Poštnima plaćana v gctovim SL 11. Cena posamezne št. 1*S0 Din V Ljubljani, dne 20. aprila 1928. x leto. NAS GLAS Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. „NAŠ GLAS“ izide vsakega desetega dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina...........................Din 40'— Polletna naročnina................................ 20,~ Četrtletna naročnina.............................. 10' — Za inozemstvo je dodati poštnino. ■' Oglasi po ceniku. Uredništvo: Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. — Upravništvo: Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5/1. — Poštni ček. rač. štev. 11.461. Akcija Glavnega Saveza za zaščito najemnikov tudi po 1. maju 11. Vprašainje podaljšanja stanov andskega zakona po 1. maju t. !. v ainfelu nadaljnje Kašči,te (tržavimti uslužbencev - najemlniikov ts'tainovainj v slanih zgradbah, je jiositalo sedaj najjbolj alkDuail.no viprašiamje za veliko število naših tovarišev, ki jim 1. maja iprtiti de-iliOŽacija iz d(xseda.njih stanovanj, ne da tii le-iti imeli izglede, da dobe stanovam-je pod zmostnami pogoji v drugih poslopjih. To vipra-šairrje je postalo posebno akutno in porneirtib-.no za tovariše v krajih preko Save im Dornave, in sicer posebno v večjih mestih, ki se ■je v njih povečal dotok prebivalstva, ne da bi se za nove priseljence zgradile v zadost-mem številu nove hiše in nova istamuivanSa. Po številu stanovainjskili odpovedi im po na-i em n in ah. ki jih zahtevajo hišni posestniki, se ie šefe prav jasmo pokazalo, v kakšen brezizhoden položaj bi prišlo, še vedno veliko število uradniških družin kakor sploh tudi drugih gospodtamslko šibkih naijemiikov. Glavni Savez je vsi od tega započel ži-vahno akcijo, da sc še nadalje zaščitijo najemniki, na temelju nepremaUdjivoisti' naijenn-nlikav v starih zgradbah na eni Istrani, na drugi strani pa na malklsiiimiraiiijii višine na-tiemmine, To akcijo vodi Savez in jo bo ina-datjeval sporazumno z organizacijo najemnikov. kältere predlstavnniki so skupaj s predsednikom Glavbega Saveza, g. dr. Jovamo-vlićem, obšli ih obiskali vse parLnmentairne kroge in posatmeane člane vlade ih jini predeč evalli katastrofalne posledice iza veliko število d nižin, če se pripusti, da ugasne sedanji zakon o zaščiti koncem aprila. Ta premišljena akcija je pokazala do sedaj dobre rezultate. Navzlic ne ravno velikemu razpoloženju za podaljšanje zatona pri pristojnem ministrstvu in dobro organizirani akciji hišnih posestnikov je uspelo, da je Narodna skupščina soglasno sprejeta princip nadaljnje zaščite. oziroma nepremakljivosS in višine najemnin, po predlogu pošlancai Peteijana. Lahko se brez pretiravahija. reče, da se je dosegel ta rezultat te v slad akcije predisedmi-štva Glavnega' Saveza, in organizacije najemnikov. Nadaljnje peripetiije v .razvoju tega vprašanja so znane mašim bratcem in člahoim iz dnevnega tliiska. Za sedaj se še ne more zagotovo trditi, kakšna bo komčnai redakcija zatona, ker odbor ministrov, ki mu je ]>o-venjeno. da prouči celo vprašanje in določi modalitete, po katerih se bo izpeljala nadailj-na zaščita — princip zaščite sam je že za-gotovoljan — še hi dokončat svojega dela. .Predsedniištvo Glavnega Saveza bo tudi vnaprej v stikih s člani odbora ministrov in z ostalimi odločilnimi faktorji in bo zastavilo vse svoje sile, da rešitev, ki se bo dosegla, me bo v nasprotju z interesi državnih uslužbencev — najemnikov Stanovanj. Glede višine najemnine si bo prizadevalo posebno, da 'V nobenem plim eni ne prekorači valoriziramo predvojno ceno, vsaj ne za stanovanja, ki oimajo štirih sob. Glede predloga g. Gosarja, bivšega ministra za 'socialno politiko, da hi se kooppetenca v stanovanjskih zadevah hrenesta na občine, je pred'seds'tvoi Gl. Saveza sklenilo — strinja se pač s stališčem vsega ostalega sveta, da spada skrb za sta- novanja v domeno čisto državne politike — zastopali to. svoje maziramje tudi ob koničnem sklepanju zakonskega, osnutka. j Razglas Gl. Saveza »čin. glasnika« štev. 147 z dhe 1. IV. 1928.) 1. L. Kaj je s podaljšanjem sta^ novanjskega zakona? Usodni 1. -maj se bliža z -neizprosno naglico in ceflokupn-o prebivalstvo, zlasti ono v večjih -mestih, premišljuje s strahom im trepetom, da M bode Stamovanijska zaščita še eulkirlait podalljlšaina- ati ne. A naše za to poklicane -Oblasti raizimOtriivaljo ukrepe, katere tode treba naipravlti, da se prebivaMvo obvaruje vsaj niajveičljih preitreislljajev. Ne bodle odveč, če- zavzame stališče k tej mučni in pereči zadevi tudi' uraidniško- glasilo, gTasio onega dela prebiivalstva, ki je tu najibolli in v -prvi vrsti prizadeto. -Pioskuši® bodemo podati v sledečem kolikor miogoče -objiektilv-n-o sliko cele zaldeve. Odkrito povemo, da smo- pristaši zasebne lastnine in sovražniki vseh prisilnih ukrepov katerekoli vrste na stanovanjskem polju, - na Oni strani. A na drugi Strani moramo .pniizhalti silne ir a et studio, da hišni posestniki preskušnje 1. februarja 1928 niso prestali, marveč so dokazali, da za prostost še niso zreli, ozir. je še niso zaslužili. In tudi sicer premise za odpravo zaščite še niso dane. Piri sodišču v Ljubljani je bilo v februarskem terminu podanih nad 1000 stanovahj-iskih odpovedi. Če na podlagi prijav prir novo u-stamiovJjienem stanovanjskem uradu mestnega magistrata im ugotovitev pri marili. Stanov arijski anketi na magistratu raz-imOtrivamo vzroke teh števčllnilh -odpovedi, vidimo-, da lahko d-etono vseh teli 1000 odipo-ved-i nekalklo na- 4 dele in sicer: Prvo- četrtii-no odpovedi tvorijo one odpovedi, klat er e 'So padal? hišni lastniki i-z maščevanja zoper neljube jim naijemnike; druga četrtima obsega odipovedlii. katere temelje na lastni potrebi h-išhli gospodairjev. a tretja in četrta četrtina. torej polovica vseh odpovedi, je M a podana iz špekulativnih namiehov. V kolikor gre za prvo četrtino, za odl]>o-vedi, podane iz maščevanja', me moremo, da bi hišne gospodarje graljailii, če se skušajo otresti neprifrettiriih jtim majemmlitov, ki so- v zavesti da ise jim ne niOTC iničesar zgoditi, morda stožit 10 let svojim goistpotdlairüem na-gajaJli. Seveda M se moralo pač to- v vsakem slučaju thdti hrezh-ilbmo d-oka.zalti. Glede druge četrtine^ to je: odpovedi' zaradi faiStne potrebe hišnih gospodarjtov, z ob-jektttivnetga stališča tudi me moramo- resno u'govartjialti. Kajti naljbrže so lišnemu gospo-datiju njegovi svOjci, nslužbandi, morda tudi prijate®- bližji, kot čestokrat popolnoma' tuji inajemmlkL dasi bi se na drugi strani pač lahko pničalkovato, da bi hišni laštiniiki nekoliko že morali respektirati nekatere najemnike, ki so v Iriši morda že desetletja. Tudi to latstno potrebo je treba dokazati Vse g ralje vredne so pa one odpovedi, ki »So bile podane le zaradi- spokullaidije na večjo -najemnino, in katere tvorijo, kakor se je -pri znanji anketi ugotor'iHo, gotovo pOIovico vseh odpovedi. To so slučaji, pri katerih je Recepis. Uradnik se je pritožil potom svojega ministrstva proti ministrovemu odloku ‘na Državni svet. Ker le ni bilo rešitve od nikoder, je u-rgiral. Pride od državne-nega sveta odgovor, da tožba sploh ni bila vložena. Isto izjavlja tudi ministrstvo. Ker je 'bil rok za vložitev tožbe že zdavnaj potekel, »nema više mesta žalbi...« Na to uradnik iznova, da je tožbo pravočasno vložil im da mora biti v ministrstvu. Ker je tam seveda niso našli, odpišejo, da je mogoče ugoditi njegovi zahtevi le, če pošlje -poštni recepis o oddati tožbe. To po preteku poldrugega leta, kajti odst. 2 čl. 21 zakona o Državnem svetu in upravnih sodiščih z dne 17. maja 1922 se glasi: »Tožba se vlaga pri sodišču ali neposredno ali po pošti na recepis«. Stvar se je ipak ugodno končala. Saj na recepisu ni pošiljatelj, niti vsebina označena. Urad je pa imel kar 27 recepi-sov od istega dne, vse od poštnih pošiljk na isto' ministrstvo. Ni vrag, da bo eden pravi. Tu je res bil pravi in to pot je — navzlic vsej pismenosti —uradnik celo — zmagal. Če je bil pa recepis -baš od njegovega pisma, kdo ve?! A. (Iren. hlišhi goda.r od-mvetM stamavamije le z na-imettom, vršiti mat na&emmikat glede n-adeimmi-ee p rešijo, (alb še k-aij hujšega), kat era- je bila seveda uspešna, kaliti jatsuo- je, da bode vsak ralje hlačal- povišamo- naljeimimimo. kakor pa d-a .riskira deložactijo. Im naivno- tu tiči- zali ec za grmom. Pra‘v ndbetnie ovire me bi moglo Miti — iinišljeu-o -z dbče.ga 'sitališča me -oziraije ise ma to, aiH ima) naietmimilk valaniziiirame ailii nevallo-.riziraime dohodlke — če bi hiši ni- g-oisipoda rji zahteva,li zlalto pariteto, a me več Tega: principa se pa miisto držalli, marveč zahtevado 2 kraitn-o, tudiii 3 kratno zlalto pariteto, to je ne 10 kratim), marveč tudi 20 krati no in 30 kratimo ipredvdjmo ceno. 'Sati iso Sli 'be-ograjiski hiš-m-i -poisesitinlilki po- čascpitsmlih ves-teh baijc celo tato daileč, da so v n-elkt s-pom-eMeil izročemi -menda vladi ali panla-mem-tu, kair .n-airavinost -diktiralli dvaijseltikraitno p.redivojmo- najemmino kot n-onm-o, češ da 'je ena -zlalto predvojna 'krona enaka 20 diimarjem, kar je pač ljubljansko društvo hišnih posestitniikov dlelmaintii-ralo. 'Da se po-d krinko «Zlato pariteta» ne bode po nepotrebnem slepomišilo, je treba pač lümtdem povedati, kaj je zlata pariteta im koliko znaša danes. Ta stvar je zelo ehostaw-ma. k-er -se imorc in mora tot -obtieatmn com--paraitionis vzeitii le — amerikamisikii. dolar. Ta demarna jeidinota je bila leta 1914 enaka 5 zlatim k.romam. Ker velja danes pri nas po u-radlnem tečaiju 1 dolar 56 papir,naitiJi dinarjev, ima tore« 1 zlata kroma vretilmotsti ene petine dolamja ali (56 : 5 = 11 Dim 20 p, zaokrožam) magairft navzgor na- 12 dimanje-v. Torelj 12 dinarjev kvečjemu, a- tudi ne ene pare več, znalša vrednosti zlate krone dam-cs. Zlata iparilt-ettia je razmerje 1:12. Z oz&mm na dejs-tv-o, da se pa nameira-va izlatii d-inair sita-bÄdiiraiti na bata? 1:10, to je 1 zlat d mar — 10 -papirnatiih dinartjev, se m« podliatgi pri-‘inerjaihja' z doHanjeim ' i-zračulmama zlata pariteta ma baizi 1:12 me bode m-egia obdržati?, marveč se že daln-as Muko -smatira baza 1:10 kot ediutole pravilba-. Če bi hiišm pusesltnäki zaihltevali .ou na-(jominrtkiav desetkratni izinos predlviojine kroin-slke maljeminiiine sedaij v diinarljih, .ne bi rntiglo biti ndhanega ipomMdka in bi is e tudi o kaki äpdkullaicP ali pneisiiji ne nrogio gaviorilti. V resi lici sie pa Mišmi plosdsItnilkJi rdilaicije 1:10 niso dinžialli, mairviee so šili daiidbo preko cilja. (Ati iz drugimi besedami: Porabili so pro-isitosit v to, da so: špekulirali s cen,ami stamo-vapij im jih miaivigalli. če nalm je treba še kak dokaiz 'za trdiitev, da se je s isoldnrm odipoivedmi šipeltouliralio, ga naljdemo v tem, dia bode iOi:l prvotimeg-a Oigreimmeiga stavila sotimiih cdpcivedi komično ostato vdlijaivniih le kakih 400, kar je seveda tudi veliko im. bode poiskalo 1. malja ikaitalstro-faimo. V v-se.h sHučalffli je prisilo, do. talko ovalne «poinaivmaivei» mod gicispodäriii iin sltran-ikami, to ise pravi, inaijominikii, prestrašeni pred pravnomočno odpovedjo in pred pretečo jim deložacijo, so so onoisltaivrno. vdali tar prliis/tali na. pollrubno pcivišainije, dia isli, le oibdrže sta-moivalnje. In še cm dokaz. Minoigo siu'čafeiv lie zinanih, da skamvamfie, odipbivedamo 1. februaru a, še dames po- preteku 8 tedinoiv, ni oddano, das-i je gflasilo liiš-nih poiseistlmikoiv v Ljiublljami «Moti dom» člane k teimn priigamtialo im dasfi so doitičnii' 1 Hišni gosipoidartiri iiskallcem sltamovanu izijaviili iste-reoitiipmio', da je stamiovanue «že odklamc». Za-kao? Ker čakaijo doltičrniki, mia najvišjo po-itiudbo. To čitalmiO' tud'i da'hlko visak dan v naših liisitiih, kljer piomuljatio. hišni gospoda.rE v imseratilh naizina sltamoivamtia ornim osebam, ki bi 'jim i plač alle malieiminilnoi 'za' par let naprej - (belkdo zahiterva kair vsolto 70.000 za pet let napreti) — ai nainaivnost «najboljšemu pomiudiniiku.» Da Ipri takih izrodkih o kaki zrelosti ('Hm! Ur.) ihilšnli goisipodainjeiv za «ipro-istosit» ne more ibilfi mobenega goivoira, ge ijasmo. In zatorej 'stanoivanijski zakon tudi Ine imore Miti bkvidiiram. Ni še ipremiis za Jilkvidacitio. 'ViMiimo, da druge dinžaive, ki so goitoivo na vfštii stopnji knl-itnre 6in pravinega, razvoja, še. do danes miso pcjplolllnioima odipraivSe stanovamjsikc zaščite, dasi bi ravno pri rujih bili; že, dami ipredpoigoiji, ki jih pa pri nas ni. Če nlič dirogeiga, dioka-zuje že deijlstvo samo, da država ničesar ne vida im da zaseda s svioijimi številmmi uradi cele hiše, da stvar nli v redu. Prvi, poistulalt mora bilti;, da iizipraiztii d.r-žaiv.a vise po, mtiemih uiradih zasedem,e pirivaftme hiše. Lahko se reče, da bi bito veliko, sltatno-vamtiške bede 'odipravlljene1, če bi se ito zgodilo,. Seveda v državi, kjer so, celo, krediti za pomoč gladujiočim baje predmet «zaira-d'e,-», mi. pričakovalti, da bi se kaj takega zgo- dilo. In vendar se mam zdi, da bi sc tudi pri zidanju držaivmib poslopij dato precej «,zaraditi!», katera zarada bi nam taikorakoč bila celo všeč po, jezuitskem ,nazoru, da naunen posvečuje sredstva. 'Moramo tudi reči, da je sedanji troime-sečni ddlpavedinii rok za sedamje težke razmete prekratek, ker si odpovedamec mie more pridobiti v tem času ,iH.ivega stanovuinja. Ta rok se'naj podaljša na 6 mesecev, v katerem časiu si bode odpoivedamec že lažje našel stanovanje ali si pa tudi lahko sezidal lasten dom. Mnogo jih je, ki se bodo zelo premislili preplačevati stainovanja z 2- ali 3 kratnio zlato pariteto, ker obresti za gradbeno, iposojiilo z tmiortiizacijo vred me bodo večje. iNa sploh lahko, trdimo, da je ukimijdnje 'stanovanjske zaščite, smatrati le za ipoiskuisni balom, t. j.: Al se bo stvar obnesla? Vidimo ipa. da se ni obnesla, kajti s takim pompom inisceniirano bojno prerokovanje hiSnfli ,posestnikov: «Odpravite Stamovan/jski zakoni im takoj bo zadosti stanovanj na razpolago!» se ni v ničemur uresničilo, V z Mic ukinijen/ju stanovanjske zaščite dne l. maja niti eno stanovanje ni več na, razpolago, obratno: okolu 400 stanovainij je manj! 7 o je edina posledica ukinjonija in vrini tega šc špekulacija na naj večjo inajemmüno (ma «najboljše ponudnike») ter navijalnjc cen. Le tedaj bo stanovanjske bede konec, če im kadar .bode zadoisti stainovanij na. razpolago. t. j., kadar se bode sezidalo, zadosti hiš. To se pa ni zgodilo, dasi so imeli hišni posestniki zadosti časa na razpolago. Ker torej ma nobeni: strani niso podane premise za nlkinjenlje stanovanjske zaščite, pač ne bo preostaijalo ničesar drugega, kakor stanovanjski zakon podaljšati. Ne da bi se spuščali v podrobnoisiti, moramo navesti, da bi morala, nova stanovanu-isJka zaščita obsegati sledeče splošne itoičlke im /sicer: 1. Eksekucija za maj 1928 podanih sta- m, o'vanjskih odpovedi sc suspendira, za nedoločen čas. 2. Odpovedni vzroki glede lastne potrebe gospodarjev se cmojc na naijbliižlje so-rodmiiike hišnih posestnikov. 3. Sedaj veljavni tromesečni odpovedmi rok se za 10 let podaljša na 6 mesecev. 4. Zahtevanje maijemimne, ki presega zlato pariteto, to je 10 ali 12 kratim lizmois predvojne toromske najemnine v dinarjih za hiše, sezidane pred prevratom, se smatra za. ode-ruštvo. 5. Zaščita velja za vse sloje prebivalstva, ki nimajo več kolt 6000 Dim mesečnih dohod- kov ali ki so uradniki, upokojenci, mali trgovci, obrtniki itd. 6. Tenmin, do katerega se zaščita podaljša, je 1. maj 1930. Zadeva je sicer v skupščini že kolikor toliko v razpravi, ker je bil nujni predlog poslanca Petejana soglasno sprejet. Vendar je pa stvar precej sumljiva; kajti Vladi menda ne konvenira podaljšanje stanovanjske zaščite In se baje odo namerava predlog izigrati na /ta način, da ne pride na dnevni re.l pred 1. majem, s čimer hi bila stvar avtomatično pokapana. Menimo, da bi imela vlada pač prav tehtne razloge, da ne bi izpostavljala prebivalstva prečanskih krajev po nepotrebnem takim perturbacijam in pretresljajem, kakor jih je sigurno pričakovati 1. maja, katerega dne bode ostalo samo v Ljubljani 400 družin s pohištvom na — cesti. To pa ma ljubo peščici hišnih gospodarjev, ki bodo seveda, vse svoje moči napeli, da odvrnejo tak atentat na 'njih «iprositost», iin pa, ker je vladla sama prišla Vslteid naredbe socialnega min,istra g. Gosarja v zadrego ter bi morala talko rekoč samega isebe desaviiinafii. Vse to v času, ko pomočnik finančnega ministra obeta najšib-kejšemu delu najemnikov, državnim nameščencem ne samo redukcije — ki so itak že v tiru — marveč celo znižanje prejemkov ! Res, fldtno je bili SHS državni naiStaV-'jenec. Na en strani povzroča vlada sama dviganje, povišavamje stanovanjske najemnine, a na drugi strani se bavi z misIMijo., znižati prejemke. Človek ,se mora pač prijeti za glavo ;in vprašati: Ali je vse to resnica ali so samo sanje?! Kaj bo z nami? Stanovanje je blago, seveda svojevrstno Maglo. V zvezi je z zemljiiško, lastnino, ki sc ne more s produkcijo' poljubno poinnioževati. Naš 'Stani, mi kot uradniki, smo p» veiilki večini koinzumeniti za stanovanja, mi smo na-jelminiki', nalieimoijeimalci. ne najemodajlalci1: zato imamo, povoda, dovolj, da- se kolt konzumenti udieležiujeimio z vsemi močmi boja v Lsltanovantiiskem vprašanju. Kajti dailekovid-nega konzumenta ne zabiima samo, t,renotna cena tega ali omega blaga, on mora tudi premišljevati, kako dolgo ga ho mogel kupovati - in pa, bode M zanj v prvi vrsti dovolj tega bllaga tudi v bodočnosti na razpolago? Mi odklanjamo vsak načrt rešitve stamo-'vanlislkega, vprašanja, ki mam ne nudi garancij, da bodo cene stanovanj za nas znosne, da bomo vzdržali tudi v bodočnosti im da bo dovolj stanovanj ma razpolago. Jules Lemaitre: Penelopina tajnost. , (Na. robu Odiseje.) Torej,, kakor ves svet to ve, Penelopa je izjavila snubačem, ki iso1 jo nadlegovali, da bo izbrala enega Izmed njih, čim dovrši svoje vezenje; im da bi ta trenotek odmaknila čim dalje naprej, je po noči razdirala, kar je ma vezla, po dnevu. Snubači - Antihoios, Eurimahos, Amphi-ncimeis, Agelais, Demoptioleimos, Euryades, ElatoLs, Pitsamdros, Burydamas, Aimphimedom, Pbliylbiois, Ctesiplpois, Leber,ites Im Liodes — te zvijače niso opazili. Potrpežljivo so pričakovali uro, ko se Penelopa odloči. Dobro so, sc počutili v UMosovi hiši, kjer so> jih obilno hranili, kjer jih je pevec zabaval s pesmi-rrii in kjer so se vrhu tega razveseljevali s Kiliuižabnicalini. Vedeli so, da bodo dan nato, čim Penelopa izbere enega med njimi, vsi ostali moral oditi in odteči se temu udobnemu in veselemu življenju. Uredil so med se-iboj vse tako, da bi trajalo to življenje kolikor le mogoče dolgo; čeprav so tratili Ulik-sovo premoženje, so vemdar delali to nekatn I izmermo im vzdržavali so v dobrem stanju po-i Ija, vinograde im črede ter vziti samo, poio-I vico plodov: telet, jagnjet, pujskov, vina in I žita: doivolivšt Penelopimeimiu oskrbniku, da je ostalo prodal. Zakaj vsak izmed njih je pričakoval, da tx) izbran 'm zato: je bilo, dodirni so radostno uživati sadove, vsem mnogo do tega, da ostane gospodarstvo medo-itakmjeno. Tako je sčasom zavladal nek red v hiši odlsoitnega Ulifcsa. Snubači so živeli v lepem soglasju; prav malo je bilo prepirov med njimi in izvzemši posamezne samopašnosti, s katerimi' so slavilo, praznike bogov, so se privadili zdravemu in čisto rednemu življenju. Pri tem so sc mnogi odebelili. Nihče ni več pričakoval Uliksovega povratka, edino le Penelopa je še verovala, da se vrne. Še vedno se je čuvala za soproga. Toda maiveKčala se je psovati snubače. A le-ti so se napram njej vedli s podvojeno uljudmost-jo. Spočetka so pripovedovali, da so se nastanili pri UJiksiu, da bi branili kraljico pred napadi sosednih kraljev. Penelopa je na vse zadnje pristala na: to pretvezo. In reis jim je dajala stanovanje in jih hranila, a orni so jej zagotovili popolni mir. Skratka, trpela jih je in celo navadila, sc jc nanje. V dudar ugajat jej ni nobeden, niti je uti vzmetmi,rjal; zdelo sc jej je, da je vse njihovo obnašanje brez nežnosti; in edino podoba dalj,nega soproga jej je poMai miisel in srce. <« Lepega dne se jc na otoku Itaki izkrcal nek Brigijec, ki jc prevažali kupčijsko, robo. iRripovedoval je, da je na svojih potovanjih srečal kretskega pilota, ki je bil slišal praviti nekega atenskega trgovca, kateri spet je cul to novico od nekega, tokijskega' mortiarja, da Utiiks že šesto kito živi s Katlypiso. ‘»Videli isdm ga, na lastne oči,« je bit dejal Foikijec. »Ko se mi jc potopita ladja, me je morije vrglo na otok te vile. Sprejela me je zelo prijazno in mi ponudila celo eno izmed svojiib služabnic. Kralj Uliks sam me jc vljudno pozdravil; pomagal mi je zgraditi spllav: temu se imam zahvaliti, da naju je neka egejska ladja sprejela na krov, mene in malo, ki jc na vsak način hotela, z menoj. To so tri važna vipraša-nja, ki jih ne hi sin el: raizimcitrivaiti z beograjskega vidika, kjer je Drodnkiciua Stamoivatnj celo prekotme.r-ma' im kjer je obilo »izarade«, aniipak s stališča proivmciäalnih mest, kjer se v produkoiiji komaj opaža dobra volja1 in kjer je visak drž. nameščenec naikaizan na mesečno, bi detjali — miloščino, ki mn koimaij zadošča, da si pokrije gototimijo- im da. nasiti svojo družino. iPolpolnoma prav Lina je iponldaidjal inelki maš dtnevtmik, da piri stanovanjsikem vprašamjm ne gre toliko za stanovanja kakor za najemnine. Denar, denar! Če bi tega trito, bi' zidafli, ki j.ili to veseli, omi pa, ki niimiatio amisla za pr< dukdijO', bi se pač naseljevali i>o zgradbah, za katere bi zmogli najemtiime. V krajih, kjer cvete tirgaviha im obrt, mii pomamj-kamja stanovanj; produkcija krije poltreHw». Najboljši dokaz: Beograd, kamor se stekajo vsi viri kapitala: Tudi meslto Zagreb zida, zidajo privatniki, kajti. Zagreb je središče trgovine, obrti in kapitala. Ljubljana je v izjemnem .položaju. Največ je še tu trgovine in obriti, a zida se malo ali: prav nič. Mestna občima žrtvuje ogromno, kajpak, šele sedaj im vse na cm mah. Zdi se pa, da se vzlic tem žrtvam me premaknemo z mrtve točke. Sc tudi ne bomo! Da, v Ljub ljami imamo trgovino in obrt, toda — le vprašajte jih! ikako lje s to trgovino iin obrtjo. »(Životarimo! Ljudje nimajo denarja: Visi jadramo v koinlkniirz.« Uradlni-štvio je zadollžano, podeželamii pritiskajo v mesto in povečujejo' bedo. Ali naj omenimo še uradniški protet iz dkupiramega ozemlja? Delavec, nraidnjk, mali trgovec ne morejo zidati., kaliti vsi se .pelhaijio za zaslužkom.. Kdo ga maj jiim da? Vipralšalmo še cim pot: kdo? Po vsem svetu se oibimejtia mesta razvijejo, a naiše iprdpada! Ali: simo Slovenci: v resnici obsojeni na izselitev — na pogin? Rešitve ne vidimo. Kaj mam pomaga visa globoko, razvita, duhovna kultura, ki jo v bedi rinemo dan na dan na malo mizico s samo dvema nogama, in če jo tudi podlpiramio. s požrltviovalnostjo heroja, če pa ni kruha za sestradlaincai, če ni strehe za brezdomovinca! Prvo je kos krnila, streha nad glavo, potem — priboljšek. Kaj naj nas reši? In kdo? Odgovorite! Ivan Škarja, dinž. svetnik. Odločbe obče seje Državnega sveta.* L) Pod št. 36032/27 v obči seji 10,—12. februarja 1928: 1 Gosp. 1. Škairji, drž. svetniku, se najtoplejše za-hvaJijiujeuK) za iposlane odločbe. Ur. A kralj Ulčks je ostal, ker se je dobro poču-tiil, kjer je bil.« Penelclpa mi itnisliila, da jej je mož tekam vseh teli dvajset let ostal docela zvest. Vendar predstaviti alti si ga, kako na. tem otoku radosti breladell'no živi in kjer ga redi vila, ki ite ladijclomcem pre.slktibova:la celo družice, doičim ona sameva in se ugunabJja od žalovanja. inv pričakovanja —, to jej mi 'bilo všeč. A obenem je začela verovati, da se njem so-frog. kalter ega neko božansko bitje zadržuje s tako močjo, ne povirne več na Itako. * No: kimallu nato so snubači privedli s seboj novega tovariša in ga predstavili Pene-^bi. Bil je kraljevič Aristonoids, sini starega kralja z otoka Mukanje. Aniistonoos se je vrbi! z večletnega pepotovanja po He'laidi, Egiptu im Aziji, zakaj bil je zelo 'Zhatiželjine-ga duha. PagoSto je slišal pripovedovati o Pein-eloipiini zvestobi in o mjerni zakonski stanovitnosti. ki sta postali že slavrnoanami po vsem svetu. Vuiorvši sc v domovin-O: je razjej snubačem svoj namen, da tudi on po-brosi za roko Ltaške kraljice; in ker je bil b°ga't h mogočen, 'SO' privolili, da se je. uvr-stil 'mednje. Za oismovO rodbiaisike pokojmime po urad-mtku, umrlemu pred potekom 'triletnega roka, označenega v čl. 239. uradniškega zakona: se moira vzeti osebna pokojnina uradnl-ka: katero bi sltvamno imel po iracvem zakonu v momiemtu slmrti brez kalkoršnekoli ome-jiitvie. 2. ) Pod št. 36033/27 v obči seji 14. marca j 1928: 2a Služitelja .more biti .sprejet v službo po čl. 10. uradniškega zakona samo, kdor je de-0alpsko odslužil rok v vojski (a me, todlor je I bili oproščen služenja raka). 3. ) Pod št. 32620/27 v obči seji 14. mairca 1928: V pismeni pogodbi) s katero se nekdo sprejema za kbnfcraktnega uradnika, odreja inagrado za delo miinister. bodisi po časovnem odseku bodiSi z označitvijo inagrade v višini pristojbin, odrejenih v zakomu o urad-milkih. V tem drugem slučaju pogodbeni ulrad-m.ik ne pridobiva nobenih pravic po zakdnu o 'tiradinikih v pogledu kategorije, skupinic ali stopnje, alko bi pozneje stopil' v državno službo kot redovni uradnik; to bi bilo novo piostaviljemje po- uradniškem zakonu. Iz strokovnih organizacij. Redukcija 1 N ti petoj odboirskoj sednic! Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani, (obdržamoj na 5. aprila 1928., odbornik i fcza-slamik sekcije saveza finans. kontrole u Ljubljani g. L. Kalašič, dao je ovu pismenu izjavu: Drugovi i braćo! Bolnim s'rceim Vam javljam, da smo na početku ovoga meseca izgubili više od jedne stotine vrednih i u svakom pogledu valjanih članova. Nijie njih smrt pclkcsilla, već nemila redukcija, koja ih je osudila ma gladovanje u svojoj vlastitoj kući u kojoj ima kruha im ostale hrame obilato za imlnoge imozeimce, samo za njih siromahe nema! Redukcija 'iih je pokosila na 31. minulog meseca pred samu večer, pak ih je -talko našla .nespremne i bez para u džepu: Neki su morati preuzeti putovanje sa majlsevennije tačke mile naše dcimiovilne. gde su do. zadnjega momenta predano, i venno svoju dužnost vršili na dobrobit Kralja i Otadžbine, do samih bugarskih granica. Svaki dam dolaiži po koji jadnik sa suizanni na oko, moleći za isaivat. Kada im sacpštite, kako im je u otipuisnlm dekretima maizmačeno, da će ih se ponovno primiti netom se prikaže potreba prilikom . Lipražnje'nja .s'hužbemiih mesta, oni Vam pliaduć odgovaraiju: »Zašto se nije otpustilo imozemice — dnevničare — ne-go^baš .nas sinove ove države, koji smo naše državljanske dužnosti u potpunoj meri izvršili. Nas najviše boli to, što. se je u službi zadržalo dnevniičare inozemce, sa svakalkiovim kvalifikacijama, dok se je nas takoreć sramotno oteralo! Mii ne verujemo, da su ino-Keimci venniiji, pošteniji i zauzetmiji u službi no što smo mi!« Moji drugovi me zamoliše, da avoliiko sa-cpštlm ovoj .sedmici i, da zamotim, da bi Zveza preko Glavnog saveza u Beogradu Stojala 'Spoštovati, da se reducirame odmah povrati u službu, a na ona mesta, koja, sada pofcri-'vaju imozumci, kojih imade više od stotine. ■Oovaj je koiralk ineophodno potrebit, a logičan je i .pravedan, pak ga i ja sa svoje šarane preponučam uz oba vest, da će se i sekcija saveza fimams. kontrole u Ljubljani obratiti za tetu stvar svome Savezu, da se i m za svoje strane svojski zauzme, kako bi se na-stradalima hitno u pomoć priskočilo. ■ Lovro Kalašić, inspektor finamsiitske kontrole. Državni uslužbenci In stanovanjsko vprašanje. »Činovnički Glasnik« piše v št. 146 z dne 16. marca t. 1. o tem, kako se je reševalo to vprašanje po vojski. Stanovanjsko vprašanje je prišlo končno na to, da je dobilo značaj navadnega komunalnega vprašanja po večjih mestnih naselbinah. Glede ukinitve stanovanjskega zakona za-vzermije člankar to-le stališče: Da odkritosrčno govorimo, pravi člankar, nimamo baš mnogo razlogov zato, da se protivimo ukinitvi stanovanjskega zakona. Širokim masam državnih uslužbencev je malo koristil, tistim pa, ki jim je koristil, so to veselje zagrenili hišni posestniki; kajti le-ti očitajo najemnikom, posebno pa še državi, da je prevalila svoje breme kratko in malo na njihova ramena. Radi tega bi državni uslužbenci ne iadikovali nad ukinitvijo tega zakona, če bi bila država poskrbela, da jim od 1. maja zagotovi glede stanovanj cene, ki bi jih po svojih dohodkih zmogli, t- j. da bi se cene stanovanjem maksimirale. Državni uslužbenci sploh ne bodo mogli Plačevati tako visokih najemnin, ki jih bodo svojevoljno diktirali hišni posestniki. Precej časa bo še poteklo, da bo konkurenca med hišnimi posestniki normirala solidne cene. Dotlej bodo morali državni uslužbenci mnogo 'pretrpeti. Odipomoč je po člankarjevem mneniu 'iskati v privatni inicijativi. Država je sicer v zadnjih 2—3 letih določila majhen kredit za posojila, iz katerih bi si državni uslužbenci zgradili hiše, toda kredit je. bil tako majhen, organizacija' pa brez zistema, da od teh posojil ni bilo skoro nič koristi: Za zgled take samopomoči navaia člankar, da so samo v lieog-rad-u osnovati 2 zadrugi za postavitev cenenih stanovanj za gospodarsko šibke meščane. Rna je čisto uradniška ustanova, samo za državne uslužbence in upokojence, druga pa je za vse meščane. Uradniška zadruga bo še to poletje nudila okoli tri sto novih hiš. Na čelu te zadruge so pridni možje, ki se za stvari resno zanimajo. Končno apelira člankar na državno upravo, da pospeši uradniško stavbeno delavnost s tem, da uradniške kolonije oprosti vseli taks in neposrednih davkov na zemljišča in poslopja, olajša dobavo kreditov, ako cd države določena podpora in osebni vlogi ne bi bili zadostni. Podporo naj bi dala država v obliki dolgoročnih brezobrestnih posojil. S tem bi država izpolnila svojo dolžnost do svojih uslužbencev, za kar bi ii bili vsi' globoko hvaležni. O reševanju vlog na urade nekdaj in danes. Često se slišijo pritožbe zoper počasno uradovanje naših centralnih uradov v Beogradu. Pritožbe so žalibog zelo upravičene, in v tem članku nikakor ne nameravam branili in opravičevati počasnosti naših uradov. Da pa se vidi, kako so v Avstriji znali zavlačevati rešitev neljubih narodnih vlog, naj omenim primer, ki ga navaja upravitelj šole v Studencih pri Mariboru g. A. Hren v spominski knjižici ob 5<)letnici tamkajšnje šole. (Glej članek »Boj za slovensko šolo v Studencih v Časopisu za zgodovino in narodopisje, XXIII. letnik (1928), snopič 1—2, str. 71—75.) Družba sv, Cirila in Metoda je za dovoljenje slovenske šole v Studencih pri Mariboru napravila sledeče vloge: 1. Dne 15. marca 1911 na c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru za šolsko in stavbno dovoljenje. 2. Dne 10. maja 1911 urgiranje rešitve pri c. kr. okrajnem glavarstvu. 8. Dne 12. maja 1911 urgiranje pri namestništvu v Gradcu. Dne 30. avgusta 1911 urgenca pri ministrstvu za bogočastje in nauk. Nato je družba oktobra 1911 dobila obvestilo, da mora pri občini Studenci prositi dovoljenja za stavbo hiše. Sledi druga vrsta vlog: 5. Dne 11. decembra 1911 na občinski urad v Studencih za stavbno dovoljenje., s priloženimi načrti. G. Dne 18. januarja 1912 urgenca pri istem uradu. 7. Dne 27. januarja 1912 urgenca pri okrajnem glavarstvu. 8. Dne 30. januarja 1912 urgenca pri namestništvu v Gradcu. 9. Dne 15. aprila 1912 pismeni protest pri žu panu. in pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, ker občina ni razpisala ogleda, ki je bil za ta dan najavljen Družbi. 10. Dne 18. junija 1912 pritožba na ministrstvo za javna dela. 11. Dne 9. avgusta 1912 urgenca pri okrajnem glavarstvu za rešitev protesta od 15. aprila 1912. 12. Dne 28. avgusta 1912 prošnja na deželni odbor štajerski. 13. Dne 29. decembra 1913 nova vloga na dež. odbor štajerski. 14. Dne 3. aprila 1914 urgenca na deželni odbor štajerski. 15. Dne 13. junija 1914 urgenca na c. kr. namestništvo v Gradcu. Razen tega je bilo nešteto osebnih posredovanj slovenskih poslancev pri vseh navedenih uradih. Med tem je izbruhnila vojna in končno je 16. dne 8. oktobra 1916 Družba od občinskega urada zahtevala predložene načrte nazaj, a temu dopisu je občinski urad s čudovito naglico ustregel že dne 23. oktobra istega leta! Tako so delali v Avstriji, toda le v narodnostnih vprašanjih. Osebne zadeve so se .reševale hitro in ločno. Upokojenci so prihodnji mesec po upokojitvi že dobili svojo pokojnino. Pri nas pa se ravno osebne zadeve večinoma silno počasi rešujejo. Za izgovor se navajajo nerodni pravilniki in predpisi. A ravno ti predpisi so dokaz nemarnosti upravnih organov, ki so sestavili te predpise in jih ne nadomestijo z boljšimi. F. A. DRUŠTVO ZEMLJEKNJIŽNIH URADNIKOV IN IZPRAŠANIH ASPIRANTOV objavlja, da se vrši njega redni občni zbor v nedeljo, dne 6. mala 1928 ob 13. uri v razpravni dvorani št. 28 justične palače v Ljubljani. DNEVNI 'RED: 1. presoja poročil o poslovanju društvenega odbora, odobritev računskega zaključka in ugotovitev proračuna: 2. določitev članarine: 3. volitev odbora; 4. volitev dveh računskih preglednikov in dveh namestnikov; 5. izprememba pravil; 6. sklepanje o morebitnih drugih predlogih; 7. slučajnosti. V smislu § 16 sme vsak član staviti predloge in se udeležiti posvetovanja. Predlogi se morajo odboru prijaviti 8 dni pred občnim zborom, dni gače sc sme o njih razpravljati le tedai, ako to skleneta dve tretjini navzočih in zastopanih zborovalcev. V Ljubljani, dne 12. Aprila 1928. Vestnik. Na straži! Že sedaj opozarjamo na članek s tem naslovom, ki ga priobčimo vsled nedostajanja prostora šele v prihodnji številki. Članek obravnava o discipliniranju predstavnikov organizacij, na kar smo javnost opozorili v Naš. glasu dne 10. februarja letos. Ustanove vdovam in sirotam drž. nameščencev. Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in upokojencev v Ljubljani razpisuje za leto 1928 iz sklada Ivana Postana 20 ustanov po1 300 On za najbednejše vdove in sirote po državnih nameščencih, pa tudi za preostale po onih narodnih borcih, ki so padli v boju za naše osvo-bojenje. Prošnje naj se pošljejo na upravni odbor konzorcija do 30. aprila 1928. Prosilke nai prošnjam prilože od občinskega ali župnijskega urada portjeno dokazilo, da so res ubožne, ali pa radi bolezni in onemoglosti nesposobne za pridobivanje. Društvo davčnih izvrševalcev ima svoj redni občni zbor v nedeljo 6. maja t. 1. ob 10. uri v gostilni »Na Škarpi«, 'Breg v Celju. K Obilni udeležbi vabi društveni odobor. Važna publikacija. Vladni svetnik gosp. dr. Rudolf Andrcjka v Ljubljani, Večna pot št. 3 je izdal v samozaložbi knjigo »Društveno pravo v Sloveniji«:, ki obravnava na 238 straneh sedaj veljavno društveno pravo z vsemi spremembami izza našega ujedinjenja do danes. S to knjigo se je hotela izpopolniti velika praznina v našem upravnopravnem slovstvu, ki jih je pisec opažal kot društveni referent velikega župana ljubljanske oblasti. Slovenija ima tako razvito društveno življenje kot nobena druga pokrajina naše države. Naravnost nujna potreba je torej, da so naša društva natančno in izčrpno poučena o vsem, kar se tiče njih postanka, delovanja in nehanja. Vse to najdejo v tej knjigi, ki podaja v lahko razumlji- vem slogu rezultate večletnih znanstvenih raz* iskovani vseh mogočih primerov iz društvenega življenja. Opozarjamo naše člane na to delo s s priporočilom, da si knjigo, ki ima veliko orijen-tacijsko vrednost, direktno pri izdajatelju ali v kaki večji knjigarni čim preje naroče. Cena broširani knjigi je Din 5