¡¿Lajn v*lik i četrtek in valju t po £, I ni no vreii i n v Mftribanj s pof iljajijem a a dom
na celo leto . S H, „ pol let» , 1 H, 501,
V,	. — JL BC k-
Brci pc^iljiflja lil iom si celo leto . 2 it. fio k. , lini leta . 1 fl.ilOk. % -fl-^k-Posmiiejtn: lin ti se dobijo pri knjigam Novaku ni veli It i-m trgu t A >i k.
SLOVENSKI
Poduciven list za slovensko ljudstvo.
Mnrofnino »prejemu vr?d-uiitvo t Mariboru,
Itokojiini 9i» ne 1'raiittjn, neplarKni liiti na prijemajo.
OinanilJt ?g prijemajo, plin':» ia VTftico je 10 k. iti «a kdek 30 k.
„Foduk v goj-podtrstvu t ogni i JiSelc."
Šiv. 20.
V Mariboru 14. maja 1668.
Tečaj II.
Tiskova pravda „Hlov. Gosp."
Komna ra/prava ka/enskii |trl t kr oKroi-iipj surtniji rcljnkij.
(Dalje.)
Dri. pravnik. Ali dalje pravi tudi 303 kaz, zak , da je kriv pregreška, kdor druge k sovražnosti soper rastne narode, prebivalce države k sovražnim razprtijam med seboj -zapeljati skuša. Vpraiam tedaj, če se V omenjenem sestavku, ki se je tu čital, ne najde več stavkov, s kterimi ac posebno slovenski narod k sovražnostim soper Nemce, Tal i j one, Ogre draži ¥ To dokazujejo vse že navedene besede, kakor: „ne pravični Madjari, Nemci požirajo, da Slo ven ei pod strahovitim stiskanjem laškega iEvlja sdihajejo, K tem sovražnostim, ki nikakor niso dvomljive pa Se bolj spodbuda, če se na konci in sicer po tistih dveh prilikah, ki opisujejo napenjanje na vso moč, pravi: „prosili pa bodeuio naše slovanske brate, da nas podpirajo". Da, ako se žo tako hudo pritiska, da treba zvnnanje pomoči, po tem je Se bol) razdražjjivo in ostane naravno tudi zit tiste itd ranljivo in zapeljivo, ki eo-stavek v roko dobe. Dalje &e bere v tem oklicu na Slovence, da se mora „skrbeti za zediujeoo Slovensko ter v njem za narodno upravo". Menim pa, da Slovenci, ki z Nemci, Lahi, Madjari vendar pod euiui žezlom stojč, ako se ločijo od dru-
Sih' narodov, h tim razprtije vtrjevajo in proti drugim naro* om sovražno postopajo; in kar dalje v članka Hledi, poj as-nenje v priliki, vse to cika na sovražne okoliščine in slraho-vito tlačeuje Slovencev, kjer so z drugimi narodi združeni. Najdem tedaj v tem sostavku, da se en del prebivalcev soper druge k sovražnostim spodhada in tudi k sovražnim razprtijam nagovarja in to je ravno dejanja, ktero S- 302 kaz. za k. za pregrešek imeli hoče. Rekel sem, da je vsa pisava tega članka podpihovalna (aufreizender Natur), kar se, kakor
Eravim, iz besedi vsega »ostavka razvidi, posebno pa iz stavko, i se na koncu drugega oddelka glasi: po časnikih moramo govoriti in naglašati zedinjeno Slovensko, mi moramo skrbeti, da dobimo deželne K borove in državni zbor na i^vojo stran, — to so sicer postavna sredstva in nimam nič soper nje — ali na koueu sloji; mi moramo naše slovanske brate prositi, da nas podpirajo in ti so tisti, kteri so a tiru stavkom v zvezi poprej naštevanj bili, to je Slovani v in preko Avstrije so ti bratje. Ako bi potrebno bito bi še veti enakih stavkov navedel, kteri h sledi, da se eden narod soper druge narode šunta, kakor: Madjari davajo Slovencem svoje zobe Čutiti (,,dic Madjarcn lassen den Slovenen ihre Zlitinefflblen", prestava za „zohljejo^j; dalje: Nemci nas tlačijo svojoj ne-nasitljivostjo in Lahi predTznoj ošabnostjo („vermcflsenen Hwbnautk0J. Teh stavkov ne morem tedaj pustiti., kakor da bi zanje ne vedel, kajti so laki, iz kterih dejanje omenjenih pregreškov izhaja.	(Dalje prihodnjič)
(iovor g. tira Infoiia Klenieiirlca *)
c glavni skupščini okrajnega z/jttopniftra r /jutomeru 28. aprila \8W.
Glavna skupščina slavnega okrajnega zastopništva naj blagovoli sprejeti v taključek ali sklep sledeča predloga: i. Naj se pošlje proSnja državnemu zboru, da bi se to slavno državno zastopništvo z vsemi silami vpiralo vladiuemu pred
*\ Od vaii strani so se izrekle zelje naj ta govor iz „Slo*.
■ --ar-----Vredniitvi.
NarttJa" ponatisnemo
logu zarad nas veto vanept davka na pr moženje in vladni predlog čisto odbilo. 2. Naj se v tisto prošnjo vzame protest nagega okraja soper vsako tudi naj manjše povišanje davka na pohištva in zemljišča.
Kar se tiče prvega predloga, slavna skupščina, bilo bi ravno toliko, kakor da bi hote J vodo v morje nositi, ako bi hotel na dolgo in široko razkladati, da se proti vi davek na premoženje ne le vsaki količkaj zdravi finančni politiki, nego jirav za prav zdravemu ra/.mnn. Vsi učitelji narodnega gospodarstva vseli narodov so v svojih delih obsodili ta davek ; imenujem tn le Nemce: ftoseherja, Rau-a, Loreoca Steina, Mischlerja, od Francozov Mihalja Chevalier-a in med Tiusi Tengoborskega, Vsi ti možje uče, da davek se v vseh pojedini b razdelili in oblikah more samo nakladi ti na čiste dohodke človeškega dela, kajti ako bi se naložil na premoženje. vbijala bi s tem vlada državo samo, ker bi jej sredstva odvzemalo, iz kterih in na kterih ravno sama stoji. K večemu bi ei s tem opomogla začasno (efemerično) za kaka i ali 't leta, potem bi se pa premoženje državljanov zmanj-Salo, z premoženjem naravno tudi dohodki, ia z dohodki tudi dosledno i it njih iztekajoči davek, Vprašam, kaj pa potem? Odjjovbr je kratek: strašno siromaštvo, toliko siromaštvo, da bi se lahko dogodilo, da bi država nazadnje postala nesposobna z a vsaki davek. Pa kaj bi dalje o tem govoril ? Vložila so proteste soper da davek že vsa češka okrajna zastopništva: kakor sem bral, pripravljajo se tudi uektero občine doljnč Avstrije to isto storiti, storilo je to tudi «isto nemško zastopništvo v Voitsbergu nn Štajerskem, obsodilo je ta davek skoraj vse časnikarstvo, med kterimi tudi stara „Predse", naj oneiozuejši iist gosji, barona ilctista. Brali smo, da se je tinnnčni odsek državnega zbora, kteremu je g. Skene izvesti tel j, tudi odločno soper celi vladi ni predlo** izrekel in bo tndi državnemu odboru v sklep priporočal. V tej zadevi se izrazujc povsud soglasno mnenje toliko Slovanov, kolikor Nemcev, ker tu bi se lamoglo reči: „dass in Getdsaehen und besouders beiiu Stcnerzahlen nicht uur die Gemflthliehkeit, soudern auch der Natioualitatenutreit aut'-httren". (Da tam, kjer je trelm seči v žep. vzlasti pa, kedar je treba plačati davek,*prestaja ne le „dobra volja", ampak tudi narodni razpor.)
Kar se 2. predloga tiče, bo te vi vsi skupaj z menoj vred čutili, da smo z zemljiščnlm in pohištvenim davkom tako preobloženi, da nismo v stanu ne enega solda več plačati, ako nečemo vsi na heraško paiieo priti. Spominjam se, da je Schmerling enkrat še kot državni minister rekel v državuern shorn, da on vidi, da ni mogoče ne za en vinar zemljiščnega davka več pomnožiti i ravno tako seje izrazit posp, Uccke kratko pred nagodbo z Ogerskim, ko je bil še finančni minister celi Avstriji, in ko je imel svoj veliki govor pred državnim zborom, v ktereni je uaznačil svoja mnenja in mišljenja o zboljšanju avstrijskih financ; takrat je rekel med drugim, da zcmfjiščnega davka ni mogoče po nobeni ceni povišati. — Kar sla ta dva v tej zadevi gotovo jakn veljavna moža takrat izrekla, velja tem bolj še dan dauas. Se vc, minister Bresti predlaga, dn bi ta nameček trpel samo 3 leta ; ali pomislite, da plačujemo še dan dauas vojakini nameček od leta, od 59, in 66- leta, ki so bili vsi trije samo za čas vojske naloženi, kakor da bi še zmirom vse 3 vojske trpele, — Znano je, da je mislil oger&ki minister Lonyay tudi tam zemljiščni davek pomnožiti, ali vse javno mnenje ogersko se je a strašno srditostjo soper tako namero izrazilo
rekoč: V poljedelstvu že lahko konkuriramo a Cizlajtaucf (Jo je: z nami), ker bo oni že tako s iCniljiStoini davkom preobloženi, na ta način bomo mi (Ogri) Clzlajtntiee iz ¿it nega in vinskega irga lahko popolnoma izpodrinoli. Tako so govorili P. Llojd, P- Naplo in Hcn, 3U>ny»}r je tadi res od [¿ga davka odstopil. Zdaj pa pomislite, da je ngerska dežela «o enkrat rod ovit nejia od naše, tn da plačuje samo komaj 2 trejini teb davkov, kar jih mi Štajerci plačujemo in samo polovica od tiga, kar češka plača, se ve, vse to v razmerju veličine dežel in števila prebivalcev. —■ Znano je, ti a je Avstrija posebno p o (jedel na (idi sgrikoUnrna) države, da to, kar še veljavnega i um. ima samo v zemljiščih in v poljedelstvu, — Poprejšna nesrečna kupčijska politika nam je (posebno nam Štajercem j skoraj vse to malo obrta, kal-smo ga imeli, vn I čila J ato nam še zdaj s [ireobi oženj cm zemljišč nega d sivka poljedelstvo v nič spravi, potici posla-nemo vsi v celi državi popolnoma siromaki. Kaj gleda današnja vlada, tln nam ir. teb strašnih finančnik zadreg pomaga s povišanjem davka na kupone, ali pri združenju fnni-flkaciji) državnega dolga, ali z davkom na iišp (Luxns) in na redov® in križce, ali pa na kak drogi način; ali rečem, naj se varuje povišanja aemljiSčnega davka, kakor slamnati streha ognja, nko nua neče tako sigurno kakor ¿krat 2 je 4 počasti ¿beračiti in nazadnje popolnoma vničili.
Gospodarske stvari.
kaka »sorta čaka naše gosjtoilarje v «liializmu '?
T<i jc mko važno pitanje, da je vredno, da se nekoliko pretrese. Politična doslednost Madžarov jo strni®o premagajo drugo državno pulovitso v tem, kur se namreč tiče zneska flače. */i« prcbivavcev onkraj Pit«ve, kteri št- Imajo zvun tega zv ti medno dobi a ictnljišča, hudo gotova lahko plačale a/lu občnih prine^kov, kteri so na nje padli, med tem nus 6/j(> avstrijskih prebivavcev na ta stran Litavc onih 7/io državnih prineskov le h ko celo poterej Madžarski plenu nitasi bodo gotoVO v poštnem parlamenta vso mogočo strune napeli, da se ogerskim gospodaroni, t. j. njim samim, ko naj Idi reje odstranijo vb« bft-mena. Na l a način pa sc ogerako gospodarstvo lahko na /.I» visoko stopinjo podlgne. Da bi se to ko naj hitrejenes doseglo, so se že zdaj vsa ma< goča začeltt pripravljali; lak o sc že zdaj gleda na to, da bi ef> ua Ogerekem pridelovanje žita posebno pšenice na tako visoko alopinjo nodiglo, da so ne bo mogla nobena druga dežela o tem z Ogersko več poganjati. Kvuu malih dač še k temu tndt mnogo pripomore podnebje, in lepa goografifina iega za izvažanje pridelkov. — V Ogerski je žetev je d en mesne prej kakor v sosedskih deželah., Če tedaj preniifdiimi, Ua se i, rabo mašiti lahko hilro izmlati in ¡vi železnicah iti parobrodik tudi lakko hitro v eelooddaljenedežele razpošlje, se celo lahko vidi, da bode Ggerako na ta način svoje zrnje ravno o it onem časa na sen jem pripeljalo, v kicrcin so zaloge prazne, in v kmreiii ima zrnja zatorej naj višo ccno, ker jo potreba naj vekša 111 druge dežele svojega zrnja še ne morejo ua senjem spraviti. - t e še vsemu temu pristavimo, da so so uaOgerskem tudi in lini, posebno paromlini, začeli zlo razširja vali, tla se že zdaj ogerska moka v vsa vekša mesta tudi ta stran Lil a ve vvaža in za celo dober kup prodava in da se banalsku moka zurad svoje zvmircdnc dobrote povsod draže in zlo rada kupuje; smo s tem navedli strašil o velike prednosti ogerskih gospodar o v in tudi gospodarom ta stran Litave zadosti jasno pokazali, kaka bodočnost je čaka!
Vrabci izvozno bla^o.
Saši gospodarji zlo črtijo vrabce in če le morejo, jim radi perje posmodijo in sicer fin m o zato, ker jim nekoliko protone kaže odtegnejo in če morebiti drugo kako raztrošeno zrnce poberejo. Celo drugače jo tu pri amerrkanskib gospodarjih, ti 1 i m to malenkost radi privošijo in je tako zlo čislajo, da jih ne samo no umarjajo, temoč celo iz Evrope vvazajo, ker še jih tamo zadosti nimajo, da bi jim pobirali mrčes, ki gospodarjem vsi k d ar mnogo k v ara dela, Redoma so imenovani gospodarji začeli vrabce pri nas kupovati in v svojo deželo vvaža ti Kako velika razlika med našimi in ainerikanskimi gospodarji V — Pri nas se vrabci in še mnogi drugi mali ali vendar zlo bas ti oviti ptičeki marljivo lovijo, umarjajo, skubejo in po trgih kot „mali
ptičeki" predavajo, ker je mestjani radi kupujejo in jedo. Za ta tnali dobiček pa se prepušča, da nam gosenice, oL'rci, kukel, metulji iu drugi mrčes naše zrnje posebno pa naše zelenje in sad marljivo iu eelo pri miru žere in tisočkrat več kvura napravi, kakor se je za „male pličeke" dobilo. — A meri kanci ša eelo dalje grejo; oni vvažajo vrabec celo v * elika mesta; Liko je mesto Boston iz Angleške naročilo mnogo vrabcev in sicer samo zato, da se borio ulice in irgi, kteri so strašno dolgočasni 5 temi prijaznimi in neMrašljlviini prebivavci, oživeli.
f» 11 <>)ii,i sol je ovcam zlo škodljiva.
Iz pruske Saksonije sc piše, da so se tamu prepričali, da jc gnojna sol ovcam zlo škodljiva. Na neki njivi, ktera je bila s gnojno soljo pognojena iu sol še ne podorana, je i z rasti o mnogo lepega d nič j a, klerega ovce rade jedo m kuri j i lu drugači ne škodi. ¿0'J ovac se je na te njivi samo dvakrat paslo in ovce so -ise zbolele i 11 tudi mnoge potrkale. Ko so je odprli, so našli, da jim jc sol želodce pregri*lu.
Hatljcrcjn.
Časnik „Pomena" piše, tla je neki sadfjeiejeo že večkrat opazil, če se saduvnna drevesa s kamenjem obtožijo; več sada prinašajo. Ta fiumoček se ¡c potrdil pri različnih vrstah dreves, in so se mdl prepričali, da drevesa, ktera prej eelo nis<> hotela nositi sadu, so prinesla s kamenjem obtežena mnoga sadu. Vredno jo da sc skusi.
Vosek, ki ga za cepljenj« dreves rabijo Fran-boži j je narejen iz cat.kc mere ribje masti iu smole.— Smola se i' lončeni posodi mora rat s topiti iu po tem primešali ribje 1 nanti. Ko ¿e je zmes razbladila, se namaže drevesce, ker se je eoplln. Pravi se, da se prav dobro prime,
--HOIïtlb^-——
\ it v odi k narodnemu gospodarstvu.
(Unije.)
fini iv.
Z a 111 e n j i 1 ¡1 n j e. ■*) ]. I'u razmišlja vali smo v prvem delu narodnega gospodarstva pravila, po fclerib bi si imen L našim delom in trudom življenju p-lrcbmh iu v godnih stvari uustvarjnli ; pa to še 11e zadostuje. N. p. ucki kmetcvavec bi mogel pOiboljšim e m in dodanem delu si na leto 2<J0 vaganov žitii in 2Û0 veder vina pridelati ; vendar za svojo porabo potrebuje le 100 vagonov žita in 50 veder sina, a kar mu ostane bi za uiknkn&no Veljavo ne mogel pospraviti, bilo bi mu za nič: pomnoženo iu podboljšano delo bilo bi mu brez pomnožene koristi; ne nudilo bi ga zalo nič druga k delu, nego naj bližuija sila in potreba. Pa brž ko zumore to, česar si je več nadelal, ta 100 vaganov žita inlôO veder vinu, veljavno pospraviti irt za druge stvari, klenih si sam načiuitt ne more zameniti, se mu dodano in zboljšano delo dodano uaplača in ga k veči umrljivosti nudi, ker tlonaša mu to večo srečo, več vgodnostt življenju. Iz tega lahko previdimo kolike znamenitosti je človeštvu zamenivanjc; jasno nam lehko bode, da premoženje, naprctlek, industrija, sreča ktere dežele jc po naj bolj v razmeri k pripravami za dobro zame* nji vanje. Nobon uarad, nobena dežela, ki nima dobrih cest, kanalov, plovnih rek iu morskih lok, bogateti, prem ožiti, napredovati ne more.
Poglejmo, da opraviči ni o, kar smo omenili, oči v hI ne dokaze ; Angleška, Iloiandija, Belgija, Francoska in Neméka je nuj bolj z dobrimi železmeumt, cestami , kanali preprognna, k temu dn ima mnogo plovnih rek in dobrih morskih lok: iud natrij a in napredek jo v teh deželah naj veča; a vse nasprotno s ope t se nam kaže v vzhodni Evropi: 110 nekoliko pokrajinah ogerske krone, a po naj bol j vso one dežele, ki so še več ali manj pod turško vlado kulior Bolgarija, Bosnija, Hercegovina, Mrbija, Podonavsko kneževine, veliki del Kosi je Itd- Želez niee kakor vsi drugi poti, po ktorih znmenji-vanjc različnega blaga polcbčtije so vsaki deželi velike koristi ; |e ljudje sdubih pojmov in kratkega mišljenja morejo tožiti in obžalovati par oštnijev, nekoliko konjarjev in vn-zarjev, da bojda ti ljudje po tem, ko se je železnica nastro-
") Cilate^sm, il so le poOrwLniln t ¿itftnja in raz[iiiUjn.vitnjo pria-cipov puBlHdtiû ali nacionalae i^jkiijiomijo (nanulne^ft rfû!i|iudaralvii! naj boJe v iifiproj omenjeno, da busoda ,,i.ftnienjiianjuhi tioča in [imenovat i veakn zamembo, vfiljnvo zb voljnvo, trgovati, prod D v a ti ju kiijidvati.
rekoč: V poljedelstvu še lahko konkuriramo a Cizlajtancf ^to je: z nami), ker bo oni že tako s iemljiStnim davkom preobloženi, na ta način bomo mi (Ogri) Clz I a j tatice iz ¿it nega in vinskega trga lahko popolnoma izpodrinoli. Tako au govorili P. Llojd, P- Naplo 111 Hcn, 3U>ny»}r je tadi res od lega davka odstopil. Zdaj pa pomislite, da je ogerska dežela šo enkrat rod ovit nejia od naše, tn da plačuje samo komaj 2 trejini teh davkov, kar jih mi Štajerci plačujemo in samo polovico od tiga, kar češka plača, se vc, vse to v razmerju veličine dežel iu števila prebivalcev. —■ Znano je, ti a je Avstrija posebno p o (jedel na (idi sgrikolturna) države, da to, kar še veljavnega ima. ima samo v zemljiščih in v poljedelstvu, — Poprejšna nesrečna kupčij sita politika nam je (posebno nam Štajercem) skoraj vse to malo obrta, kar smo ga imeli, vn i čila j nko nam še zdaj s preobloženem zemljišč nega d sivka poljedelstvu v nič spravi, potlej posla-nemo vsi v celi državi popolnoma siromaki. Kaj gleda današnja vlada, tla nam i K Kii strašnih finančnih zadreg pomaga s povišanjem davka na kupone, ali pri združenju (lili-likanji) državnega dolga, ali z davkom na lišp (Luins) iu na rodove in križce, ali pa na kak drugi način; ali rečem, naj se varuje povišanja aemljiSčnega dav ka, kakor slamnate streha ognja, nko nus neče tako sigurno kakor ¿krat 2 je 4 počasti ¿beračiti in nazadnje popolnoma vničili.
Gospodarske stvari.
kaka «sorta čaka naše gosjtoilarje v «liializmu '?
T<i je Uiko važno pitanje, da je vredno, da se nekoliko pretrese. Politična doslednost Madžarov jo »trni®o premagala drugo državno pulovleo v tem, kar se namreč tiče zneska da če. */i« prcbivaveev onkraj Ljiave, kteri št- imajo avuu tega zvnuredno dobi a ieitiljišča, bodo gotova lahko plačale a/lu občnih prine^kov, kteri so na nje padli, med tem nus 6/j(> avstrijskih prebiva vce v na ta stran Lit a ve onih 7/io državnih pribeskov lebko celo poterej Madžarski plenu nitasi bodo gotoVO v pešt.uem parlamenta vso mogoče strune napeli, da se oger.skim gospod arom, t. j. njim samim, ko naj hitreje odstranijo vsa hft-meoa. Na ta način pa se ogetsko gospodarstvo lahko na ftle visoko stopinjo podlgne. Da bi so to ko nnj hitreje res doseglo, so se že zdaj vsa mogoča začela pripravljali; tako se že zdaj gleda na to, da Li ef> na Ogerskem pridelovanje žita posebno pšenice na tako visoko alo])injo nodigto, da so ne bo mogla nobena druga dežela o tem z Ogersko več poganjati. Zvun malih dač še k temu tndt mnogo pripomore podnebje, in lepa goografifina iega /.¡i izražanje pridelkov. — V Ogeiski je žetev jede ti ni os00 prej kakor v sosedskih dež- lah. Če tedaj premislimo, da se i, rabo mašin lahko hitro izmlatl iu po železnicah iu piu olinulih tudi lakko hitro v celo oddaljene dežele razpošlje, se celo lahko vidi, da bode Ogerako na ta način svoje zrnje ruvno ob onem času na scujem pripeljalo, v kicrcin so zaloge prazne, iu v kmreiu ima zutje zatorej naj višo ccno, ker jo potreba naj vekša in druge dežele svojega zrnja še ne morejo ua senjem spraviti. - t e še vsemu te tu u pristavimo, da po se ua Ogerskem tudi mlini, posebno paromlini, začeli zlo rtoširjavati, da se že zdaj ogerska moka v vsa vekša mesta tudi ta stran Lilavc vvaža in za celo dober kup prodava iu da se baualsku moka zurad .-roje zvnurcdiie dobrote povsod draže iu zlo rada kupuje; smo s tem navedli strašno velike prednosti ogerakih gospodarov in tudi gospodarom ta strnu Lilavc zadosti jasno pokazali, kaka bodočnost je čaka!
Vrabci izvozno bl:){(o.
Naši gospodarji zlo črtijo vrabce in če le morejo, jim radi perje posmodijo in sicer Samo zato, ker jim nekoliko protone kaže odtegnejo in če morebiti drugo kako raztroštmo zrnce poberejo. Celo drugače jo to pri amerrkanskib gospodarjih, ti i i m to malenkost radi pri vosi j o in jii tako zlo čislajo, da jih ne samo no umaijajo, temoč eelo iz Evrope vvazajo, ker še jih tamo zadosti nimajo, dla bi jim pobirali mrčes, ki gospodarjem vsi k d ar mnogo k v ara dela, Redoma so imenovani gospodarji začeli vrabce pri nas kupovati iu v svojo deželo vvaža ti Kako velika razlika med našimi in ainerikanskimi gospodarji V — Pri nas se vrabci in še mnogi drugi mali ali vendar zlo hasnoviti ptičeki marljivo lovijo, umarjnjo, skubejo in po trgih kot „mali
ptičeki" prodavajo. ker je mestjani radi kupujejo in jedo. Za ta mali dobiček pa se prepušča, da nam gosenice, oL'rci, kukel, metulji iu drugi mrčes naše zrnje posebne pa naše zelenje in sad marljivo iu celo pri miru žere in lisoekrat več kvara napravi, kakor se je za „male pličeke" dobilo. — A meri kanci ša celo dalje grejo; oni vvaža j o vrabce celo v iclika mesta; tako je mesto Boston iz Angleške naročilo mnogo vrabcev iu sicer samo zato, da se bodo ulice in trgi, kteri so stotino dolgočasni s temi prijaznimi in neMrašljivimi prebiva vej, oživeli.
r»ii<>)ii;i sol |e ovcam zlo škodljiva.
Iz pruske Saksonije sc piše, da so se tamu prepričali, da je gnojna sol ovcam zlo škodljiva. Na neki njivi, ktera je bila s gnojno soljo pognojena iu sol še ne podorana, je i z rasti o m nogo lepega dražja, klerega ovce rade jedo m kteri j i m drugači ne škodi. ¿0'J ovac se. je na te njivi samo dvakrat paslo in ovce so vso zbolele iu tudi mnoge potrkale. Ko so je odprli, so našli, da jim jc sol želodec pregri*lu.
ftactjercja.
Oasnik „Polona" pi&e, du je neki sadjerejei; že večkrat opazil, če se saduvuna drevesa s kamenjem obtožijo, več sada prinašajo. Ta pu moče k se je potrdil pri različnih vrstah dreves, iti so se tudi prepričali, du drevesa, ktera prej eelo tiiso hotela nositi sadu, so prinesla » kamenjem obtežena mnoga sadu. Vredno jo da sc skusi.
Vosek, ki ga zn cepljenje dreves rabijo Fran-boži, je narejen iz cat.kc mere ribje masti iu smole.— Smola so v lončeni posodi mora rats topiti iu po tem primešati ribje masti. Ko ¿e je zmes razbladila, sc namaže drevesce, ker se jo cepilo. Pravi se, da se prav dobro prime,
--HOIïtlb^-——
\ it v odi k narodnemu gospodarstvu.
(Unije.)
fini iv.
Z a in e n j i v ¡i n j e. ■*) ]. Pufaziiiišljavati smo v prvem delu narodnega gospodarstva pravila, po fcterib hi si imen L našim delotn iu trudom življenju p -lrcbmh iu vgodnih stvari uustvarjnli; pa to še ne zadostuje. N. p. ueki kmetovavec bi mogel pO iboljšim e m in dodanem deln si na leto 2<J0 vaganov žita in 2Û0 veder vina pridelati ; vendar za svojo porabo potrebuje le 100 vaganov žita in 50 veder viurt, a kar mu ostane bi za uikake&no veljavo ne mogel pospraviti, bilo bi mu za nič: pomnoženo in podholjšano delo bilo bi mu brez pomnožene koristi; ne nudilo bi ga zalo nič druga k deln, nego naj bližuija sila in potreba. Pa brž ko zautore to, česar si je več nadelal, ta 100 vaganov žita inlôO veder vinu, veljavno pospraviti in za druge stvari, ki urili si sam načiuitt ue more zameniti, se tuu dodano in zboljSnno delo dodano uaplača iu ga k veči marljivosti nudi, ker douaša iuu to večo srečo, več v god n ost i življenju. Iz tega lahko pre vidimo kolike znamenitosti je človeštvu zameni v an j S;; jasno nam leliko bode, da premoženje, napredek, industrija, sreča ktere dežele jc po naj bolj v razmeri z pripravami za dobro zame* nji vanje. Nobon uarad, nobena dežela, ki nima dobrih cest, kanalov, plovnih rek iu morskih lok, bogateti, prem ožiti, napredovati ne more.
Poglejmo, da opravičimo, kar smo omenili, oči vidne dokaze ; Angleška, Iloiaadija, Belgija, Francozka in Nemška je nuj bolj z dobrimi železnicami, cestami , kanali preprogami, k temu dn ima mnogo plovnih rek in dobrih morskih lok: industrija in napredek jo v teh deželah naj veča; a vse nasprotno sope t se nam kaže v vzhodni Evropi: no nekoliko pokrajinah ogerske krone, a po naj bol j vse oue dežcie, ki so še več ali manj pod turško vlado kulior Bolgarija, Bosniju, Hercegovina, Mrbija, Podonavske kneževine, veliki de! Kosije Itd- Želez niee kakor vsi drugi poti, po ktorih se zamenji-vanje različnega blaga polebčaje so vsaki deželi velike koristi ; |e ljudje slabih pojmov in kratkega mišljenja morejo tožiti in obžalovati par oštnrjev, nekoliko konjarjev in vo-znrjev, da bojda ti ljudje po tem, ko se je '¿eîeïilica nastro-
") Citatel ¡«ti, ii so le poOrwLniln t ¿itftnja in raz[iiiUjn.vitnjo pria-o i pil v pnlititno ali nacionalne njkiiiiomijo (nanidnejpi pwpûimtvij Bij boJe v ufiproj omenjeno, da IjusûJa ,,i.ftnietijiiimji!hi hoče in [imenovat i vsak a irmnembo, vfiljnvo i!B voljnvo, trgovati, prod D v a ti ju kupovati.
rekoč: V poljedelstvu že lahko konkuriramo a Cizlajtanef (jo je: z nami), ker so oni že laka s iemljiStoim davkom preobloženi, na ta način honio mi (Ogri) Cizlajtatiei iz žitnega in vinskega trga lahko popolnoma izpodrinoli. Tako au govorili P. Llovd, P- Naplo in Hon, Lonjaj- je tadi res od [¿ga davka odstopil. Zdaj pa pomislite, da je ogerska dežela šo enkrat roJovitnejla oil naSe, tn da pločnje samo komaj 2 trejini teh davkov, kar jih mi Štajerci plačujemo in samo polovico od lega, kar eeska plača, Se ve, vse to v razmerjii vcličuie dežel in števila prebivalcev. —■ Znano je, da je Avstrija posebno p o (jedel na (dli sgrikoUnrna) države, da to, kar še veljavnega ima. ima samo v zemljiščih in v poljedelstvu, — Poprejšna nesrečna kupčij ska politika naru je (posebno natn Štajercem) skoraj vse to malo ohrta, kar smo ga imeli, vn i čila J nko nant še zdaj s [ireobi oženj cm zemlji še nega d sivka poljedelstvo v nič spravi, potlej posla-nemo v Si v celi državi popolnoma siromaki. Kaj gleda današnja vlada, tla nam iz teb strašnih finančnih zadreg pomaga s povišanjem davka mi kupone, ali pri združenja (lili-Akaciji) državnega dolga, ali z davkom na iišp (Luins) in na redov® in križce, ali pa na kak drugi način; ali rečem, naj se varuje povišanja zcmljiščncga davka, kakor slamnata streha ognja, ako nus neče tako sigurno kakor ¿krat 2 je 4 počasit ¿beračiti in nazadnje popolnoma vničili.
Gospodarske stvari.
kaka osorta čaka naše gosjtoilarje v «liializmu '?
T<i jc Utko važno pitanje, da j« vredno, da se nekoliko pretrese. Politična doslednost Maažiirov jo strni® o premagalo drugo državno pulovieo vtem, kar se namreč tiče zneska d a če. */i« prchivaveev onkraj Lita ve, kteri št- imajo zvini tega /.vnuiedno dobra ieitdjišča, bodo gotove lahko plačale a/lu občuih prinet-kov, kteri so na nje padli, med tem nus 6/j(> avstrijskih prehivhveev na ta stran Lil a ve onih 7/io državnih pribeskov lahko celo poterej Madžarski plemenitaši bodo gutovo v pešt.uem parlamentu vse mogoče strune napeli, da se ogerskim goftpodarom, t. j. njim samim, ko naj bil reje odstranijo vs:i bft-mena. Na I a eačm ji« se ogersko gospodarstvo lahko na ftlo visoko stopinjo podlgne. Da hi se to ko nnj hitreje res doseglo, so se že zdaj vsa iiw< goča začela pripravljali; lak o se že zdaj gleda na to, da bi ef> na Ogerekem pridelovanje žita posebno pšenico na tako visoko stopinjo nodigto, da sn ne bo mogla nobena drug« dežela o tem z Ogersko več poganjati. Zviin nialih dač št* k temu tndt mnogo pripomore podnebje, in lepa goografifina iega /.a izvažauje pridelkov. — V Ogerski je žetev jed en mesne prej kakor v sosedskih dež- lah. Če tedaj premislimo, Ua se i, rabo mašiu lahko hitro izmlati in ¡vi železnicah in piimbrodih tudi lakko hitro v eelo oddaljene dežele raz[iošlje, se celo lahko vidi, da bode Ogersko na ta način svoje zrnje ruvno ob onem času na sen j eni pripeljalo, v kicrem so ia-loge prazne, iu v kierem ima	zatorej naj vjšo ccno,
ker jo potreba nuj vekša in druge dežele svojega zrnja še ne morejo na senjem spraviti. - t e še vsemu temu pristavimo, da so se uaOgerskem tudi mlini, posebno paromlini, začeli stlo razširja vat i, da se že zdaj ogerska moka v vsa vekša mesta tudi ta stran Liluvc vvaža in za celo doher kup prodava iu da se banatskn moka tsarad svojo zviiurednc dobrote povsod draže iu zlo rada kupuje; ¿smo s tem navedli strašno velike prednosti ogerskih gospodar o v in tudi gospodarom ta stran Litave zadosti jasno pokazali, kaka bodočnost je čuka!
Irabel izvozno bla^o.
Naši gospodarji zlo črtijo vrabce in če le tnorejo, jim radi perje posmodijo in sicer samo zato, ker jim nekoliko protone kaže odtegnejo in če morebiti drugo kako raztrošeno zrnce poberejo. Celo drugače jo In pri amerrkanskib gospodarjih, ti lini to malenkost radi privošijo in je tako zlo čislajo, da jih ne samo no umarjajo, Icmoč celo iz Evrope v vaz a jo, ker še jih tamo zadosti nimajo, da hi jim pobirali mrčes, ki gospodarjem vsi k d ar mnogo kvnra delu, Redoma so imenovani gospodarji začeli vrabce [iti nas kupovati in v tvojo deželo vvaža ti Kako velika razlika med našimi in ainerikanskimi gospodarji V — Pri nas se vrabci in še mnogi drugi mali ali vendar zlo basnoviti ptičeki marljivo lovijo, umarjnjo, skubejo iti po trgih kot „mali
ptieeki" p rod a v ^j o. ker je mestjani radi kupujejo in jedo. Za tu mali dobiček pa se prepušča, da naru gosenice, ogrci, kukcl, metulji iu drugi mrčes naše zrnje posebne pa naše zelenje in sad marljivo iu eelo pri miru žere in tisočkrat več kvara napravi, kakor se je za „male ptičeke" dohilo. — A meri kanci ša eelo dalje grejo; oni vvaža jo vrabec celo v * elika mesla; tako je mesto Boston iz Angleške naročilo mnogo vrabcev iu sicer samo zato, da se bodo ulice ja trgi, kteri so strašno dolgočasni s temi prijazoimi in nestrašljivioii prehivavci, oživeli.
f»ii<>)ii;i sol je ovcam /Jo škodljiva.
Iz pruske Saksonije sc piše, da so se tamu prepričali, ila jc gnojna sol ovcam zlo škodljiva, Na neki njivi, ktera je bila s gnojno soljo pognojena i a sol še ne potlorana, je i z rasti o in nogo lepega d račja, kterega ovce rade jedo m kteri jlni drugači ne škodi. ¿0'J ovac se. je na te njivi samo dvakrat paslo in ovce so -.se zbolele iu tudi mnoge pocrkale. Ko so je odprli, so našli, da jim jc sol želodce pregrizla.
ftactjercja.
Oasnik „Pomona" piše, du jo neki sadjerejei; že večkrat opazil, če se sadovnna drevesa s kamenjem obtožijo; več sada prinašajo. Ta pu moče k se je potrdil pri različnih vr.ilah dreves, iti so se tndî prepričali, da drevesa, ktera prej eelo nis<> hotela nositi sadu, so prinesla » kamenjem obtcžcim mnoga sadu. Vredno jo da sc skusi.
Vosek, ki ga m cepljenje dreves rabijo Fran* boži j je narejen iz ent.kc mere ribje masti iu smole- — Smola se i' lončeni posodi mora rat s topiti iu po tem primešati ribje masti. Ko ¿e je zmes razhladila, se namaže drevesc, ker se je cepilo. Pravi se, da se prav dobro prime,
--HOIïtlb^-——
Navodi k uarodiicimi gospodarstvu.
(Unije.) i>cl IV.
Z a in e n j i v a n j e. ■*) ]. Porazutiâljnvali smo v prvem delu narodnega gospodarstva pravila, po fclerib hi si iioeli i. našim deloin in trudom življenju potrebnih iu v godnih stvari uustvarjnli ; pa to še ne zadostuje. X. p. neki kmetovavec bi mogel pO iboljšim e m in dodanem delu si na leto 2<J0 vaganov žita in 2Chi veder vina pridelati ; vendar za si njo porabo potrebuje le 100 vaganov žita in 50 veder vina, a kar mu ostane bi za nikakoršuo veljavo ne mogel pospraviti, bilo bi inu za nič: pomnoženo in podboljšauo delo bilo hi mu brez pomnožene koristi; ne nudilo bi ga zalo nič druga k delu. nego naj bližin ja sila in potreba. Pa brž ko zumore tu, česir si jo več tutdelal,; ta 100 vaganov žita jd IîïO veder vina, veljavno pospraviti i rt za druge stvari, kitnih si sani unči nit t ue more za meniti, se tuu dodano in zboljšano delo dodano napbiča in ga k veči marljivosti nudi, ker tlonaša tuu to več o srečo, več vgoiinosti življenju. Iz tega lahko previdimo kolike znamenitosti je človeštvu zameni v an j e; jasno nnni lehko bode, da premoženje, napredek, industrija, sreča ktere dežele jc po naj bolj v razmeri z pripravami za dobro zame* nji vanje. Nobon nnrnd, nobena dežela, ki nima dobrih cest, kanalov, plovnih rek iu morskih lok, bogateti, prem ožiti, napredovati ne more.
Poglejmo, da opravičimo, kar smo omenili, oči vidne dokaze ; Angleška, Iloiandija, Belgija, Francoska in Nemška je nuj bolj z dobrimi železnicami, cestami , kanali preprogami, k temu dn ima mnogo plovnih rek in dobrih morskih lok: industrija iu napredek jo v teh deželah naj veča; a vse nasprotno s ope t se nam kaže v vzhodni Evrojii: no nekoliko pokrajinah ogerske krone, a po naj bol j vse one dežele, ki so še več ali manj pod turško vlado kakor Bolgarija, Bosniju, Hercegovina, Srbija, Podonavske kneževine, veliki del Kosije Itd- Želez niče kakor vsi drugi poti, po ktorih se znineuji-vanje različnega blaga polehčnje so vsaki deželi velike koristi ; |e ljudje slabih pojmov in kratkega mišljenja morejo tožili in obžalovati par oStaljev, nekoliko konjarjev iu vn-znrjev, da bojda ti ljudje po tem, ko se je železnica uastro-
") Čitate\jem, ii so le počutniln t ¿itanja in razmišljava ni u pria, o[piiv pnlitično ali nacionalne knjiomijo (nanulne^ti «hpodaralvi) naj bode v ufiproj omenjeno, da busoda ,,i.iinietijiiaiiji!hi tioča in [imenovati veaku Kampidba, veljnvo zb voljavo, trgovati, prod D v a ti iu knjiCivati.
jila, svoj dû lier kruh zgubijo Ti res svoje koristi ne opazijo, lia ]jo bolj & h potiL leži svoje pridelke pospravijo, iu kteri h jim po manj kuje, od drugod dobijo. Pa vendar ne smerno pozabiti, du železnice industriji le te koristijo, kedar so v resnici se po potrebi nas t roj i le, pa neuko da ho glavno le vojniátvu namenjene, da eno trdnjavo z drugo zvežujejo itd.
a. Kazmišljavati nam ju zdaj pravila, po kterih se za-menjh anje revnati mm. Kakor smo že omenili, oikdo si ne niore vsega sum načintti, temoč vsakdo se le z cm m posebni m poslovanjem z dobrim vspehom pečati more; pa pri tem ko si élu vek eno posebno stvar načini, potrebuje sto različnih drogi h, tedaj vse drnge si ima po zamenjevanju priskrbeti: zaujenjivaiije je zato z« našo srečo tolike potrebe kakor izdelovanje izdelkov samih. Pa brez zamenjivanja bi bilo tudi le malo izdelovanja ; pri tem da se vsakdo le z enim pojediuim poslovanjem peča um je to tudi mnogo bolj plodno iu na veči dobiček: zamore si tim več drugih mu potrebnih stvari zameniti.
(L'iiljâ prihodnji i.)
Poti Lipa.
Pod tU-i eni in ugoditi ¡togo w*!. Igl i č in D c h e 1 k o (ir sprehajata po lepa ni. Ljnbotuiro-
vern vrtu J.
Iglič. Ali /e veste, da je ko n kol dat generali Debel k o. Hodite vi z rainai uenčargami, ali neveste nič pametnejšega govoriti V
Jglič. Čenčarijc so, ali smešne so vendar, in to me vsikdar malo razveseli. Samo poslušajte, kako piše „Primorce" o tem. „Gospoda 0, iz C. hlapec se pelje po cesti, na kteri Bo streljali. Konj se je plašil in hlapec reče jednemu izmed strcljačev: Kaj Sment mi plašite konje z s tretja njem Cemn pa streljate? - „Kdo pa je bil Konkordat?" J jaz no vem, pa mislim, tU je moral biti general, ker neki samo tem streljajo, fcedar jih zagrei>ajoUii-
Debelko. Šaljivo je to res, iu take stvari radi čujemo tudi zdaj, če so ravno zlo žalostni easi ia nas Slovane. — Zdaj pa hodiva hitro k mizi, da nič ne zamudiva, ker Lju-homir je z drugimi že lamo in kakor sem cul, bo nam danes spet nekoliko politike razlagal. {Poda&ta set hitro k društvu.) Ljubo mir. 0 čem bomo danes govorili V Sume n k o. To vi sami določite, saj vi naj bolj veste, kar nam je naj bolj potrebno znati.
L j uho mir. Vsaki ima pravico svojo željo izreči, kar bi tmj rnjii vedeL Prosim vas tedaj le povej to mi, k:y velite, da vam Imdem razlagal.
Iglič. Jaz bi naj rajši vedel ali hode res vojska ali ne, ta t od en spet časniki mnogo o njej govorijo.
L j ti bo mir. Co bo, jc samo j eden človek tega kriv. Žalec. Bismark!
Ljubo mir. Celo ne, temoč Napoleon. Stvarjo celo prosta. Bismark ga je pred dvema letoma speljal na led, in jc napravil veliko Prusko. To speljanje na Jed in velika Pruska leži Napoleonu strašno v želodcu in zatoraj In zlo rail Prusko prijel in se t:iko spet izplavil. Napoleon vendar prav dobro zna, da Pruska tie bo sama, če jo on pograbi, in zatoraj se boji vojsko soper njo podiguoli, ker Napoleon, ki že ima Me k si ko na svoji slabi vesti, ve dobro, da ne sme nohene bitve več zgubili, če noče iti rakom žvižgat. Vroča želja do vojske in spet strah, da In morebiti bitvo zgubil, čini, da se politika v Parizu zmirom sem ter tjc maja iu vsak dan druge glase prinaša; danes trobi vojsko zjutra spet mir in tako celo Evropo vedno nepokoja. Uauas puše minister vojaštva strašno v vojno trobento iu rožlja s sabljo, zjulra dojde spet drugi minister in govori prt kakošni priložnosti o miru; to pa so samo komedije, tako govorjenje zapo-vedava cesar, in ministri niso pri tpm kaj drugega, kakor samo govorna Irobn, ktera govori, kar v njn puše Napeleon. Cesar Napoleon ne ve kako bi se naj bolj v legel iu zatoraj se vsako uro obrno, naj pa se obrne kamor se koli hoče, vsikdar leži slabo, ker jc zlo holen, prav 8tt prav ne on, temoč jegovo cesarstvo. Ne smemo se zatoraj preveč veseliti, čc čnjemo od onod mirne glase; ker toliko je gotovo, da se v Parizu iu Derlinu vsa mogoča pripravljajo za vojsko i da pa se te priprave zastonj ne delajo je tudi gotovo, Napoleon oo
trimoran enkrat vdariti, pila se samo ko daj, morebiti tedaj, edar bo vso svojo vojsko z puškami na iglo oborožil in zadosti denarja za vojsko imel: posojilo ima že pred dvermi. Mi-
nister je steer zagotavjal, da je posojilo potrebno, da se napravijo dobre soaešnja poti in ceste, mogoče je, verjetno vendar celo ne.
Semen ko. Ali ni bilo govorjenja, o občni razorožili kako pa jc tedaj s to?
L j u b o m i r. Na razorožbo skoraj ntli ni misliti. Ruska vlada je res francosko pitala ali nima nobene vojne misli za seboj, naj začne ona prva razoroževati in drnge vlade bofio^gotovo jo posnemale, —
¿al c c. No, iu kaj je Napoleon na to odgovoril.
L jubomir. Na to, se Napoleonovi časniki mnogo od-gorili iu r kratkem se vendar vsi jihovï odgovori lahko skup-čijo v sledeče besede: „Prepir ae ualmja, tedaj morajo bili tudi vojaki zmirom na nogah". — Napoleon govori /mirom, kakor ila bi se Francoski žogalo ïn kakor da bi hila ravnovaga evropojska zmešana. To je vendar samo laž iu hlimba. Dobro zatoraj o tem piše neki Danajski časnik: „v Evropi se ne nahaja nobena vlada, ktera bi hotela Francoski žugati ali se Ž njo vejeva t i".
Sem en k o. Morali še bomo tedaj čakati, kaj bosla Napoleon in Bismark izkovala.
L j u b o m i r. Drugega tudi storiti ne moremo, časa venda r k tema ne bomo več dosti imeli, ker mir je célo ne zagotovljen; mogoče sicer je, da se letos vse ostane, kakor je, ali pa ho (udi drugo leto vse pri miru ocíalo, je zlo dvomljivo. — Zh danes naj bo zadosti.
JL> opisi.
It, Udri hora. Sla vn 031 pokladau j a temeljnega kamena j narodnemu češkemu gledišču se ho duc Ki. i. 111. v Pragi sijajno obhajala. Tukajšni Slovani se hočemo tej slavnosti duhom vdelčžiti iu zato se zberemo v naši čitavuiči, da se spominjamo imenitnega blagodaua vrlih naših bratov Čehov po naših okolščinah in razmerah pri dostojni večerni veselici, ki se začne oh S, zvečer iu h kteri ne vabljifl vsi člani éitavnice.
Pred sed ni št vo.
Iz varuje liOÎuïce pri ilov. Uiütrlei l^tlS.
Dragi slovenski kmetje! Ker je adaj čas sejati se men je, vas spet opominjam sejte le samo dohro dozrjeuo, črstvo in čisto seme, lirez vsake šlote in vsakega smet j a. Se-menje, ktero rade na njivah živali pobirajo, se mora malo z vodo pomočiti, v kteri se spusti malo potro I ¡ja. Pšenica so mora pred snjatvo s vročini pepelom pomešati. Turšiea, buče (tíkve), in krastavce je dobro pred sejutvo malo namočiti in v toplem mestu scimiti, ker po tem hilreje in lepše rastejo.
Tako ravnajte s semenjem, dragi slov. kmetje, saj vam ue ho innogo trnda prizadelo, haska pa vam bo gotovo mnogo prineslo, česar sem se po mnogoletnih lastnih skušnjah zadosti prepričal.
Ve slovenske deklice pa plejle prav marljivo žita, saj vam v sjiodhodo previ pesmica: „Na Slovenskem lepšega in boljšega zrna ni, kak je pšenica; -- pa tudi čcdncjSega ženstva ni, kak je slovenska deklica I" —
Ne vzemite mi za zlo, predragi Slovenci in Slovenko, saj sem vam pisal tc vrstice le v padu k k umnemu gospodarstvu in iz prepričanja, da bo vse za vaše dobro.
Zdaj pa še vam oznanim, kako težo ima zrnje v našem Pohorskem kraju.
Pšenica vaga 65 do 9 S 1'smtov Rž	—
Tnršica Ajda Ječmen Oves
Proso „ .. „ ■ „ Srakonoga „ 48 „ 46 „ vagan.
Naj lepša In naj težejša pšenica se nahaja, po moji lastni sknSuji v K e b I n. Ti nji, st. Martinu t. j, v srednjih Pohorskih krajih. Moke so napravi iz centa pšenice TO do 70 funtov.	J o ž- S t o p i š u i k,
mlinar.
I*»ii<i4:Mi oglrtl.
Iz državnega zbora. Minister Giskra jc podal zinite tiici postavino osnovo o neposrednih volitvah v državni zbor.
Zbornica, je besedovala o pogodbi o ogcrakiin minister-alvom, nty se oskrbuje solno samotržje. Sprejel seje
SG _ 90 h2 ' 85 63 „ G7
70 „ n
4« „ 54
7* « S?
48 „ 46
jila, svoj dû lier kruh zgubijo Ti res svoje koristi ne opazijo, du jjo boljših potih leži svoje pridelke pospravijo, in kteri b jim po m noj kuje, od drugod dobijo. Pa vendar ne smerno pozabiti, da železnice industriji Je te koristijo, kodar so v resnici se po potrebi nas t roj i le, pa neuko da ho glavno le vojništvu namen jene, da eno trdnjavo z drugo zvežujejo itd.
a. Kiumišljavati nam je zdaj pravila, po kterih se za-menjivivftje revnati ima. Kakor smo že omenili, oikdo si ne niore vsega sum nnčintti, temoč vsakdo se le z enim posebni oi poslovanjem z dobrim vspehom pečati more; pa pri tem ko si élu vek eoo posebno stvar načini, potrebuje sto različnih dragili, tedaj vse druge si ima po zameujivanja priskrbeti: /.aiui njivanje je ïato z« našo srečo tolike potrebe kakor izdelovanje izdelkov samih. Pa brez zamenjivanja bi bilo tudi le malo izdelovanja ; pri tem da se vsakdo le X enim pojediuim poslovanjem peča mu je to tudi mnogo bolj plodno in na veči dobiček: zamore si tim več drugih um potrebnih stvari zameniti.
(Dnljç prihodnji i.)
Poti Lipo.
Patini-i v ni in ugoditi pogovori. 1 gl i č in D e b e l k o (ir nprahajata po lepem. Ljnbotuiro-vem vrtu j.
i g lie. Ali že veste, da je ko n kol dat gen era IV Debel k o. Hodite vi s vašimi čenčarijami, ali neveste nič pametnejšega govoriti?
Jglič. Čenčarije so, ali smešne so vendar, in to me vsikdar malo razveseli- Samo poslušajte, kako piše „Primorce" o tem. «Gospoda O, iz C. hlapce se pelje po cesti, nn kteri Bo streljuli. Konj se je plašil in hlapec reče jednemu izmed streljačev: Kaj šment mi plašite konje z streljanjem ? tSemn pa streljate? - „Kdo pa je bil Konkordat?" 1 jaz no vem, pii mislim, da je moral biti general, ker neki samo tem streljajo, kedar jih zagrel>ajoUii-
De bel ko. Šnljivo je to res, in take stvari radi čujemo tudi zdaj, če so ravno z I-j žalostni eusi ia nas Slovane. — Zdaj pa hodiva hitro k mizi, da nič ne zamudiva, ker Lju-homir je z drugimi že lamo in kakor setn cul, bo nam dauus spet nekoliko politike razlagal, (Podaatn srn hitro k društvu.; Ljubo mir. O čem bomo danes govorili V Sume n k o. To vi sami določite, saj vi naj bolj veste, kar nam je naj bolj potrebno znati-
Ljubo mir. Vsaki ima pravico svojo željo izreči, kar bi naj rajši vedel, 1'rosint vas teduj le povejte mi, k:y velite, da vam hodem razlagal.
Iglic. Jaz bi naj rajši vedel ali bode rea vojska ali ne, ta t od en spet časniki mnogo o njej govorijo.
Ljubo mir. C'e bo, jc samo j eden človek tega kriv. Žalec. Bismurk!
Ljubo mir. Celo no, temoč Napoleon. Stvarjo celo prosta. Bismark ga je pred dvema letoma speljal na led, in jc napravil veliko Prusko. To speljanje na Jed in velika Pruska leži Napoleonu strašno v želodcu in zato raj Id zlo rail Prusko prijel in se I iko spet izplavil. Napoleon vendar prav dobro zna, da Pruska tie bo sama, če jo on pograbi, in zatoraj se boji vojsko soper njo podiguoli, ker Napoleon, ki že ima Me k si ko na svoji slabi vesti, ve dobro, da ue sme tiohene bitve več zgubili, če noče iti rakom žvižgat. Vroča želja do vojske in spet strah, da In morebiti bitvo zgnbil, čini, da se politika v Parka /mirom sem ter tjc maja iu vsak dan druge glase prinaša; danes trobi vojsko zjutra spet mir in tako celo Evropo vedno nepokoja. Uauas nuše minister vojaštva strašno v vojno trobento iu rožlja s sabljo, zjutra dojde spet drugi minister in govori prt kakošni priložnosti o miru; to pa so samo komedije, tako govorjenje zapsi-vodava cesar, in ministri niso pri lom kaj drugega, kakor samo govorna troba, ktera govori, kiti: v njo puše Napeleon. Cesar Napoleon ne ve kako bi se naj bolj v legel iu zatoraj se vsako uro obrno, naj pa se obrne k um or se koli hoče, vsikdaf leži slabo, ker jc zlo holeu, prav 8tt prav ne on, temoč jegovo cesarstvo. Ne smemo se zatoraj preveč veseliti, če čnjemo od on o d mirne glase; ker toliko je gotovo, da se v Parizu in Berlinu vsa mogoča pripravljajo za vojsko i da pa se le priprave zastonj ne delajo je tudi gotovo, Napoleon oo
trimoran enkrat vdariti, pila se aaino ko daj, morebiti tedaj, edar bo v?o svojo vojsko z puškami na iglo oborožil iu zadosti denarja za vojsko imel: posojilo ima že pred dve rini. Mi-
nister je sicer zagotavjtd, da je posojilo potrebno, da se napravijo dobre sosešuja poti in ceste, mogoče je, verjetno vendar celo ne.
Semen ko. Ali ni bilo govorjenja, o občni razo* ro ž b i kako pa jc tedaj s to?
L j u b o m i r. Na razorožbo skoraj ntli ni misliti. Ruska vlada jo res francosko pitala ali nima nobene vojne misli za seboj, naj začne ona prva razoroževati iti druge vlade bodo, gotovo jo posnemale, —
¿alee. No, iu kaj je Napoleon na to odgovoril.
Ljubomir. Na to, so Napoleonovi čruuiki mnogo od-gorili iu v kratkem se vendar vsi jihovï odgovori lahko skup-čijo v sledeče besede: „Prepir ae nahaja, tedaj morajo bili tudi vojaki zmirom na nogah". — Napoleon govori /mirom, kakor ila bi se Francoski žogalo ïn kakor da bi hila ravnovaga evropojska zmešana. To je vendar samo laž iu hlimba. Dobro zatoraj o tem piše neki Uanajski časnik : „v Evropi se ne nahaja nobena vlada, ktera bi hotela Francoski žugati aH se ž njo vo je vati41.
Sflm en k o. Morali še bomo tedaj čakati, kaj bosla Napoleon in Bismark izkovala.
Ljubi» m i r. Drugega tudi storiti ne moremo, časa venda r k tuina ne bomo več dosti imeli, ker mir je célo ne zagotovljen; mogoče sicer je, da še letos vse ostiine, kakor je, :tli pa ho (udi drugo leto vse pri miru ostalo, je ilo dvomljivo. — Zh danes naj bo zadosti.
JL> opisi.
It, Udri hora. Sla vnos t pokJàdanja tem elj nega kamena narodnem a češkemu gledišču êc ho duc Ki. i. m. v Pragi sijajno obhajala. Tuknjšni Slovani se hočemo tej slavnosti duhom vdelčžiti iu zato se zberemo v naši čitavuiči, da se spominjamo imenitnega blagoduua vrlih naših bratov Čehov po naših okolšfiuah in razmerah pri dostojni večerni veselici, ki ae začne oh S, ttvečer in h kteri ne vabljfl vsi člani čitavnice.
Predscduištvo.
Iz garaje liiiiiiice pri ilov. Iliütrlei l^ttS.
Dragi slovenski kmetje! Ker je adaj čas sejati se mou je, vas spet opominjam sejte le samo d o h r o dozrjeuo, črstvo in čisto seme, lirez vsake šlote in vsakega smet j a. Sa-menje, ktero rade na njivah živali pobirajo, se mora malo z vodo pomočiti, v kteri se spusti malo petrolijti. Pšenica so mora pred snjatvo s vročini pepelom pomešati. Turšiea, buče (tíkve), in krastavee je dobro pred sejutvo malo namočiti in v toplem mestu scimiti, ker po tetu hitreje in lepše rastejo.
Tako ravnajte s semenjem, dragi si j v. kmetje, saj vam ue bo innogu truda prizadelo, haska pa vam bo goto vrt mnogo prineslo, česar aem se po mnogoletnih lastnih skušnjah zadosti prepričal.
Ve slovenske deklice pa plejle prav marljivo žita, saj vam v sjiodhodo pravi pesmica: „Na Slovenskem lepšega iti boljšega zrna ni, kak je pšenica; -- pa tudi čednejšega ženstva ni, kak je slovenska deklica I" —
Ne vzemite mi za zlo, predragi Slovenci in Slovenke, saj sem vam pisal tc vrstice le v padu k k umnem a gospodarstvu in iz prepričanja, da bo vse za vaše dobro.
Zdaj pa še vam oznanim, kako težo ima zruje v našem Pohorskem krajn.
Pšenica vaga 65 do 9 S in n tov Rž	—
Tnršica Ajda Ječmen Oves
Proso „ .. n ■ „ Srakonoga „ 48 „ 46 „ vagan.
Naj lepša in naj težejša pšenica se nahaja, po moji lastni skušnji v K b h I ti, Ti nji, št. Martinu t. j, v srednjih Pohorskih krajih. Moke so napravi iz centa pšenice TO do 76 luntov.	J o ž- S t o p i š n i k,
mlinar.
I*»ii<i4:Mi oglrtl.
Iz državnega zbora. Minister Giskra Jje podal zinite tiici postavino oanovo o neposrednih volitvah v državni zbor.
Zbornica, jc besedovala o pogodbi s ogerakiin ministrstvom, nty se oskrbuje solno na moti'ž j o. Sprejel seje
SG „ 90 h2 ' 85 63 „ G7 70 „ 7-1 4« „ 54
7* « S?
48 „ 40
jila, svoj dober kruh zgubijo Ti res avoje koristi ne opazijo, <la po boljših potih loži svoje pridelke pospravijo, iu kterih j i ta poruanjkuje, od drugod dobijo. Pa vendar ne smemo pozabiti, da železnice industriji le te koristijo, kudar so v resnici se po potrebi u as t rojile, pa ne tako da ho ghivao le vojniátvu namenjene, da eno trdnjavo z drugo zvcžujejo itd.
a. Kiumišljavati nam je «daj pravila, po kteriL se zamenjevanje revnati ima. Kakor smo že omenili, nikdo si ne niore vsega suni načintti, temoč vsakdo se le z enim posebni ni poslovanjem z dobrim vspehom pečati more; pa pri tem ko si človek eno posebno stvar načini, potrebuje sto različnih drugih, tedaj vse druge si ima po zameujivanja priskrbeti: zaiui njivonje je ünto z« našo srečo tolika potrebe kakor izdelovanje izdelkov sumili- Pa brez zamenjivanja bi bilo tudi le ionio izdelovanja; pri tem da se vsakdo le v, enim pojediuim poslovanjem peca mu je to tudi mnogo bolj ploduo m na veči dobiček: zamore si tim več drugih mu potrebnih stvari zamemti.
(Dnljfi jjrihodnjii.)
Poti Li|K>.
PoduSioM i it ugoditi ¡tot/o vofi, J gl i č in D c b e l k o (ir sprihajata po lepa ni Ljubomiro-vem vrtu j.
iglič. Ah /e veste, da je ko n kol dat gen oral? Debel k o. Hodite vi s vašimi čem:arijami, ali neveste nič pametnejšega govoriti V
Iglic. Čenčarijc so, ali smešne so vendar, in to me vsikd;ir malo razvtiseli- Samo poslušajte, kako piše „Primorce" o tem. «Gospoda 0, iz C. hlapec se pelje po cesti, nakteriBo Streljali, Konj se je plašil in hlapec reče jcduemu izmed strcljačev: Kaj ¿ment mi plašite konje z streljanjem"? tSomn pa streljate? - „Kdo pa je bil Konkordat?" i jaz no vem, pa mislim, da je moral biti general, ker neki samo tem streljajo, kedai jih zagrebajoUii-
Debclko. Šaljivo je to res, iu take stvari radi čujomo tudi zdaj, če so ravno zlo žalostni cusi ia nas Slovane. — Zdaj na hodiva bitro k mizi, da uit ne zamudiva, kei Lju-homir je z drugimi že lamo in kakor scuj čulj bo nam dauus spet nekoliko politike razlagal, {Podmta set hitro k društvu.) Ljubo mir. 0 čem bomo danes govorili V Še men k o. To Vi sami določite, saj vi naj bolj veste, kar nam je naj bolj potrebno znati-
Ljubo mir. Vsaki ima pravico svojo željo izreči, kar hi naj rajši vedel, prosim vas tedaj le povoj le mi, k:y velite, da vam hodem razlagal.
Iglič. Jaz bi naj rajši vedel ali bode rta vojska ali ue, ta t od on spet časniki mnogo o njej govorijo.
Ljubo mir. Co bo, jc samo j eden človek tega kriv. Žalec. Bismtirk!
Ljubo mir. Celo ne, temoč Napoleon. Stvarjo celo prosta. iSismark ga je pred dvema letoma speljal na leti, in jc napravil veliko Prusko. To speljanje na Jed in velika Pruska leži Napoleonu strašno v želodcu in zato raj Id zlo rad Prusko prijel in se tiko spet i/plavil. Napoleon vendar prav dobro zna, da Pruska ne bo sama, če jo on pograbi, in zatoraj se hoji vojsko soper njo podiguoti, ker Napoleon, ki že ima Me k si ko na svoji slabi vesti, ve dobro, da ne sme nohene bitve več zgubiti, če noče iti rakom žvižgat. VroČa želja do vojske in spet strah, da In morebiti bitvo zgnbil, čini, da se politika v Parizu /mirom sem ter tjc maja iu vsak dan druge glase prinaša; ihiues trobi vojsko zjutra spet mir in tako celo Evropo vedno nopukoja. Dauas mtše minister vojaštva strašno v vojno trobento iu rožlja a sabljo, zjutra dojde spet drugi minister in govori prt kakošni priložnosti o miru; to pa so samo komedije, tako govorjenje zapsi-vodava cesar, in ministri niso pri lom kaj drugega, kakor samo govorna troha, ktera govori, kar v njo puše Napeleon. Cesar Napoleon ne ve kako hi se naj bolj vlegel iu zatoraj se vsako uro ohrno, naj pa se obrne kamor se koli ti oče, veikthr leži slabo, ker jc zlo boleu, prav 8tt prav ne on, temoa jegovo cesarstvo. Ne smemo se zatoraj preveč veseliti, če čiijcmo od onod mirne glase; ker toliko je gotovo, da se v Parizu in Berlin« vsa mogoča pripravljajo za vojsko; da pa se te priprave zastonj ne delajo je tudi gotovo, Napoleon oo
tri mora n enkrat vdariti, pila se aaino ko daj, morebiti tedaj, edar ho v?o svojo vojsko z pnSkami na iglo oborožil in zadosti denarja za vojsko imel: posojilo ima ie pred dvermi. Mi-
nister jo stecr zagotavjal, di je posojilo potrebno, da se napravijo dobre sosešnja poti in ceste, mogoče je, verjetno vendar celo ne.
Semen ko. Ali ni bilo govorjenja, o občni razo* ro ž h i kako pa jc tedaj s to?
L j u b o m i r. Na razorožbo skoraj niti ni misliti. Ruska vlada jo res francosko pitala ali nima nobene vojne misli za seboj, naj začne ona prva razoroževati in druge vlade bodo gOtovo jo posnemale, —
¿alee. No, iu kaj je Napoleon na to odgovoril.
L juh nmi r. Na to, so Napoleonovi èruuiki mnogo od-gorffi Id v kratkem se vendar vsi jihovï odgovori lahko skup-čijo v sledeče besede: „Prepir ae nahaja, tedaj mnrajo bili tudt vojaki zuiii jm na nogah". — Napoleon govori /mirom, kakor ila bi se Francoski žugalo in kakor da bi ¡día ravno vaga evropejska zmešana. To je vendar samo laž iu b limita. Dobro zatoraj o tem piše neki Dunajski časnik : „v Evropi se ne nahaja nobena vlada, ktera bi hotela Francoski žagati aii se ž njo vo je vati41.
Se m en k o. Morali še bomo tedaj čakati, kaj bosta Napoleon in Bismark izkovala.
Ljubi» m i r. Drugega tudi storiti ue moremo, časa venda r k tema ne bomo več dosti imeli, ker mir je célo ne zagotovljen; mogoče sicer jc, da še letos vse ostane, kakor je, ali pa bo (udi drugo leto vse pri miru ostalo, je zlo dvomljivo. — Zh danes naj bo zadosti.
JL> opisi.
It, Udri hora. Slavn031 pokîàdanja temetjnega kamena j narodnemu češkemu gledišču sc bo duc Ki. i. 111. v Pragi sijajno obhajala. Tukajšni Slovani se hočemo tej slavuosti dutmm vdelčžiti iu zato se zberemo v naši ûitavnicî, da se¡ spominjamo imenitnega blagodaua vrlih naših hratov Čehov po naših okolšfiuali in razmerah pri dostojni večerni veselici, ki se začne ob S, zvečer ta 11 kteri so vabijo vsi člani čitavnice.
Predscduištvo.
Iz varuje liOiujec pri ilov. Iliütrlei l^tlS.
Dragi slovenski kmetje! Ker je zdaj čas sejati se mou je, vas spet opominjam sejte le samo dobro dozrjeuo, črstvo in čisto seme, brez vsake šiote in vsakega smetja. Sa-menje, ktero rade na njivah živali pobirajo, se mora malo z vodo pomočitij v kteri se spusti malo potro I ¡ja. Pšenica se mora pred snjatvo s vročini pepelom pomešati. Turšiea, buče (ilkve), in krastavce je dobro preti sejntvo malo namočiti in v toplem mestu scimiti, ker po tem hitreje in lepše rastejo.
Tako ravnajte s semenjem, dragi slov. kmetje, saj vam 11 ü bo innogo trudu prizadelo, huska pa vam bo gotovo mnogo prineslo, česar som se po mnogoletnih lastnih skušnjah zadosti prepričal.
Ve slovenske deklico pa plejte prav marljivo žita, saj vam v spod bodo pravi pesmica: „Na Slovenskem lepšega iti boljšega zrna ni, kak je pšenica; -- pa tudi čcducjšega ženstva ai, kak je slovenska deklica I" —
Ne vzemite mi za 7.J0, predragi Slovenci in Slovenko, saj sem vam pisal te vrstice ¡0 v padu k k umnemu gospodarstvu in iz prepričanja, da bo vse za vaše dobro.
Zdfy pa še vam oznanim, kako težo ima zrujc v našem Pohorskem kraju.
Pšenica vaga 65 tío E>8 fsrntov Rž	—
Tnršica Ajda Ječmen Oves
Proso „ .. „ ■ ! Srakonoga „ 48 „ 46 „ vagan.
Naj lepša in naj težejša pšenica se nahaja, po moji lastni sknSuji v K e b I nf Ti nji, st. Martinu t. j, v srednjih Pohorskih krajih. Moke so napravi iz centa pšenice TO do 76 funtov.	J o ž- S t o p i š u i k,
mlinar-
I*»ii<i4:Mi oglrtl.
Iz državnega zbora. Minister Giskra je podal zbornici poatavino oanovo o neposrednih volitvah v državni zbor.
Zbornica, je besedovala o pogodbi s ogerakim minister-atvom, oty se oskrbuje solno sam o trije- Sprejel seje
SG _ 90 h2 ' 85 63 „ G7 70 „ 7-t 4« „ 54
7* « S?
48 ,. 46
vlad in predlog, da ec zli ¿a cena bele soli za 2% g) d. in da se od silim al ae bo več pTodavala živinska sol, SI edin emu ec je soperstavljalo mnogo govornikov, ker bi to bilo kmetijstvu in živinoreji škodljivo toda zastonj. — Piener je izročil postavni predlog o znižanju in kar mogoče jedno-vrstnem vredjenju železniških tarifo v.
Zdaj besedu je zbornica o vprašanju za volj svobodnega odvetništva, iu je sklcuola, da more biti v prihodnje vsaki odvetnik, ki ima v Cislaitaniji domovinsko pravico, je postal doktor pruvništva. in izvršil predpisano 7 letno odvetniško prakso in napravil potrebni izpit.
Državni poslance Skene je pital ministerstvo odkod se bodo jemali denarji za plačilo Hon vedo v in dobil je odgovor, da državni dunajski zbor o tem nima pravice govoriti, te moč da to spada delegacijam.
Gosposka zbornica: Kuj cz Colloredo je spet ozdravel in prevzel predscdnišlvo, zboruje se vendar vedno brez erkvenih glavarjev. Zbornica je prijela postavo o uredbi po-! littenih uradnij. — Finančno ministerstvo je izročile 100 iz-tisov državnega proračnna in novih denarstvenih predlogov, klcri bi sc naj razdelili med ude v zbornici. — V kralkem pride na vrsto me d verska postava. Večina odborov«, ktere poročovaleč je dr, Miklošič ne bo nubene bistvene spremembe nasvetovala.
Ogerska. Ogertki finančni minister nima prave sreče s svojimi dcnorslvemmi predlogi. Neki shod za splošno jednopravnost pod predsedstvom Klapkovim je sklenil se protiviii proti Lonvavevim predlogom in hoče dokazati, da so stroški in dohodki "krivo cenjeni, da torij ne morejo biti podlaga proračunskemu posvetovanju. — Deak znbteva, da
firedloži ministerstvo osnovo postave o svobodnem tisku v irdcliji, — Hrvaška regnikolarua dcputaetja je pravice pri-
ioznala podružnost trojedne kraljevine pod ogeTsko krono, ronovanja čin iu delepacijsko postavo in je privolila, da bodo dohajali hrvaški poslanci na ogerski zbor. — Ogerska vlada jc dala povelje tel igrati če i m uradnikom v Hrvaški in Slavo ni ji, da ec morajo v 3 mescih naučiti madžarskega jezika aji pa službe zapustiti. — Jtegnikolarni detreta* ciji sc zdaj razgovarjate ustno, ker se hočejo hrvaški d epu* lati izognoti vsemu, kar bi hitro porazttmljeuje oviralo. Sploh so hrvaški deputati tako krotki, da se jim Ogri sami čudijo, V Italiji sc jc spet začel slo gibali republikanski duh, Mazzini se mnogo imenuje.
Na Francoskem še imirom jedui časniki pišejo o miru drugi o vojski. — Pravi se. daje knez Metternih nenadoma iz Pariza odSel. — „Const11 pripovednjc, da je francoski konzul v Tunisu stopil iz vsake zveze z odotno vlado, — Dalje pravi, da ho govor cesarja Napoleona v Orleanu miroljuben, če bo namreč govoril. — Isti list tudi pravi, da ni nohenega vzroka vojski, če ne bo Pruska kaj nagajala. Miru je treba Angliji, Rusiji, Avstriji in Italiji. —
IJaska želi, da bi Avstrija dosedajnega svojega poslanca Eevertera nadomestila z bolj ljubljeno osebo.
Angleška, Ministerstvo je sklenolo v sili, parlament, razpustiti, — Dizraeli je prosil, da hi ga kraljica iz službe iz pustila, vendar mu do/daj še kraljica tega ui dovolila.
Politlčnajednota Nemčije, klero hočejo nemAki narodni liberalci v coluem parlamentu po adresi pniskemu kralju priporočati, se menda ne bo izrekla, ker se ji p roti stav Ij njo ne samo južno nemfikl poslanci, tem o 3 pruski konservativci.
Od turške meje se piše, da je turški poveljnik Osman Paša v velikih zadregah. Iz Carigrada lirjajo denar od njega, on pa nima niti poguma niti dostojne sile, da bi si iztiri al dcuar z oboroženo roko, Nevolja med njegovimi vojaki je velika, vojaki ne dobivajo plače, so raztrgani in bosi,
JohnsonOva pravda zdaj hitro uaprednje in vsaka nova obravnava bolj kaže, da bo obsojen. Vsi senatorji razttn 11 imajo J. sleparja, ki je občnemu blagostanju nevaren.
Ramenski in srbski poslanci so se razdvojilo zavoljo razdelitve cerkvenega premoženja.
coski časnik piše, da so pred kratkim Arah! nekemu tanio hivajočemu Francozu dva otroka ukrali in pojeti, kosti Otrokov so bile najdene drstgo jutro. V Mastagani ho od 9. do 23. aprila našli na ulicah titi mrtvih beračev. V Makari je umrlo za lakoto 2640 ljudi, in sicer v oktobru l i, v novembru 81, v decembru 331, v januarju 564, v februarju 577, v marcu (¡40, in v prvi poloviei aprila 26" ljudi, kar bi bilo znamenje, da je lakota začela odjemati. Potrebne narc-dbe dozdaj še celo ui so napravljene da bi se ta strašni pomor stavil,
Celjski mestni župan g. dr. Moril se je župansta spet odpovedal.
Srbi bodo že ta mesec dobili svoj bakreni drobiž (denar) iz dunajske kovnice.
Na Češkem je izhajalo preteklo leto Gl čeških časopisov, To je naj boljši dokaz, kako izobražen je češki naTod.
Kot zastopnik Štajerskih Slovencev gre g. dr. VoSnjak, deželni poslanec k svečanosti pok kidanj a temeljnega kanma nnrndncmu glediščn v zlato Prago.
V	seji mariborskega mestnega odbora je namestnik ž □ pa na g. Stompll z Iri drugimi odborniki čini I silni predlog, naj bi se mesto Maribor od okrajnega zastopništvu ločilo in sicer za s t ran denarnih zadev. Po tem, kn stn dr. Reiser in ž, Feyrer soper ta predlog govorila, je pri glasovanju vendar obveljal, — Ali no deželni zbor Mariborčanom po volji storil ali ne? i —
V	Lincn se je pretekli teden zrušil veliki donavski most. Neka velika ladja se je namreč odtrgala iu ae pri mostu poprečno slavila, prej ko so mogli rešiti, se je zajela Iu tako silo napravila, da ste sc dve poli (jolti) podrli. Nesreča j c naj vekša v tem, daje bilo mnogo ljudi na mostu, ki se niso dali odgnati in tako so v Donavo padli; večina jih je eiocr bila rešena, ali vendar se jih je vise 12 potopilo.
Pripoveduje se, da bo naj bolj leva levica ogersktga zbora v kratkem nasvetovala, da se ima ogerska vlada v zatožni stan deti, ker je bila razguain demokratična shodišča.
V	nedeljo t, j. JO. t. m. je bil pod milim nebom veliki Ijndski zbor pod bregom ]{ipoiu blizo vasi Kralšič V" Češki, pri k tereni se je zbralo više 20-000 ljudi. Predsedoval je g. Kratohvil, — Vzrok tega velikega jebora je bil, da bi češko 1 judstvo vladi izreklo, da ne more vetih davkov plačati, in da protestira soper davek ua premoženje.
H. i. m. zvečer je bila v Požegi blizo stare Gradiške v SIavonjl, tak© Strahovita ploha, da jo voda odnesla SO biŠ ni vse druge zadilja.
Koliko se jc potopilo ljudi, še se ne ve. Tudi ccste so vse razdrte, I a ko da se revežem skoraj ne more na pomoč dojti.
.Novi raj'.
Lakota
vAJgiru strašno divja in šejedoz-dai t mirom vckša p ribaj al a, Piše se od onod, da se ljudi med seboj koljejo in jedo. Tako pravi neki popotnik, (ta je obiskal neko bajtico in ko jc v njo stopil so ravno začeli roke in nogo nekega moža kuhati, kterega po malo prej zaklali iu kterega truplo še je ua dverih viselo. (?) Neki Iran-
Tržna cena
pretekli teden.
fieiiios vrijtan (drevenim)
m
J o imena n Ovsn n Tur.šite (koruze) i-ijjan Aii de	„
PipORft	„
Krompirja Govedine
1= I
» - o
funt
Tajetioe „	...
Srinjetrno ¿ritve fini t Drv 3<5" trdih seienj (Klatter)
1 R"
" . , ,i " ' „ mehkih H .
IS"
-, 10 t I)	1!
Ogle n j a ¡x trdega Itsa vitg«n
„ mehkega „ „ Sena cent
Slu u it cent v šopah ,
- „ za steljo Slanine (Špeha) cent Jajec, oaem za . , .
Cesarski zlat velja 5 fl. t/.i jo srebra 114.65. lHaruilno drž, posojilo G2.6b.
s
H . . 1 70
^ K %
k. li. k. It. k._H_k. 130 tlSO 5 39 4 jo. st;o
8 80---
3 101 I — asu 3 so 8 60 2 ¡j»
830---
1 80
>
if
i— s 00
a----
i «o---
s as
2 05
630
a 00
1!
-	- M - 24 — ,— ^
—	iS - Vi — -Si ¡— 24 ig — — i4 — 25
:n---S -10--ft fO----
7---:■ s ---
—:eo — oo — so-50
—IGO1— 50
■¿o
70
1 BO! 1 ]B(i i
40 —1:34 -
—! 10 / — | J o
57 V. kr. a. v.
— 50

-40
1 —
-;es
Ai-35 - fl'_
-U0
flo
Lotcrliiie srečke.
V Gradcu G. maja 1863: -i,» *®
Prihodnje sreikonje je 20, snuj a tSCS.
14t
Ji J n teb, laJožbik iu odgovorni mdnik Dr. .HaIIJa l'relo|.
Tiskar Udrrard Jaiiiir v Mariboru,
vlad in predlog, da ec zli ¿a cena bole soli za 2% gld. in da se od silim al ne bo več pTodavala živinska sol, SI edin emu ec je soperstavljalo mnogo govornikov, ker bi to bilo kmetijstvu in živinoreji škodljivo toda zastonj. — Piener je izročil postavni predlog o znižanju in kar mogoče jedno-vrstDem vredjenju železniških tarifo v.
Zdaj besedu je zbornica o vprašanju za volj svobodnega odvetništva, in je skleuola, da more biti v prihodnje vsaki odvetnik., ki ima v Cislaitaniji domovinsko pravico, jo postal doktor pravništvo. in izvršil predpisano 7 letno odvetniško prakso in napravil potrebni izpit.
Državni poslance Kkene je pital ministerstvo odkod se bodo jemali denarji za plačilo Hon vedo v in dobil je odgovor, da državni dunajski zbor o tem nima pravice govoriti, te moč da to spada delegacijam.
Gosposka zbornica: Kuj cz Colloredo je spet ozdravel in prevzel predsedništvo, zboruje se vendar vedno brez orkveuih glavarjev. Zbornica je prijela postavo o uredbi po-! littčuib ura d ni j. — Finančno ministerstvo je izročilo 100 iz-tisov državnega proračuna in novib denarstvenih predlogov, kteri bi se rntj razdelili med ude v zbornici. — V kratkem pride na vrsto me d verska postava. Večina odborova, ktere poročovalee jo dr, Miklošič ne bo nubene bistvene spremembe nasvetovala.
Ogerska. Ogerski finančni minister nima prave sreče s svojimi dcnorslvemmi predlogi. Neki shod za splošno jednopravnost pod predsedstvom Klapkovim je sklenil se protiviii pToti Lonvavevim predlogom in hoče dokazati, da so stroški in dohodki "krivo cenjeni, da toraj ne morejo biti podlaga proračunskemu posvetovanju. — Deak zahteva, da
firedloži ministerstvo osnovo postave o svobodnem tisku v irdeliji, — Hrvaška regnikolarua deputactja je pravice pri-
ioznaia podružnost tnijedne kraljevine pod ogerskn krono, ronovanja fin iu delcpacijsko postavo in je privolila, da bodo dohajali hrvaški poslanci na ogerski zbor. — Ogerska vlada je dala povelje tel igrati če i ni uradnikom v Hrvaški in Slavoniji, da ec morajo v 3 mescih naučiti madžarskega jezika ali pa sbižbe zapustiti. — Jtegnikolarni depnta* eiji se zdaj razgovarjate ustno, ker se hočejo hrvaški d epu-lati izognoti vsemu, kar bi lntro porazttmljeuje oviralo. Sploh so hrvaški deputati tako krotki, da se jim Ogri sami čudijo, V Italiji se je spet začel zlo gibali republikanski duh, Mazzini se ni nogo imenuje.
Na Francoskem še zmirom jedui časniki piiejo o miru drtigi vojski. — Pravi se. daje knez Metteraih nenadoma iz Pariza odSel. — „Const11 pripovednjo, da je francoski konzul V Tiinisu stopil iz vsake zveze z odotno vlado, — Dalje pravi, da bo govor cesarja Napoleona v Orloanu miroljuben, če bo namreč govoril. — Isti list tudi pravi, da ni nobenega vzroka vojski, če nc bo Pruska kaj nagajala. Mira je treho Angliji, Rusiji, Avstriji in Italiji. —
Ifuska želi, da bi Avstrija dosedajnega svojega poslanca Eevertera nadomestila z bolj ljubljeno osebo.
Angleška, Ministerstvo je sklenolo v sili, parlament razpustiti, — Dizraeli je prosil, da bi ga kraljica iz službe iz pustila, vendar mu dozdaj še kraljica tega ni dovolila.
Političnajednota Nemčije, klero hočejo nemški narodni liberalci v coliiem parlamenta po adresi pruskemu kralju priporočati, se menda ne bo izrekla, ker se ji proti stav Ijaj o ne samo južno nemški poslanci, tenmč pruski konservativci.
Od turške meje se piše, d:i je turški poveljnik Osman Paša v velikih zadregah. Iz Carigrada lirjajo denar od njega, on pa nima niti poguma niti dostojne sile, da bi si iz-lirjal dcuar z oboroženo roko, Nevolja med njegovimi rojaki je velika, vojaki tie dobivajo plače, so raztrgani in bosi,
J o h u s o n o v n pravda zdaj hitro uaprednje in vsaka nova obravnava bolj kaze, da bo obsojen. Vw senatorji raztm 11 imajo J. sleparja, ki je občnemu blagostanju nevaren.
Rum enaki in srbski poslanci so se razdvojilo zavoljo razdelitve cerkvenega premoženja.
eoski časnik piše, da ao pred kratkim Arahi nekemu tanio hivajočemu Francoza dva otroka ukrali in pojell, kosti Otrokov so bilo najdene drsigo jutro. V Mastagani so od 9. do 23. aprila našli na ulicah" titi mrtvih beračev. V Makari je umrlo za lakoto 2640 Jjudi, in sicer v oktobru l i, v novembru 81, v decembru 331, v januarju 564, v februarju 577, v marcu (¡40, in v prvi poloviei aprila 26" ljudi, kar bi bilo znamenje, da je lakota začela odjemati. Potrebne narc-dbe dozdaj še celo ni so napravljene da bi se ta strašni pomor stavil,
Celjski mestni župan g. dr. Moril se je župansta spet odpovedal.
Srbi bodo že ta mesec dobili svoj bakreni drobiž (denar) iz dunajske kovnice.
Na Češkem je izhajalo preteklo leto Gl čeških časopisov, To je naj boljši dokaz, kako izobražen je češki naTod.
Kot zastopnik Štajerskih Slovencev gre g. dr. Vošnjak, deželni poslanec k svečanosti pokladanja temeljnega kanma nnrodncmii glediščn v zlato Prago.
V	seji mariborskega mestnega odbora je namestnik ž □ pa na g. Stampfl z tri drugimi odborniki čini I silni predlog, naj bi se mesto Maribor oil okrajnega zastopništva ločilo in sicer zastran denarnih zadev, Pu tem, ko stn dr. Itciscr in ž, Feyrer soper ta predlog govorila, je pri glasovanju vendar obveljal, — Ali bo deželni zbor Mariborčanom no volji storil ali ne? f —
V	Lineu se je pretekli teden zrušil veliki donavski most. Neka velika ladja se je namreč odtrgala in se pri mostu poprečno slavila, prej ko so mogli rešiti, se je zajela in tako silo napravila, da ste ae dve poli (johi) podrli. Nesreča je naj vekša v tem, dajo bilo mnogo ljudi na mostu, ki se niso dali odgnati in tako so v Donavo padli; večina jih je siocr bila rešena, ali vendar se jih je vise 12 potopilo.
Pripoveduje se, da ho naj bolj leva levica ogersktga zbora v kratkem nasvetovala, da se ima ogerska vlada v zatožni stan deti, ker je bila razguain demokratična ehodišča.
V	nedeljo t, j- 10. t. to. je bil pod milim nebom veliki ljudski zbor pod bregom liipoiu tdizo vasi Kralšič V" Češki, pri k tereni se je zbralo više 20-000 ljudi. Predsedoval je g. Kratohvil, — Vzrok tega velikega jebora je bil, da Ci češko ] j ndst vo vladi izreklo, da ne more v c č i b davkov plačati, in da protestira soper davek na premoženje.
II. t, m. zvečer je bila v Požegi blizo stare Gradiške v Slavonjl, tako strahovita ploha, da jo voda odnesla SO hiš nI vse druge zadilja.
Koliko se je potopilo ljudi, ie se ne ve. Tudi ccste so vse razdrte, I a ko da se revež eni skoraj ne more na pomoč dojti.
.Novi par.
Lakota
vAJgiru strašno divja in Se je dozdaj zmirom vekša prihajala, Piše se od onod, da se ljudi med seboj koljejo in jedo. Tako pravi neki popotnik, da je obiskai neko bajtico iti ko je v njo stopil so ravno začeli roko in nogo nekega moža knlinti, kterega po malo prej zaklali in kterega truplo še je na dverib viselo. (?) Neki Iran-
Tržna cena
pretekli teden.
fieiiios vrijtan (drovenfen)
m
J o imena n Ovsn n Tur.šit'e fkuruee: i-ijjan Aii de	,
Pirana	„
Krompirja Gov&dine
1= I J.S t
» . o
funt
Telutina „	...
Srinjetino ¿ritve fuut Drv 3<5" trditi suženj (Klarter)
1 R"
" . . .i " ' „	mehkih „ .
IS"
10 t D ii Oglerija i/ trdega lusa ingrin
t, mehkega „ „ Sena cent
Slu u it cent v sopab ,
- „ za «teljo Slanine (špebft) «nt Jitjcc, osem za . , .
Cesarski zlat velja 5 fl. t/.i jo srebra 114.65. lHaruilno drž, posojilo G2.6b.
s
H . . 1 70
^ K %
k. U, k, ll. k. ti k.
130 (ISO 5©
4	jo. st;o
8 80---
3 101 I —
5	S'J 3 SO 8 60 ŽfcO
830---
1 80
>
if
i—
x 00
a----
i «o---
3 M 2 05
630
3 00
1!
-	- 20 - 24 — 24 — IZ
—	sa - « — ^ i— 24
ig — 2t. — 24 — 25
H---S-10-
--ft fo----
7---:■ s SO---
—:S0 — 00 — SO-50
—IGO1— 50
■¿o
70
1 B(i| 1 ]B(i i
40 —1:34 -
—! 10 / —: J 0
57V. kr. a. v.
— 50
1_
-40
1 —
-;es
Ai-35 - B'_
-00
flo
Lolcrlfne srečke.
V Gradcu G. maja 1863: 15	4H
Prihodnje srcikonje je 20, snuj a 1SCS.
-141
JiJntelj, isJoiDilc iu odgovorni mdnik Dr. .Hallja l'rt-lo|.
Tiiitur Ijdriard Jnnifr v Mariboru,
vlad in predlog, da ec zli ¿a cena bele soli za 2% g) d. in da se od silim al ne bo več pTodavala živinska sol, SI edin eni n ec je soperstavljalo mnogo govornikov, ker bi to bilo kmetijstvu in živinoreji škodljivo toda zastonj. — Piener je izročil postavni predlog o znižanju in kar mogoče jedno-vrstnem vredjenju železniških tarifo v.
Zdaj bese d n je zbornica o vprašanju za volj svobodnega odvetništva, iu je sklcuola, da more biti v prihodnje vsaki odvetnik, ki ima v Cislaitaniji domovinsko pravico, je postal doktor pruvništvs. in izvršil predpisano 7 letno odvetniško prakso in napravil potrebni izpit.
Državni poslanec. Kkene je pital ministerstvo odkod se bodo jemali denarji za plačilo Hon vedo v in dobil je odgovor, da državni dunajski zbor o tem nima pravice govoriti, te moč dn to spada delegacijam.
Gosposka zbornica: Kuj cz Colloredo je spet ozdravel in prevzel predscdtiišlvo, zboruje se vendar vedno brez erkveuih glavarjev. Zbornita je prijela postavo o uredbi po-! littčnih ura d ni j. — Finančno ministerstvo je izročilo 100 iz-tisov državnega proračuna in novih d ena rst ven i h predlogov, kteri hi se naj razdelili med ude v zbornici. — V kralkem pride na vrsto me d verska postava. Večina odborov«, ktere poročovaleo je dr, Miklošič ne bo nuhene bistvene spremembe nasvetovala.
Ogerska. Ogertki finančni minister nima prave sreče s svojimi denorslvemmi predlogi. Neki shod za splošno jednopravnost pod predsedstvom Klapkovim je sklenil se protiviii proti Lonvavevim predlogom in hoče dokazati, da so stroški in dohodki "krivo cenjeni, da loraj ne morejo biti podlaga proračunskemu posvetovanju. — Deak znbteva, do
firedloži ministerstvo osnove postave o svobodnem tisku v irdeliji, — [Irvaška reguikolama deputactja je pravice pri-
ioznala podružnost trojedne kraljevine pod ogerskn krono, ronovanja čin iu delepacijsko postavo in je privolila, da bodo dohajali hrvaški poslanci na ogerski zbor. — Ogerska vlada jc dala povelje telegrafičnim uradnikom v Hrvaški in Slavo ni ji, da ec morajo v 3 mescih naučiti madžarskega jezika ali pa službe zapustiti. — Regnikolami depnta* eiji se zdaj ra ogovarjate ustno, ker se hočejo hrvaški d epu* lati izognoti vsemu, kar bi hitro porazumljeuje oviralo. Sploh so hrvaški deputati tako krotki, da se jim Ogri sami čudijo, V Italiji sc jc spet začel zlo gibali republikanski duh, Mazzini se mnoge imenuje.
Na Prane os kem še imirom jedui časniki pišejo o miru drtigi o vojski. — Pravi se. daje knez Metteraih nenadoma iz Pariza odšel. — „Const11 pripovednjo, da je francoski konzul v Tunisii stopil iz vsake zveze z odotno vlado, — Dalje pravi, da bo govor cesarja Napoleona v Orlcanu miroljuben, če bo namreč govoril. — Isti list tudi pravi, da ni nohenega vzroka vojski, če ne bo Pruska kaj nagajala. Mira je treba Angliji, Rusiji, Avstriji in Italiji. —
Ruska želi, da bi Avstrija dosedajnega svojega poslanca Revertera nadomestila z bolj ljubljeno osebo.
Angleška, Ministerstvo je sklenolo v sili, parlament, razpustiti, — Dizraeli je prosil, da bi ga kraljica iz službe iz pustila, vendar mu dozdaj še kraljica tega ni dovolila.
Politlčnajednota Nemčije, klero hočejo nemški narodui liberalci v colnem parlamenta po adresi pruskemu kralju priporočati, se menda ne bo izrekla, ker se ji proti stav I j njo ne samo južno nemški poslanci, tem o 3 pruski Konservativci.
Od turške meje se piše, da je turški poveljnik Osman Paša v velikih zadregah. Iz Carigrada liijajo denar od njega, on pa nima niti poguma nit.i dostojne sile, da bi si iz-tirjal dcuar z oboroženo roko, Nevolja m cd njegovimi vojaki je velika, vojaki ne dobivajo plače, so raztrgani in bosi,
JohnsonOva pravda zdaj hitro napreduje in vsaka nova obravnava bolj kaže, da bo obsojen. Vsi senatorji razun }J imajo J. sleparja, ki je občnemu blagostanju nevaren.
Ramenski in srbski poslanci so se razdvojilo zavoljo razdelitve cerkvenega premoženja.
eoski časnik piše, da so pred kraikim Arah! nekemu tamo hivajočemu Francozu dva otroka ukrali in pojeti, kosti Otrokov so bile najdene drstgo jutro. V Mastagani so od 9. do 23. aprila našli na ulicah titi mrtvih beračev. V Makari je umrlo za lakoto 2640 Jjudi, in sicer v oktobru l i, v novembru 81, v decembru 331, v januarju 564, v februarju 577, v m are u (¡40, in v prvi poloviei aprila 26" ljudi, kar bi bilo znamenjo, da je lakota začela odjemati. Potrebne naredbe dozdaj še eelo ni so napravljene da bi se ta strašni pomor stavil,
Celjski mestni župan g. dr. Moril se je župansta spet odpovedal.
Srbi bodo že ta mesec dobili svoj bakreni drobiž (denar) iz dunajske kovnice.
Na Češkem je izhajalo preteklo leto Gl čeških časopisov, To je naj boljši dokaz, kako izobražen je češki naTod.
Kot zastopnik Štajerskih Slovencev gre g. dr. Vošnjak, deželni poslanec k svečanosti pok kidanj a temeljnega kamna nnroducmu glediščn v zlato Prago.
V	seji mariborskega mestnega odbora je namestnik ž n pa na g. Stampfl z IB drugimi odborniki čini I silni predlog, naj bi se mesto Maribor od okrajnega zastopništva ločilo in sicer za s t ran denarnih zadev. Po tem, ko stn dr. Reiser in ž, Feyrer soper ta predlog govorila, je pri glasovanju vendar obveljal. — Ali no deželni zbor Mariborčanom no volij storil ali nO? f —
V	Lincn se jo pretekli teden zrušil veliki donavski most. Neka velika ladja se je namreč odtrgala in se pri mostu poprečno slavila, prej ko so mogli rešiti, se je zajela i d tako silo napravila, da ste sc dve poli (johi) podrli. Nesreča j c naj vekša v tem, dajo bilo mnogo ljudi na mostu, ki se niso dali odgnati in tako so v Donavo padli; večina jih je siocr bila rešena, nli vendar se jib je vise 12 potopilo.
Pripoveduje se, da ho naj bolj leva levica ogersktga zbora v kratkem nasvetovala, da se ima ogerska vlada y zatožni stan deti, ker je bila razguain demokratična shodišča.
V	nedeljo t, j. 10. t. m. je bil pod milim nebom veliki Ijndski zbor pod bregom Ripoiu Mizo vaai Kralšič v Češki, pri k tereni se je zbralo više 20-000 ljudi. Predsedoval je g. Kratohvil, — Vzrok tega velikega jebora je bil, da Ci češko 1 j udst vo vladi izreklo, da ne more v c e i h davkov plačati, iti da protestira soper davek ua premoženje.
H. t. m. zvečer je bila v Požegi blizo stare Gratliškc v SIavonjl, tak© Strahovita ploha, da jo voda odnesla SO hiš ni vse druge zadilja.
Koliko se je potopilo ljudi, ie se ne ve. Tudi ccste so vse razdrte, I a ko da se revežem skoraj ne more na pomoč dojti.
.Novi raj'.
Lakota
vAJgiru strašno divja in Še jedo zdaj imirom vekša prihajala, Piše se od onod, da se ljudi med seboj koljejo in jedo. Tako pravi neki popotnik, tla je obiskai neko bajtico in ko jc v njo stopil so ravno začeli roke in nogo nekega moža kuhati, kterega so malo prej zaklali iu kterega truplo še je na dverih viselo. (?) Neki Iran-
Tržna cena
pretekli teden.
fieiiios vrijtan (drovenfen)
m
J o imena n ovsb „ Tur.šite (koruze) i-ignii Ajde	„
Pironft	„
Krompirja Govfidiliti.
1= I J.S -
» ' o
funt
Tsjetiofl „	...
SvinjetitiH ¿ritve fuut Drv 3<5" trdili suženj (Klatter)
1 R"
" . . .i " ' „ M" mehkih „ .
IS"
-, 10 t I)	1!
Ogle n j a ¡x trucga lusa vitgan
„ mehkega „ „ Sena cent
Slame cent v šopah ,
- „ za «teljo Slanine (Špeha) «nt Jajec, osem za . , .
Cesarski zlat velja 5 fl. t/i jo srebra 114.65. lHaruilno drž, posojilo G2.6b.
s
H . . 1 70
^ K %
k. U, L. 11. k. ti k.
130 tlSO 5©
4	jo. st;o
8 80---
3 tO1 I —
5	S'J 3 SO G SO Ž SO
830---
t 80 —1—
>
if
i—
s eo
a----
i «o---
3 M 2
880
a 00
1!
- - 20 - 24 — 24 — IZ
-n- i6 — ^ i— 24
ig — 2tl — 24 — 25
H---S-10-
--ft fo----
7---:■ s SO---
—:so — eo!—;j5o|—«o
—Igo1— ¿o
žo
70
t Bo! 1
]B(i i
40 —1:34 -
—! 10 / —: J 0
57V. kr. a. v.
— bti

-40
1 —
Ai- 35 - fl'_
-U0
flo
Lolcrlfne srčike.
V Gradcn G. maja 1863: -i.»	4H
rriliodnjif srcikonje je 20, snuj a 1SCS.
14t
JiJntelj, isjoidilc iu odgovorni mdnik Dr. .haIIJa l'rt-l0|.
TiiSnr Ijdrrard Jniiiir v Maribora,