLO-EU 2004-2011 i 2004 2O05 2006 2007 2009 2009 2010 2011 Vasi in mesta so spet v lučkah. Diši po zimi. Diši po snegu. Zaviti v šale se srečujemo na vsakdanjih poteh. Pred nami so praznični dnevi. Dnevi, ko se ustavimo. Dnevi, ko si oddahnemo. Dnevi, ko se obrnemo vase. Skozi okno opazujemo vrvež, katerega del smo dan za dnem. In če se v nas nekaj premakne, če se ozremo na svoje domače, na prijatelje in znance, so to neprecenjivi trenutki, mirni in prijetni dnevi. Dnevi, ko se oziramo na leto, ki je za nami, in ko z novim upanjem zremo na leto, ki prihaja. Z novimi načrti. Z novimi sklepi. Prijetne božične praznike, iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti, v novem letu pa naj se vam izpolni čim več želja. Uresničite čim več sklepov in ciljev, ki si jih boste zadali, in ne pozabite: vsak dan posebej je dragocen in dragoceno je, kako in s kom ga preživimo. Vir: Eurostat, SURS, UMAR - Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2009 Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Kino - Velike Lasce kinoprogram za december 2009 PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - AKCIJSKI TRILER 11 DEC HUDIČEVI JEZDECI OB 19.00 Čemerni ljubitelj orožja, divjih spopadov in motorjev Pistolero se s prijateljema odpravi na maščevalni pohod proti konkurenčni motoristični tolpi 666. Med vratolomnimi dirkami po puščavi in krvavimi obračuni se prebijajo proti vodilnim članom tolpe, toda to na dan naplavi številne boleče spomine i z preteklosti, kar le še prilije olja na divje plamene nasilja. DOLŽINA: 1 URA 24 minut. PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - DOMIŠLJIJSKI FiLM 18 DEC NADOMESTKI OB 19.00 Režiser akcijskih spektaklov Terminator 3: Vstaja strojev in Podmornica U-571 se odpravi v futuristični svet bližnje prihodnosti, kjer ljudje živijo v varnem zavetju svojih domov, medtem ko v zunanji svet pošiljajo sebi povsem podobne mehanske nadomestke. Toda ko zaradi smrti nekaj robotov umrejo tudi njihovi lastniki, se mora agent Greer osebno podati na ulice. Ker je obkrožen z neprimerljivo zmogljivejšimi roboti, se odkrivanje srhljive zarote spremeni v vratolomen boj za življenje in smrt. DOLŽINA 104 minute. PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - KOMEDIJA 25 DEC POČITNICE ZA ODRASLE OB 19.00 Štirje pari se odpravijo v tropsko letovišče, namenjeno zakonskim terapijam. Na žalost se prijatelji ne zavedajo, da počitniški raj ni namenjen zgolj zabavi, temveč se za privlačno kuliso skrivajo zahtevni programi skupinskih vadb, psiholoških pogovorov in testov samospoznavanja. Postopoma se razkrijejo številne zamolčane skrivnosti, skrite želje in dolgoletna nezadovoljstva, kar vsem vpletenim povzroči številne zabavne zadrege. DOLŽINA: 1 URA 47 min. PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - ZF. AKC. TRILER 1. JAN. 2 0 12 OB 19.00 Režiser neusmiljenih akcij Nevidno zlo in Alien proti Predatorju nas v filmskem rimejku popelje v bližnjo prihodnost, ki jo pretresajo družbeni nemiri. Nekdanjega dirkača Jensena po krivem obtožijo umoražene in pošljejo vječo pod vodstvom preračunljive Hennessey, ki s pomočjo zapornikov prireja smrtonosne dirke. Jensen sprejme nevarni izziv in se na cesti spoprime z najbolj krvoločnimi kriminalci in njihovimi ubijalskimi avtomobili, a ob tem odkrije kruto zaroto, ki mu je vzela družino ... DOLŽINA: 1 URA 45 min. Kino - Velike Lasce Ki N OP ROG RAM ZA januar 2010 PETEK 8. JAN. KINOPREDSTAVA ZARADI ABONMAJSKE PREDSTAVE ODPADE PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - ROMANTIČNI TRILER 15.JAN. MLADA LUNA OB 1 9.00 V nadaljevanju priljubljene sage Somrak se mladi par Bella in Edward znajdeta pred novo ljubezensko preizkušnjo, saj je Edward prepričan, da lahko Bello obvaruje pred svojo vampirsko naravo le z ločitvijo. Razočarana Bella tolažbo najde pri prijatelju Jacobu, a tudi v njem odkrije srhljivo nadnaravno skrivnost, ki pride na dan, ko Bellino življenje ogrozi nekdanji smrtni sovražnik, dileme pa se še poglobijo z Edwardovo vrnitvijo ... DOLŽINA: 2 URI 10 min. PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA-KOMEDIJA 22 JAN OTOK V MESTU OB 1 9.00 Zaporniški paznik Vince v enem od kaznjencev prepozna svojega sina, ki je sad nesojene ljubezni izpred 20 let. Da bi popravil stare napake, ga vzame domov k svoji vse prej kot idilični družini. Dodaten stresni dejavnik na površje hitro naplavi številne skrivnosti: od Vincove ve ne želje, da bi postal igralec, ženinega vse težje obvladljivega hrepenenja po intimnosti, hčerkinega ukvarjanja z erotičnim plesom do sinove najstniške obsedenosti z bizarno pornogradjo. DOLŽINA: 1URA 39 min PETEK AMERIŠKA USPEŠNICA - ROM. KOMEDIJA 29 JAN MOJA GRŠKA AVANTURA OB 19.00 Američanka Georgia odide v Grčijo, da bi odkrila nove izzive, a je v službi vodičke nadležnih turistov vse manj zadovoljna s svojim življenjem. Ko ji dodelijo novega voznika avtobusa - neurejenega in čudaškega Poupija, se Georgia znajde tik pred živčnim zlomom. Toda izkušeni popotnik Irv ji s svojim optimizmom znova pokaže svetlo stran življenja, ob številnih zabavnih grških avanturah pa Georga najde tudi ljubezen, kjer jo najmanj pričakuje. DOLŽINA: 1 URA 34 minut. NEDELJA AMERIŠKA USPEŠNICA - ANIMIRANI DRUŽINSKI FILM 31 JAN JELENČEK NIKO OB 1 7.00 Prijazni jelenček Ni ko že od nekdaj sanja, da bi spoznal slavnega očeta, ki Božičku pomaga raznašati darila. V želji po letenju se spoprijatelji s čudaško letečo veverico, toda še preden bi lahko premagal strah pred višino, izve za zlobni načrt tropa volkov, ki nameravajo napasti Severni pol. Da bi jim prekrižal načrte, se pogumni Niko z zvestima prijateljema odpravi na nepozabno pustolovščino, polno nevarnosti in zabavnih dogodivščin. DOLŽINA: 1 URA 20 MINUT. na obisku ... viški Po nekaj dneh kolesarskega vzpona na Slivnico (1114 m) sva se z Janezom ponovno dobila pred hišo. Pripeljal se je kot običajno nekaj pred deveto iz Vidma. Vprašal me je: »Kam jo bova pa danes mahnila?« Odgovoril sem mu: »Se bova že med potjo domenila, saj poznaš poti, najraje pa bi videl, da se zapeljeva v Iško, če ti je prav.« V Kneju sva se prepustila cesti in kolesi sta kar sami zavili levo po Mišji dolini kot svoje čase furmanski konji, ki so se, že navajeni, ustavili pred gostilno. Za Lužarjevim klancem sta kolesi zdrveli navzdol skozi Strmi-co in Zakraj, nato v krajši klanec skozi gozd in zavila z glavne ceste skozi valovito pokrajino na Ravnik (757 m). To je manjša gručasta vas, skozi teče potok Ravniščica, ki kmalu ponikne. V vasi pred cerkvijo sv. Roka se ena cesta odcepi desno na Lepi vrh (780 m), levo v Cajnarje, srednja pa naju zvabi na Zavrh (800 m) in na istoimenski hrib (857 m) s staro cerkvijo sv. Urha, ki je še delno obdana z obrambnim jarkom. Obrambni zid, ki je bil na notranji strani jarka, je skoraj v celoti porabljen za obnovo hiš, ki so bile med vojno požgane. Spustiva se nazaj skozi Zavrh in po kilometru upoštevava rdeč smerokaz v Iško, po ozki makadamski poti skozi gozd in po treh kilometrih strmo navzdol in pristaneva na obračališču, kjer se pot tudi konča med strmimi poraščenimi bregovi. Bil je že skrajni čas, kajti prsti rok so nama že otrpnili zaradi nenehnega zaviranja. Razgleda tu ni, nad seboj opazujeva le nebo kot iz vreče. Nekaj te ozke soteske je za pot med levim strmim bregom in Iško, ostalo pa si vzame Iška do vznožja strmega brega, v katerega se ves čas skozi povirje zajeda. Izogiba se skalam in ustvarja šumeče vrtince, da se vale preko skalnatih jezov in uglašeno, domala alpsko glasno žubore. Reka Iška je hkrati naravna meja velikolaške občine od izvira pod Lužarji in vse tja do Vrbice, sotočja z Zalo. Tu je hkrati stičišče štirih občin: Brezovice, Cerknice, Iga in Velikih Lašč, reka Iška pa nadaljuje svoj nemirni tok skozi Kanjon Iške in se umiri nekje za Iško vasjo. V deviškem povirju gnezdita zaščitena planinski orel in sova uharica. Tu živi še potočni rak in domuje gams golšar. V vsem tem prostranstvu rastejo avtohtone drevesne vrste črnega bora, črnega gabra, vrba, jelša, smreka, rdeči bor, mali jesen, ma-klen, hrast, bukev, ruj, šmarna hrušica in rododemdrom - rauš. Vračava se po isti poti, a že po nekaj desetih metrih opaziva ob poti bogato obložene rdeče maline. Kot otroka sva planila med to naravno ponudbo in hlastala te okusne gozdne sadeže, ki so nama dajali moč v strm klanec že kmalu, ko sva zapeljala preko mostu nad Iško. Po ozki makadamski poti se ves čas vzpenjava, pod seboj pa opazujeva strmo prevoženo pot vse do Predgoz-da (800 m). Tu je stičišče poti E-6 in E-7 (Evropska pešpot). V bistvu tu ni le Predgozd, to je pravi temni gozd, od koder vo- dijo poti; desno na Lužarje, naravnost in navzdol te pripelje v Rob, midva pa se zapeljeva levo in po nekaj sto metrih desno okoli Tolstega vrha, kjer je nekoliko svetlejše, prijaznejše, in z občasnim razgledom na Purkače in Sekiršče. Pot se za Tolstim vrhom priključi boljši poti, ki pa se že kmalu dobesedno prelomi navzdol v smeri proti Krvavi Peči. Pot naju pripelje do starega razpela, stebra, ki ponazarja (ZID), do kod je segala rimska meja, in ličnih kažipotov v Bukovec, sv. Lenart in Krvavo Peč. Izbereva levo pot, nato pa desno po poti skozi počitniško naselje in kmalu levo po stezi navzdol po koreninah brezovih dreves do prepadnih sten. Tu se človek počuti kot orel in čuti topel vzgonski veter, da bi poletel nad kanjonom Iške, od koder lahko posluša šumenje vode, ki si med skalami utira pot dobrih 200 metrov nižje pod njim. To je enkraten pogled v globino, kjer se vidijo le gozd in gozdne krošnje, za spremembo z vrha. Levo se nad gozdno mejo dviga vzbočena planota Bukovec z dvema hišama, ki sta verjetno že opuščeni sredi Krimsko-Mokrškega hribovja nad strmim pobočjem soteske reke Iške. Ko sem pred leti kolesaril tam okoli, mi je gospodinja dejala: »Tukaj še nisem videla kolesarja.« Desno proti zahodu je druga večja Vidovska planota, ki se dviga nad gozdno mejo z vasjo Grič in Osredek (750 m). Med vasema je lepo vidna vzdrževana cerkvica sv. Primoža in Felicijana. Vsa ta lepota, do koder seže pogled s previsnih sten, naju dobesedno prevzame. Iz globine pod nama pa se visoko iznad krošenj dreves dvigata iz tal osamela kamnita stebra kot stoječa kapnika stalagmita. S teh sten, kjer stojiva, kot govori legenda, so skočila dekleta v agoniji pred turškimi zasledovalci in si raje izbrala smrt kot suženjstvo. Od tedaj se naselje Rožna vas imenuje Krvava Peč. Legendo je opisal in po njej uprizoril enodejanko Krvavska legenda gospod Milan Tekavec z Velikega Osolnika. Intimen kotiček ob Iški Sonce se je nagnilo proti drugi uri, ko sva rinila kolesi po stezici nazaj do poti; popila zadnjo vodo, ki je bila že topla, zajahala jeklena konjička in se spustila po klancu do Krvave Peči (728 m) in še kar navzdol ob pokošeni veliki dolini, senožetih in temnem gozdu. Na vrhu klanca pred Sekiršči se ustaviva in opazujeva čredo rejenih bikov na paši, ki se stiska v senci grmovja pred žgočim soncem, midva pa vztrajava in se spustiva pod Purkače, od koder je čudovit razgled na hribovito domačo pokrajino s posejanimi vasmi in cerkvicami skoraj na vsakem hribu, da preprosto ne moreva naprej, dokler si vsega tega ne ogledava. Za transformatorjem se spustiva po novem asfaltu levo in zopet navzgor v Centa, ki samevajo sredi gozda, in v Osredek (649 m) in nato navzdol v Rob. Kjer koli se voziva, ne vidiva človeka, da se sprašujeva: »Kdo vse to kosi, zaliva rože na oknih in ob cesti postavlja električne pastirje?« In vendar, tu mora nekdo živeti, ker so rože ob hišah in roka, ki jih neguje, da lepo cvetijo. Ko se človek vrne prijetno utrujen domov, poln optimizma, spozna, da ljubi to grudo, kjer ga je mati pojila. Jože Skulj Avtor fotografij: Janez Mohorič Iška - šumeči vrtinci 1. poslovno srečanje županov direktorjev in gospodarstvenikov Skupnost občin Slovenije, največja reprezentativno združenje slovenskih občin, ki združuje 166 občin v Sloveniji, je 19. novembra 2009 organizirala 1. poslovno srečanje županov, direktorjev in gospodarstvenikov, ki je potekalo v Ljubljani. Cilj srečanja, ki je bilo prvo te vrste, je bil predvsem povezati občine in gospodarstvenike z namenom lažjega sporazumevanja. Dejstvo je, da so občine in gospodarstvo tesno povezani in marsikdaj odvisni eni od drugih, zato je poznavanja potreb in pričakovanj obeh pomembno za razvoj lokalnih okolij. Rdeča nit poslovnega srečanja so bile investicije in tako se je skozi celoten dogodek sledilo zamisli, kako lokalnim skupnostim in gospodarstvenikom pomagati ter hkrati realizirati idejo v končni rezultat. Po začetnih uvodnih besedah Franca Kanglerja, predsednika Skupnosti, in kratkih predavanjih so imeli udeleženci možnost ogleda predstavitve podjetij. Dvorana se je tako spremenila v živahno sejmišče; mize, ki so prevzele vlogo stojnic, pa so bile z zanimanjem obiskane. Občinam so tako podjetja predstavila storitve na področjih učinkovite rabe energije, razvoja turističnih destinacij, javne razsvetljave, izdelave maket, okoljskih investicij pa tudi praktične rešitve izgradnje zunanjih igral ter opreme za vrtce, šole in podobno. Zagotovo so prijazne besede razstavljavcev ter inovativno zarisane predstavitve podjetij marsikateremu županu dale idejo za katero novo investicijo v svoji občini, česar se bodo na koncu najbolj razveselili občanke in občani. Na poslovnem srečanju so imeli udeleženci priložnost tudi prisluhniti strokovnjakom, ki so predstavili, kako se načrtujejo in izvajajo investicijski projekti v javnem sektorju, spregovorili so tudi o investicijah v grajske objekte. Slednje predstavljajo v Sloveniji velik izziv, saj je mnogo gradov, ki bi s prenovo zagotovili ne le turistične promocije za Slovenijo, temveč tudi nova delovna mesta in večnamensko uporabo grajskih prostorov. Srečanje se je zaključilo z okroglo mizo, kjer so župani Franc Kangler (MO Maribor), Zoran Jankovič (MO Ljubljana), Srečko Meh (MO Velenje), Peter Mišja (občina Podčetrtek) in investitorji razpravljali o pričakovanjih občin in podjetij. Razprava je odprla mnogo vprašanj, slišati pa je bilo tudi ogromno inovativnih zamisli in rešitev. Na Skupnosti občin Slovenije se zavedamo, da je takšnih priložnosti, kjer se srečata veji lokalne oblasti ter gospodarstvenikov, premalo. Zato bomo še naprej snovali svoje ideje v smeri organiziranja takšnih in podobnih srečanj. Včasih je potrebno zasaditi le eno samcato seme, korenine in listi pa zrastejo sami od sebe. Alenka Jarc KAMPANJA ZA PREPOVED GOSTOVANJ CIRKUSOV Z ŽIVALMI V SLOVENIJI Za živali!, društvo za uveljavitev njihovih pravic, je v letošnjem letu pričelo s kampanjo za prepoved gostovanj cirkusov z živalmi v Sloveniji. Na podlagi navedenega želimo predstavnike vaše občine pozvati, da podpišejo pobudo društva Za živali! in se tako pridružijo pobudi za vseslovensko prepoved nastopanja živali v cirkusih, ki jo bomo naslovili na Vlado RS oziroma na pristojno ministrstvo. Kaj še lahko naredite kot posameznik/-ica? Na spletni strani www.cirkus-brez-zivali.org lahko podpišete peticijo in podprete prizadevanja za prepoved gostovanj cirkusov z živalmi v svoji občini in s tem vplivate na odločitve občinskega sveta, posredno pa na sprejetje zakonske prepovedi na državni ravni. Za živali!, društvo za uveljavitev njihovih pravic regionalno stičišče nvo srca Slovenije NAPOVEDNIK • Akademija NVO 2009/2010 Pokriva aktualne vsebine in teme za dvig usposobljenosti članov in zaposlenih v nevladnih organizacijah. V okviru regionalnega stičišča nevladnih organizacij Osrednjeslo-venske regije pripravljamo in izvajamo usposabljanja in izobraževanja za povečanje učinkovitosti in kakovosti delovanja nevladnih organizacij. Brezplačne delavnice so namenjene članom društev, zasebnih zavodov in ustanov. Z njimi si lahko nevladne organizacije pridobijo koristna znanja za svoje delovanje. • 10.12. 2009 - 4. SREČANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ Pridružite se pestri druščini predstavnikov društev in zasebnih zavodov, kjer bo veliko priložnosti za povezovanje. Predstavili bomo rezultate glasovanja za Naj NVO in vas na prav poseben način seznanili z načini motiviranja članov v društvih. Srečanje nevladnih organizacij se bo odvijalo v Domu krajanov Turjak ob 18. uri. • 14.1. 2010 - delavnica - RAČUNOVODSTVO ZA NVO Tudi vaša nevladna organizacija se lahko odloči za uporabo spletnega računovodskega programa miniMAX. Do konca leta lahko brez obveznosti preizkusite delovanje programa. V okviru stičišča bo potekalo brezplačno usposabljanje za njegovo uporabo. Dodatne informacije in prijava: ¡nfo@srce-me-povezuje.si, 040 365 850. Zahvala 3. oktobra 2009 sva praznovala 50 let poroke. Praznovanje obletn ice skupne življenjske poti je bilo polno prijetnih presenečenj. Z obiskom naju je počastil župan g. Anton Zakrajšek, ki se mu za lep nagovor in darilo iskreno zahvaljujeva. Pra v tako bi se rada zah valila soseda m, še posebej pa predsednici DPŽgospe Milki Debeljak. in članicam DPŽ za okusno pecivo, gospe Vanji pa za krasno pehtranko. Prisrčno naju je presenetila tudi Folklorna skupina Velike Lašče, ki so s plesom popestrili naše praznovanje. Z nami so se tudi veselo zavrteli. Ob koncu se zahvaljujeva še gostilni Kropeč, saj so poskrbeli, da domov nismo odšli lačni in žejni. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala Jožica in Bogo Mauser Mala Slevica. Z GLAVO NA ZABAVO V Ljubljani, sobota, 14. novembra 0,0 promilov, naslednji bistveni korak do »Vizije nič«! Pravkar sem se vrnil s Prešernovega trga, kjer sem kljub dejstvu, da se s to problematiko profesionalno ukvarjam že celo desetletje (na 10 let podlage), daleč stran od sija medijskih luči, prižgal svečko za žrtve pa tudi za povzročitelje prometnih nesreč s tragičnim izidom. Razmišljam. Pišem. V nasprotju z večino Slovencev, tudi tistih, ki so po različnih slovenskih mestih ravno tako obujali spomin na žrtve v prometu, danes ne bom odšel na eno od martinovanj, tudi ne mislim pokušati žlahtne kapljice v krogu družine, prijateljev ali znancev. Ob misli na 200.000 odvisnih od alkohola in uničujočih posledicah, ki jih le-ta prinaša v vse pore slovenske realnosti, je zame osebno danes precej bolj pomembno, da se posvetim počitku po napornem delovnem tednu, da se dobro naspim in jutri že navsezgodaj odhitim v svoj mir, visoko v gore. Medtem ko se bo velik del prebivalcev naše države prebujal z mačkom po še eni naporni Martinovi noči, bom sam po vsej verjetnosti imel za seboj že kakšnih 1.000 metrov višine. Lepa narava, čist zrak in športna aktivnost bodo pravi balzam za mojo dušo in telo. Že skoraj zapovedani pivski praznik mi ob uvidu, kako Veliki brat vrti ta svet, pač ne pomeni veliko. Če verjamemo medijem, ki v veliki meri kreirajo današnje vrednote, imamo martinovo v družbi s tolikšno toleranco do škodljive rabe alkohola tako ali tako praktično vsak dan v letu. Vse to v interesu tistih, ki od »filozofije šanka« zelo dobro zaslužijo! Na čigav račun? Na račun množice, ki se je pustila zapeljati v začaran krog nekritične konzumacije vsega tistega, kar je danes v trendu! Sanki morajo narediti svoje, profitni interes je nenasiten, zdravje državljanov pa »industrije zabave« prav nič ne zanima. Ne pozabimo, da je bil še pred nekaj leti Boško Šrot med najbolj uspešnimi in spoštovanimi menedžerji, Pivovarna Laško pa najsvetlejša zvezda slovenskega gospodarstva ... Kam nas dejansko vodi potrošništvo, pa v kolektivno zavest naroda žal prodira prepočasi ... Podatek, da sta v zadnjih letih dobila laskavi naslov »Menedžer leta« med drugimi Jože Colarič in Marijan Jurenec, nam le še dodatno dokazuje, da smo od bistvenih spoznanj še zelo daleč ... Sam namreč verjamem tudi v zadnje čase še kako aktualno »teorijo farmacevtske zarote« in tudi v žalostno dejstvo, daje osnovni cilj komercialne televizije, kot je POP TV, le zaslužek, v ta namen pa je potrebno producirati čim bolj nevedne, bedne državljane, ki bodo na ta način še boljši, povsem nekritični potrošniki vsega tistega, kar se jim servira! Kako sicer razumeti vprašljive vsebine, ki jih v imenu čim boljše gledanosti prinašajo resničnostni šovi, kot so Bar, Big Brother ali Kmetija? Marsikdo se sprašuje o pogubnosti vpliva tovrstnih oddaj na oblikovanje vrednot, pa vendar ravno najbolj pristojni s strani države o tem v glavnem molčijo, saj iste medije koristijo predvsem za lastno promocijo, še posebej pred volitvami ... To početje je morda legalno, zanesljivo pa ne tudi legitimno! Prepričan sem, da bi prav pozitivne spremembe pri izbiri medijskih vsebin, seveda ob primernem vložku, lahko odločilno doprinesle k izboljšanju stanja duha! Če bi se tega lotili strateško, bi bili podatki o gledanosti vsaj enako dobri, če ne celo boljši! Martinovo torej. Letos podaljšano kar na devet dni. Iz vsake konzerve rohnijo kulturni običaji, slovenska tradicija, kultura pitja, najstarejše vinske trte, domoljubne pivske pesmi in oglaševanje na stotine različnih »pasjih procesij«, ki so namenjene slavju tega, Slovencem še posebej priljubljenega Gospoda. Tu ne bi bilo nič narobe, če ne bi kot v posmeh ravno zdaj zelo agresivno oglaševali tudi zapriseženo nezdružljivost škodljive rabe alkohola z aktivno udeležbo v cestnem prometu. Vse lepo in prav, o tem bi morali govoriti morda še več, pa vendar v Sloveniji, razen za mlade voznike, še vedno velja celo uzakonjeno pravilo, da lahko piješ in voziš. »Do meje! Do 0,5 promila! Kakšen kozarček vina, kakšno pivo ali pa šilce žganja je celo dobro za zdravje ..., prija h kosilu ..., pa za nazdravit ..., samo to in čisto nič več ...!? Pa saj so pri tragičnih prometnih nesrečah, ki so posledica škodljive rabe alkohola, tudi statistično povzročitelji praviloma le taki, ki imajo v krvi precej več kot 1 promil alkohola ...!? Torej tisti, ki kršijo obstoječo zakonodajo! In te je treba obesiti na drog ..., jih linčati ..., izobčiti ..., jih narediti za državne sovražnike!« Hmm ...!? Kdo so ti naši »kriminalci«? Predvsem so to tisti nekoliko šibkejši, tisti, ki težko rečejo ne, morda iz vrst že odvisnih od alkohola, brezposelnih, najstnikov, tistih razočaranih s po 450 EUR mesečne plače, tistih, ki se težko postavijo po robu oglasom za pivo, izkušenim gostincem, novodobnim idolom iz Bara ali Kmetije slavnih, glasbenikom, ki so plačani od zaslužka na šanku, staršem, prijateljem, medijem in vsem drugim, ki te pripeljejo do javno zapovedanega popivanja. V mnogih primerih spijejo preveč povsem nehote; do stanja, ko jim stvari uidejo izpod nadzora, pa pridejo korak za korakom ... Ob manj dvolični in povsem nedvoumni zakonodaji bi bilo primerov, da se potem okajeni usedejo v avto, zagotovo bistveno manj, kot je to pri nas trenutna praksa. Enostavno jim ne smemo dopustiti dileme, ali so spili preveč ali pa so morda še v zakonskih mejah in s tem sposobni za vožnjo svojega jeklenega konjička!? Ne le v Sloveniji, tudi drugod po Evropi so alkoholni lobiji močnejši od javnega zdravstva. Prav najbolj razvite evropske države v zadnjih letih skoraj brez izjeme na področju alkoholne politike, verjamem da v veliki meri namenoma, tavajo v globoki temi! Kako si sicer razlagati njihov najnovejši izum, ki se zrcali v usklajevanju različnih aktivnosti za zmanjševanje škodljive rabe alkohola celo z alkoholno industrijo in gostinci. Lepo vas prosim; edini, ampak res edini interes tovrstnega sodelovanja na strani alkoholne industrije in gostincev je izigravanje obstoječe zakonodaje za optimiziranje profita! Zato se je z njimi, po vzoru komunikacije s tobačno industrijo, potrebno čim prej prenehati pogovarjati in jim jasno napovedati vojno! Eden od prvih korakov, ki ga seveda ti lobiji nikoli ne bodo podprli, je lahko že uzakonitev predpisane popolne treznosti v cestnem prometu. Vinarji, pivovarji, žganjekuhe, gostinci in vsi ostali »na drugi strani« bodo odločno proti! In to z neštetimi argumenti, ki »ne pijejo vode«. Šele takrat, ko se bomo tudi dejansko odločili za NIC alkohola v prometu, bi lahko slogan »Don't drink and drive«, ki ga videvamo na naših cestah, postal zares kredibilen! Da se razumemo, sam sicer goreče podpiram vse napore mojega prijatelja in soborca Robija Stabeta iz Zavoda Varna pot, hkrati pa tudi verjamem v dobronamerne predloge ukrepov, ki so jih v zadnjem času za reševanje te problematike pripravile pristojne državne institucije z ministrico Kresalovo na čelu. Pa vendar pri tem pogrešam ravno bistveni ukrep, ki lahko pripelje do dolgoročnih pozitivnih premikov, takojšnjo uzakonitev meje 0,0 promila alkohola v cestnem prometu. Spoštovani ministri! Šele s tem boste javnosti dokazali, da ne gre za dvoličnost, ampak tudi dejansko zavezanost in daljnosežnost vašega ukrepanja za kaj več kot le kozmetično izboljšanje nezavidljivega stanja na področju vožnje pod vplivom alkohola! Mi, to je Fundacija Z glavo na zabavo in jaz osebno, smo pri tem projektu pripravljeni polno sodelovati. Nenazadnje se javno in argumentirano za to zavzemamo že skoraj celo desetletje! Na tem mestu je potreben še en pomemben razmislek. Kljub pričakovanemu statističnemu izboljšanju stanja na podlagi že sprejetih ukrepov in posledično zmanjšanju števila prometnih nesreč s tragičnim izidom, ki jim botruje alkohol, ter celo morebitni uzakonitvi meje 0.0 promilov alkohola v cestnem prometu, pa bo »Vizija nič« mogoča šele ob jasnem soočenju z osnovnim problemom na področju škodljive rabe alkohola. Potrebno si bo priznati, da ga Slovenci popijemo preveč in da je toleranca do uživanja alkohola v naši družbi odločno previsoka, tragične posledice v prometu pa so le manjši del problema. Za izboljšanje stanja je potrebna celovita alkoholna politika, od katere pa smo pri nas še zelo, zelo daleč. Bojim se, da bo moralo biti stanje pred odločnejšim ukrepanjem, predvsem s strani države, sprva še precej slabše. Bolje, pa tudi ceneje bi bilo, če se vsi skupaj zbudimo čim prej, ugriznemo v kislo jabolko in se usklajeno takoj lotimo te zahtevne problematike, prave rak rane slovenske družbe! Zato je na podlagi jasno izražene, tudi politične volje, brez fige v žepu, potrebna širša družbena akcija! Sredstev, ki bi ob skrbno pripravljenem akcijskem načrtu lahko prinesla želen rezultat, je na razpolago veliko, a o tem kdaj drugič, za danes pa v razmislek le še naš zaključni slogan: »Manj alkohola za več življenja!« Saš Kravos Fundacija Z glavo na zabavo Koseška cesta 8,1118 Ljubljana tel: +386 1 581 92 52, faks: +386 1 581 93 01 e-mail: pisarna@fundacija-zgnz.si V SLOVO V osemdesetem letu življenja nas je za vedno zapustil prijatelj in sosed prof. dr. sci. BRANISLAV CVETKO, dr. med. V času svojega aktivnega življenja je presegal nivo strokovnega znanja in se razdajal tudi po upokojitvi. Pomagal je veliko ljudem, ki so rabili pomoč. Napisal je kar nekaj knjig, tako da se je upravičeno uvrstil med znane osebnosti, za nas pa je ostal prijatelj in sosed. Ves čas je iskal stik z zemljo, ki mu je dajala moč in zavest, da je ostal človek, kot je sam v eni svojih knjig zapisal: » Ni lahko biti človek.« Živel je skromno in tiho. In kot je živel, tako je tudi odšel. Neopazno in ne da bi se poslovil od ljubljene soproge, svoje bogate zbirke orhidej, kakršne je znal gojiti le on, svojih štirinožnih ljubljenčkov, sosedov, znancev in prijateljev. Nikomur ni nikdar storil nič žalega. Pred hišo sedaj sameva njegov jekleni konjiček, ki ga je tako z veseljem pognal, da mu je upravičeno rekel »nore«. Vse, kar je ustvaril s svojim nesebičnim znanjem, je ostalo drugim, kakor je sam zapisal v eni svojih knjig: »Ta knjiga je namenjena vam, ne meni.« Jože Skulj Na predzadnji strani Ko smo sami sebe polni ali ko smo najbolj bolni, le odprtino na predzadnji strani. Ko nam je zelo lepo ali ko nam je hudo, prebertmo še predzadnji strani. Ko jih je kar nekaj z. nami ali ko počutimo se sami, poglejmo na predzadnji strani. Ko se okoli nas vrtijo aH ko so naši dnevi »mimo«, preletimo spet predzadnji strani. Irena Hegler SREČNO 2010 nn o n t:^ *Dobava in montaža notranjih vrat ter podbojev ^Različni proizvajalci, modeli, materiali »T^ * Kljuke za vrata Cvk *Montaža kuhinjskega pohištva ^^^ *Montaža notranjega pohištva O *Polaganfe laminatnih podov Tilen Mihelič s.p, * Montaža pvc/alu/les oken, vrat ti.mOHtaza@gmaiI.Cam ^Dolenja vas Območno združenje veteranov Vojne za Slovenijo Velike Lašče Imeli smo v gori cvet... In memoriam: DUŠANKA KORITNIK 18.04.1970- 09.03.2009 Za vedno je odšla članica OZVVS Velike Lašče in življenjska partnerica podpredsednika OZVVS Jožeta Intiharja. Podlegla je zahrbtni bolezni in zapustila dva majhna otroka. Bila je prijazna, polna načrtov in energije. Vedno je podpirala naša prizadevanja in vzpodbujala svojega partnerja pri aktivnostih v območnem združenju. Njena zemeljska pot seje končala na Golem, kjer naj v miru počiva. Duškina energičnost in odločnost nam bosta ostala v trajnem spominu. ALOJZ DROBNIČ 14.09.1950 - 06.06.2009 Zapustil nas je veteran vojne za Slovenijo. Tiho in mirno seje po daljši in težki bolezni poslovil od nas. Njegovo upanje na ozdravitev se žal ni izpolnilo. Med vojno za Slovenijo je bil oborožen pripadnik TO v 63. SC KS, zanesljiv in kolegialen tovariš. Njegova pozitivna narava je vedno dobro vplivala na razpoloženje v enoti. Svoj zadnji počitek je Lojze našel na pokopališču v Lužarjih. Na vojnega tovariša ne bomo pozabili! JANEZ GRADIŠAR 07.12.1955 -1706.2009 Pretresla nas je novica, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naš član in veteran vojne za Slovenijo Janez Gradišar. Bil je tih, miren, prijazen in in zgleden član naše organizacije. Med slovensko osamosvojitveno vojno je bil oborožen pripadnik TO v 63. SC KS. Mnogo prezgodaj je kruta usoda zatisnila njegove od hude bolezni utrujene oči. K,zadnjemu počitku smo ga pospremili na pokopališče pri farni cerkvi v Robu. Vojnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu! k g^n jyf V mojem srcu in spominih vedno bol živel, čeprav nenadoma in brez slovesa si od nas odšel. ZAHVALA Ob mnogo prerani in nenadni smrti mojega moža in dobrega očeta Borisa KLEMENČIČA (1952-2009) iz Podulake se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste mi stali ob strani, izrekli iskreno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili tako številno na njegovi zadnji poti in se v mislih poslovili od njega. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ga ohranili v lepem spominu. Žalujoči: žena, hči, sin ter vsi njegovi. Se vedno čutim na koncih prstov tvoj zadnji utrip, utrip srca, ki je mojemu srcu dalo prvi utrip in je bilo do zadnjega diha manj zase kot zame. (T. Kuntner) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, sestre, babice, prababice in tašče Ljudmile PERHAJ (1927-2009) iz Malih Lašč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se tudi osebju zdravstvenega doma Velike Lašče, zdravnici ter njenim patronažnim sestram. Hvala pogrebnemu podjetniku, pevcem in gospodu župniku. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. ZAHVALA Poti v življenju nas združujejo, včasih pa vodijo stran od nas. Tako je 9. 1 0. odšel od nas naš dragi ata Jože KLANČAR iz Velikega Osolnika. Iskreno se zahvaljujemo prav vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste kakor koli v času bivanja v domu in ob smrti vsak po svojih močeh pomagali, darovali sveče, cvetje in nas tolažili s toplimi besedami. Iskrena hvala PGD Veliki Osolnik za tako častno slovo. Prav tako velja zahvala sosedi Magdi, ki je z ganljivimi besedami slovesa obudila spomin na atovo prehojeno pot. Zahvala pevcem iz Velikih Lašč, g. župniku Vinku Šegi, pogrebnemu zavodu Zakrajšek in Zavodu sv. Terezije Videm. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od ata na poslednji poti. Žalujoči: žena Marta, hčerki Mojca in Jožica z družinama ZAHVALA Ob smrti mame, babice in prababice Ljudmile PERHAJ, rojene ZADNIK. Ti dele drevesa Zadnikovih si korenin. Razširila si nove veje do Prilesnikovega stebla. Živela si tiho in neopazno - samo za družino. Kot Marija si delila veselje, zadovoljstvo, potrpežljivost, same dobre stvari. Mi štirje otroci smo imeli topel dom, poln ljubezni, obdan z radostjo in veseljem. Samo razdajala si se. Hvala ti, mati! Zdaj si odšla h Kristusu. Poklical te je k sebi v nebesa, kjer je zdaj tvoj novi dom. Ljubila si zemljo in vse na njej, ampak Bog je močnejši. Rešil te je dolgotrajnih bolečin v težki bolezni. Zdaj nam bosta z Bogom naprej delila moč in ljubezen. Mati, še enkrat hvala za vse tople trenutke. Lepo se zahvaljujem domačim. Posebno še Danici in patronažni službi za nego, ki so ji jo nudili. Zahvaljujem se tudi vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in gospodu župniku, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, tebi, mati, pa zbogom. Hčerka Darinka Strle Vabimo vas v zobno ordinacijo PreNaDENT v Dragi, v CUDV Draga na Igu, kjer hitro in kvalitetno poskrbimo za zdravje vašega zobovja in vam zagotovimo lep nasmeh. Ponujamo estetske plombe, protetično oskrbo, zdravljenja zob in dlesni, beljenja, implantate. PréNaDENT Novo! BREZBOLEČINSKO DELO z uporabo najnovejšega LASERSKEGA SISTEMA Draga 1, IG tel: 040 934 000 Naročanje vsak delavnik od 8.00 do 18.00. >)SAT- antenski sistemi PeierKočevars.p. Mertiarjeva Z, Hibnlca. gsm 041 761-769 NOVO Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SLO-1 in SLO-2. f^i^^f^i r^^iLienuiStimuimi. ^ IZDELAVA LESNIH IZDELKOV MIZARSTVO RUPAR JOŽE s.p. Dvorska vas 42 1315 Velike Lašče tel.: 01/788 91 49 mobi: 031/631 096 email: ruples@gmail.com web: www.ruples.si Izdelava in montaža mizarskih del ter notranje opreme po naročilu (Jedilni koti, obloge, vhodne in notranje vrate s podboji, polaganje leminata,...) RENAULT KLANCAR, D.o.O. Groznikova11 1000 Ljubljana (Rudnik-ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renault.si POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN .... LI CARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA STEKLARSTVO Peter Hren, s.p. Gradež 14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881366 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.0.0. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJ EČEGA OBj EKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov -pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 BCIJA (nekirurška liposukcija) iDIKIRA GA OBRAZA JJE IN POSMKAVA NOHTOV |HH|gBILACIjE MASAŽE( posebnost Terapevtske, masaže) boni salona BELI dražje I n v + frizerski salon POPSTVLING manikura 15 «lir gel nohti 30 podaljševanje las a*«. O m-striženje n« ž-striženje 22 Ml dekliško 15 ^ O fen 12-14 «t* prodaja izdelkov PAUL MlTCHELL Po-Če-Pe 13h-20h To-Sr 9h-16h 50 8h-14h 051 821 591 01 787 30 30 www.popin.si Jj popstyling mTm TRGOUP TCU Ulfl U A TD G Milil A TEHNIČNA TRGOVINA Velike Lašče lel.: 01/78 81099 tel./rax: 01/78 81039 T — JF ČETRTEK, 10. DECEMBER, ob 18. uri Knjižnica Velike Lašče PREDAVANJE DARJE ROjEC O RAKU »PA jO IMAM« (MKL, Knjižnica Velike Lašče) SOBOTA, 12. DECEMBER, ob 10. uri Kulturni dom, Rob ORATORIjSKI DAN (animatorji župnije Rob) SOBOTA, 19. DECEMBER, in NEDELJA, 20. DECEMBER, ob 10. uri Levstikov dom Velike Lašče Razstava KRUH ČEZ CELO LETO (DPŽ Velike Lašče) OD 19. do 27. DECEMBRA Gradež BOŽIČNI ČAS NA GRADEŽU (Društvo za ohranjanje dediščine Gradež) NEDELJA, 20. DECEMBER, ob 16. uri Dom krajanov, Turjak 14. TRADICIONALNI BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT DOBREPOLJSKE GODBE (KUD Marij Kogoj Turjak) TOREK, 22. DECEMBER, ob 18. uri Levstikov dom Velike Lašče PREDSTAVITEV KNJIGE »Martin Krpan - diplomat in vojščak« avtorja dr. Milana Jazbeca (Zavod Martin Krpan in Javni zavod Trubarjevi kraji) ČETRTEK, 24. DECEMBER, in PETEK, 25. DECEMBER Grad Turjak ŽIVE JASLICE (TD Turjak) SOBOTA, 26. DECEMBER, po deseti sv. maši Gasilski dom, Velike Lašče ŠTEFANOV DAN z blagoslovitvijo konj (Konjerejsko društvo Velike Lašče) SOBOTA, 26. DECEMBER Turjak BOŽIČNA TEKMA (LK Turjak) SOBOTA, 26. DECMEBER, ob 20. uri Športna dvorana Velike Lašče BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT (Občina Velike Lašče) Od SOBOTE, 26. DECEMBRA, do SREDE, 6. JANUARJA Robarske vasi KOLEDOVANJE (Dobrodelčki) PONEDELJEK, 28. DECEMBER Nekatere vasi v občini Velike Lašče Dom krajanov, Turjak TEPEŠKANJE- obujanje običaja na dan nedolžnih otrok (Skavti in Društvo za ohranjanje dediščineKUD Marij Kogoj Turjak) PETEK, 8. januar, ob 19.30, Levstikov dom, Velike Lašče, 3. ABONMAJSKA PREDSTAVA: "GOSPA MINISTRICA" v izvedbi SNG Nova Gorica (Občina Velike Lašče) t it X t J n Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.