V Rogaški Slatini preko 160 tisoč nočitev Obisk Rogaške Slatine v letu 1957 je presegel vsa pričakovanja. Zabeležili so preko 160 tisoč nočitev, od teh od- pade 60 tisoč na samoplačnike — do- mače in inozemske. Vedno bolj stopa v ospredje pomanjkanje prenočitvenih ka- pacitet, zlasti v poletnih mesecih, ko je sezona na višku. Zato je zdraviliški svet na svoji zadnji seji razpravljal o nekaterih predlaganih adaptacijah v obstoječih objektih. V naslednjih letih nameravajo posto- poma usposobiti in modernizirati ho- telske objekte, ki sedaj ne služijo svo- jemu prvotnemu namenu, vzporedno s tem pa tudi ureditev zdraviliške zdrav- stvene naprave. Pričeli so že z deli na prostoru, ki ga bo zasedala nova piv- nica. Z dograditvijo novega vodovoda bo tudi rešen trenutno najbolj pereč problem zdravilišča in kraja. Prav pri gradnji vodovoda je prišla do izraza skupna zavest vseh tamkajšnjih pod- jetij, saj se nihče ni izključil pri skup- nih naporih. Lahko trdimo, da je zdra- viliški svet — ob dejavni pomoči ko- mune — prav pri tem vprašanju prestal svoj »ognjeni krst«, saj so uvideli, da ni potrebno sodelovanje eamo med zdravstvenim zavodom in hotelskimi podjetji, temveč ima iste interese tudi steklarna. V tej zvezi je zanimiv pred- log zastopnika steklarne glede možnosti izkoriščanja precejšnjih količin odpad- ne zelo tople vode, ki sedaj odteka v tovarniške kanale. Predlog je bil osvo- jen in upamo, da bomo lahko kmalu zapisali zaključke strokovnjakov. Tudi dela pri izdelavi urbanističnega načrta Rogaške Slatine dobro napredujejo. Ob- činski ljudski odbor je pravilno ocenil pomen tega dela, saj je ta kraj med- narodno znano zdravilišče in mora nje- gova bodoča urbanistična ureditev od- govaarjati sodobnim zahtevam in iz- sledkom. Zato so to delo poverili našim najbolj znanim urbanistom v Ljublja- ni, Zagrebu in Beogradu. Posebna žirija bo ot;enila vsa tri dela in najboljše tudi nagradila. Posebno skrb bodo v novem letu po- svečali kulturno-zabavnim prireditvam, ureditvi informacijske pisarne, vzdrže- vanju zdraviliškega parka, nasadov itd. V Rogaški Slatini so v zadnjih letih krepko prijeli za delo. Upajmo, da stoji naše največje zdravilišče pred novim razcvetom! Ir Sindikati morajo biti budni Pred dnevi je bil v Žalcu občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Občnega zbora so se udeležili številni delegati z vsega področja občine. Kot gosta sta mu prisostvovala član Republiškega sindikalne sveta Ivan Sloser in pred- sednik Okrajnega sindikalnega sveta tov. Zmaher. Veliko je bilo govora o rezultatih PIV metode za praktično izobraževanje vodilnih kadrov. Čeprav v koristnost tega nihče ne dvomi, je bilo slišati pre- cej kritike na račun tega, da se s po- močjo te metode ne začne tudi z izo- braževanjem vseh, ne pa samo vodij. V bodoče bo treba temu problemu po- svetiti več pozornosti in ga rešiti kar se da zadovoljivo. Izobrazba delavcev in uslužbencev je sploh vprašanje zase. Kakršenkoli napredek si je nemogoče zamisliti brez nje. Na vsak način je prvi pogoj, pa če govorimo o dvigu sto- rilnosti dela, politični vzgoji aLi čemu drugem. Zato bi moral skrbeti pred- vsem občinski sindikalni svet, ki bi moral izobraževanje v podružni- cah kar se da pospešiti. Najti je treba samo ustrezne in najbolj priročne ob- like dela, pa uspeh ne more izostati. Govorili so tudi o žovnei,kem državnem posestvu, ki je na gospodarskme polju doseglo res lepe uspehe. To pa nikakor ne bi mogli trditi za sindikalno gibanje, ki komaj životari in zdi se, da bi bilo najpravilneje, če bi rekli, da ga sploh ni. Ob obisku nekaterih članov občin- skega sindikalnega sveta se jo zgodilo, da so predsednika sindikalne podruž- .nice komaj našli. Mož pa še sam ni bil preveč prepričan, da je res predsednik. Ni treba posebej poudarjati, da pri takem stanju ne moremo govoriti prav- zaprav o .nobenih uspehih in o pozi- tivnem razvoju sindikalnega gibanja in demokracije na tem posestvu. Ali so delavci in uslužbenci nezainteresirani ali kaj? Ce so, zakaj? Kolektivu držav- nega posestva Zovnek tak položaj ni v čast. Upamo, da ne bo dolgo tako in bo sindikalno gibanje tudi pri njih zaživelo in zasedlo tisto mesto, ki mu gre. V preteklem letu so se v sindikalnih podružnicah precej ukvarjali z vpra- šanjem premijskih in tarifnih pravil- nikov. Razumljivo, saj je ta oblika na- grajevanja »življenjsko« vprašanje de- lavcev in uslužbencev in eno od raz- vojnih obdobij naše socialistične poti. Kar se tiče analitične ocene delovnih mest, so delegati izrazili mnenje, da obstoja nevarnost za njeno preuranje- nost. Lahko se zgodi, da bo prišlo do napak, ki bodo pokvarile pomen in na- men nove oblike ocenjevanja dela. Nih- če ne pričakuje, da bo vse gladko ste- klo. Vsak začetek je pač težak in pravi rezultati se bodo pokazali šele pri prak- tičnem delu. Pozabiti ne smemo nam- reč, da bo analitična ocena delovnih mest flosegla svoj namen in se bomo napakam izognili v kar največji meri, zato morajo biti sindikalne podružnice kar se da budne. Se nekaj o izobraževanju! Komisija za ideološko vzgojo v preteklem letu ni pokazala nobene dejavnosti, milo re- čeno, včas h se je poskusila zbuditi. V prihodnje bo treba najti bolj živ- ljenjske oblike za ideološko vzgojo lju- di. Društvo inženirjev in tehnikov iz Celja je obljubilo svojo pomoč. V pove- zavi s sindikalnimi podružnicami bodo posamezni njihovi člani s predavanji in vodenjem razgovorov pomagali reše- vati najrazličnejše probleme, ki se ka- žejo na podeželju pri njegovi novi poti. Iz razprave povzemamo, da je bilo sindikalno gibanje v marsikateri po- družnici zaradi razbitosti nedelavno. Največ pozornosti bo treba posvetiti ravnanju z materialom in štednji, ki je s tem v zvezi. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko dragocenega dela gre v nič za- radi malomarnosti in premajhne skrb- nosti. Fotem pa še govorimo o življenj- ski ravni! Zavedati se moramo, da se ta začne pri žebljih in odpadkih. Na zboru je bilo veliko govora o tež- kem položaju trgovine in obrti v ob- čini, predvsem zaradi previsokih marž, premajhnih sredstev, slabe organizacije in premajhnega priliva novega strokov- nega kadra. Mladina se raje zaposluje v industriji, ki ji nudi boljše življenj- ske pogoje. Vprašanje trgovine in obrti v bodočo ne kaže več zametovati, saj je to eno od izhodiščnih točk za dvig naše življenjske ravni. tr. PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA ZA STANOVANJSKE ZADEVE V CELJU Svet na eelu osrednjega problema v Celju v ponedeljek se je prvič sestal novo- izvoljeni svet za stanovanjske zadeve pri celjski občini, ki ga vodi ljudski odbornik Alojz Napret. Predsednik sve- ta tov. Napret je v svojem poročilu poudaril, da bo prvenstvena naloga sve- ta v tem, da bo organiziral, pozneje pa vodil in usmerjal stanovanjske skup- nosti v našem mestu. Dolžnosti stano- vanjskih skupnosti so v glavnem zna- ne, treba pa je temeljito proučiti po- goje, ha osnovi katerih bi v Celju usta- novili stanovanjske skupnosti. Člani sveta so načelno govorili o bodočem obsegu in nalogah teh skupnosti, ven- dar so le-temu problemu sklenili po- svetiti posebno sejo.. Prav tako so skle- nili sklicati posebno sejo, na kateri bi obravnavali probleme stanovanjske uprave, eno posebnih sej pa bi posve- tili vprašanju stanovanjske izgradnje, ki bi morala dati osnovo petletnemu načrtu stanovanjske igradnje v našem mestu. Svet za stanovanjske zadeve bo brez dvoma imel obilo trdega dela, saj je vprašanje stanovanj v Celju eno iz- med osrednjih problemov. Zato bo na- loga sveta, da bo poleg sestavljanja na- črta za stanovanjsko izgradnjo usmer- jal to izgradnjo po obsegu, velikosti in opremi stanovanj. Skrbeti bo moral, da bo stanovanjska izgradnja čim uspešnejša, da bodo stanovanja poceni, da jih bo čim več, da pa bodo kljub temu sodobna in zdrava. Na seji so poleg drugega sprejeli tu- di nekaj sklepov. Med temi je treba dati poudarka sklepu, da predstavljajo smernice, ki jih je v poročilu podal predsednik sveta, okvirni program dela sveta v njegovi mandatni dobi. Nada- lje so sklenili, da bodo v kratkem skli- cali sejo z edino točko o stanovanjskih skupnostih, na katero bodo povabili predsednika Strokovnega sveta za sta- novanjske zadeve LRS tov. Drobeža, ki naj bi prenesel okvirne smernice za razvoj stanovanjskih skupnosti. Med drugim so sklenili sklicati sejo, na ka- teri bodo razpravljali o izboljšanju or- ganizacijskega in upravnega postopka razdeljevanja stanovanj. SE ENO TRGOVSKO PODjEiJE V KONJICAH Z novim letom je v Konjicah pričelo poslovati novoustanovljeno trgovsko podjetje »Dravinja«. Trgovine ima večji del po vsej občini, razen v Vitanju in nekaterih manjših krajih. Tako so se- daj v občini tri trgovska podjetja, mi- mo njih pa bo trgovina pri Jerneju da- na v zakup, dve pa bo imela še konji- ška zadruga. Da bi odpravila zoprno »»prosjačenje« 'Vse naše družbene organizacije in društva so za svoje uspešno delovanje odvisne od podpor naše skupnosti, bodisi da prejemajo podporo od okrajnega ali občin- skih ljudskih odborov ali pa od gospodarskih organizacij. Splošno znano je, da je pri vsaki mno- žični prireditvi naval prošenj za podpore vedno večjd. Le spričo velike uvidevnosti delavskih svetov, upravnih od- borov in vodstev podjetij ti viri podpor še niso usahnili. Marsikje pa že pojemajo, zato je trkanje na njihovo veldflkodušnost često manj uspešno. Razen tega se do- gaja, da nekatera društva ali or- ganizacije na ta način uspejo do- biti večja sredstva kot bi jim sicer po prizadevnosti in uspehih pripadala, druga, ki imajo za to več pogojev, pa ostanejo brez po- moči ali pa je le-ta v primerjavi z uspehi malenkostna. To je pač večkrat odvisno od zvez, ki jih nekdo ima z vodstvi podjetij, manj pa od prizadevnosti in uspe- hov prosilcev. Pri tem pa vodilni ljudje izgubljajo po nepotrebnem dobršen del svojega časa za re- ševanje takih prošenj, hkrati pa tako »pirosjačenje'« postaja več ali mani zaomo za prosilca kot za dobrotnika. Da bi tako stailje odpravili in da bi od družbe zbrana denarna sredstva primemo porazdelili družbenim organizacijam in dru- štvom, so na zadnjem plenumu Okrajnega odbora SZDL sklenili, naj bi ustanovili posebne občin- ske sklade, v katere bi vlagala vsa podjetja primerne deleže. Iz t«ga sklada pa bi Občinski odbor SZDL razdeljeval pomoč po po- trebah in po določenem ključu, skladno s prizadevnostjo in po- membnostjo družbene organiza- cije ali društva. Prepričani smo, da bi v ta sklad radevolje po svoji moči prispevala prav vsa podjetja. Tako bi prav gotovo tudi mla- dinske in pionirske organizacije prišle do najpotrebnejših finanč- nih sredstev za njihovo pravilno delo. Denar, ki ga vlagamo v ta namen, je dobro naložen. Iz- obrazba, kultura in prosvetna razgibanost mladega rodu so po- rok, da se bo dvignila tudi go- spodarska dejavnost odnosno več- ja storilnost ali prioduktivnost. Z njo se bo družbi vračala hva- ležnost za pravočasno izkazano naklonjenost. Zato naj bi bila ena prvih na- log občinskih odborov SZDL, da bi čim prej ustanovili take sklade ter zainteresirali podjetja na svojem področju, da bi po svojih močeh vložila vanj primerno vso- to. Takšen sklad naj bi ne usta- novili v občinah šele ob kon- cu leta, marveč čim prej, ker so potrebe preko vsega leta različne in nujpe. SVET ZA INDUSTRIJO IN OBRT V 2ALCU Na tapeti kritiono stanje ^ Keramlonl industriji Llboje Na prvi seji je Svet za industrijo in obrt v žalski občini razpravljal o kri- tičnem stanju Keramične industrije v Libojah. Ugotovili so, da je zadnje leto prodaja nazadovala in da »grozijo« v podjetju 80 ^ plače. Baje je zelo tehten vzrok za to dej- stvo, da podjetje zaradi pomanjkanja stanovanj ni uspelo dobiti potrebne strokovnjake, predvsem pa je za tako stanje kriv izrabljen strojni park. Svet bo s stanjem seznanil Zbor proizvajal- cev in predlagal sanacijo tega podjetja. Svet je nadalje odklonil zahtevo ko- lektiva »Pečarstvo« v Goto vi j ah, ki je želel, da bi občina podjetje likvidirala kot socialistični obrat. Svet je mnenja, da ima podjetje vse pogoje za obstoj. Zahtevo je smatral kot špekulacijo, da bi mogli ustanoviti privatno obrt. Iste- ga mnenja je bil Svet tudi za klavnico in mesnico na Gomilskem, pač pa je privolil, da KZ v Taboru opusti mes- nico. Svet za komunalne zadeve v Žalcu fe razpravljal o zazidalnih okoliših Na prvi seji sveta za komunalne za- deve pri žalski občini so razpravljali o zazidalnih okoliših v občini. Tako so ugotovili, da so sedanje zazidalne po- vršine v Polzeli neprimerne in da je treba poiskati druge. Odločili so se za tako imenovano »Gmajno« v bližini To- varne nogavic. Nadalje je svet rezerviral prostor na- sproti Kulturnega doma v Preboldu za javne zgradbe oziroma za stanovanjske bloke. Tu zasebnih gradenj ne bo. Zadnje dni v lanskem letu je v Žal- cu zasvetila nova ulična fluorescentna razsvetljava. Svet je sklenil dati dose- danjo ulično razsvetljavo v kraje, kjer ulične razsvetljave še nimajo. Kam jo bodo dali, še niso razpravljali. Nadalje je Svet sklenil naročiti načrte za elek- trifikacijo področja na Mrzlici, sklenil je razformirati ofbčdnsko pokopališko upravo na krajevne odbore, potrdil je predlog sistematizacije podjetja »Vodo- vod« v gradnji, ki naj čimprej sklene pogodbe z interesenti. Končno je Svet imenoval režijske odbore za elektrifi- kacijo naselja Zalog, za izgraditev vo- dovoda v Črnem vrhu in nov cestni odbor za upravljanje občinskih cest. NOVOLETNA PRIREDITEV V KONJICAH Tudi v Slov. Konjicah je imel Dedek Mraz kar dovolj dela. Oglasil se je v otroškem vrtcu ter se peljal skozi me- sto do novih stanovanjskih blokov. Otroci^^o sprejeli od njega različna da- rila. Zato so hvaležni konjiškim pod- jetjem, občini in množičnim organiza- cijam, ki so prispevala v ta namen sredstva ter pomagala pri organizaciji prireditev. Glavno novoletno prireditev so pri- pravili gasilci v mladinskem domu, ne- kateri delovni kolektivi pa so pripravili samostojne prireditve. . L.V. Letošnje Novoletne jelke pa ne bomo nikoli pozabili Nič posebno glasnega hrušča ni bilo letos okrog priprav za novoletno jelko, vendar je praznovanje tega največjega otroškega praznika letos po vseh kolek- tivih, šolah in mestnih četrtih proti pri- čakovanju dobro uspelo. Obdaritve so bile ponekod bogatejše, drugod skrom- nejše, Dedek Mraz pa je hotel vendarle vsem otrokom napravili enako veselje. Tako bi lahko trdili, da so se najbolj »znašli« na I. osnovni šoli v Celju, kjer so vso odlično organizacijo izvedli v pičlem tednu, kjer je sodelo- valo vse učiteljstvo in kjer je bilo praz- novanje novoletne jelke nedvomno naj- lepše v n^em mestu. Seveda so imeli na razpolago precej sredstev (ker so jih pač znali poiskati). Starši sami so prispevali lepe tisočake, najbolj izdatno pa jih je podprla Tovarna emajlirane posode (100.000 din), ki ima patronat nad njihovim pionirskim odredom. Tu- di po raznih tekstilnih tovarnah so zna- li pravočasno potrkati na vrata in so tako lahko z njihovo pomočjo s teksti- lom (plašči, obleke, perilo, obutev) ob- darili preko 200 pionirjev. Vsak pionir pa je še na skupni osrednji odnosno razredni proslavi dobil vrednost 300 din »v naturalijah« (pogostitev, s^laščice).. Pri skupni proslavi v telovadnici, ki je. bila zgledno, lepo in bogato okrašena, pa so se pionirji razživeli ob pestrem programu. Tako so letos na tej šoli starešinski piOTiirski svet, šolski odbor ter yse,.uči- teljstvo z mnogimi starši vred častno izpolnili svojo nalogo. Nič čudnega ni, da so njihovi pionirji enoglasno izjav- ljali, da ne bodo letošnje novoletne jel- ke nikoli pozabili. Nič manj prisrčno tudi ni bilo praz- novanje letošnje novoletne jelke na II. osnovni šoli in II. gimnaziji. Tu so po- leg razrednih prav dobro pripravili tu- di osrednji program, kjer se je mladina do solz nasmejala prisrčnim šaljivkam. Občudovanja vredna je bila tudi iz-- najdljivost poedinih razredov. Na I. gimnaziji je bila na višini pred- vsem osrednja prireditev prav tako pa so se tudi posamezni razredi izkazali s kvalitetnimi nastopi. Cetrtošolci (»ajev- ci«) se celo niso ustrašili zelo zahtevne trodejanke »Zelena vrvica« in so jo iz- vedli skoro mojstrsko, pri čemer so kot igralski talenti izstopali vsi »glavni ju- naki« (Mimik, Lorbekova in Zupanče- va). Povsem zadovoljni pa s praznovanjem letošnje novoletne jelke le ne morem® biti. Omenili smo že, da so bile po- nekod obdaritve precej bogate, drugod pa izdatno skromnejše, kar so otroci gotovo občutili. Nekatere šole so imele sredstev kar preko 200.000, druge pa le nekaj tisočakov (kljub večjemu številu pionirjev). . Da se to prihodnje leto ne bi več ponovilo, je nujno, da pristopi- mo takoj k organizaciji osrednjega fon- da pri Mestnem odboru SZDL, ki naj bi bil za take prilike pravilno in pra- vično porazdeljen med vse pionirske odbore, da^ v bodoče ne bo tako ob- čutnih ne^razmerij. Dedek Mraz je obiskal tudi otroke v vrtcu »Anice Cernejeve« in jih obdaril. Otroci so pred tem svoje starše razveselili s prijetnim progra- mom, ki je vseboval plesne, pevske in deklamatorske točke. Obvestilo javnosti Zadnje čase se širijo vesti in piše v dnevnem časopisju o iz- redno visokih premijah v celjski industriji, po katerih dosegajo posamezne osebe celo 900.000 dinarjev. Ker o tem dogodku nihče ne daje jasnejših pojasnil, kar je rodilo napačno tolmačenje med javnostjo in pri čemer se omenja Cinkarno, upravni odbor podjetja obvešča javnost, da se to v Cinkarni ni dogodilo. Upravni odhor »CINKARNE« CELJE Metalurško kemične industrije