Čuj, ali je začutila to čudo v prošnji materini tudi Milka, ker je tako glasno zajokala ?
Tedaj se je nenadoma zgodilo ono veliko čudo, ki ga Peter skoro ni mogel verjeti.
Oče je za hip postal. Potem je z nežno silo potisnil mater v stran, se nagnil proti klečeči, položil polagoma, kakor s trudom, obe roki na mokre njene lase — ruta ji je zdrknila z njih — in med glasnim ihtenjem izpregovoril:
»Bodi blagoslovljena, ubogi moj otrok!«
Peter se je naslonil ob mizo. Zazibala se mu je vsa soba pred očmi.
Tedaj je zazvenel sem iz postelje kakor visoka pesem sreče, kakor radostni spev zborov nebeških v oni prvi, čez vse dni in noči blagoslovljeni sveti noči, kipeči glas Milkin:
»Resnico so vam povedali v šoli, Peter : Ves svet je poln blagoslova nocoj . . .«
TIHA NOC.
Zložil Silvin Sardenko.
Tiho,  Sion!  Sveta noč prihaja. Morajo  se  njeni dihi čuti; nad kraljevim mestom Davidovim zgrinjajo se bele ji peruti.
Tiho,  vetri!  Sladek  spev budi  se. Angeli prikazali se bodo: Himno hvale Stvarniku pojoči, ali  stvarstvu  odrešenja odo.
Tiho,  pevci!  Rahel  šum  iz jasli. Lilija iz  Nazareta  k jaslim
sklanja  se  nad blaženo  mladiko, nad nedolžnim  cvetom novovzraslim.
Tiho,  jasli,  zibelka božična!
Da se v srcu večni Bog bo slišal.
Tudi v  duši hoče  biti rojen,
k  angelskim jo  zborom bo povišal.
Vse je  tiho.  Tih je  sveti  Sion, vetri tihi,  angeli so tihi, jasli  tihe,  tiha je Devica  — Čujejo  se  le  še božji  dihi.
BOŽIČNA.
Zložil Bogumil Gorenjko.
/\h,  brez  svečic  in brez jaslic je v tujini božič  moj, sam praznujem,  božičujem brez prijateljev nocoj.
Pa so  daleč tisti kraji, več oko jih ne doseže, pa  so  daleč  tisti časi, daleč  sveti  so  večeri v tihi skromni rojstni vasi, komaj  se spomin še zmisli nanje polne radosti!
Pa jaz pustil tiste  kraje, tiste bom pozabil čase  — kdo  gre  z  mano,  o  jaz  grem v sveto mesto Betlehem,