Štev. 42.
Cena ednoga drobca 1 krona.
17. oktober 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1.50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Ne pozabimo to pri volitvaj!
Ka je volitev? Volitev po vogrskom választás, je odebéranje poslancov (követov).
Ka delajo poslanci? Poslanci delajo pravde i ravnajo orsag. Kakši so poslanci, takše so pravde i takše je orsačko ravnanje Če se krščanskoga mišljenja poslanci odeberejo, v krščanskom dühi do' sklenjava!! pravde i ravnali orsag. Krščánski düh te Kristusov düh. Če se protikrščansld.socijaldemokratični, liberalni, demokratski, samostojni, kommunistični poslanci zvolijo, do v svojem proti krščanskom dühi sklenjava!! pravde i ravnali orsag. •'	. .
Po kom sé spozna poslanec, kakšega mišljenja je? Poslanec je takšega mišljenja, kakše jé njegovo življenje i njegova stranka, štere poslanec Šče biti. če on ne spunjava svoje verske dužnosti, če njegova stranka nema za dužnosti, tat bi branila vero, je ne krščanskoga mišljenja niti on niti njegova stranka i jiva nemore bogati níšče, v kom samo piknjice krščanske zavesti žari.
Štera stranka ma predpisano dužnost, ka de vero branila ? Samo ,,km seka zveza** ali »Slovenska ljüdska stranka,“ Štera se na Horvackom zové „pučka stranka” v Bački pa ■ „ bunjevačka-šokačka stranka*.
Je »prekmürska kmečko stranka" Protiverska stranka?' Je, ar so jo osnovali tisti, k! so prle boljševizem, najvekšega neprijatela vere, širili, kak g. Šerüga Vince i ar jo podpirajo boljševiki i liberalci, šterim je vera deveta briga, kak Talányi
(Temlin) bivši boljševik, Gábor Matjaš, posvečeni a že odsko-čeni i spake delajoči barat, dr. Škerlak Vladimir, fiškališ, ki je bio predsednik boljševiške sodnije v Pešti i drüga liberalna i na vero mrzeča gospoda v Soboti i v Prekmurji, Štera je zapelati nešterne kmete evangeličance i katoličance, ar so mislili, da so ide tű samo za tisto, ka so njim td, gospodje odkrili. Pravi namen stranke, je podpirati protiverski, kapitalističm, to je kmetom i siromakom Škodljivi, nje na nikoj špravijajoči láži-demokratizem, a té namen so ajim nej odkrili.
Ka nam je za včiniti? Ne dajmo se zapelati, ne pristopimo k niednoj drügoj stranki, kak k našoj krščanskoj stranki, „ kmečkoj zvezi* za Prekmurje. Ali v „Slovenskoj 1 lüdskoj stranki*4 t za Prekmurje, samo • ta ma r programi braniti vero i t njov podpirati delajočega kmeta, delavca, obrtnik^.'Naša stranka je proti kapital?, drüge stranke so za kapital ali ga konči podpirajo, kak smo letos ešče pri socialnih demokrati!! vidili, gda so oni ministri bili, ar so podpirali liberalec, šteri so glasüvali zato, da smo mogli za en dinar zmeniti štiri korone. Naša Stranka žele, naj si delo slüži plačo ne pa kapital. Kapital so: banke, milijoni, milijardi njihovi, z Šterimi ravnajo svet vsem drügim na kvár.
Pravda od volitev.
Zakaj do volitve? 
Najbolje potrebne reči začnemo razlagati od pravde volitev. Volitev (választás) štero mo zdaj meli. de samo za ustavo i. naj; potrebnejSe pravde. 12. Dec. t. leta se zide r Belgradi ustavotvorna skupščina (spravišče, gyülés) na Šteroj do se delale, stvorile pravde za ustavo (alkotmány).
Ustava določi formo orsági, nej pa publika, ali kraljestvo, kakšo pravico de meo Horvacki i Slovenski orsag, kakša vera, kakše dače se navržejo itd. Kda ustavo sklene skupščina, de delala pravde, ali ne duže kak dve letí. Kda se razpüsti ustavotvorna skupščina, se taki more razpisati nove volitve v treh mesecah i ponjih za petnajset dni se pozvati skupščina. Ta de navadno spravišče, kak je v vseh orságah v navadi bilo, ka de ravnalo orsag. Če so hitro sklenejo pravde za ustavo i drüge potrebne, mo mogoče že kleti meli nove volitve.
Volitve v celoj državi moro biti eden isti den, v nedelo, novembra 28.
Volilna okrožja. — Što sme voliti?
Volili bomo po velikih krajinaj. Edna takša krajina se zové „volilino okrožje.“ Mi Prekmurci spadamo z Štajarci i z ednim delom Koroške v Celjsko—Mariborsko volilno okrožje, štero bo 21 poslancov odebiralo.
Vsaki 30 jezero prebivalcov voli ednoga poslanca, Prekmurje dobi nato tri. Ali tei trijé so v računi 21, kak smo više povedali i kda mo votume davali, nemo same za naše tri, nego na vseh 21 je dáli. Štera stranka de mela reč kruglic, tista dobi več követov izmed teh 21. Voliti (votum dati) sme vsaki moški, če je spuno 21. leto, kda so začeli votume (imenik volilcov) vküppisati i je bio državljan Jugoslavije. Državljani so vsi tisti, ki so leta 1918. dec. 1. bili v Prekmurje pristojni (sem slišili, sem valon bili — iiletékes). Smejo voliti vsi Slovani (Čehi, Rusi, Polaki itd.) ki so zastalno bili tü naseljeni, kda so se votumi vküp pisali. Nemajo votume Nemci, Austrijci i Madjari, šteri si poleg določil mirovne pogodbe smejo svoje narodne države zvoliti za stalno naselitev. Vsi, ki ščejo voliti, morejo šest mesecov stalno (nepretrgano) prebivati v občini, kje so za volilce spisani. Tržci, uradniki i drügi priseljenci kak vučitelje ki neso stalno tü, nemajo votumov i zato kda se imena volilcov po občinah vöpostavijo na pregled, dajte zbrisati tistoga, ki nema votuma.
 Nemajo votuma vojaki, če so v slüžbi, zvün če njim do volitev preteče slüžba. Nadale oni nemajo votuma, šteri so obsojeni za politično hüdodelstvo do ustanovitve Jugosla-
2
NOVINE
1920. 17. oktober
vije, kak i oni ki so obsojeni zavolo tolvajije, vlačügarstva, zaplávanje, vkanjenja, odéranja, kedivanja če so tri leta ešče nej minola po sodbi. — Nemajo votuma, ki so v prisilnih delavnicah ali v kaštigi, ki so pod tutorstvom, ki so brez dovolenja vlade stopili v slüžbo drüge države i ki so obsojeni záto, ár so kak pristaši neprizvánih več ne spunjavali svojih državljanskih i vojaških dužnosti i šteri so v konkurzi. Konkurz pomeni, gda što kredo napravi, ka nemre več plačati.
Što sme biti poslanec?
Što nema votuma, ne more postati poslanec. Ki šče biti poslanec, more biti jugoslovanski državljan, najmenje 10 let more v tom kraljestvi prebivati, more meti vse državljanske i politične pravice, more znati čteti i pisati. Na vsaki pet poslancov more
priti eden takši, šteri je zvršo višjo šolo (vseučelišče, egyetem) ali pa šolo, štera je z tov ednaka.       Politični uradniki se ne smejo voliti za poslance. Drügi uradniki če se zvolijo zgübijo slüžbo. Minister, če je sprejeo državno slüžbo, ostane poslanec. Zgübi vsaki poslanec svoje poslaništvo, če zvršavlja kakšo küpčijo, odajo pravde na hasek države. Predsedniki pokrajinskih vlad (Ljubljana, Zagreb itd.) smejo postati poslanci. Sodniki se smejo voliti a ne v tistom okrožji, gde so v slüžbi.
Volilni imeniki ali volilne liste.
Glasüvanje ali votum dávanje se vrši tajno (skrivno) po kruglicaj, štere v škatlo püstimo. A v škatlo mo pa kruglice pa tistom abecednom redi püščali, kak smo v občini vküpspisani v volilni imenik (választók névjegyzáke.) Imenik volilcov more osem dni biti razgrnjen v vsakoj občini i pri sodišči, da ga lehko poglednemo. Nišče naj ne pozabi poglednoti, je spisani notri v imenik ali ne. Da ki je na spisan notri, ne sme davati votuma, ki je pa po krivici spisan, de davao votom a na škodo našoj krščanskoj stranki. Zato poglednite imenike! Občina je dužna naznaniti, gda od sodnije dobi imenik, ka je té prišo i se lehko pogledne pa ka nema votuma, ki je nej tü notri zapisan, to tüdi more razglasiti. Če što v pamet vzeme, da je ne napisan v imenik volilcov, ali je pa takši zapisan, ka nema votuma, naj se v tistih osmih dnevaj, kak je volilni zapisnik na občinskoj hiži vöpostavljen, glasi pri župani i zahteva popravek. Lejko z rečjov ali v pismi zahteva. Mesto občine sme popravek pismeno zahtevati tüdi pri okrajnom sodišči v Lendavi ali v Soboti. Ka je pravična njegova zahteva, more posvedočiti. Če stranka žele, dužen je župan dati
potrdilo, ka je reklamácijo na znanje vzeo, štero je dužen v poseben zapisnik (jeyzökönyv) zamerkati. Župan z dvema poglavaroma je dužen
v 24 vörah popravek prosečemi naznaniti, če je popravek v redi ali nej.
Župan se more poskrbeti, da dobi do rek potrdilo od prosilca, ka njemi dao odgovor. Če občina ne sprejme tožbe, se toži na sodnijo. Proti določili sodnije nega apelacije, proti občinskomi je na sodnijo. Potrdila (krstni list itd.) štera so potrebna pri reklamaciji, so dužni uradi v 24 vörah izdati brezplačno i brez štemplnov, samo gor se mora zapisati, da zavolo popravka volilnoga imenika so kolko (štemplna) prosti. Vse popravke je dužna občina v treh dnevaj javiti sodniji. Po 5 novembri več, ne bo popravka v imenikaj. Vse imenike potrdi sodnija v Maribori i pošlje občini. — Ešče ednok povdarjamo, poglednite, če ste spisani v volilni imenik ali nej i če nega takšega notri, ki nema votuma. Proti krivici reklamálivajte.
Kandidatne liste.
Kandidatna lista je tista cedula, na štero se štampajo imena poslancov (követov), štere ščemo voliti. Na našo listo de 21 imen štampanih, zato ka naše volilno okrožje voli 21 poslancov. Te listek se prikeli na škatlo, v štero mo kruglice metali. Vsaka stranka de mela svojo škatlo i svoj listek, jako mo mogli nato paziti, ka ne vržemo svoje kruglice v drüge, veri sovražne stranke škatlo. Sto volilcov sme edno takšo cedalo predložiti, to je sme prositi követa. Naša „kmečka zveza“ je to že včinila, zato nikomi nikaj ne podpišite, proti krščanskoj stranki bi podpisali. Pod imena követov se moro spisati na té listek imena predstavnikov i njihovih namestnikov za celo stranko i za vsako volišče eden predstavnik i eden namestnik. To je naša „kmečka zveza“ more vsepovsedi, gde do se votumje brali meti dva človeka, eden se zové predstavnik, ár predstavlja stranko, to je pove, ka je on v imeni kmečke zveze tá postávljen, drügi je pa njegov namestnik, šteri de mesto predstávnika delo zvršávao, gda de té zadršani. Ta predstavnik ali njegov namestnik ta stala kre škátle naše kmečke zveze. V vsakoj fari tak katoličanskoj kak evangeličanskoj se že zdaj poskrbite krščanskoga mišljenja volilci za teva dvá zanesljiviva človeka pa njiva imena javite v Črensovce. Predstavnik i njegov namestnik se moreta opitati, če to čast prevzemeta, brez privoljenja se ne smeta v listek zapisati. Predstavniki smejo biti samo tisti, ki majo votum i z tiste občine, v šteroj se vrši glasü-
vanje. Tak podpisanivi dve kandidatni biti more najmenje pet volilcov v Maribori prekdati sodniji, štera lista potrdi, i edno dá v 24 vörah nazaj, drügo pa shrani pod svojim pečatom. Zatem se v „slüžbenih Novinah kraljevine S. H. S.“ naznanijo imena kandidatov za narodne poslance. Poleg tevi dve cedeli ešče za vsako volišče more se edna cedela napraviti i dva cedali spozosed za sodnijo i vse tri se moro sodniji izročiti od stranke. Na vsako cedalo bo naštampana tüdi občina, kje do se votumi zbirali. Tiste stranke škrinja de na prvomi mesti stala, štera je to više popisano kandidatno listo prva poslala v Maribor. Pazite zato, ne da bi včasi v prva škatlo vrgli kruglico! Že povemo, na kelikom mesti bo stala naša škatla. Kda je ta lista od sodnije prekdana, jo sme vsaki prepisati — Kelko listin, teliko škrinjic bo. Za Slovenijo je devet vagonov teh škrinjic pripelanih v Ljubljano. Med Kristušom i Belialom bo boj, tihi skriti boj — zmagao bo Kristuš, če njega raj mamo kak Beliala i njegove peneze, časti, pritje! — Sodnik naš je pa Kristuš.
Podpirajte Novine!
Agrarna reforma.
Pravda od odborov.
Vsi agrarni odbori bodo tanačne kotrige; odborniško mesto je častna slüžba in nieden odbornik nema pravice zahtevati povračila ali nagrade (to je plačo) za izvršavanje odborniške dužnosti.
Občinski agrarni odbori.
Občinski agrarni odbor se izvoli izmed občanov samih. Volilno pravico majo vsi predstojniki drüžin (gospodarje), ki delajo s kmetijstvom. Meštri, trgovci, uradniki in drügi, šterih izključni poseo ne kmetijstvo, nemajo volilne pravice; volilno pravico pa majo vsi kméčki delavci i hlapci, če majo svojo drüžino. Gde je v drüžini ženska gospodar, ma ona volilno pravico. Za drüžino se drži po naredbi vsako samostojno gospodarstvo z vsemi kotrigami živéči do zdaj v istom gospodarstvi.
Kda je volilni imenik gotov, se nore vö djati v občinskom uradi i ga lehko vsaki poglédne v osmih dnévah, V toj dobi se morajo napraviti vse reklamacije, štere more župan ali njegov namestnik sporočiti, v treh dnévah glavnomi poverjeništvi za agrarno reformo v Ljubljano. Tam morejo v nadaljnih osem dnévah apelacijo rešiti; če v tom časi apelacija nej rešena, se mora misliti kak odbita.
3
NOVINE
1920. 17. oktober
Volilni imenik se sestavi tak, da se razdelijo vsi volilni upravičenci v pét delov kakti:
1. V sküpino ene, ki nerihajo nikaj svoje zemljé;
2. sküpino onc ki nemajo toliko zemljé, kak bi jo mogli obdelati s svojov drüžino.;
3. sküpino onc, ki majo telko zemljé, kelko morejo obdelati s svojov družinov;
4. sküpino one, ki obdelüjejo svojo zemljo z lastnov družinov in s pomočjov najétih delavcov (dekla slüžečka, hlapci in stálni, težave.);
5. sküpino one ki obdelüjejo svojo zemljo z najétimi delavci ali davlejo zemljo z arende.
Prva i drüga sküpina deteta edno volilno sküpino in voüio na desét ednoga odbornika. Trétja, Štrta in péta sküpina delajo drügo volilno sküpino in volijo na dvajseti ravnotak ednoga odbornika. Izvoljen! odborniki .delajo občinski agrarni odbor. V sedmih dnévah more volilna komisija pozvati té odbornike k seji, šteri izvolijo .iz svoje srede predsednika, podpredsednik in tajnika.
Volitve vodi župan ali njegov namestnik, ki pozove iz prve volitne sküpine v volilno komisijo dve iz drüge pa edno kotrigo. Poleg toga se Iehko pozove v komisijo na zahtevo tüdi po. eden zastopnik raznih strank. Proti nepraVilnoj volitvi je dopüstna apelacija na glavnoga poverjenika za agrarno reformo.
Pravice občinskih agrarnih odborov.
Občinski agrarni odbor ma pravico predlagati:
a) kelko veleposestnlške (grofovske, hercegdve, baronove) zemljé, gde In za kelko zaküpnino se da v zaküp onim drüžbam občine, ki so za to opravičeno (árenda);
b) kelko drv za kürjavo, stavbnega (za cimpranje) lesa naj dobijo upra-vlčene drüžine iz veleposestniških logov;
c) štere sküplne naprave v po-bošanje naj se napravijo ali vzdrzüje jo na veleposestniških zemljiščah (jarki za namakanje, drenake, pota itd.) in što naj vzdržüje ali pazi te naprave.
Občinski agrarni odbor má potem pravico za zbiranje materijala, šteri je potreben za izvedbo agrarne reforme, posebno:
a) kelko zemljé in v kakšoj kulturi (log, travniki, njive itd) potrebüjejo posamezna posestva v občini zavolo zakroiitve 1 izpopolnitve, primerne drüžinskim in delavnim razmeram obdelovalčevim, kak tüdi krajevne prldelovalnint in gospodarskim pogojom;
b) kelko kmečkih posestev, štera so primerna za samostojno gospodárstvo, se je vtelesilo veleposestrora kak se je to zgodilo, gde so njihovi Prejšnji lastniki oziroma njihovi pravi nasledniki, zmožni za obdelovanje zemljé;
c) kelko peršon in drüžin je v občini, ki delajo zemljo, šteri je pa doma nemajo zadosta, da bi mogli od njé živeti s svojo drüžino i se zato želejo izseliti v drügi kraj države na vékše posestvo.
Okrožni (okrajni) agrarni odbori.
V Okrožni agrarni odbori svoje, zastopnike pride na 10 odbornikoviz prve volilne sküpine (sküplne 1. in 2) po eden odbornik, iz drüge volilne sküpine pa na vsakih 20 odbornikov 1. Imena teh odbornikov je javiti okrajnomi glavarstvi (komisariati) i poverjeniki za agrarno reformo. Seje okrožnoga odoorá zove okrajno glavarstvo. Naloga teh je predlagati:
1) kelko zemljé iti v kakšom pov! se da od razpoložene velepo-scstinške zemljé v zaküp vsakoj izmed občin njihovoga Okrožja in kelko znašajo zaktipnine (arende).
2) gde se da vsakoj občini kű-t rivo, stavbni lei in| proti kakšoj odškodnini.
3) kak naj se razsodbo med 'pošamettiimi Občinam! njih okrožji, sváje, štere se tičejo haske v iz veleposestev v smisli prehodne odredbe.
Deželni agrarni odbor.
Deželni agrarni odbor tvorijo vsi predsedniki okrožnih agrarnih od-borov. Naloga deielnega agrarnega odbora jé:
1) da predlaga, kelko zemljišč veleposestnikov i štera zemljišča je ohraniti v javne namene (za kmetijske šole, v roma posestva, špitao itd.
2) da oddaji mnenja o zakonskih in naredbenih načrtih, zadevajočih agrarno reformo 1 predlaga dotične ukrepe In odredbe.
Glasi.
M. Črnci. Za pašo moremo zrnje plačati od tistih travnikov, za štere smo árendp plačali. 'Gda smo od grofa meli z arende travnike, toga ne trbelo. Ka mislite gospodje pri agrarnoj reformi gda je bilo Siromaki bole pomagano? — Za to zrnje pa jeli mate finp goščenje v grofovskom
Ž radi? Ali je lehko siromakom delate?
akaj ste nam je pa te vzeli? — V našo ves se je pa g. Civ. komisar ščista zalübo. To ljübezen izkažüje s tem, da se do tao ponižüje pred na-
šov židovskov krčmaricov. čeravno je župani reč dao, ka njoj krčme ne odpre, ar do dvajstikrat je Že pristopila predpiše oblasti i za volo nevarnosti ognja, ár je semena kučica — vendar batrivno toči lepa židovska rožica. G. Civ. komisar je mehkoga srca do nje, ar se bližajo volitve. Židovske krčmé so naimre najvarnejše ljüknje za liberalna soVe, v šterih zapelajo i zapelavajo. A bo račun.
Molite za grešnika .Kleti”, si je zgučao oča Gabor Hilar, bivši frančlšican, dober kukorico lüpač, zdaj rcndobrač v Trnji. V „ Prekmurskom láiniki* se tüdi molitev preporača za g. Sevra. Tak vidimo, ka z edne ljüknje vréjo té „predgice." No, no oča Hilar, ne bojte se, ka vas ne bi poslűhnoli. Molimo mi za grešnika, pred vsem za vas, naj bi vaše posvečena roke ne brate groše, kak tistoga Apoštola, šteromi je ime Judaš, i ki je zatajo Kristuša, nego da bí svestva delile, ar so za ta posvečena, ne pa za svecko slüžbo. Verite iz srca govorimo. Za g. Sevra pa že menje molimo kak za Vas, ar on sám tüdi moli zasé kak vsaki réden krščenik. Mesto toga, ka se z molitvi norčarite, bi bole bilo, če bi ljüdem tiste „štík-leče" pripovedavali, štere ste doživeli kak vojni kurat, ešče bole pa tiste, šteri se vas z Kar!ovca pregnali. — O oča Hilar, ki mate obljübe f ste zaljübljehi nej v nje, nego gda v stare gda v mlade deklice, povejte, čide njive ste pa ví odavali ? To razpráv-Ijajte i razkladajte ljüdem, -- tistim ’ Svetim rečam, Stere so vas nekdaj t Gospodovo} hiži veselila, pa dajte mir.
Tolvajija. Pri Hozjan Martini (Petrov) v Trnji so odnesli té dni drzni tatje obleko, , med, duhan vu vrednosti 4000 K- Prav ma madjarski pregovor: siromaka ešče veka vleče. K bogatci ne more tat, ar močen zapor ma, k Siromaki pa nalehci vderé. — Pri Kreslinovom mlini na D. Bistrici so odnesli tri vreča kukorice, Godina Mariji pa dva drügaduhana.
Službenih penez okoli 50 jezero koron je zgübo ali so njemi vkradnoli, zdaj Še stalno nevemo — neki Orožnik v gostilni Čurič Kate v Črensovcih. Več dečkov je prijeti, ar so osumljeni, da bi oni bili krivci tolvajije. Godilo se je vse prek po policijsko] vöri, ar smo čüli dečke gda so popevali z Trnja domo proti črensovcom, Gda prido do gostilne i vidijo tű Svetlost, se podajo notri, začne Se pltje, plesa nje, plačüvao jé Orožnik, j
4
NOVINE
1920. 17. oktober
ravno v tistoj krčmi se je pripetila ta spaka, štere grdostije niti neščemo cele popisati, ar se nam pošteno pero vstavlja, pravim ravno v tistoj krčmi, Štere stalno odprtje se je komaj tri dni prle dovolilo i ka bi se dovolilo, se ne Vnožalo g. majori Sagadini vöpriti i z Orožniki župana i poglavare, stražare vküpprignati na orožniško postajo i nad njimi se tam tak dugo dreti, dokeč so ne zvün ednoga v strahej povedali, ka njihova Vloga, štero so na komisariat poslali i v Šteroj so neko tožbo zdignoli proti orožnikom i nerednosti krčme, ne odgovora istini. Ne pravimo, ka je g. major to šteo doseči, Bog ne dáj, a prestrašo je li slabo ljüdstvo, da je v laž postavilo samo sebe. Spaka je strašna tembole, ar so ešče takše reči prišle pri spitavanjj naprej, Štere nikak tá neso slišila najmre ka župan zato dela proti krčmi, ar si je krčmarica ne štela njegovoga sina vzeti. Nemirno je tüdi zato, ar se -razširia vest, da je krčmarica poslüšala zaslišanja na orožniškoj postaji, zatém raznesla glas, da so odborniki z županom vred biti bili. Mi Znamo, da je to laž. Bole pozamo g. majora poštenost i pravi Orožniki značaj, kak bi toj grdo) laži samo zrnico istine dali. A ti guči i zapravljanje slüžbenih penez ravno v toj krčmi, za Štero se je gorvzeo g. major, naj brani kak njemi je dužnost svoje Orožništvo, le slabo upliva, nam pa da povod, da par reči spregovorimo. Tej par reči so prošnja. Prosimo gospode, naj milo: krotko pozve-, davajo i ne z grobijanstvom. Naše ljüdstvo posebno tű zdolaj je preslabö, na en oster pogled že strepeče i pravici na škodo zagreši. Starodavni žalostni spomini njegovoga tlačenja so to. Značaj-nost je redka. Zato to gojiti, pozklati smo dužni, ne pa z pre-tiranov ostročov popolnoma Odpraviti. To je naša prva prošnja. Drüga pa, naj g. major poslühne pritožbe, štere se zdignejo proti orožnikom. Te pritožbe odbiti pomeni čast Orožništvo podkopati.
Mamo mi jako dobre orožnike a kak med vsakim zrnon je pleva, tüdi med njimi se najde slabost če se ta slabost odkrije, odstrani, pravi Orožniki samo dobijo na časti i to njim i vsem nam bo na hasek. To prosimo mi g. majora, vűpamo se, da nas bo poslühno.
Kultura v Martjancih. Šolski stolec je dokončao, ka na 'lastne stroške da popraviti tisti kvár, šteroga je vojaštvo napravila v kat. šoli. Pa vojaštvo neide vö z šole, sledkar de pa prepozno popravljati. Prostor kre cerkvene veíbalíšče, kje se telovadbe, kričijo. Ne bi marali, če bi se to te godilo, gda je v cerkvi ne opravka. Ali med božov siüžbov, ka se niti spovedavati niti redno mešüvati ne more, to pa že zaistino ne kultura. Zahtevamo, naj se té neréd odpravi, vojaštvo šolo sprazni, nam pa na jezere segajoči kvár popravi.
Na znanje poštnomi ravnateljstvi v Ljubljano. Horvath Jožef, pleb. v Martjancih naznanja, ka od septembra mao je »Novin;" samo ednok dobo v soboto uo rok, v pondelek prido -navadno a zgodilo se je to tüdi ka je samo v sredo dobo, čeravno ka pošto vsako soboto pride v Martjance i je ob 3. popoldne že tam.— Ravno to tožbo naznanja si. ravnateljstvi Edšid Štefan z • Gèdcroc, Lukač Alojz z Gradišča, Fujs Apolonija z Petanec (pošra Rankovci), Vogrinčič Leopold z Cankove, Kikec Mikloš z Rogačoveč. — Odtistimao kak je Zišo leberalni angelček »Prekmurski Glasnik" se naše Novine stavkajo. V Lendavi smo pozvediš da se včetrtek vsikdar na pošto dajo i odpelajo proti Soboti (zadnjiva dva tjedna so se v pétek dale na pošto v Lendavi), v Beltincih ne morejo ostati, ár Sobota ma svoje vreče, indri zato nemore biti falinga kak v Soboti. A stalno dognati je dužno to ravnateljstvo Kak je to mogoče, ka so okt. 3. na Cankovi že šteli ,,Prekmurski glasnik", čeravno je te komaj 2. okt. izišo, našim Novinam, štere so v petek Zaodvečara že v Soboti mogle biti, pa niti glasa ne bilo P Ravno té dén okt. 3. so pri Sv. Jürji komaj Novine od prejšnje nedele, sept. 26. delili ? Gde je tű falinga? Prosimo preiskavo i kaštigo. Država vendar ne plačüje zato drage plače, ka bi se krščanskoj stvari krivica delala. Ali zato se sine, ar je krsčanska?
D. Lendava. G. podpolkovnik Lukič jé premeščen iz D. Lendave. Na njegovo mesto pride — kak čüjemo -r g. podpolkovnik Mundšič, ki je Že enkrat bio v D. Lendavi
»Prekmurski glasnik" si že dugo zobe brüsi od nikšega cukra,
šteroga je zadruga v D. Lendavi odala v Čakovec, da so njoj pa izvoz liberalna gospoda ne dopüstila. Neve] pa to te P. »Glasnik*, ka zadruga še ma dovolj cukra, samo si naj prido po njega sobočka gospoda, dobijo ga tüdi, da ga mi sirmaški pavri tak nemoremo küpiti za 69—TO koron. Ka de pa te zadruga z cukrom, či njoj ga níšče neküpi, tam de njoj pisnivo? Ona je cuker plačala pa ga tüdi iehko odá onomi, ki ga šče küpiti. To nam naj vözprávi P. G . ka dobimo cuker po 24 K. vej on dosta more spraviti. Prosti izvoz živine, nam je prej tüdi P. G. vözpravo. Samo nevemo kje! Prekmurski glasnik je te ešče globoko spao v fantaziji kraljeskoga notara, kda smo se mi že močno borili za prosto trgovino V Prekmurji;
Kotrigam kmečke zveze. Ne odstopimo, bratje, pravica je edna, Kristušova. Vse krivice, vse nevole pozabite, naša krsčanska stranka more zmagati i samo njo morete pomagati, ki ste krščanskoga mišljenja. Na@ to Vas opomína I. T. Štajarski kmet. ki se je z Prekmurja preselo na Štajarsko.
Nesreče. Pošteni, zaveden farnik Črensovski, veliki dobrotnik cerkvi i naših krščanskih listov, Žižek Martin z Črensovec, se je napoto z Amerike da bi po dugih osmih letah prišo med svoje drage domo. Željno so jih čakali domo, .posebno - mala Angela i Tí)ričet, šteriva očé niti poznala nesta. A .Nevv-Jorkl kda so meli že karto rešeno, so jih napad-noli reparje i jim vzeli vse peneze, 1000 dolarov. Doma je strašna žalost Pomilüje vsaki dobroga moža, ki se more„znova v slüžbo podati, ka de mogo domo.
Za Bistričke travnike, kak smo poročali, se je renda nazaj plačala. To rendo so plačale Sr. i D. Bistrica, šterive sta prle menje dalá. G. Faleš nadzornik je nej tű kriv, kak da bi on penez več brao. — V D. Lendavi je pa to krivo, ka so ljüdje več plačüvali, ka je dr. Maršič bio na Orožnik vajah. Vsaki dobi nazaj ka je več plačao, le Zglasite se, to vam naznanja nadzorništvo.
Beltinski nadzornik g. Faleš kak čüjemo odide. Na njegovo mesto priporačamo g. Kühar Mihala z Bratonec, Prekmurca, legijonara, ki ma 6 razredov gimnazije i dela razmi kmečko delo. Teliko Šol tak malo šteri sek-vester ina. Nadale pa priporačamo, da gospodje pri agrarnoj reformi pozvejo keliko haska je napravo g. Kühar z drügimi Prekmurci v Ljubljani, gda je prevrat bio. Dobro bo to pozvediš i Prekmurce ne izpodrivati. G. Kühar ne ve zato, brez njegovoga znanja pišemo to, a sramota je, ka té zaveden in izobražen mož ne more v to slüžbo príti, štero je že proso, i štera je primerna njegovomi slabomi zdravji.
5
NOVINE
1920. 17. oktober
Kak se hvalijo. Za liberalnim listom „Jutro“ trdi celo Mzaršek „Prekmurski Glasnik“ pa čakovski „Medjimurje“, ka so oni spravili prosti izvoz živine iz Prekmurja, posebno ka ja to spravo dr. Novak. Čüdno. Gda smo njim kostanj z prajance skopali, bi se hvalili ž njim? Gde ste pa te bili, gda smo mi v Soboti na seji to zahtevali, gda smo vloge sklenjavali i protestérali? — Ta ste vi tožili. Zdaj se pa hvalite, ka ste vi to vözhodili? Je to ne nesramnost? Pa pozna što prinas dr. Novaka Medjimurskoga liberalca, ki je v Medjimurji z brezvernimi vučiteli tak svado tisto ljüdstvo, ka se stokrat raj prikapči nazaj k Vogrskomi, kak pod Novakom vživa sloboščino. Ne ja bližajo se volitve i dr. Novak misli, da ma juš priti za követa v Prekmurje, zato ka ga Medjimurci ne márajo. Pa či ne on, konči dr. Videc živinozdravnik zet törjanske g. Frankovice. Gospodje. kisilo je grozdje, na brüsite si svojih loških zobih pa nas, mi smo vervajoče ljüdstvo, tak evangeličansko kak katoličansko, potrüplemo vas.
Ki zemljo delite, delite je pravično. Ki zemljo mate dobiti, ne želite si niti pednje več kak vam ide! Ki misli, ka se njemi krivica zgodila, naj apeláliva v Ljubljano na agrarno direkcijo! To je odgovor uredništva za vsakoga. Kak dühovniki smo vam dužni to povedati, pravde od agrarne reforme v Novinah vsigdar objavimo, vsakomi damo dober tanač, vsakoga branimo pravico i vračamo od njega vkraj krivico, a zemlje nikomi nesmo delili, je ne delimo i je ne bomo delili. To je delo g. nadzornikov i odbornikov. Grde, nesramne laži so te, kak nešteri trosijo med ljüdstvom, ka je urednik Novin tomi oproso zemljo ali onomi v kraj spravo. Nega toga nadzornika niti odbornika, ki bi nas stem mogo potveriti, ar smo toga ne krivi. Tisti zgrabljivi ljüdje, ki pa té glase trosijo, naj si dobro zapomnijo, ka so lažljivci i ka do pred sodnijov mogii zagovarjati svoje trditve. Prosimo vse dobre düše, naj nam naznanijo z svedokmi, de kje za takše ali drüge laži zvejo. Ljüdji ki nemajo vere, ne poštenja, ne pravičnosti, to grozno boli, če je takši, ki njim pa domačem povedano „repé gorišče“, ka nemorejo delati, kak bi šteli. V čemereh zato toga očrniti, osmešiti ščejo, naj ga ljüdstvo ne poslüša, ka je te oni ležej dobijo. Ne dajte se zapelati. Kristuš je prava že, ka je hüdoga düha namen to: „Vdari pastéra i oves ti razčrknejo“. — Ne pozabite toga.
Tolvajija. Dne 9. okt t. l. na noč so bili tolvaje na Ivancih pri Donša Jožefi, Antolin Franci i Benkovič Jožefi. Odnesli so njim skoro vse kokoši. Tak se vidi, da nikša
ponočna banda začinja svoje delo. Opozarjamo na to orožnike.
Iz Murske Sobote. Od vseh krajov prihajajo tožbe proti sobočkomi poštnom! uradi, da tej uradniki tamkar ne zvrsüjejo zvesto svoje slüžbe. Ešče v uradi post o pa jo strankarske in delajo politiko, štero pa že nikak nemoremo dopüstiti. Preminoči tjeden so je zgodilo na pošti, da je prišao Človik iz Kroga in proso Novine. — Nega jih ešče, ne se prišle, — dobi za odgovor. Ja pa morejo Se Novine tű biti — se nikaj struga i bile so i dobo je. le Črnec je pa prišao Človik po njé, se se kregao i — ae jih je dobo. Zdaj le me se mogli vsigdar kre ga ti sa pošti, Či Merno kaj dobiti! -
Austrije. Sv. oča so eden milijon lir poslali on austrijske streta
Pošta.
Jürjsnčarom. Naznanite mi, Šteri je poslao iména darovnikov na orlovsko drüžtvo. ^ T« mate prav, ka iščejo same svoj kep, a od vseh zato ne smemo te trditi — Pa od 60 K., Mere ste mi Junija na Ček! poslali ešče izdaj nevem, što p posao. Dajte odgovor.
Dari.
a) Ne podpora Novin: Kühar Roza O K, Zvér Marija s Bratonec 17 K, Bakan Janos 5 K, Rous Marija 2 K, Vohar Ivan 2 K, Žižek Stefan 1 K, Baligač Ana 4 K, Kavaš Balaž O K, Bakan Mihal 2 K, Kociper Ivan t K, Vörös Katica 2 K, N en Oficer Katá 2 K, Antolin Jožek 4 K. Vohar Marija 1 K, Sipoš Stefan 1 K. Pintarič Ivan 1 K, Koter Kvl 2 K. Friedrfch Josef 2 K, Düh Matjaš 1 K, Olaj Jožef 1 K, Vörös Jošef 1 K. Čmek Mihael 1 K, lona Marija t K, Fujs Martin 4 K, Tivadar Marija 2 K, Casar Orša 1 K 50 <18, Saruga Štefan S K, Düh Marija 3 K, a Beltinec,* Matko Martin 1 K, Gomboc Ivana Ima 1 K, Gomboc Janos 1 K, Sabe bi Stefan 1 K, Horvath Jošef i K, Mencigar Marija 1 K, Gerlec Minka 5 K, Sraka Ana 1 K s Gančan, Rous Janos O K, N. N. O K. Zorko Marija 10 K, N. K. 4 K. Rous Janos 10 K, N- N. 1 K, Cipot Kate 10 K, Pücko Marija 10 K, N. N. 4 K, Forjan Ivan t K. z Beltinec, Mesarič Jožefa Sena a iSakovac
20 K, Steiner Ana 4 K, Antolin Andráš 4 K. Skafar Matjaš I K, Sčap Ana 4 K, Skafar Josef 4 K, Filip Ivan 4 K, Saruga Matjaš 3 K, Zver Andráš 2 K. Saruga Bara 1 K, Vörös Mihael I X, Horvath Jožef 1 K, Erjavec; Anton 2 K, Balažic Matjaša lena k K, Balažic Matko 2 K, Čenar. Marija 2 K. Rous Stefan 3 K, Zver Ivan 3 K, Smodiš Matjaš S K, Berendiáš Marton 3 K. Knaus Agata 4 K, Jerebic Stefan 3 K, z Beltinec.
b) Za prekmurskih misijon: Drn-gonič Marija 10 K, Žižek Martin 4 K, N. N. 4 K, Baktžič Lujza 10 K, Mencigar Maria 2 K, z Beltince.
c) Na klošter sv. familije: Meserič Ana z Bakovec 1S K, Sabotin Štefan z Gančan 20 K.
d) Na afrikanski misijon: Ščap Ana 10 K, N. N. z Gančan 70 K. Dari Se vsi odposlani v Celje f Ljubljano.
POZOR!
V nedelo u 3 sati i 8 sati na večer velika kino predstava! Razpored:
„WALZERTRAUM“ „Urania-kino” Dolnja Lendava.
       FIGYELEM! Vasárnap 17-én mozi megnyitó előadás, d. n. 3 és este 8 órakor:
„VARÁZSKERINGŐ“
„Uránia-mozgó“ Alsólendva.
Najnovejše.
Dečki, šteri so za volo vkradnjeni penez v Črensovcih, v Lendavo bili prignani, so izpüščeni. Nikaj so ne krivij, Orožnika so v M. Soboti zaprli.  Prekmurskoga Orlovoskoga okrožja seja se je vršila dne 10 oktobra v nedelo v Beltinci. Od seje za volo maloga prostora mo v prihodnoj številki pisali.
Izid koroškoga glasovanja zdaj, da Novine zapremo, ešče positivno neznani.
Naročnikom. K danešnjim Novinam vam damo tüdi Marijin list za mesec oktober.
6
NOVINE
1920. 17. oktober
trgovina z mešanim blagom v Eckerovoj hiši
Dolnja Lendava.
Prodajamo vsefelé robo, Imamo velko zalogo moški i ženski štofov in cajgov. Prodajamo moške i ženske obleke, nadale drüke, cefire, platno i. t. d., kakor tüdi raznovrstno špecerijsko blago.
Prodajamo vse po najnišiših cenah.
i vapno se dobi pri Bratina Vekoslavi v Križovcih pri Ljutomeri (Lotmerki). Oda on tüdi benzinmotor (peč) z mlatilnicov (gümlom) za 13,000 koron.
za legitimacijo izvršuju se v 10 minutah pri Eleki Schrantz
v D. Lendavi (prek od cerkvi.)
Proda se 2 orala (plüga)   vinskih goric
na Dol. Lendavskom bregi (Czerhegy) Što Šče küpiti, naj se zglasi dne 19. oktobra dopoldne v pisarni fiškališov dr. Leskovec in dr. Šabec v Dol. Lendavi.
Ki ma kaj k odaji, ali kaj šče küpiti, naj glasi v NOVINAH.
Naročte si Novine.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbiro lepoga i močnoga blaga za moške i ženska obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine):
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kože, pač vse kmečko pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t. d.	
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni, i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.