49 1-2 KRONIKA
2.001
izvirni znanstveni članek UDK 929 Zois, Ž.:929 Dolomieu, D.
prejeto: 22. 2. 2001
Janez Sumrada
dr. zgodovinskih znanosti, univ. docent. Oddelek za zgodovino Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru,
Koroška 160, SI-2000 Maribor
Žiga Zois in Déodat de Dolomieu
IZVLEČEK
Razprava obravnava stike Žige Zoisa (1747-1819) z ustanoviteljem evropske znanstvene mineralogije
in geologije Déodatom de Gratet de Dolomieu (1750-1801), s katerim ga je povezal njun skupni
znanstveni dopisnik, francoski naravoslovec Picot de La Peyrouse (1744-1818; o njegovih stikih s Zoisom
in Hacquetom prim. Scopolia. Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, 44/2000, str 1-34). Dolomieu ga
je leta 1784 na svojih raziskovalnih poteh po Evropi obiskal v Ljubljani in se tedaj osebno seznanil tudi z
Balthasarjem Hacquetom.
KLJUČNE BESEDE
Žiga Zois, Déodat de Gratet de Dolomieu, Picot de La Peyrouse, Balthasar Hacquet de La Motte,
Giovanni Antonio Scopoli, naravoslovje, mineralogija, slovenske dežele
SUMMARY \
ŽIGA (SIGISMUND) ZOIS AND DÉODAT DE DOLOMIEU j
The paper describes the relations of Freiherr Žiga (Sigismund) Zois (1747-1819) with the founder of
the European scientific mineralogy and geology, Déodat de Gratet de Dolomieu (1750-1801), established \
through their mutual scientific correspondent, the French naturalist Picot de La Peyrouse (1744-1818; on J
Picot's relationship with Zois and Balthasar Hacquet de La Motte cf. Scopolia. Journal of the Slovenian \
Museum of Natural History, 44/2000, pp. 1-34). In 1784, Dolomieu, on his research trips around Europe, \
paid Zois a visit in Ljubljana, where he got acquainted with Hacquet
KEY WORDS
Žiga (Sigismund) Zois, Déodat de Gratet de Dolomieu, Picot de La Peyrouse, Balthasar Hacquet de La
Motte, Giovanni Antonio Scopoli, natural history, mineralogy, Slovenian lands
65
KRONIKA

JANEZ ŠUMRADA: ŽIGA ZOIS IN DÉODAT DE DOLOMIEU, 65-72
200I
Baron Žiga Zois je vzdrževal v obdobju od
konca sedemdesetih do začetka devetdesetih let
18. stoletja razvejane naravoslovne - v prvi vrsti
mineraloške - stike z učenjaki, rudarskimi stro-
kovnjaki pa tudi amaterji iz vseh družbenih slojev,
pretežno v avstrijskih dednih deželah in drugih
predelih Nemškega cesarstva ter Italije, a tudi v
oddaljenejših koncih Evrope, tako na Švedskem,
Norveškem, v Franciji in Veliki Britaniji. Iz poseb-
nega registra, kamor je med letoma 1778 in 1793
vpisoval sezname različnim dopisnikom poslanih
vzorcev rudnin, nekajkrat pa tudi koncepte pisem,
je razvidno, da je imel tedaj v širšem evropskem
prostoru približno 50 mineraloških koresponden-
tov, katerim je posredoval nad 5700 vzorcev rud-
nin.^ Med osebami, s katerimi je imel Zois bolj ali
manj intenzivne stike, izstopajo po svojem po-
menu za nadaljnji razvoj naravoslovja poleg neka-
terih članov berlinske akademije znanosti^ pred-
vsem štirje sodobniki: kustos dvornega naravoslov-
nega kabineta na Dunaju in eden najvidnejših
avstrijskih razsvetljencev druge polovice 18. stolet-
ja Ignaz von Born (1742-1791),^ začetnik eksperi-
mentalne  fiziologije  Lazzaro  Spallanzani  (1729-
Zoisov register pošiljk vzorcev mineralov in konceptov
pisem hrani Arhiv Republike Slovenije (ARS), AS 1052
Rodbina Zois pl. Edelstein, fasc. 20, Posebno udej-
stvovanje, rkp. knjiga odposlanih mineralov 1778-1793.
Prvi ga je uporabil Albin BELAR, Freiherr Sigismund
Zois' Briefe mineralogischen Inhalts, Mitteilungen des
Musealvereines für Krain 17/1894, str. 120-134. Citirane
številke sem povzel po: Marianne KLEMUN, Anfänge
einer organisierten Verbreitung von Mineralien: Sig-
mund von Zois (1747-1819), Res montanarum. Zeit-
schrift des Montanhistorischen Vereines für Österreich
20/1999, Str. 22-23. Ista avtorica je analizirala vsebino
registra in Zoisove dopisnike, ki v njem nastopajo, v
svoji razpravi: Internationale Kontakte und Funktionen
des Mineraliensammelns am Beispiel von Sigmund Zois
(1747-1819), Berichte der Geologischen Bundesanstalt
51/2000, Str. 13-20. (Geschichte der ErdWissenschaften in
Österreich, Tagung 22. Februar 1999 in Graz), Žal mi v
Ljubljani ni dostopno avtoriäno obsežejše besedilo
"Patriolismus", internationale Kontakte und Mineralien-
sammeln in der Provinz - am Beispiel von Sigmund von
Zois (1747-1819), Freiberg 1999, 85 str. K temu prim.
Ernest FANINGER, Briefe von Freiherr Sigmund Zois
mineralogischen Inhalts aus den Jahren 1778-1793,
Geologija 43/2000, str. 9-11. Sam sem citirani register
uporabljal v razpravi: Janez ŠUMRADA, Hacquel, Žiga
Zois in francoski naravoslovec Picol de La Peyrouse,
Scopolia. Revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije
44/2000, str. 1-34. - O Zoisu kot mineralogu prim. Ernest
FANINGER, Baron Ziga Zois in njegova zbirka mine-
ralov, Scopolia 6/1983, 32 str.; isti, Sigmund Freiherr Zois
von Edelstein, Geologija 27/1984, str. 5-25; isti, Zoisova
zbirka mineralov, Ljubljana 1987, 42 str. (Kulturni in
naravni spomeniki Slovenije 158).
^ Gl. Günther HOPPE, Die Beziehungen von Baron Sig-
mund Zois (1747-1819) zu Berliner Naturforschern, Geo-
logija 27/1984, Str. 27-38.
3 O njem Helmut REINALTER Hrsg., Die Aufklärung in
Österreich. Ignaz Born und seine Zeit, Wien 1991; o
doslej znanih Zoisovih stikih z Bornom J. ŠUMRADA,
kot v op. 1, zlasti str. 19 op. 12.
1799), ki je bil hkrati z Giovannijem Antoniom
Scopolijem (1723-1788) profesor naravoslovja na
univerzi v Paviji,^ kvekerski zdravnik in filantrop
iz Londona John Coakley Lettsom (1744-1815)^ ter
utemeljitelj znanstvene geologije in mineralogije
Déodat de Gratet de Dolomieu.
Komtur malteškega reda vitez Dieudonné
(Déodat)-Sylvain-Guy-Tancrède de Gratet de Dolo-
mieu se je rodil 23. junija 1750 na družinskem gra-
du Dolomieu blizu mesta La Tour-du-Pin severno
od Grenobla v francoski pokrajini Dauphiné (da-
nes departma Isère). Kot najmlajši sin iz številne in
ne ravno premožne družine markizov je zgodaj
vstopil v Viteški red bolnišnice sv. Janeza, kjer pa
je imel zaradi svoje neuklonljive in pustolovske
narave nenehne težave s predstojniki. Prav zato je
že v zreli moški dobi iz reda "špitalarjev" izstopil
in postal profesor geologije in mineralogije na ru-
darski fakulteti v Parizu (Ecole des Mines) oz. nato
v prirodoslovnem muzeju (Muséum National
d'Histoire Naturelle). Že zgodaj se je začel zani-
mati za naravoslovje, predvsem za mineralogijo in
geologijo; v ta namen je študijsko prepotoval velik
del Evrope ter navezal široke znanstvene stike.
Zaradi prvih uspehov je leta 1778 postal dopisni
član pariške Akademije znanosti (Académie Royale
des Sciences), kmalu nato tudi njen redni član. Ob
preoblikovanju petih osrednjih francoskih učenih
družb v Nacionalni inštitut (Institut National, da-
nes Institut de France, 1795) je bil imenovan za
rednega člana njegovega prvega razreda za "fi-
zične" vede in matematiko. Ko je izbruhnila velika
revolucija, se je dejavno vključil v politični klub
feuillantov, vendar pa se zatem pod jakobinskim
terorjem za vedno odvrnil od političnega delova-
nja in se povsem posvetil znanstvenemu delu. Kot
član znamenite znanstvene ekipe se je udeležil
tudi odprave v Egipt pod Bonapartejevim vod-
stvom (1798-99), ob vrnitvi na Malto pa padel v
angleško ujetništvo in za posledicami daljšega bi-
vanja v zaporu umrl 28. novembra 1801, star 51
let.
Najpomembnejša Dolomieujeva knjižna dela
so: Voyage aux îles de Lipah fait en 1781, ou
notices sur les îles Aeoliennes pour servir à
l'histoire des volcans, suivi d'un mémoire sur une
espèce de volcan d'air, et d'un autre sur la tem-
pérature du climat de Malthe et sur la différence
de la chaleur réelle et de la chaleur sensible, Paris,
^ Čeprav doslej ni izpričanih direktnih Zoisovih stikov s
Spallanzanijem, je vendarle jasno, da sta bila vsaj v
posrednih odnosih, J. ŠUMRADA, kot v op. 1, str. 11,
op. 25.
Biobibliografski članek o njem v: Sir Leslie STEPHEN
and Sir Sidney LEE eds., The Dictionary of National
Biography. From the Earliest Times to 1900, Vol. XI,
Kennett-Lluelyn, Oxford 1959-1960 (reprint), str. 1013-
1015.
66
)
KRONIKA
lOOI
JANEZ ŠUMRADA: ŽIGA ZOIS IN DÉODAT DE DOLOMIEU, 65-72
Serpentel 1783 (komentirana izdaja v italijanščini,
Lipari 1991); Mémoire sur les tremblemens de terre
de la Calabre pendant l'année 1783, Rome, A.
Fulgoni 1784 (sočasen italijanski prevod: Roma, L.
Perego Salvioni 1784); Mémoire sur les îles Ponces,
et catalogue raisonné des produits de l'Etna, pour
servir à l'histoire des volcans, suivi de la description
de l'éruption de l'Etna du mois de juillet 1787...,
Paris, Cuchet 1788. Nekaj njegovih za razvoj
geoloških ved pomembnih besedil je izšlo v
tedanjem osrednjem francoskem naravoslovnem
mesečniku Journal de physique, katerega "marljivi
bralec" je bil po lastnih besedah tudi Žiga Zois^:
Lettre de M. le Commandeur Déodat de Dolomieu
à M. le Baron de Salis-Masklin .. .sur la question de
l'origine de basalte (september 1790); Lettre du
Commandeur Déodat de Dolomieu à M. Picot de
La Peyrouse ...sur un genre de pierres calcaires très
peu effervescentes avec les acides et phospho-
rescentes par la collision (julij 1791); Mémoire sur
les pierres composées et sur les roches, par le Com-
mandeur Déodat de Dolomieu (november 1791)...
Precej komturjevih razprav ter dnevniških in
drugih zapiskov je po njegovi smrti vendarle os-
talo v rokopisu: tako je dnevnik njegovih zadnjih
raziskovalnih potovanj po Alpah izdal T.-C.
Brunn-Neergaard, Journal des derniers voyages du
Chevalier Dolomieu dans les Alpes, Paris, an X (=
1802), 154 str. Šele v prvi polovici 20. stoletja je
začel sistematično objavljati njegovo znanstveno
zapuščino Dolomieujev biograf in izdajatelj ohra-
njene korespondence, francoski geolog Alfred La-
croix (1863-1948).'' Posebej velja omeniti naslednje:
Notes de voyage de Dolomieu en Portugal et en
Espagne 1778 (Bulletin de la Section de géographie
1921); Une note de Dolomieu sur les basaltes de
Lisbonne adressée en 1779 à l'Académie Royale
des Sciences (Comptes rendus des séances de
l'Académie des Sciences, tome 167, 1918); Un
voyage géologique en Sicile en 1781, notes inédites
de Dolomieu (Bulletin de la Section de géographie
1918); L'Exploration géologique des Pyrénées par
Dolomieu en 1792. Documents inédits, Bagnères-
de-Bigorre, de Péré s.d., 61 str.; Dolomieu en
Egypte (30 juin 1798-10 mars 1799). Manuscrits
retrouvés Le Caire, Institut français d'arché-
ologie orientale 1922, VIII+140 str.; Un manuscrit
inédit de Dolomieu sur la minéralogie du Dau-
phiné (Bulletin de la Société de statistique, des sci-
Prim. Zoisovo pismo Picotu de La Peyrousu, Ljubljana
3. 6. 1780, J. ŠUMRADA, kot v op. 1, str. 8, pismo št. 7,
str. 22.
Temeljno biografsko in bibliografsko delo, v katerem je
objavljena tudi ohranjena Dolomieujeva korespondenca,
je; Alfred LACROIX, Déodat Dolomieu, membre de
rinslitut National (1750-1801). Sa correspondance. Sa vie
aventureuse. Sa captivité. Ses oeuvres, Paris, Perrin
1921, tomes I-ll, 255 in 324 str.
ences naturelles et des arts industriels de l'Isère 40,
1919). Številnim Lacroixovim objavam navkljub se
zdi, da je del Dolomieujevih dnevnikov z znan-
stvenih potovanj še vedno ohranjen zgolj v roko-
pisu.^ Švicarski naravoslovec de Saussure je sicer
1796. imenoval v Dolomieujevo čast kamnino, ki jo
je v Alpah v obilici, "dolomie"; šele kasneje se je je
prijelo sedanje ime - dolomit.
Eden od najbližjih znanstvenih sodelavcev in
dopisnikov komturja iz reda "špitalarjev" je bil
naravoslovec iz Toulousa na jugozahodu Francije
Philippe-Isidore Picot baron oz. pozneje markiz de
La Peyrouse (1744-1818). Moža sta se zbližala leta
1782, ko sta skupaj nabirala rastline v Pirenejih in
pri tem odkrila znana najdišča mineralov v dolini
Bareges,^ prisrčne in prijateljske odnose pa
ohranila vse do Dolomieujeve smrti.^*^ Picot, ki si
je dopisoval z obema tedaj najpomembnejšima
ljubljanskima naravoslovcema, Balthasarjem Hac-
quetom in Žigo Zoisom - znana so štiri Hac-
quetova in šest Zoisovih pisem francoskemu na-
ravoslovcu ter en Picotov dopis Zoisu- je prišel
najkasneje jeseni 1782 na misel, da bi svojega
novega prijatelja povezal z ljubljanskim kores-
pondentom Zoisom. Ne pa s Hacquetom, s ka-
terim je moral toulouški baron doživeti nekaj
neprijetnega že konec leta 1779 ali v začetku 1780.,
saj je o svojih težavah z "Bretoncem" poročal Zoisu
v danes neznanem pismu od 14. januarja 1780,
Zois pa mu je 3. junija 1780 dokaj odkrito odpisal
o svojih pogledih na "Bretončev" značaj in o
razmerju z njim.^^
Picot je torej v pismu z dne 21. oktobra 1782, s
katerim zdaj ne razpolagamo, obvestil ljubljan-
skega barona, da je o njem govoril z Dolomieujem.
V svojem odgovoru od 29. januarja 1783 je Zois
zapisal: "Brezmejno sem Vam hvaležen za dobroto,
da ste govorili o meni z g. komturjem Déodatom
de Dolomieujem. Ker ima naše pristanišče Trst
nekaj neposredne trgovine z Malto, mi bo zelo
S Arnaud de MAUREPAS, Économie et finances au XIXe
siècle. Guide du chercheur 1789-1870, Paris, Comité
pour l'histoire économique et financière de la France
1998, Str. 538, navaja skupino Dolomieujevih neobjav-
ljenih rokopisov, ki jih hranijo v Parizu v Institut de
France, Académie des Sciences, pod signaturo 4 J.
9 Alfred LACROIX, Notice historique sur Déodat Dolo-
mieu, membre de la Section de minéralogie de la
Première classe de l'Institut NationalParis, Gauthier-
Villars 1918, Str. 6, - Biografske in bibliografske podatke
o Picotu de La Peyrousu gl. pri J. ŠUMRADA, kot v op.
1, str. 3-4.
^0 Ohranilo se je 35 pisem, ki jih je med 1783 in 1801 na-
pisal Dolomieu Picotu de La Peyrousu in jih hranijo v
Bibliothèque Centrale du Muséum National d'Histoire
Naturelle v Parizu, Objavil jih je A. LACROIX, kot v op.
7, passim.
1^ Objavljena so pri J. ŠUMRADA, kot v op. 1, passim.
12 Gl. J. SUMRADA, kot v op. 1, str. 9 in pismo št. 7, str.
20. - Zakaj dvomim, da je bil Hacquet rojen v Bretanji,
kot trdi v avtobiografiji, prim, prav tam, str. 12-13.
67
KRONIKA
)
JANEZ ŠUMRADA: ŽIGA ZOIS IN DÉODAT DE DOLOMIEU, 65-72
2001
lahko občevati s tem znanstvenikom, če me bo
počastil z naročili za potrebe svojega kabineta.
Hkrati se bom mogel obogatiti z njegovim znanjem
v vulkanski veji, ki me nadvse zanima".Zois je
torej prepustil pobudo za navezavo stikov učenemu
komturju, kar potrjuje tudi Dolomieu v svojem
prvem znanem dopisu Picotu de La Peyrousu iz
Marseilla 10. aprila 1783: "Dajte mi točen naslov
Vašega barona s Tirolskega [sic], da mu bom mogel
naravnost pisati, ko bom na Malti".In par
mesecev pozneje, že z Malte, ko je Ljubljančanov
"točni naslov" očitno že dobil: "Pisal bom baronu
Zoisu, ko mi bo ustrezalo. Če ima rad vulkanske
proizvode, sem njegov človek".Čeprav njegovega
prvega dopisa v Ljubljano danes ni v evidenci, ga
je Dolomieu res kmalu sestavil in odposlal, v njem
pa med drugim izrazil pripravljenost, posredovati
Zoisu zbirko vzorcev vulkanskih kamnin. O vsebini
pisma je obvestil tudi prijatelja v Toulouse, saj le-ta
18. avgusta 1783 piše Zoisu: "Ker vem, da se komtur
de Dolomieu pripravlja, da Vam bo poslal, kar je
zbral na svojih potovanjih. Vam sam nisem od-
poslal ničesar, kar imam od njega. Navdušeni boste
nad vulkanskim delom [vzorcev, J. Š.] in zadovoljni
s publikacijo, ki jo je pravkar objavil pod naslovom
Potovanje na Liparske otoke".Do konca leta 1783
Dolomieu še ni dočakal Zoisovega odgovora na
svoje uvodno pismo, saj je tedaj potarnal Picotu de
La Peyrousu: "Še vedno nisem prejel odgovora ba-
rona Zoisa, zatorej ne vem, ali pristaja na menjavo
[vzorcev mineralov, J.Š.]. Predmete bi mu mogel
pošiljati prek Benetk, toda mora mi povedati, ali
ima kakšnega dopisnika v tem mestu".Pošiljko, ki
jo je bil predlagal, pa je Dolomieu v Ljubljano za-
gotovo odposlal: v zapuščini Žige in Karla Zoisa v
Narodnem muzeju namreč najdemo francoski
pisani "Katalog naravoslovnih predmetov v zabojih,
poslanih g. baronu Žigi Zoisu" (Catalogue des
objets d'histoire naturelle contenus dans les caisses
envoyées à M. le Baron Sigismond Zois, 5 str.). Da
J. ŠUMRADA, kot v op. 1, str. 10 in pismo št. 9 str. 25.
"Donnez-moi exactement l'adresse de votre baron du
Tyrol [sic], pourque je puisse lui écrire directement,
lorsque je serai à Malte", Dolomieujevo pismo Picotu de
La Peyrousu, Marseille 10. 4. 1783, A. LACROIX, kot v
op. 7, I, št. 15, Str. 103-105. - Izdajatelj korespondence
poudarja na str. 107, op. 2, da je s "tirolskim baronom"
mišljen Zois in mu posveča tudi opombo na str. 108.
Dolomieujevo pismo Picotu de La Peyrousu, Malta 3. 6.
1783, A. LACROIX, kot v op. 7, 1, št. 16, str. 108:
"J'écrirai au baron de Zois que [sic] je serai arrangé. S'il
aime les productions volcaniques, je suis son homme".
Pismo Picota de La Peyrousa Žigi Zoisu, Toulouse 18. 8.
1783, J. ŠUMRADA, kot v op. 1, št. 10, str. 27,
^7 A. LACROIX, kot v op. 7, I, št. 20, str. 119, Dolomieu-
jevo pismo Picotu de La Peyrousu, Malta 31. 12. 1783:
"Je n'ai point reçu de réponse du baron de Zoïs et par
conséquent je ne sais s'il accepte un commerce d'é-
change. Je pourrais lui faire passer par Venise les objets
que je lui enverrais, mais il faut qu'il me dise s'il a
quelque correspondant dans cette ville".
je nedatirani in anonimni "katalog" rudnin v resnici
prišel od učenjaka z Malte, dokazuje Zoisov pripis s
svinčnikom na hrbtu seznama: Dolomieu.^^
O najintenzivnejšem in zato najzanimivejšem
obdobju odnosov med Zoisom in Dolomieujem, ki
je posledično pripeljalo tudi do Francozovega
obiska v Ljubljani leta 1784, vemo žal zelo malo.
Njuni stiki so gotovo napredovali, podatki, mo-
rebiti tudi vzorci, ki jih je preje(ma)l od Zoisa, pa
so se učenjaku z Malte zdeli tako zanimivi, da se
je odločil odpotovati na Kranjsko. Kot nalašč prav
v času, ključnem za to potovanje, Dolomieu dolgo
ni pisal v Toulouse, od Silvestrovega 1783 vse do
začetka septembra 1784. Zois pa se Picotu še dlje
ni oglasil: na pismo, sestavljeno v Toulousu sredi
avgusta 1783 je odgovoril šele - v začetku maja
1785! Jasno je vendarle, da je Dolomieujevo pismo
toulouškemu naravoslovcu, datirano v Rimu 6.
septembra 1784, nastalo že po njegovem obisku pri
Zoisu. V njem se komtur najprej opravičuje, ker že
zelo dolgo ni bil odpisal, zatem pa navaja, da se je
po daljšem bivanju v Firencah, kjer si je natančno
ogledal naravoslovni kabinet toskanskega velikega
vojvode - pač bodočega cesarja Leopolda II. - in
izletu na Elbo za nekaj časa ustalil v Rimu. Nato
nadaljuje: "Pravkar sem prejel pismo barona Žige
Zoisa, ki me prosi, naj Vam posredujem njegovo
opravičilo, ker Vam že dolgo ni pisal. Bil je bolan
in ga mrzlica še ni popustila. Obljublja mi veliko
stvari, se razume za moj denar; sčasoma Vam bom
povedaL kaj mi bo poslal. Mislim, da sem spoznal,
da se gre včasih naravoslovnega trgovca; eden od
njegovih dopisnikov z otoka Elbe mi je povedal,
da mu pošilja veliko število zabojev z vzorci že-
lezove rude, ki jih zatem razširja po Nemčiji. Ven-
dar se delajte, da nič ne veste o tem odkritju".
Iz komturjevega pisanja veje nezaupanje do
Zoisa, ki je imel, kot ocenjuje Marianne Klemun,
"specifično zbirateljsko prakso" (spezifische Sam-
melpraxis), s štirimi temeljnimi značilnostmi: 1.
tesna soodvisnost Zoisovega izmenjavanja vzorcev
rudnin z njegovim podjetništvom; 2. širok medna-
Narodni muzej Ljubljana, Korespondenca Žige in Karla
Zoisa, mapa 3b, obračun 90. Prim. Jože FAGANEL,
Zoisovi rotcopisi. Popis I, Ljubljana, ZRC SAZU 1999, št.
150, str. 47 s.v. Délomien.
^" "Je viens de recevoir une lettre du baron Sigismond
Zoïs, qui me charge de vous faire agréer ses excuses s'il
ne vous a pas écrit depuis longtemps; il a été malade et
la fièvre même ne l'a pas encore quitté. Il me promet
beaucoup de choses, pour mon argent s'entend; je vous
dirai dans le temps ce qu'il m'aura envoyé. Je crois
avoir reconnu qu'il faisait quelquefois le marchand
d'histoire naturelle; un de ses correspondants de l'île
d'Elbe m'a dit qu'il lui envoyait un grand nombre de
caisses de mines de fer, qu'ensuite il répandait en Alle-
magne. Mais ne faites pas semblant de cette dé-
couverte", A. LACROIX, kot v op. 7, I, št. 24, str. 125,
Dolomieujevo pismo Picotu de La Peyrousu, Rim 6. 9.
1784.
68
49
KRONIKA
200I
JANEZ ŠUMRADA; ŽIGA ZOIS IN DÉODAT DE DOLOMIEU, 65-72
rodni krog njegovih stikov; 3. vključenost v skup-
nost zbiralcev ne glede na stanovsko pripadnost
posameznikov; 4. prek zbirateljstva stopa Zois v
naravoslovno znanost svojega časa (Verwissen-
schaftlichung).V tem smislu se zdi, da Dolomieu
ni razumel, da sta pri Zoisu zbiranje in posre-
dovanje oziroma zamenjevanje vzorcev mineralov
najtesneje povezana z njegovim podjetjem oz. s
proizvodno-trgovsko železarsko dejavnostjo. Če-
prav sta oba pripadala družbeni in intelektualni
eliti svoje dobe, je morebiti mogoče tako veliko
razliko v pojmovanju odnosa med poslom na eni
ter zbirateljstvom oz. stroko na drugi strani po-
jasnjevati z njunim različnim družbenim izvorom.
Dolomieu je bil potomec starega, obubožanega
plemstva, ki je povečini vihalo nos nad poslovno
dejavnostjo in menilo, da ni primerno, da bi se
višji družbeni sloji neposredno ukvarjali z njo; po
drugi strani je bil Zois sin obogatelega trgovca,
podedoval je kupljeni baronski naslov in se, če-
prav zemljiški gospod, še naprej ukvarjal z žele-
zarstvom in trgovino.
V navedenem pismu z začetka septembra 1784
je član malteškega viteškega reda tudi sporočil v
Toulouse, da je "pisal pred tremi tedni Scopoliju,
da bi ga pripravil, naj si začne dopisovati z Vami
in Vam pošlje vzorce svojih rastlin s Kranjskega,
vendar mi ni odgovoril. Celo vrnil mi je neko
knjigo, ki sem mu jo bil posodil, ne da bi mi pisal.
Obrnite se naravnost nanj in mu recite, da sem ga
jaz moral opozoriti na Vas in videli boste, ali bo ta
poskus bolj uspešen. Drug drugemu bosta lahko
pošiljala kar želita preko Genove, ki je zelo blizu
Pavije; ti mesti imata stalne trgovske stike".Šele
novembra je zatem Dolomieu javil Picotu z Malte,
da je "prejel Scopolijeva pisma, v katerih pravi, da
bo imel veliko veselja z Vašim dopisovanjem".^^
Dejansko sta v zapuščini Picota de La Peyrousa
ohranjeni dve Scopolijevi pismi iz leta 1786,2'' stiki,
ki sta jih vzpostavila z Dolomieujevim posredo-
20 M. KLEMUN 1999, kot v op. 1, str, 22,
21 A. LACROIX, kot v op. 7, I, št. 24, str. 125-126, Dolo-
mieujevo pismo Picotu de La Peyrousu, Rim 6. 9. 1784;
"J'ai écrit, il y a trois semaines, à Scopoli, pour l'engager
à entrer en correspondance avec vous et à vous en-
voyer des échantilîons de ses plantes de la Carniole,
mais il ne m'a point répondu. Il m'a même renvoyé un
livre que je lui avais prêté sans m'écrire. Adressez-vous
directement à lui, en lui disant que je dois l'avoir
prévenu, et vous éprouverez si cet essai sera plus heu-
reux. Vous pourriez mutuellement vous faire parvenir
ce que vous voudriez vous envoyer, par Gênes qui est
très près de Pavie; ces deux villes ont ensemble un
commerce continuel".
"J'ai reçu des lettres de Scopoli, où il me dit qu'il aura
grand plaisir à votre correspondance", Dolomieujevo
pismo Picotu de La Peyrousu, Malta 8. 11, 1784, A.
LACROIX, kot V op. 7,1, št. 25, str. 131-132,
2-' Gre za pismi od 21,2, in 15, 4, 1786, ki v ničemer ne
zadevata slovenskih dežel, J. ŠUMRADA, kot v op. 1,
str. 3, op, 6,
vanjem pa so se pokazali za plodne: nekdanji
idrijski rudniški zdravnik je bil že leta 1785, gotovo
s Picotovim priporočilom, izbran za člana Kraljeve
akademije znanosti v Toulousu (Académie Royale
des Sciences de Toulouse) in je v njenem glasilu
1788. objavil krajšo razpravo. Picota de La Pey-
rousa - pa tudi Dolomieuja - je Scopoli sicer pri-
števal k tistim učenjakom, s katerimi si je največ
dopisoval.2'1 Skupnega dopisnika iz Pavije sicer
omenja komtur mineralog še v pismu iz januarja
1787; Scopoliju da je poslal neki herbarij.25
Da je bil Dolomieu, preden je sestavil pismo,
datirano s 6. septembrom 1784, res pri Zoisu v
Ljubljani, izpričuje poleg skopega poročila njego-
vega gostitelja (prim, spodaj) pravzaprav le še
mnenje, ki se je komturju zapisalo - o Hacquetu, s
katerim se mu v majhnem kranjskem glavnem
mestu pač ni bilo težko srečati! "V Ljubljani sem
videl doktorja Hacqueta, ki objavlja ogromno
mineraloških in botaničnih del; o njem Vam nisem
govoril, ker nisem vedel, da ste bili v stikih z njim.
Ima duha in znanje, toda zdi se mi, da ne
prebavlja dovolj svojih idej in sistemov ter da se
mu preveč mudi odločati na prvi pogled. Nasploh
so vsi ti Nemci zelo učeni, skoraj vsi Italijani pa
zelo nevedni".26 Francoz na obisku na Kranjskem
je imel torej "Bretonca" iz Ljubljane - za Nemca!
Hacquet, ki je dobro pisal (in govoril?) po nemško,
je v svoji ljubljanski dobi - kar kaže prav njegovo
24 loannis Antonu SCOPOLI Vitae meae vices, v njegovem
delu Deliciae florae et faunae insubricae, pars III, Ticini
1788, Str. 83-85, kjer sta med korespondenti, s katerimi si
je Scopoli največ dopisoval (eruditi viri, cum quibus
commercium litterarium colui, fuere imprimis sequen-
tes), našteta tudi "lUustrissimus Dominus Deodatus de
Dolomieu, Eques Teutonicus [sie]" in "lUustrissimus
Liber Baro a Lapeirouse". Med znanstvenimi družbami,
ki so Scopolija sprejele medse kot svojega člana, je
navedena tudi "Societas Regia Scientiarum Tolosana". -
A. LACROIX, kot v op. 7, I, str. 126, op, navaja Mé-
moires de l'Académie Royale des Sciences de Toulouse,
tome III, 1788, kjer je objavljena Scopolijeva "analyse du
feldspath cristallisé de Baveno". - Na citirano Scopo-
lijevo delo me je opozorila prof. dr. Darinka SOBA-
NOVA, izdajateljica pisem znamenitega švedskega nara-
voslovca Carla von Linnéja Scopoliju (Ljubljana 1995),
za kar se ji tudi tukaj prisrčno zahvaljujem.
25 Dolomieujevo pismo Picotu de La Peyrousu, Malta 10,
1. 1787, A. LACROIX, kot v op. 7,1, št. 46, str. 173.
26 A. LACROIX, kot v op. 7, I, št, 24, str, 126-127, Do-
lomieujevo pismo Picotu de La Peyrousu, Rim 6, 9.
1784; "J'ai vu à Laibach le docteur Hacquet, qui publie
une immensité d'ouvrages de minéralogie et de bota-
nique; je ne vous en ai pas parlé parce que je ne savais
pas que vous eussiez été en relations avec lui. Il a de
l'esprit, des connaissances, mais il me paraît qu'il ne
digère pas assez ses idées et ses systèmes, et qu'il se
hâte trop de décider sur le moindre aperçu. En général
tous ces Allemands sont très savants et presque tous les
Italiens fort ignorants", - Zanimivo je, da se je Lacroixu
zdelo potrebno v opombi zatrditi, da Hacquet ni Ne-
mec, temveč Francoz in rojen v Bretanji, op. prav tam.
69
KRONIKA
JANEZ ŠUMRADA: ŽIGA ZOIS IN DÉODAT DE DOLOMIEU, 65-72
)
2001
dopisje s Picotom de La Peyrousom^''' - izkazoval
slabo poznavanje pisne francoščine. Iz Dolomie-
ujevega mnenja izhaja, da je francosko očitno tudi
govoril tako, da ga je imel rojen Francoz za
Nemca. Droben, a dragocen prispevek k vprašanju
Hacquetovega izvora, katerega smo sicer orisali na
drugem mestu.-^^ Znano je tudi, da je Dolomieu
pri svojem znanstvenem delu uporabljal Hacque-
tove objave; to velja vsaj za Plantae alpinae car-
niolicae (Dunaj 1784), o kateri piše iz Rima kon-
cem aprila 1790 Picotu, da si je v večnem mestu
ne more oskrbeti, kajti "...nihče tukaj je nima in mi
ne zna povedati, kje naj jo najdem".-^^
Čeprav je bil Dolomieu nezaupljiv do Zoisa oz.
njegove "specifične zbirateljske prakse", je po vrnit-
vi s Kranjskega težko pričakoval mineraloško po-
šiljko svojega ljubljanskega gostitelja. Se posebej
zato, ker je menil, da si bo z njo izpopolnil lastno
zbirko in za dalj časa prenehal z dragimi nabavami,
ki so ga denarno uničevale: "Čakam na tisto, kar mi
je gotovo kupil Zois, potlej pa si bom dolgo
odpočival; sicer pa imam za posameznika precej
popolno zbirko".^'^ Toda pošiljke ni in ni bilo.
Zakaj? Na pojasnilo naletimo šele v Zoisovem do-
pisu Picotu de La Peyrousu iz 5. maja 1785, kjer
najprej opravičuje zamudo v stikih z njim samim,
Švedom Salomonom von Stockenströmom^^ in Do-
lomieujem: "Moje uničeno zdravje se zoperstavlja
vsem mojim željam. V zadnjih letih sem imel le
nekaj kratkih in redkih premorov, prekratkih, da bi
bil mogel izpolniti naloge, ki mi jih nalaga
dopisovanje in da bi bil mogel raziskovati in se
ukvarjati s pošiljkami. Od odhoda g. de Dolomieuja
do meseca januarja [1785, J.Š.] mi moje stanje ni
dopuščalo, da bi delal". Ljubljanski mineralog se je
ob tem tudi zavedal, da mu manjkajo reprezen-
tativni vzorci rudnin, npr. s Tirolskega in iz Banata,
da bi jih vključil v pošiljko. Pošiljki za malteškega
komturja in toulouškega barona je kljub vsemu
sestavil in sta čakali v Trstu od srede januarja 1785,
da ju vkrcajo za Marseille oz. Malto. Po Zoisovi
izjavi vse od novembra 1784 naprej v Trstu ni bilo
vkrcanj blaga za Malto, šele 2. maja pa se je pojavila
ladja, ki je sprejela tri zaboje za Marseille, na-
menjene Picotu de La Peyrousu. Njihovo vsebino je
Zois natančno popisal v pismu, dvojnik seznama pa
27 J. ŠUMRADA, kol v op. 1, pisma št. 1-4, str. 14-17.
?° J. ŠUMRADA, kot v op. 1, str. 12-13.
Dolomieujevo pismo Picotu de La Peyrousu, Rim 28. 4.
1790, A. LACROIX, kot v op. 7, 1, št. 84, str. 239.
"J'attends ce que doit m'avoir acheté Zoïs et après cela
je me repose pour longtemps; d'ailleurs je suis assez
complet pour un particulier", Dolomieujevo pismo Pi-
cotu de La Peyrousu, Malta 8. 11. 1784, A. LACROIX,
kot V op. 7, 1, št. 25, str. 131-132.
''^ O Zoisovem in Picotovem švedskem dopisniku Salo-
monu von Stockenströmu prim. J. ŠUMRADA, kot v op.
1, str. 5-7 in M. KLEMUN 2000, kot v op. 1, str. 20.
poslal s pošiljko vred švedskemu konzulu Fölschu'^^
v Marseille, s prošnjo, naj zaboje posreduje v Tou-
louse. Kot Dolomieu sam, tudi Zois ni ravno zgo-
voren o obisku malteškega komturja-mineraloga:
"Veliko sva govorila o vulkanih in lavi; obenem sem
ga še bolj nadlegoval z mineraloško zgodovino
Elbe, ki mu je za raziskovanje na dosegu roke"; po
Zoisu bi tako spreten opazovalec kot je Dolomieu
tam gotovo našel številne zanimivosti, "vredne
analize". Jeseni 1784, tako Zois v pismu Picotu de
La Peyrousu, mu je komtur - očitno že po svojem
odhodu s Kranjskega - poslal svoje najpomemb-
nejše zgodnje delo o potresih na Kalabriji leta 1783,
ki ga je prav tedaj objavil v Rimu v francoščini (in
italijanskem prevodu). Knjiga z ostanld Dolomi-
eujevega posvetila na naslovnem listu je še vedno
ohranjena v Narodni in univerzitetni knjižnici.^^
Ljubljančanu se je zdela "tisočkrat bolj poučna od
zvezkov formata in folio, ki so jih izdali akademiki
iz Neaplja". Zatem poroča, da je prebral tudi
Dolomieujevo knjigo Potovanje na Liparske oto-
ke,3^ kar pomeni, da mu je Picot avgusta 1783 pra-
vilno napovedal, da jo bo prejel od malteškega
komturja obenem z vzorci mineralov. To Do-
lomieujevo knjigo je ocenil Zois za "polno novih
dejstev in izjemno zanimivih opažanj, podprto s
teorijo, ki me je v celoti prepričala".^^
V svojem zadnjem znanem pismu v Toulouse
Zois ni znal napovedati, kdaj bo pošiljka za
Dolomieuja odpotovala iz tržaškega pristanišča na
Malto. Najpozneje jeseni pa je malteški mineralog
z njo' že razpolagal, kajti sredi oktobra 1785 je
obvestil prijatelja v Toulouse, da je "prejel od ba-
rona Zoisa precej lepo pošiljko", v kateri sta po
njegovem prednjačila vulfenit in malahit. Če je res,
kar je ob tej priložnosti zapisal Picotu, namreč,
"tisto, kar Vam bo [Zois, J.Š.] poslal, mora vse-
bovati bolj ali manj iste stvari",''^ potem je vsebino
Kot svojo zvezo za posredovanje pošiljk rudnin ome-
njata tako Picot de La Peyrouse kot Zois švedskega
konzula v Marseillu Philippa Folscha (J. ŠUMRADA, kot
v op. 1, pismi št. 10 in 11, str. 27-29), prek njega pa sta
se povezovala tudi Picot in Dolomieu (A. LACROIX, kot
v op. 7, L pisma št. 20, 28, 51, 70; II, pismo št. 94).
NUK 8380. Knjiga je bila očitno po prihodu v Ljubljano
zaradi vezave močno obrezana, zato del Dolomi-
eujevega posvetila na robovih naslovnega lista manjka.
Danes tam beremo le: "A Monsieur le Baron [...] Zois de
la part [...] ", in se zdi, da je bilo posvetilo formalno in
precej neosebno. - Zois je imel v svoji knjižnici tudi
nemški prevod razprave o potresih na Kalabriji, ki je
izšel v Leipzigu 1789 (NUK 8425).
Knjige o potovanju na Liparske otoke, ki je v fran-
coskem izvirniku izšla v Parizu leta 1783, v katalogu
NUK danes ne najdemo.
Prim. Zoisovo pismo Picotu de La Peyrousu, Ljubljana
5. 5. 1785, J. ŠUMRADA, kot v op. 1, str. 10-11, št. 11, str.
29-31.
A. LACROIX, kot v op. 7, I, št. 33, str. 149, Dolo-
mieujevo pismo Picotu de La Peyrousu, Malta 18. 10.
1785: "J'ai reçu du baron Zoïs un assez bel envoi, sur-
70
I
200I
KRONIKA
JANEZ ŠUMRADA: ŽIGA ZOIS IN DÉODAT DE DOLOMIEU, 65-72
Zoisove pošiljke Dolomieuju mogoče rekonstruirati
na podlagi seznama, ki ga poznamo iz zadnjega
Zoisovega pisma Picotu de La Peyrousu.
Zdi se, da sta Zois in Dolomieu opustila nepo-
sredne korespondenčne stike že pred izbruhom
francoske revolucije. Zois je vendarle tudi v na-
slednjih letih in desetletjih pobliže spremljal Dolo-
mieujeve objave, saj je imel med knjigami mi-
neraloške in geološke vsebine tudi: njegovo delo o
Pontinskem otočju (Isole Ponziane) in Etni v iz-
virniku (Pariz 1788) in nemškem prevodu (Leipzig
1789),^'^ eno od zadnjih komturjevih publikacij
sploh z naslovom Sur la philosophie minéralogique
et sur l'espèce minéralogique, Paris, an IX (=
1801),'^^ pa nemški prevod posthumno izdanih
dnevnikov s potovanj po Alpah (Berlin 1802).
VIRI
Zoisov register pošiljk vzorcev rudnin in kon-
ceptov pisem, 1778-1793: Arhiv Republike Slo-
venije (ARS) Ljubljana, AS 1052 Rodbina Zois
pl. Edelstein, fasc. 20, Posebno udejstvovanje.
Dolomieujev "Catalogue des objets d'histoire natu-
relle contenus dans les caisses envoyées à M. le
Baron Sigismond Zois": Narodni muzej Ljub-
ljana, Korespondenca Žige in Karla Zoisa, mapa
3b, obračun 90.
NUK 8372
NUK 8380
NUK 8425
NUK 9135
NUK 9167
LITERATURA
BELAR Albin, 1894: Freiherr Sigismund Zois'
Briefe mineralogischen Inhalts. Mittheilungen
des Musealvereines für Krain. Zweite Ab-
theilung: Naturkundlicher Theil, 17, 120-134.
FAGANEL Jože, 1999: Zoisovi rokopisi. Popis I,
Ljubljana, ZRC SAZU.
FANINGER Ernest, 1983: Baron Žiga Zois in nje-
gova zbirka mineralov. Scopolia. Revija Priro-
doslovnega muzeja Slovenije, 6, 1-32.
FANINGER Ernest, 1984: Sigmund Freiherr Zois
von Edelstein. Geologija, 27, 5-25.
FANINGER Ernest, 1987: Zoisova zbirka mine-
tout en mine de plomb jaune [Lacroix komentira: vul-
fenit, J.Š.] et en mine de cuivre soyeuse [Lacroix:
malahit, J.Š.]; ce qu'il vous enverra, doit contenir à peu
près les mêmes choses".
^7 NUK, Signatur! 8372 in 8425.
V Zoisovi knjižnici sta bila tako francoski izvirnik ome-
njenega dela (NUK 9135) kot tudi nemški prevod, izdan
v Hamburgu-Mainzu leta 1802, NUK 9167.
3y NUK 9168.
ralov, Ljubljana (Kulturni in naravni spomeniki
Slovenije 158).
FANINGER Ernest, 2000: Briefe von Freiherr Sig-
mund Zois mineralogischen Inhalts aus den
Jahren 1778-1793. Geologija, 43, 9-11.
HOPPE Günther, 1984: Die Beziehungen von Ba-
ron Sigmund Zois (1747-1819) zu Berliner
Naturforschern. Geologija, 27, 27-38.
KLEMUN Marianne, 1999: Anfänge einer organi-
sierten Verbreitung von Mineralien: Sigmund
von Zois (1747-1819). Res montanarum. Zeit-
schrift des Montanhistorischen Vereines für
Österreich, 22-23.
KLEMUN Marianne, 2000: Internationale Kontakte
und Funktionen des Mineraliensammelns am
Beispiel von Sigmund Zois (1747-1819). Berichte
der Geologischen Bundesanstalt, 50 (Geschichte
der Erdwissenschaften in Österreich, Tagung
22. Februar 1999 in Graz), 13-20.
LACROIX Alfred, 1918: Notice historique sur Déo-
dat Dolomieu, membre de la Section de miné-
ralogie de la Première classe de l'Institut Natio-
nal, Paris, Gauthier-Villars.
LACROIX Alfred, 1921: Déodat Dolomieu, membre
de l'Institut National (1750-1801). Sa correspon-
dance. Sa vie aventureuse. Sa captivité. Ses
oeuvres, Paris, Perrin, I-II.
MAUREPAS Arnaud de, 1998: Économie et
finances au XIXe siècle. Guide du chercheur
1789-1870, Paris, Comité pour l'histoire éco-
nomique et financière de la France.
REINALTER Helmut Hrsg., 1991: Die Aufklärung
in Österreich. Ignaz Born und seine Zeit, Wien.
SCOPOLI loannes Antonius, 1788: Vitae meae
vices, in: Deliciae florae et faunae insubricae,
Ticini, III, 79-87.
STEPHEN Sir Leslie, LEE Sir Sydney eds., 1959-
1960: The Dictionary of National Biography.
From the Earliest Times to 1900, reprint,
Oxford, Oxford University Press, Vol. XI, 1013-
1015.
ŠUMRADA Janez, 2000: Hacquet, Žiga Zois in
francoski naravoslovec Picot de La Peyrouse.
Scopolia. Revija Prirodoslovnega muzeja Slove-
nije, 44, 1-34.
RESUME
Ziga Zois et Déodat de Dolomieu
Le baron Žiga (Sigismond) Zois (1747-1819) était
un noble de Ljubljana (all. Laibach, en ce temps-là
71
KRONIKA

JANEZ ŠUMRADA: ŽIGA ZOIS IN DÉODAT DE DOLOMIEU, 65-72
2001
chef-lieu du duché habsbourgeois de Carniole),
mécène et guide spirituel du mouvement d'éveil
national slovène au tournant des XVllI^ et XIX*^
siècles. Entre 1778 et 1793, il entretint dans tous les
domaines des sciences naturelles, plus particulière-
ment dans celui de la minéralogie, des relations
suivies avec des savants, des experts en minerai et
même des scientifiques amateurs de toutes les clas-
ses sociales. Il avait à peu près 50 correspondants
dispersés dans toute l'Europe (en Suède, en Nor-
vège, en France, en Grande-Bretagne, en Italie,
dans les autres pays de l'Empire) à qui il fit par-
venir au total plus de 5700 échantillons de miné-
raux. Parmi ces correspondants, certains jouèrent
un rôle important dans l'essor des sciences
naturelles, comme certains membres de l'Académie
des sciences de Berlin, de même qu'lgnaz von Born
(1742-1791), le plus important adepte autrichien des
Lumières de la deuxième moitié du XVIIF siècle,
Lazzaro Spallanzani (1729-1799), fondateur de la
physiologie expérimentale de l'Université de Pavie
(avec qui Zois semble avoir eu des rapports dont
nous ignorons encore le détail), le médecin
londonien et philanthrope John Coakley Lettsom
(1744-1815) et le Français Déodat de Gratet de
Dolomieu (1750-1801), Commandeur de l'Ordre de
Malte et fondateur de la géologie et de la
minéralogie scientifiques.
L'un des collaborateurs scientifiques les plus
proches de Dolomieu était Philippe-Isidore Picot de
La Peyrouse (1744-1818), savant de Toulouse dans
le sud-ouest de la France, qui entretenait des
relations épistolaires avec deux naturalistes de
Ljubljana, Balthasar Hacquet de La Motte (1739/40-
1815) et Zois. Au plus tard courant automne 1782,
Picot conçut de mettre en rapport Dolomieu et
Zois, ce qui permit aux deux scientifiques d'entrer
en contact direct au printemps 1783. Dolomieu
envoya également à Zois des échantillons d'objets
d'intérêt scientifique (son Catalogue des objets
d'histoire naturelle contenus dans les caisses envo-
yées à M. le Baron Sigismond Zois est conservé au
Musée National de Ljubljana), ainsi que son nouvel
ouvrage Voyages aux îles de Lipari (Rome 1783).
Manifestement leurs rapports devinrent rapide-
ment plus étroits puisqu'en 1784, avant le mois de
septembre, Dolomieu vint à Ljubljana rendre visite
à Zois. Malheureusement, nous savons très peu de
choses sur cette visite. Ce qui est sûr, c'est que Zois
ne fit pas la meilleure impression à Dolomieu,
comme en témoigne la lettre de septembre 1784
que ce dernier écrivit à Picot. Dans cette lettre,
Dolomieu écrit que Zois "promet beaucoup de
choses, pour mon argent s'entend; je vous dirai
dans le temps ce qu'il m'aura envoyé". Dolomieu
pensait avoir reconnu dans Zois un  "marchand
d'histoire naturelle" occasionnel et adressait à Picot
la requête suivante: "ne faites pas semblant de cette
découverte". La méfiance de Dolomieu avait au
moins en partie pour cause "la pratique très
spécifique de collectionneur" (Marianne Klemun)
qui était celle de Zois. Celle-ci dépendait étroite-
ment de son activité de production et de commerce
du fer. Le Commandeur maltais rencontra égale-
ment dans la petite Ljubljana Hacquet qui, d'après
son autobiographie, aurait été originaire du Con-
quet (Finistère) en Bretagne. Son jugement à son
égard est que le savant "breton" de Ljubljana "ne
digère pas assez ses idées et ses systèmes"; en outre,
il le considère comme étant allemand, et non fran-
çais. Hacquet, qui écrivait (et parlait?) bien l'alle-
mand, fit preuve durant toute l'époque de son
séjour à Ljubljana d'une très piètre connaissance du
français écrit. Il semblerait que son français oral
laissât également à désirer, puisqu'un Français de
souche le prenait pour un Allemand! II s'agit là
d'une petite indication qui apporte une contri-
bution précieuse aux recherches sur les origines
d'Hacquet (à ce sujet, voir: Scopolia. Journal of the
Slovenian Museum of Natural History, no. 44/2000).
En raison de son mauvais état de santé et des
mauvaises communications avec Malte, Zois ne
parvint pas à satisfaire rapidement les attentes de
Dolomieu. Il fallut attendre courant 1785 pour qu'il
pût lui envoyer ce que le savant français mentionna
comme "un assez bel envoi" d'échantillons de
minerais. Picot reçut un envoi similaire. Peu après
la fin du séjour de Dolomieu à Ljubljana, Zois reçut
de ce dernier un exemplaire dédicacé de son
ouvrage intitulé Mémoire sur les tremblemens de
terre de la Calabre (Rome 1784) et, durant les
décennies qui suivirent, il continua à s'intéresser à
la production scientifique de Dolomieu: c'est ce
dont témoignent les ouvrages de Dolomieu en
version originale et en traduction allemande de la
bibliothèque Ijubljanaise du savant baron adepte
des Lumières, conservés aujourd'hui à la
Bibliothèque Nationale et Universitaire de Ljub-
ljana. Cependant, les contacts épistolaires directs
semblent avoir été interrompus avant le début de la
révolution française.
Une fois en Italie après son séjour à Ljubljana,
Dolomieu mit en relation Picot de La Peyrouse
également avec Giovanni Antonio Scopoli (1723-
1788), collègue universitaire de Spallanzani à Pavie,
qui avait été pendant de nombreuses années
médecin dans les mines d'Idrija en Carniole. Il lui
écrivit "pour l'engager à prendre contact avec vous
[Picot, J. Š.] et à vous envoyer des échantillons de
ses plantes de la Carniole". Par la suite. Picot resta
en bonnes relations avec Scopoli jusqu'à la mort de
ce dernier.
72