Kranj - V. sejem opreme in sredstev za civilno zaščito v razstaviščnih prostorih Gorenjskega sejma v Kranju je odprl podpredsednik ZIS Dobroslav Culafič. Sejemsko prireditev spremljajo tudi mnogi seminarji in strokovna posvetovanja, (-jg) — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 43 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni ured-/ nik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, petek, 3. 6. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Napredek iz leta v leto KRANJ — V. mednarodni sejem opreme in sredstev za civilno zaščito v razstaviščnih prostorih Gorenjskega sejma v Kranju - Najbolj privlačni paviljoni Vatrotehne iz Zagreba, Bosnalijeka iz Sarajeva, Vatrosprema iz Beograda, Iskre iz Kranja ter Rudija Čajevca iz Banja fcj*6 ~~ Slavnostni govornik na otvoritvi sejma je bil podpredsednik aiS Dobroslav Čulafić - Med gosti tudi članica ZIS Zora Tomič in pomočnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generalpolkovnil Ivan Dolničar za civilno zaščito, v Kranju pa bo dvodnevni seminar. V sejemskih dneh pa bodo Kranj obiskali tudi vojaški atašeji posameznih držav, ki so akreditirani pri nas. V razstaviščnih prostorih Go-renjskega sejma v Savskem logu v Kranju so v torek, 31. maja, odprli V. mednarodni sejem opreme in sredstev za civilno zaščito. Zbranim je najprej spregovoril predsednik pripravljalnega odbora te sejemske prireditve ter predsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič. Še posebno toplo je pozdravil podpredsednika zveznega izvršnega sveta Dobroslava Čulafiča, članico zveznega izvršnega sveta in predsednico zveznega komiteja za zdravstvo Zoro Tomič, pomočnika zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generalpolkov-nika Ivana Dolničarja, podpredsednika izvršnega sveta SR Slovenije dr. Avguština Laha ter mnoge druge goste. Ob tej priložnosti je poudaril, da postaja kranjski sejem opreme in sredstev za civilno zaščito vsejugoslovanski, saj se ga tokrat z izjemo republike Črne gore udeležujejo razstavljavci iz vseh repr' lik, da pa se ga udeležujejo že tudi trije razstavljavci iz tujine. Nato je Tone Volčič zagotovil, da bo ta sejemska prireditev pri odgovornih dejavnikih tudi v prihodnje imela popolno podporo, skratka, da bo sejem iz leta v leto kvalitetnejši. 2e letos je treba omeniti, da sejem spremljajo številne druge prireditve in manifestacije. Na Bledu bo, denimo, srečanje predstavnikov proizvajalcev opreme in sredstev »Takoj na začetku moram reči, da je ta kranjski sejem postal edinstvena specializirana jugoslovanska prireditev, manifestacija, ki je posvečena področju civilne zaščite,« je nato dejal slavnostni govornik, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Dobroslav Čulafić, »kar pomeni, da je izrednega pomena za našo strategijo in dobro poznano koncepcijo našega splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.« V nadaljevanju je Dobroslav Čulafić spregovoril o velikem pomenu in vlogi pripadnikov civilne zaščite, o nalogah, ki nas še čakajo pri njihovem usposabljanju ter o nujnosti nakupa še boljše opreme in pripomočkov za te enote. »Prav zato je potrebno, da ta sejem pripomore tudi k celotnemu razvoju civilne zaščite v Jugoslaviji,« je poudaril slavnostni govornik. »Ta sejem že zdaj pomeni središče, kjer se zbirajo vsako leto strokovnjaki s tega področja iz vse Jugoslavije. Zanimanje za prireditev, to lahko ugotovim z zadovoljstvom, raste iz leta v leto.« Preden je svečano odprl sejem, se je Dobroslav Čulafić za odlično pripravljen sejem zahvalil še prirediteljem le-tega. Po svečani otvoritvi so si gostje in obiskovalci z zanimanjem ogledali posamezne pavilijone proizvajalcev sredstev in opreme za civilno zaščito. Največ zanimanja je bilo seveda za velike »gigante«: Vatrotehno iz Zagreba, Bosnalijek iz Sarajeva, Vatrosprem iz Beograda, Iskro iz Kranja ter Rudija Čajevca iz Banjaluke. Ob jubileju je direktor Gorenjskega sejma Franci Ekar na posebni svečanosti podelil tudi posebne diplome in priznanja vsem tistim, ki imajo največje zasluge, da se sejemska prireditev izredno hitro razvija iz leta v leto, ter najzvestejšim razstavljalcem. J. Govekar Delavec jeseniške Železarne Stane Torkar prejema priznanje za novatorske in izumiteljske dosežke, ki mu ga je podelil predsednik Gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič - Foto: F. Perdan Izumi bogatijo delavčevo ustvarjalnost V torek, 31. maja, so v Ljubljani podelili listine, plakete in diplome organizacijam združenega dela in posameznikom, ki so v letih 1975 in 1976 največ prispevali k razvoju inovacijskega in izumiteljskega dela — Med nagrajenimi tudi Združeno podjetje Iskra, Železarna Jesenice in Stane Torkar z Jesenic Ljublj ana — Družbena akcija za pospeševanje inovacijskega in izumiteljskega dela, za katero smo se v zadnjih dveh letih odločili v Jugoslaviji, je uspela. Republika Slovenija je bila pri tem še posebej uspešna, saj je Zvezni svet tehnoloških inovacij in zaščite pravic industrijske '—-1——- 1 CENJENI POTROŠNIKI! Vabimo vas na RAZPRODAJO po delno znižanih cenah raznega tekstilnega blaga: — moška, ženska in otroška konfekcija — metrsko blago — perilo, pletenine in ostalo Vrtova, v BLAGOVNICI KOKRA KRANJ (pri Savniku), ki bo organizirana v dneh od 3. do 9. junija. KRANJ Razprodaja bo zaradi predvidene adaptacije poslovnih prostorov. lastnine v Jugoslaviji namenil združenemu delu in posameznikom iz naše republike kopico listin, plaket in diplom. Pri tem kaže posebej omeniti razpravo o inovacijski in izumiteljski dejavnosti v slovenski skupščini, ki je bila 30. junija lani, oblikovanje odbora za inovacije pri slovenski skupščini in podpis družbenega dogovora o inovacijah, ki so ga 9. septembra lani podpisali Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Izvršni svet slovenske skupščine, raziskovalna in izobraževalna skupnost Slovenije in slovenska Gospodarska zbornica. Sprejet je bil torej pomemben dogovor, ki zagotavlja nemoteno delovanje inovacijskega sistema v naši republiki. Vedno bolj se uveljavlja spoznanje, da sta inovacijska in izumiteljska dejavnost pomembna za naš nadaljnji gospodarski razvoj. V desetih slovenskih pokrajinah že delujejo medobčinski odbori za inovacije. Še posebno izstopa mariborsko področje. Zanimiv je podatek, da so najpogostejši predlagatelji izumov in tehničnih izboljšav kvalificirani, sred-njekvalificirani in visokokvalificirani delavci, manj predlogov pa prihaja od ljudi z višjo in visokošolsko izobrazbo. Med nagrajenimi organizacijami združenega dela sta tudi Združeno podjetje Iskra in Železarna Jesenice. Združeno podjetje Iskra je ustvarilo svojo tehnologijo, na kateri temelji 85 odstotkov proizvodnje. Raziskovalno delo se uveljavlja, saj Nadaljevanje na 4. strani Protest radovljiške mladine RADOVLJICA - Na zadnji seji predsedstva občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije Radovljica so sprejeli protestno izjavo zoper protimanjšinsko politiko na Koroškem in jo posredovali veleposlaništvu republike Avstrije v Beogradu in avstrijskemu konzulatu v Ljubljani. Radovljičani v izjavi opozarjajo na neizpolnjevanje členov 7 in 9 avstrijske državne pogodbe, na protimanjšinsko zakonodajo, ki hoče uničiti slovenski živelj na Koroškem in na zadnje provokacije ob državni meji z Jugoslavijo. To je po sodbi radovljiške mladine tudi neizpolnjevanje sklepne listine helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Obenem radovljiška mladina v izjavi zagotavlja, da bo še naprej trden zaveznik v boju Slovencev na Koroškem za narodnostne pravice. J.R. V. MEDNARODNI SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE od 30. maja do 5. junija Naročnik: r Center samoupravljanja Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja, ki je tik pred formalno ustanovitvijo in ima sedež v Ljubljani, bo znanstveno in družbenopolitično raziskoval in preučeval sistem socialističnega samoupravljanja. To bo dosegal tako, da bo strokovno in samoupravno povezoval organizacije združenega dela in druge organizacije oziroma skupnosti, ki se ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo na področju samoupravljanja. Hkrati pa se bo udejstoval tudi pri preučevanju socialističnega samoupravljanja pri nas in preučevanju raznih oblik in načinov udeležbe delavcev pri upravljanju podjetij v drugih državah. Zastoj pri pokrivanju izgub Zadnji podatki SDK Jugoslavije so pokazali nepričakovan zastoj pri iskanju sredstev in možnosti, s katerimi bi TOZD pokrile še nepokrite izgube po zaključnih računih iz lanskega leta. V minulem tednu je ostalo v 635 TOZD, ki imajo 188.900 delavcev, še skupno 6,4 milijarde izgub. Če upoštevamo, da je bilo 20. maja v 706 TOZD še blizu 7 milijard izgub, potem so v enem tednu za kritje izgub zagotovili samo 300 milijonov dinarjev. V finančnih krogih zaradi tega zastoja niso pokazali zaskrbljenosti, da do 1. julija, ko poteče zakonski rok, delovne organizacije ne bi našle sredstev in napravile sanacijskih načrtov za kritje nastalih izgub. Potrebna sredstva bodo verjetno zagotovljena, pomembno pa je, da se to zgodi vzporedno z dobrimi sanacijskimi načrti. Sanacijski načrti morajo biti takšni, da bodo sanacije odpravile osnovne vzroke izgub. Mesec kulture SFRJ V Rimu se je konec maja končal »mesec kulture SFRJ«, po splošni oceni do zdaj najbolj množična in največja kulturna manifestacija jugoslovanskih narodov in narodnosti v sosednji Italiji. V maju se je v rimskih kinematografih, gledališčih in kulturnih dvoranah zvrstilo 30 filmskih, gledaliških, glasbenih in folklornih predstav. Ob tem so pripravili tudi štiri »okrogle« mize. Kulturni delavci obeh držav so izmenjali strokovne izkušnje. Posebej pa so se pogovarjali* o samoupravljanju v jugoslovanskih kulturnih ustanovah, kije v Rimu vzbudilo veliko zanimanje. V mesecu kulture SFRJ so v Rimu nastopili kulturni ansambli vseh republik in pokrajin. Vse predstave so bile zelo dobro obiskane in so imele velik uspeh. Prvi rod gostinskih poslovodij Na gostinski poslovodski šoli, ki deluje v dislociranih enotah v Izoli in Postojni, je naredilo zaključni izpit 66 slušateljev, ki so hkrati prva generacija poslovodij v gostinstvu v naši republiki. Šolo so ustanovili že leta 1974 za potrebe gostinstva, zamisel pa sta podprla gospodarska zbornica in zavod za šolstvo SRS. V zadnjih treh letih se je v šolo vpisalo 115 kandidatov. Zdraviliško zdravljenje Na pobudo regionalnega komiteja svetovne zdravstvene organizacije za Evropo je bil od ponedeljka do včeraj v zdravilišču Radenci posvet izvedencev za zdraviliško zdravljenje iz Romunije, Zvezne republike Nemčije, Francije, Švedske, Velike Britanije in Jugoslavije. Na sestanku so se dogovorili o konceptu in vlogi zdraviliškega zdravljenja kot obliki sodobnega zdravstvenega varstva. Od 26. do 29. maja je bil v Nišu XXII. festival Bratstva in enotnosti, na katerem je sodelovala tudi skupina 48 kranjskih mladincev in tričlanska delegacija družbenopolitičnih organizacij, v kateri so bili Igor Slavec, Tone Ba-juk in Jože Jenšterle. — Foto: I. S. Čuvali bomo neodvisnost in enakopravnost XXII. festival mladine Jugoslavije v Nišu od 26. do 29. maja je potrdil bratstvo in enotnost mladine Jugoslavije in sodelujočih mest: Bitole, Bosanskega Samca, Gornje Radgone, Kranja, Nik-šiča, Prištine, Reke, Slavonskega Broda, Subo-tice, Trebinja in Zagreba S pesmijo in prisego »Druže Tito, mi Ti se kunemo ...« se je začelo veličastno srečanje mladine enajstih jugoslovanskih mest v Nišu. Srečanje je bilo hkrati s prvenstvom niške vojne oblasti v raznih športnih disciplinah, zato je bilo še toliko bolj slovesno in veselo. Otvoritveni svečanosti v četrtek, 26. maja, zvečer je prisostvovalo 50.000 prebivalcev Niša, mesta ob reki Niša vi, junaškega in neuklonljivega med vojno, s preko 12.000 žrtvami, z danes razvito industrijo, odprtih rok in src. Udeleženci vseh sodelujočih mest in vse garnizije, ki so se udeležile armadnega prven- Kritična ocena sodelovanja KKANJ — Na nedavni seji medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko, ki so se je udeležili tudi predsednik MS ZKS za Gorenjsko Ludvik Kejžar, predsednik RK ZSMS Ljubo Jasnič in člani sekretariata RK ZSMS z Gorenjske, so razpravljali o delu vseh petih gorenjskih občinskih konferenc in ocenili glavne pomanjkljivosti ter se dogovorili, kako jih bodo odpravili. Tudi povezovanje oziroma sodelovanje občinskih organizacij mladine na Gorenjskem so ocenili kot premalo uspešno. Na nekaterih področjih namreč sodelovanja sploh ni in vsaka občinska konferenca dela po svoje. Tudi delo medobčinskega sveta ni zaživelo tako, kot so načrtovali. L. B. Red pri proslavah Tržič — Na tržiški socialistični zvezi so sprejeli program proslav in prireditev za letošnje leto. Program določa tudi odgovorne organizatorje proslav in prireditev. Manjka le še natančnejši program sodelovanja s Francijo. V Tržiču menijo, da je že skrajni čas za vpeljavo večjega reda in načrtnosti pri proslavah in prireditvah. Za takšen pristop bi se morali zavzemati tudi na ravni Gorenjske in republike. TržiČani bodo program proslav in prireditev dopolnili še s kriteriji o financiranju proslav in njihovo razvrstitvijo. -jk JESENICE stva, so ob veličastnem ognjemetu skupaj s prebivalci Niša proslavili tudi praznike partije in Tita. Na prireditvi so sodelovali recitatorji vseh sodelujočih mest in folklorne skupine, razen kranjske, ki je pred tednom dni odšla nastopat na prireditve ob dnevu mladosti v Beograd. Drugi dan festivala so se začela športna tekmovanja, kulturna srečanja in obiski po delovnih organizacijah. Kranjčani, na festival bratstva in enotnosti je odšlo 48 mladincev in mladink, med njimi športniki, glasbeniki, pesniki, recitatorji in mladi delavci, ter tričlanska delegacija družbenopolitičnih organizacij, so obiskali Elektronsko industrijo. Najprej so si ogledali proizvodnjo črno-belih in barvnih TV sprejemnikov, potem pa so se s predstavniki družbenopolitičnih organizacij pogovarjali o poslovanju te tovarne in sodelovanju s kranjsko Iskro. Popoldan pa je kranjsko delegacijo skupaj z delegacijo Zagreba sprejel predsednik občinske konference SZDL. Pogovarjali so se o razvoju občin. Hladno in deževno vreme je v petek zvečer onemogočilo organizacijo kulturnozabavne prireditve v naselju mladinskih delovnih brigad, zato so bili udeleženci festivala prosti. Tretji dan so delegacije posameznih občin s svojimi folklornimi skupinami obiskale krajevne skupnosti niške občine. Ker so bili Kranjčani brez folklorne skupine, so si ogledali znamenitosti mesta. Med potekom festivala se je trikrat sestal glavni odbor festivala, ki je spremljal potek prireditve. Sprejel je tudi sklep, da bo prihodnje leto festival v Subotici. Kranjski športniki so na dvodnevnih tekmovanjih dosegli zadovoljive rezultate. V namiznem tenisu je bila ekipa tretja, tretje rqesto so zasedli tudi košarkaši. Rokometaši so zasedli četrto mesto, nogometaši pa so pristali na zadnjem, osmem mestu. Najboljše rezultate pa so kranjski športniki dosegli v atletiki. Janez Zelnik je bil drugi v teku na 100 metrov in v skoku v daljino, v teku na 800 metrov pa so Kranjčani zasedli 5. in 6. mesto. Zadnji dan festivala, v nedeljo dopoldne, je bila v športni dvorani Čair sklepna prireditev, ki so jo prenašale vse jugoslovanske RTV postaje. Domov so Kranjčani prispeli v ponedeljek zjutraj, utrujeni, vendar zadovoljni zaradi novih prijateljev in novih znanstve, ki so jih dobili v Nišu, na festivalu Bratstva in enotnosti. I. S., J. J. J 2. in 3. junija je bilo v Kranjski gori XIV. posvetovanje delovnih organizacij za kemijsko čiščenje, barvanje in pranje iz vse Jugoslavije. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki kemične čistilnice in pralnice Bistre iz Škofje Loke, Komunalnega servisa Jesenice in Usluge Šiška iz Ljubljane. D. S. ŠKOFJA LOKA V ponedeljek, 6. junija, bo v stekleni dvorani restavracije Krona druga seja organizacijskega odbora za pripravo Zbora pionirjev Jugoslavije v DraŽ-gošah. Sejo, na kateri se bodo pogovorili o organizacijskih pripravah na zbor, sklicuje občinska konferenca SZDL Škofja Loka. D. S. Osnovne organizacije Zveze komunistov bodo morale organizirati volilne konference oktobra in novembra letos, zato morajo do JO. junija opraviti evidentiranje vodstev osnovnih organizacij, evidentirati delegata osnovne organizacije ZK v občinsko konferenco ZK in delegata v aktiv delavcev, neposrednih proizvajalcev. D. S. Pogovor bogatih in revnih PARI/ — Francoski zunanji minister Louis de Guiringaud je v ponedeljek, 30. maja, začel v Parizu sklepno konferenco o mednarodnem gospodarskem sodelovanju, na kateri sodeluje tudi jugoslovanska delegacija z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Minićem na čelu. Otvoritve konference se je udeležil tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt Waldheim. V imenu manj razvitih in revnih držav,skupno jih v Parizu sodeluje 19, med njimi tudi Jugoslavija, ki so za pariško zasedanje izoblikovale enotna stališča do razvoja svetovnega gospodarskega sistema, je na konferenci govoril njen podpredsednik Perez Guerrero, v imenu bogatih pa je stališča razložil drugi podpredsednik konference Allan Maceachen. Guerrero je v imenu revnih in manj razvitih dežel terjal hitrejše spreminjanje svetovnih gospodarskih odnosov. Predvsem je opozoril na veliko zadolženost revnih, na pičle dohodke revnih pri izvozu surovin in energije ter na nujnost enakopravnega vključevanja manj razvitega sveta v svetovne gospodarske tokove. Govor zastopnika bogatih pa je zvenel drugače. Maceachen je ponovil že znana stališča, da je Pariz le stopnica pri doseganju pravičnejšega in novega svetovnega Gospodarskega reda in da naj manj razvite in revne države pri tem ne bodo tako nestrpne. Precejšnjo pozornost je vzbudil tudi govor generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov dr. Kurta Waldheima. Vodja svetovne organizacije je poudaril, da pariška konferenca začenja dolgo in naporno pot, ki mora človeštvo pripeljati v boljii in razumnejši svet. Le-ta naj bo enako pravičen za vse, za bogate in za tiste manj razvite, ki de vedno predstavljajo dve tretjini sveta. Pogovor bogatega severa z revnim jugom mora uspeti, sicer utegne človeštvo doživeti nazadovanje. Na dva govornika na pariški konferenci »sever-jug«, kot nekateri popularno imenujejo srečanje v Parizu, kaže se posebej opozoriti. Prvi je bil ameriški zvezni sekretar in vodja diplomacije Združenih držav Amerike Cvrus Vance. Ponovil je stališča Združenih držav, ki so sorodna stališčem ostalega razvitega sveta, »da je polom pariške konference nesprejemljiv in mora zato srečanje uspeti, da mora postopoma nastajati novi gospodarski sistem z več enakopravnosti, več rasti in zajetnejšimi pravicami in da so Združene države pripravljene pomagati pri graditvi taksnega sistema.« Potrdil je, da se Amerika drži sklepov letošnjega Londona, kjer so se sesli voditelji Amerike in zahodnoevropskih držav, da je treba revnim in manj razvitim pomagati in da bo njegov predsednik Carter zahteval od kongresa povečanje denarne pomoči v te namene. K tem prizadevanjem je pozval tudi države vzhodne Evrope. »Mislimo«, je dejal Vance, »da bi tudi industrijsko razvite komunistične države morale povečati svojo pomoč razvoju! Pripravljeni smo se jim pridružiti!« Drugi pomembni govornik pa je bil jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič, ki se je že sešel z voditelji 18 delegacij manj razvitega in revnega sveta in jim razložil jugoslovanska stališča in stališča neuvrščenega sveta. Nas zvezni sekretar je opozoril na enotnost v Parizu sodelujočih manj razvitih držav. Le-te se zavzemajo za enotno mednarodno energetsko sodelovanje, ki se ne sme zožiti le na nafto, za oblikovanje skupnega sklada za obvarovanje kupne moči v manj razvitih deželah, za čim hitrejše in trajnejše dogovarjanje pri mednarodni menjavi surovin, za pospeševanje izvoza, za raziskovanje tržiSč in za reševanje te problematike pod okriljem organizacije združenih narodov. Po sodbi Miloša Miniča je taksna stališča treba zapisati v sklepni dokument pariške konference. Taksni predlogi so bili sprejeti na sestankih neuvrščenih, na zasedanjih v Manili in na zadnjih zasedanjih generalne skupščine OZN. Po sodbi natega zveznega sekretarja imajo razvite in nerazvite države do teh vprašanj se vedno različna stališča. Predvsem kaže razvitim očitati počasnost in nekonkretnost pri zasnovanih in sprejetih akcijah. To je naloga Pariza, saj z reševanjem nekaterih problemov svet ne more več odlašati, je pripomnil Miloš Minič LUTGENDORFOVO SLOVO DUNAJ, CELOVEC - Avstrijski zvezni kancler dr. Kreiskv je po vrnitvi z dopusta iz Španije sprejel odstop svojega obrambnega ministra Karla Lutgendorfa. S tem je konec ugibanja, ki je trajalo pet mesecev, kakšen politični račun bo moral plačati avstrijski obrambni minister za nedovoljen izvoz orožja v Sirijo. Lutgendorf ni odstopil zaradi tega, ker je dovoljeval izvoz orožja, temveč zaradi laganja zveznemu kanclerju. Le-tega namreč ni objektivno obveščal o zadevi in je marsikaj zamolčal. Afera seje začela 7. decembra lani, ko so cariniki na dunajskem letališču odkrili neprijavljeno orožje, ki je bilo namenjeno v Sirijo. Avstriji tega ni bili dovoljeno storiti, saj kot nevtralna država ne sme podpihovati vojne. To ji brani državna pogodba iz leta 1955. Čeprav so cariniki orožje odkrili, je obrambni minister vseeno odobril čez 10 dni izvoz v Sirijo. Menil je, da se Avstriji ni treba več ravnati po državni pogodbi, ki ji prepoveduje tudi raketno orožje, pa ga nafta soseda kljub temu že ima. Razen tega je Avstrija prodala Siriji tudi vojaška vozila. Za Liitgendorfovega naslednika so v Avstriji imenovali dosedanjega notranjega ministra Roscha. ŠPANSKA VOLILNA UGANKA MADRID — 15. junija bodo v Španiji volitve, vendar je zmagovalca težko napo- , vedati, saj država tri desetletja ni poznala političnih strank, demokracije in volitev. Najrazličnejše ankete pred volitvami burijo javnost. Prva trdi, da bodo volilni zmagovalci zmerni desničarji, zbrani v »uniji demokratičnega centra«. Vendar nihče od volilnih kandidatov ne bo dobil več kot 51 odstotkov glasov. Anketa uglednega madridskega časnika El Pais pa razen tega tudi ugotavlja, da se bo 19 odstotkov Spancev vzdržalo volitev in da 35 odstotkov volilnih upravičencev še ne ve, za koga glasovati. Kljub temu napoveduje časnik zmago demokratskemu centru, ki ga vodi premier Suarez, na drugo mesto pa postavlja socialiste in kmalu za njimi komuniste. 15. junija bo volilo 23 milijonov Spancev. Izbrati bodo morali 350 članov doma poslancev in 207 senatorjev. NAPAD NA MOZAMBIK NAIROBI - Jug Afrike je Se naprej nemiren, čeprav so vse pogostejši poskusi za umiritev in reftitev krize. V začetku tedna so čete rodezijskega rasističnega režima vdrle v Mozambik. Vpad je bil izvršen v trenutku, ko so v Lusaki zasedali obrambni ministri in visoki voja-ftki funkcionarji Mozambika. Bocvane, Zambije, Tanzanije in Angole, da bi osnovali enotno fronto zoper rasistična režima na jugu Afrike. Poročila ne govore o žrtvah in odporu mozambiftke armade in partizanov gibanja Zimbabve. Sedanji vdor Rodezijcev v Mozambik je že tretji po vrsti. Prvi se je pripetil avgusta lani. Napad je bil name: partizanom Zimbabveja, vendar so Rodezijci uničili nedolžne ljudi v begunjskem ta. Aču. To je ugotovila mednarodna komisija. Drugi vpad pa je bil namenjen železniškim napravam v Mozambiku. J. Koftnjek Odbori za medsebojna razmerja delavcev TOZD Proizvodnja pletenin, Industrijska prodajalna in Samoupravne delovne skupnosti skupnih služb ALMIRA alpska modna industrija Radovljica razpisujejo naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJE PLETILNICE 2 VODJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA 3 PRODAJALKE za določen čas 4. 2 cotton pletilcev (3-izmensko delo) Poleg splošnih pogojev, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, morajo kandidatje izpolnjevati še: pod 1,| višje strokovna izobrazba pletilske smeri in 3 leta prakse ali srednja strokovna izobrazba pletilske smeri in 5 let prakse ' v pletilnici ali na podobnih delovnih mestih, sposobnost vodenja, biti mora moralno-politično neoporečen, poskusno delo 3 mesece; pod 2. visoka ali višje strokovna izobrazba tekstilne smeri ali pro- . izvodno-organizacijske smeri s predhodno srednje strokovno izobrazbo tekstilne smeri ter 3 leta prakse na delovnih mestih i v tekstilni tehnologiji ali proizvodnji, sposobnost vodenja strokovne skupine, biti mora moralno-politično neoporečen^ poizkusno delo 3 mesece; pod 3.: KV trgovka tekstilne stroke, praksa na delovnem mestu zaže-1 jena, poizkusno delo 2 meseca; pod 4.: odslužen vojaški rok, dokončana osemletka, starost ne več kot 28 let. Osebni dohodek se obračunava po Samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki zajema oceno delovnega mesta in ovrednoteno minulo delo. Nastop dela.na vseh delovnih mestih je mogoč takoj oziroma po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti je treba poslati na naslov ALMIRA - alpska modna industrija Radovljica - Jal-nova ul. štev. 2. Razpis velja 8 dni po objavi. Antona Dežmana-Tončka ni več. Umrl je v noči iz torka na sredo za zahrbtno boleznijo. Vendar spomin nanj, na narodnega heroja, spomeničar-ja, generalmajorja JLA, bo živel naprej med številnimi, ki so ga poznali. Nič kolikokrat sva se srečala. Spominjam se novembra 1975. Bilo je po seji občinske konference zveze komunistov Radovljica. V poznih večernih urah sva se pogovarjala o življenju pred vojno, o borbi, revoluciji — o njegovi življenjski poti. Lep in nepozaben je bil ta pogovor pred praznično številko Glasa — pred dnevom republike. In ko sem ga takrat vprašal, kaj sam meni, zakaj je postal narodni heroj, mi je odgovoril: »To je zelo težko vprašanje. Verjemi, da bi laže opravil nalogo, da moram uničiti bunker, kot odgovoriti na to. Vseeno pa menim, da je bilo to moje imenovanje (ne spominjam se prav, ali je bilo to 1951. ali 1952. leta) posledica osebne hrabrosti in dobrega vodenja partizanskih enot. Toda verjemi, da si v prihodnje želim samo to, da se svet ne bi spustil v pekel tretje svetovne vojne.« Anton Dežman se je rodil 12. junija 1920 tovarniškemu delavcu v Verigi in materi, ki je bila gospodinja, v Lescah. Bil je najstarejši sin. Šest otrok je bilo v družini in oče je bil že takrat eden prvih delavskih zaupnikov in organizator sindikata v tovarni. Sodeloval je tudi pri pripravi štrajka v tridesetih letih. Kot 14-letni fant je Anton končal osnovno šolo in se šel učit za zidarja k stavbeniku Zvanu. Potem pa se je 1939. leta zaposlil v takratni Kranjski i - industrijski družbi na Jeseni- > - cah. Ves čas je sodeloval v de- > ► lavskem prosvetnem društvu j„ Svoboda v Lescah, v dramski skupini in pri tamburaškem zboru. Ukvarjal se je tudi s smučanjem in je na primer na tekmovanju v klasičnih kom->► binacijah v Italiji dobil za > - nagrado celo smuči. Ko je bila 1940. leta ustanovljena skojevska organizacija, sta z bratom Jožetom, ki je potem 11. avgusta 1942. leta padel na Jelovici, postala nje- ** na člana. Ob napadu Nemčije sta se Anton in brat Jože kot skojevca med prvimi vključila v obrambo domovine. Toda prišla sta le do Mirne, kjer ju je zatekla kapitulacija. Tu pa se začenja borbena pot narodnega heroja Antona Dežmana-Tončka, generalmajorja v pokoju. Konec julija 1941. je bila na Vodiški planini ustanovljena Jelovška četa. Tonček in njegov brat sta bila v njej. 5. avgusta pa je bil potem ustanovljen Cankarjev bataljon. V spomin na ta dan je danes praznik radovljiške občine. J -J* i* )^ Tonček je potem decembra postal puškomitraljezec v Cankarjevem bataljonu. Bataljon je 1. januarja 1942 prispel v Dražgoše in potem je prišlo do legendarne dražgo-ške bitke, v kateri je bil Tonček ranjen in hkrati postal komandir rezervne desetine. Spomladi 1943. je bil že ko->» mandant prvega Jelovškega ) „ bataljona in kmalu nato komandant vosovskih grup za jeseniško okrožje. Ko je bila 1944. ustanovljena vojska j * državne varnosti in je iz i - vosovskih grup s cele Gorenj- 2ALNA SEJA — Radovljica, 2. junija — Ob smrti narodnega heroja Antona Dežmana-Tončka je bila opoldne v veliki dvorani radovljiške občinske skupščine žalna seja družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in izvršnega sveta radovljiške občine, ki so se je udeležili tudi predstavniki gorenjskega družbenopolitičnega življenja. Spomin na borca-heroja, prijatelja in dobrega tovariša so počastili z enominutnim molkom, o njegovem življenju, liku in delu pa je govoril predsednik občinskega odbora ZZB NOV Radovljica Janez Strgovšek. Ob smrti Antona Dežmana-Tončka so družini in občinski skupščini poslali sožalne brzojavke Edvard Kardelj z ženo Pepco, Sergej Kraigher in Lidija Šentjurc, Marijan Brecelj, France Popit, Mitja Ribičič, Andrej Marine, Franc Tavčar-Rok, občina Brus, občina Šmarje pri Jelšah, delovne organizacije Gorenjske in drugi. — A. Ž. — Foto: F. Perdan y@ ljubljanska banka Umrl je narodni heroj Anton Dežman-Tonček ske nastal znani peti VDV bataljon, je Tonček postal komandant tega bataljona, konec decembra pa namestnik komandanta brigade. Potem je odšel v Metliko na višji oficirski kurz, od tam v Bari, pa v Beograd in svobodo je pričakal v Trstu. Kadarkoli sva se srečala, je nekakšna težko razložljiva preprostost vela iz njegovega pripovedovanja. Na primer do podrobnosti natančno se je spominjal dogodkov izpred trideset in več let. Po drugi strani pa je v vsakodnevni skromnosti pozabil celo dan. ko je bil imenovan za narod- * * nega heroja. Takšen je bil J * Tonček Dežman tudi še vče- > » raj. J - 1964. leta je bil upokojen in j „ takrat se je z ženo Jožico, j „ hčerko Mileno in sinom Anto- ji. nom preselil v Radovljico. ** Takoj se je vključil v družbe- f * no delo. Kot mi je sam pove- * * dal, je imel potem manj pro- >- stega časa, kot včasih, ko je >► bil v službi. Kadar pa je pač j» utegnil, je rad prebral knjigo, j „ ali si vzel trenutek za lov ali ^ m ribolov. Takšen, neumoren in * vsestransko družbeno akti- *" ven, je bil ves čas. In čeprav je ** bil med vojno strah in trepet >* Nemcev, ni maral vojne. > ► »Najraje se v spominu spre- j» hodim po tistem času do 20. j„ leta starosti, ko sem nastopal ~ v dramski skupini, sodeloval pri tamburaškem zboru in s takratnimi sindikalnimi akti- visti slavil prvi maj. To je bila > * moja mladost...«, sva konča- >► la pogovor za praznik republi- j » ke ob obujanju spominov pred j» dvema letoma. j „ Anton Dežman-Tonček je ~' bil kot rečeno vsestransko * * družbenopolitično aktiven. ** Bil je član zveznega odbora > -ZZB NOV Jugoslavije, pred- >► sedstva republiškega odbora >» ZZB NOV Slovenije, sekretar j. občinskega odbora ZZB NOV j. Radovljica, dolgoletni odbor- ^ nik občinske skupščine, član * * organov ZK, SZDL in občin- * * ske skupščine. Vedno se je po- > * svečal vzgoji in usposabljanju > * rezervnega starešinskega ka- >» dra in še posebno priljubljen j» je bil med mladimi. Z bogatimi j „ izkušnjami je veliko pomagal ^ ^ pri uresničevanju programa splošnega ljudskega odpora. ' * Delal je v številnih športnih in * * drugih društvih. Za zasluge v > -NOB je poleg najvišjega pri- J ► znanja reda narodnega heroja j » (15. julija 1952) prejel številna j „ druga vojaška odlikovanja, ^ ^ pred sedmimi leti pa je napredoval v generalmajorja JLA. J* Z bolečino in spominom se *' bomo danes popoldne poslovi- > * li od borca-heroja, družbeno- > • političnega delavca, komuni- j» sta, prijatelja na pokopališču j, v Lescah. A. Žalar 1> Pozornost tradicijam NOB Gozd Martuljek — V soboto, 29. maja, je bila redna skupščina Zveze združenj borcev NOV Jesenice, ki se je začela s podelitvijo Medalj za hrabrost, s katerimi je Predsednik republike Tito odlikoval Leopolda Ferjana, Vukašina Kili-j>ardo, Jožeta Legata, Lovra Noča, Franca Prešerna in Julija Šprin-gerja. Za minulo štiriletno obdobje, za katero so se delegati letne skupščine strinjali, da je bilo izredno plodno, je bilo značilno, da so negovanju tradicij NOB posvetili več pozornosti kot ostalim področjem dejavnosti. Vedno bolj pa pri tem izginja tudi miselnost, da so za negovanje teh tradicij zadolženi le borci, kar je bilo dolgo Prisotno tudi med borci samimi. Poleg drugega so v tem obdobju u8pešno organizirali akcijo za zbiranje sredstev za dom mladine in borcev v Kumrovcu, množično so se udeleževali pohodov mladine na Pristavo, v letu 1974 je bila prva spominska svečanost na grobu narodnega heroja Matije Verdnika v Svečah na Koroškem, bogato so praznovali dan borca, v letu 1975 so pripravili obširnejši program praznovanj ob 30-letnici osvoboditve, organizirali so zmeraj množičnejše pohode na Stol ter odkrili številna spominska obeležja. Prav pri tem pa jih čaka še veliko dela. Tesnejše je postalo tudi povezovanje z borci in domačini onstran meje. Poseben odbor združuje okoli petdeset koroških borcev. Navezali so stike z antifašisti z Dunaja, premalo pa je bilo doslej povezave z rojaki iz Kanalske doline. Odbor bo vsekakor tudi v prihodnje moral posvetiti vso pozornost zdravstvenemu varstvu borcev. Bor- ci, zaporniki in interniranci vse bolj čutijo posledice vojne in trpljenja. Vedno več je zahtev za klimatsko zdravljenje. Veliko borcev ni bilo še nikjer na okrevanju. Borci, ki so vstopili v NOB po 9. septembru 1943, upravičeno zahtevajo brezplačna zdravila. Dispanzer za borce, ki je pričel delovati, je sicer napravil svoje prve korake in že opravil preglede pri večjem številu borcev, vendar na osnovi teh pregledov ni bilo ustreznih ukrepov. S skupščine, ki se je je udeležil tudi predstavnik prostovoljcev za severno mejo, so poslali protestno pismo avstrijski vladi glede zadnjih dogodkov, ko so odkrili spomenik ustašem, ki so padli v zaključnih borbah proti partizanom na Koroškem. Poslali so tudi resolucijo, v kateri so zahtevah, da Zvezna republika Nemčija našim sodnim oblastem izroči gestapovca Clementa Druschkeja. podružnica Kranj poslovna enota KRANJ razpisuje naslednje štipendije: 1 štipendijo za pravno fakulteto 3 štipendije za ekonomsko srednjo šolo 2 štipendiji za upravno administrativno šolo Prednost imajo kandidati višjih letnikov Kandidati naj najkasneje do 10. 6 1977 vložijo na gornji naslov prijave na obrazcu DZS 1,65 »Prošnja za štipendijo«, priložijo pa naj dokazilo o končani šoli v šolskem letu 1976/77 ter izjavo, da drugje ne prejemajo štipendije. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič objavlja na podlagi 6. in 7. člena Sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto v delovni skupnosti skupnih služb organizatorja varnosti dela Za zasedbo tega delovnega mesta se zahtevajo naslednji pogoji: 1. višja tehnična varnostna šola; 2. strokovni izpit iz varstva pri delu in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; 3. poznavanje zakonodaje s področja varstva pri delu; 4. družbeno-politična razgledanost in aktivnost, moralne kvalitete, ustvarjalen odnos do samoupravljanja, vodstvene oz. organizacijske sposobnosti, komunikativne sposobnosti. Pismene prijave zbira Kadrovsko družbeni sektor do vključno 8. 6. 1977, kjer dobite tudi vse ostale informacije. Ekonomsko administrativni šolski center 64000 Kranj, Komenskega 4, razpisuje vpis učencev za šo. leto 1977/78: a) Ekonomska šola (EŠ): 91 učencev Vpisni pogoji: — uspešno končan 8. razred osemletke — starost do 18 let Vpisni dokumenti: — prijavnica (obrazec 1,20 pri drž. založbi), kolek 2.— din — zaključno spričevalo o končani osemletki v izvirniku — izkaz o uspehu in vedenju učenca — mnenje osnovne šole b) Upravno administrativna šola (UAŠ): Vpisni pogoji: — uspešno končan 8. razred osemletke — starost do 18 let — zdrave oči in prste Vpisni dokumenti: — prijavnica (obrazec 1,20 drž. založba), kolek 2.— din — zaključno spričevalo o končani osemletki v izvirniku — izkaz o uspehu in vedenju učenca — mnenje osnovne šole — zdravniško spričevalo (oddelek za medicino dela) c) Poklicna administrativna šola (PAŠ): 58 učencev Vpisni pogoji: — uspešno končan 8. razred osemletke — starost do 18 let — zdrave oči in prste Vpisni dokumenti: — prijavnica (obrazec 1,20 drž. založba), kolek 2.— din — zaključno spričevalo o končani osemletki v izvirniku — izkaz o uspehu in vedenju učenca — mnenje osnovne šole — zdravniško spričevalo (oddelek z*a medicino dela) Poleg navedenih pogojev in dokumentov bo komisija pri vpisu na EŠ, UAŠ in PAŠ upoštevala še naslednje: — ocene iz slovenskega jezika, matematike in tujega jezika ter splošni uspeh osnovne šole — mnenje skupnosti za zaposlovanje in poklicno usmerjanje za gorenjsko regijo, ki ga bo pri dokončnem sprejemu učenca podal predstavnik te skupnosti. Sprejemnih izpitov ne bo. Čas vpisovanja: od vključno torka, 21. junija, do vključno srede, 22. junija 1977, od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure v tajništvu šole. Čas objave sprejetih učencev: v četrtek, 23. junija 1977, ob 11. uri zjutraj na šolskih vratih. Dijaki, ki bodo v času šolanja stanovali v dijaškem domu, naj takoj napišejo prošnjo za sprejem v Dijaški dom, Kranj, Kidričevi 2. 4. stran — Glas Izumi bogatijo delavčevo ustvarjalnost Nadaljevanje s 1. strani prijavlja Iskra vedno več patentov. Naraslo je tudi število novatorskih in racionalizatorskih predlogov in predlanskim že preseglo 400. Njihova gospodarska korist krepko presega 20 milijonov dinarjev. Razen tega je Iskra uveljavila 9 svojih licenc v evropskih in izvenevropskih državah. Železarna Jesenice se lahko pohvali, da je samo predlanskim ovrednotila 63 tehničnih izboljšav, ki jih je predlagalo 114 avtorjev. Zboljšave so omogočile 15 milijonov dinarjev prihranka. Lani pa je inovacijska služba Železarne prejela in ocenila 66 tehničnih izboljšav in predlogov 110 avtorjev, ki so prihranili tovarni kar 24 milijonov dinarjev. Med dvanajstimi posamezniki in družbenopolitičnimi organizacijami, ki so prejeli diplome, je tudi delavec jeseniške Železarne Stane Torkar, dolgoletni izumitelj in inovator ter pobudnik za organizacijo inovatorstva in izumiteljstva v največjem jeseniškem delovnem kolektivu. J. Košnjek Podelitve diplom in priznanj organizacijam združenega dela in posameznikom za dosežke na področju inovacij in izumov se je udeležil tudi predsednik skupščine SRS dr. Marjan Brecelj, ki ga vidimo r družbi direktorja jeseniške Železarne Petra Kunca in predsednika železarskega delavskega sveta Alojza Kalana iz glasil delovnih organizacij Plaketo sta prejela tudi predstavnika Združenega podjetja Iskra, v katerem je novatorstvo in izumiteljstva del tehnološkega in samoupravnega procesa. — Foto: F. Perdan Pri zemlji največ problemov Zasedanje republiške konference SZDL sklenilo javno razpravo o kmetijstvu, gozdarstvu in preobrazbi vasi in potrdilo smernice javne razprave Ljubljana — Pod predsedstvom Mitje Ribičiča se je v ponedeljek, 30. maja, sešla v Ljubljani na 7. zasedanje republiška konferenca SZDL in sklenila javno razpravo o uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu in gozdarstvu ter socialistični preobrazbi vasi do leta 1980. Na novo zasnovana kmetijska politika je tako dobila družbeno podporo. Član izvršnega odbora republiške konference SZDL Franc Šifkovič je v uvodnem govoru poudaril, da mesece trajajoča javna razprava ni le pokazala na probleme zasebnega in družbenega kmetijstva, temveč je navrgla kopico predlogov za prihodnjo usmeritev slovenskega kmetijstva. Javna razprava in ponedeljkova seja republiške konference SZDL sta potrdili, da je zemljiška politika ena osrednjih vprašanj razvoja našega kmetijstva. Problemi ne tičijo v lastnini, ki je zajamčena z ustavo, temveč v razdrobljenosti, nepopolni obdelanosti in zamočvirjenosti. Na takšni zemlji ni mogoče organizirati sodobne in donosne proizvodnje, prav tako pa je onemogočena uporaba sodobnih tehnoloških in tehničnih pripomočkov. Le na večjih in zaokroženih zemljiščih je mogoče pridelovati več in ceneje. Kmetje sami se tega dobro zavedajo, zato so največkrat v javni razpravi izpostavljali prav ta problem. V preteklosti smo sicer poskušali izkoriščanje in zaokroževanje zemlje pospešiti, vendar zaželenih rezultatov ni bilo. Nič manj pomembno ne sme biti tudi združevanje dela in sredstev ter oblikovanje dohodkovnih odnosov ter reprodukcijskih celot. Javna razprava, zasedanje republiške konference SZDL in predhodne razprave na zasedanjih občinskih konferenc SZDL so pograjali tudi našo zemljiško politiko. Do zemlje imamo še vedno mačehovski odnos, ne zavedajoč se dolgoročnega pomena obdelovalne zemlje. Predvsem pogrešamo večji vpliv kmetijskozemljiških skupnosti, ki so še marsikje odrinjene od odločanja o spremembi namembnosti kmetijske zemlje. Končno pa kaže opozoriti, da mora biti družbeni sektor kmetijstva tudi v prihodnje nosilec naprednih teženj v kmetijski proizvodnji. J. Košnjek TPO GOLICA TO ROŽCA Jesenice Delavska 10 objavlja javno licitacijo za prodajo tovornega avtomobila znamke OM nosilnost 2 t, letnik 1971, registriran za leto 1977/78. Licitacija bo v sredo, 8. junija, ob 8. uri na dvorišču TO ROZCA, Jesenice, Delavska 10. Izklicna cena je 40.000 din, davek in vse stroške prepisa lastništva nosi kupec. Ogled avtomobila je mogoč vsak dan do licitacije. Na licitaciji nastopa družbeni in zasebni sektor enakopravno. Varščin« 10 % od izklicne cene vplačajo interesenti pred začetko> licitacije. Varščina se vrne vsem, ki na licitaciji ne bodi r>eli. fc TERM I ČAR SKUPNE INVESTICIJE Delovni organizaciji Termika iz Ljubljane, ki ima već obratov tudi v škofjeloški občini, ter tovarna zdravil Krka iz Novega mesta sta se pred podpisom samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za rekonstrukcijo in obnovitev nekdanje steklarne INIS odločili za ustanovitev posebne 8-članske koordinacijske komisije. V njej bodo strokovnjaki iz Termike in Krke, komisija bo skrbela za izvedbo pripravljalnih del za odprtje proizvodnega obrata za proizvodnjo steklene volne v dolenjski metropoli. V novem obratu bodo izdelovali steklena vlakna debeline 5 do 7 mikronov. Doslej v Jugoslaviji tovrstnih izdelkov ne proizvaja fte nihče. Za obnovitev nekdanje steklarne ter nakup novih strojev in opreme bo potrebno vložiti približno 250 milijonov din, zaposlitev pa bo v novem obratu našlo približno 180 delavcev. V Novem mestu bodo letno proizvedli več kot 7000 ton tega izredno iskanega izolacijskega materiala, del proizvodnje bodo prodajli tudi na tujih tržiščih, ki se uporablja v gradbeništvu, strojegradnji, ladjedelništvu, energetski ter avtomobilski industriji. Novomeški obrat naj bi začel poskusno obratovati čez dve leti. NOVI PROIZVODNI PROSTORI Nova proizvodna dvorana ljubljanske Termike v Poljanah v Poljanski dolini dobiva svojo dokončno podobo. Delavci škofjeloškega SGP Tehnik in velenjskega Vegrada so z gradbenimi in montažnimi deli končali natanko po načrtih. Nova proizvodna dvorana bo merila 1660 kvadratnih metrov, v njej pa bodo letno izdelali približno 45.000 kvadratnih metrov armiranih poliestrov, kar je znatno več kot lani, saj so doslej iz Termike na tržišče pošiljali namreč le 14.000 kvadratnih metrov tovrstnih izdelkov. Arminirani poliestri sodijo med netaljlve in netopljive materiale. Zardi odpornosti in izredne obstojnosti jih danes uporabljajo na zelo »Širokem področju« v gradbeništvu, ladjedelništvu in v proizvodnji motornih vozil. Investicija v novo proizvodno dvorano, ki je med letošnjimi največjimi v škofjeloški občini, znaša 17 milijonov din. Kljub precejšnjemu povečanju obsega proizvodnje pa bodo v Termiki zaradi moderne in izpopolnjene tehnologije zaposlili le kakih dvajset novih delavcev. Po predvidevanjih bodo obrat v Poljanah odprli konec avgusta letos. KONGRES V JUGOSLAVIJI Na posebnem kongresu mednarodnega instituta za perlit v San Diegu v Kaliforniji so določili za prihodnje gostitelja tega kongresa. Jugoslavijo. Tako bo prihodnje srečanje predstavnikov najbolj znanih proizvajalcev perlita — vse bolj iskanega izolacijskega materiala od 14. do 10. maja prihodnje leto v Dubrovniku. Pri pripravi in izvedbi kongresa bo sodelovala tudi Termika. Kongresa pa se bo udeležilo prek 100 predstavnikov največjih proizvajalcev perlita iz 40 dežel sveta. Seveda pomeni kongres tudi za Termiko veliko priznanje in ponovno afirmacijo. Priznanja mladim in mentorjem Jesenice — Občinska konferenca ZSMS Jesenice je tudi letos v okviru praznovanja me#eca mladosti podelila priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem. Za aktivno delo v ZSMS, v drugih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih so priznanja prejeli: Drago Brane iz KS Rateče, Dragomir Jokič iz GIP Gradiš — TOZD Jesenice, Zvone Kobentar z Jesenic, Miro Kočevar iz Iskre — TOZD Blejska Dobrava, Tihomir Kostič iz TOZD Zebljarna - Železarna Jesenice in Zora Ščavničar iz Centra srednjih šol Jesenice. Za mentorsko delo z mladimi je priznanje prejela Marina Rovan iz osnovne šole Prežihov Voranc Jesenice, za uspešno sodelovanje in vzgojo mladega kadra pa je priznanje prejela tudi občinska gasilska zveza Jesenice. J.R. Konfekcija MLADI ROD KRANJ Svet podjetja razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA 2. VODJE SKLADIŠČ 3. VEČ ŠIVILIJ Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se naslednje pogoje: pod 1.: da ima visoko šolsko izobrazbo pravne smeri — diplomirani pravnik in najmanj 5 let delovnih izkušenj ter da je moralno in politično neoporečen. Vlogi priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi, praksi ter potrdilo o nekaznova-nju. pod 2.: da ima srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri ali poklicno šolo za prodajalce in 5 let delovnih izkušeni pod 3.: da je KV ali priučena šivilja. Zaposlimo tudi invalidne osebe. Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati vložijo v roku 15 dni od objave na naslov Konfekcija Mladi rod — Splošni sektor. W Odbor za medsebojna razmerja delavcev pri Ljubljanskih mlekarnah TOZD Mesoizdelki Škofja Loka, Mestni trg 20 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. knjigovodje obračuna prodajaln Pogoji: ekonomska srednja šola 1 leto delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas. Možnost takojšnjega nastopa. Poskusna doba 2 meseca 2. strojnega knjigovodje Pogoji: tečaj za strojno knjiženje, praksa zaželena, poskusna doba 2 meseca, delo je za nedoločen čas; 3. KV mesarja Zaželena praksa; Delo je za nedoločen čas. Možnost takojšnjega nastopa. Poskusna doba 2 meseca. 4. NK delavca Del o je za nedoločen čas. Možnost takojšnjega nastopa. TnVnu P°Š!,ji^V{VlnTeh od objave razPi8a na naslov: LM TOZD Mesoizdelki Škofja Loka, Mestni trg 20. rtv antena Bi radi odšli vitki in mladostni na dopust? Bi radi nekaj storili za svoje telo? Bi radi preiskusili svoje zmogljivosti? prva knjižica o trimu Kupite pri vašem prodajalcu časopisov posebno izdajo TRIM ANTENA RTV, narejeno po televizijskih trimskih oddajah z raznimi novimi testi in nasveti strokovnjakov! TRIM antena RTV J EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER 64000 Kranj, Komenskega 4, sprejeme v redno delovno razmerje diplomiranega ekonomista za poučevanje strokovnih predmetov. Vse informacije dobite i navedenem naslovu. KRANJ - V galeriji Prešernove hiše v Kranju so v ponedeljek, 23. maja, odprli razstavo slikarskih del slikarja Franceta Godca. Pripravil jo je Gorenjski muzej iz Kranja. France Godec je doslej sodeloval že na mnogih razstavah doma in v tujini. Tako je pripravil že več kot 100 samostojnih razstav. Razstava v Kranju bo odprta do 17. junija, (jg) - Foto: F. Perdan Šolski center za blagovni promet Kranj, Župančičeva ulica 22 razpisuje vpisovanje učencev v šolo za prodajalce, poslovodsko in komercialno tehniško šolo ŠOLA ZA PRODAJALCE V šolo za prodajalce se lahko vpišejo učenci, ki so najmanj z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo, imajo pozitivno oceno iz tujega jezika (nemški, angleški jezik) ter sklenjeno učno pogodbo oziroma izjavo s trgovinsko OZD glede izvajanja praktičnega pouka. Ob vpisu morajo učenci predložiti: 1. prijavo (obr. DZS 1,20) kolkovano z 2,- din državne takse, 2. spričevalo osnovne šole 3. učno pogodbo oziroma izjavo (obr. 1,95) POSLOVODSKA IN KOMERCIALNA TEHNIŠKA ŠOLA •V navedeni šoli se lahko vpišejo le absolvetni šole za prodajalce, zaposleni na področju blagovnega prometa, na osnovi priporočila OZ1), v katerih so potrebe po takih profilih kadra. Ob vpisu morajo kandidati predložiti: 1. izjavo kolkovano z 2,— din državne takse (dobe jo v tajništvu šole), 2. spričevalo o zaključnem izpitu šole za prodajalce, 5 priporočilo OZI), iz katerega je razvidna doba prakse na področju blagovnega prometa in potrebe po tem profilu delavca. Pouk v poslovodski in komercialni šoli je v popoldanskem času. Vpisovanje v šolo za prodajalce bo v petek, 17. 6. 1977 od 8. do ure ter v poslovodsko in komercialno tehniško šolo istega 11 dne od 15. do 18. ure. DIJAŠKI DOM V KRANJU razpisuje prosto delovno mesto kuharice — vodje izmene za nedoločen čas Pogoji: kvalificirana kuharica 1 leto delovnih izkušenj Nudimo samsko sobo. Razpis velja do zasedbe delovnega* mesta. 4. srečanje pihalnih orkestrov Lesce — V soboto, 4. junija, bo v Lescah 4. srečanje pihalnih orkestrov Slovenskih železarn, ki sodi v okvir praznovanj Titovih in partijskih jubilejev in 55-letnice tovarne verig Lesce. Na srečanju bodo sodelovali orkestri z Raven, iz Štor, z Jesenic ter pihalni orkester Svobode iz Lesc. Program srečanja, ki ga tokrat organizirata konferenca OOS Veriga Lesce in sindikalna organizacija Plamen Kropa, je zelo pester. Ob 8. uri zjutraj bo najprej sprejem pihalnih orkestrov v tovarni verig Lesce. Godbeniki bodo zatem izvedli promenadni koncert po ulicah Lesc, ob 10.30 pa bodo zaigrali na trgu v Kropi. Popoldan ob 14.30 bo začetek koncerta pihalnih orkestrov na nogometnem igrišču v Lescah. Če bo vreme slabo, bo ob isti uri koncert v festivalni dvorani na Bledu. J.R. Šola za življenje Šola za življenje je v nekem smislu načrtno iskanje, kaj potrebuje mlad človek za lastno moralno in osebnostno oblikovanje v letih razvoja. Šolski svetovalni delavci odkrivamo, katera bistvena vprašanja so pri učencih odprta, kaj jih muči, in ne iščejo odgovorov niti doma niti v šoli. Tako kot ima vsak učenec svoje življenje, tako ima tudi svoja vprašanja. Ne zaupa jih svojim staršem, pogosto tudi učiteljem ne, malo iz strahu, malo zaradi nezaupanja in predsodkov, ki so jih prevzeli od starejših. Anonimna vprašanja učencev 4. razreda in 7. razreda nam odkrivajo, kje so naša vzgojna prizadevanja nezadostna in neuspešna in to skušamo nadoknaditi v dopolnilni obliki, kakršna je šola za življenje. Vsebina naših razgovorov z učenci pa se ne omejuje le na odnose med spoloma, temveč vključujemo tudi vprašanja iz učenčevega življenja v družini, v šolskem kolektivu, v njegovem prostem času, odnos do dela, izbira poklica itd. Glede vsebine, ki se nanaša na odnose med spoloma, ni redka pripomba, da prihajamo z njo prepozno, da bi se mladi izognili že marsikateremu razočaranju in težavi, če bi bili deležni teh nasvetov pred prvo puberteto. Tako stališče potrjujejo tudi starši naših učencev, ko jih seznanjamo s programom naše šole za življenje. Večina staršev je že v zadregi, ko bi se morali lotiti spolne poučitve, zato z njo odlašajo vse dotlej, da jih otrok največkrat ne mara več poslušati. ProHvetljevanje staršev o odnosih med spoloma je nujno, saj ne morejo namreč vzgajati svojih otrok za humanejše odnose med spoloma, če sami ne z dejanji ne z besedami ne sprejmejo tega. V razgovorih s starši ugotavljamo še močno prisotno dvojno moralo in dvojno miselnost pri vzgoji odnosov med spoloma; starši tudi projecirajo sebe in svojo napačno vzgojno dediščino v to vzgojo. Posledice se bodo pokazale pozneje, ko bo njihov otrok v odrasli dobi, odnos do nasprotnega spola vrednotil kot nekaj negativnega, umazanega, ali pa precenjeval lastni spol in vrednote spolnih odnosov. Staršem je pri spolni vzgoji njihovega otroka pomoč šole zelo zaželena in spoznana kot nujna. Hitrejše zorenje in odraščanje otrok v današnjem času terja, da tudi prej začnemo z ustreznim informiranjem mladih o odnosih med spoloma. Telesne spremembe se pojavljajo že pri 10., 11. letih pri deklicah in pri dečkih, ki so stari 13, 14 let. Povsem naravne posledice hitrejšega dozorevanja mladih se kažejo v bolj zgodnjem zanimanju za pripadnika nasprotnega spola. Ob hitrejšem dozorevanju mladih pa se pojavlja še druga ugotovitev, da psihična zrelost zaostaja za telesno in da mlad človek potrebuje našo pom.000 26 30 46 70 186 100 74876 1.000 02706 1.1KH) 20666 1.000 285646 10.000 97 30 437 80 877 80 0287 4(X) 8557 5tX> 28517 1.000 14707 1.000 84297 1.000 65777 5.(XK) 481347 10.000 490277 10.000 08 30 78 50 33888 1.000 43928 1.000 96148 2.000 005508 10.000 040628 10.000 59 .•o 99 40 68259 1.000 28559 2.000 64269 5.000 026939 10.000 marta odgovarja Dragica iz Radovljice — Iz blaga, ki ga prilagam, bi rada imela dvodelno obleko oziroma krilo in jakno. Jakno bi nosila tudi k obleki. Prosim, svetujte mi, za kakšne modele naj se odločim. Stara sem 18 let, visoka 168 cm, tehtam pa 70 kg. Marta — Na levi si oglejte model kostima iz. dvodelne obleke. Jopica je krajša, ima ovratnik, pod rameni sedelce spredaj in v isti višini tudi zadaj, kjer je blago rahlo nabrano. -Jopica ima dolga rokava in je krojena oprijeto, zapenja se enoredno z gumbi. Spredaj ima tudi dva manjša žepa, čez nosite pas. Krilo je zadaj gladko, spredaj pa ima dve polovični gubi obrnjeni proti srednji celi gubi. Dolžina naj bo vsekakor čez kolena. Obleka je bolj odprta in oprijeto krojena. Spredaj ima vstavek /. robčki, v pasu je prerezana in krojena navzven v štiri pole. Ima ozke naramnice in zadrgo zadaj po sredini. Sega čez kolena. Hoja in plavanje Če smo enkrat spoznali, da je pretirano mirovanje oziroma sedenje za nas škodljivo, kar se nam mogoče pozna tako na teži kot na vzdržljivosti, je od tega spoznanja do odločitve le pol koraka. Odločiti se je seveda treba za »neprijetno« telesno aktivnost, ampak to je samo na začetku. Seveda pa vsak, ki že nekaj časa uživa v lenobni neaktivnost i, navadno nima nobene ideje, kako začeti in kaj početi. Domača jutranja telovadba je verjetno kaj pusto početje, pri njej vzdržijo le tisti z močno voljo in trdno odločeni, da ne pustijo »rjaveti« svojih sklepov. Vsi drugi z manj trdne volje pa bi mogoče začeli s bojo seveda kje zunaj med zelenjem. Dokaj hitra hoja po ravnem kje med polji pomeni tudi duševno sprostitev. Hodimo primerno obuti, da ne bomo imeli zvečer utrujene noge. Hoja je odlična rekreacija, saj pri živahnejši hoji vdihnemo v minuti od 15 do 20 litrov svežega zraka, pri počitku pa le 5 litrov. Pljuča bomo tako dodobra prezračili, v krvi bo dovolj kisika. Hoja tudi utrjuje trebušne in hrbtne mišice ter stegna. Potem ko smo začeli s počasnejšo hojo, tO je okoli 4 km na dan, izberimo drugič bolj razgiban teren. Če pa v nogah niste najbolj trdni in vam sicer tako zdrava boja ne leži, je treba izbrati kaj drugega. Plavanje je aktivnost, ki prav tako kot hoja deluje na vse organe. Zato poleti izkoristimo vsako priložnost za plavanje, do takrat pa bi kazalo obiskovati zimske bazene, ki jih je zdaj že kar nekaj. Posebno za ženske je plavanje kot naročeno: krepi vse mišice, pospešuje obtok in je odlično sredstvo zoper krčne žile, ohranja čvrst trebuh in prsi, sprošča hrbtne mišice, preganja migrene, odganja bledico itd. .Seveda je mišljeno resnično plavanje, ne le namakanje kje v kakem kotu. Voda ne sme biti hladnejša od 20 stopinj. Če srno bolni na ledvicah ali na srcu, s plavati jem ne pretiravajmo. Hoja in plavanje sta dve aktivnosti, ki sta primerni za oba spola in za vse starosti in zanju ne potrebujemo posebnih rekvizitov kot za druge športe. mladi sporočajo OBISK IZ ZAJEČARJA V soboto, 14. maja, so nas obiskali člani klilturne skupim- i/. Zaječarja. Pripra vili so bogat kulturni program. Najprej so člani zbora zapeli nekaj pesmi. Sledil je pozdrav gostov v njihovem in nascin je/.iku. Nato so posamezniki zapeli nekaj narodnih pesmi, na koOCU pa je nastopila se folklorna skupina. Mili smo zelo navdušeni, saj nas je večina prvič videla njihove plese. Srečni smo bili, ker smo lahko doživeli tako prisrčen stik z mladimi iz Zaječarja. Darja Meglic in Mojca Pogačnik, osn. šola heroja Bračiča, Tržič PRAZNIK MLADOSTI NA BLEDU Najlepše jutro pomladi je bilo današnje, petindvajseto, jutro meseci mladosti S sončnim i žarki je pozdravilo vse prebivalce Bleda, najbolj navdušeni pa smo bili pionirji in mladinci Z recitacijami in s petjem smo pozdravili praznik mladosti. S šolske proslave smo poslali brzojavno pismo tovarišu Titu za visoki življenjski jubilej in /a 40-tetnicn uspešnega vodstva KPJ. Povabi li smo na. naj obišče našo šolo. se seznam z. našim delom, uspehi in s težavami Presrečni bi bili, če bi nas obiskal. DAN MLADOSTI ZA SEDMOŠOLCE Po proslavi smo najstarejši pionirji posedli v avtobuse in se odpeljali do Begunj. Od tam smo pojoč odkorakali proti Dragi. Pot nas je zanesla do spomenika talcev. Kitara in harmoniki so priklicale še žive spomine na NOB. 0 teh težkih časih nam je pripovedoval nosilec spomenice iz 1941. leta Lado Kersnik. »Hej, brigade« so v naših srcih obudile trenutke odločitve, poguma, volje in zavesti. Nato je prašci tisti trenutek razcvetelega 25. maja, ki smo ga sedmošolci najteže pričakovali. Iz Titovih pionirjev smo zrasli v Titove mladince. Z minuto molka in z lovor-jevim vencem smo počastili spomin na padle za svobodo. Vzeli smo pot pod noge in obiskali Se begunjske zapori'. kjer se je končalo marsikatero življenje. I.ea Kerjan, 7. a r. osn. šole prof. dr. Josipa Plemlja, Bled PRAZNOVANJE VPODLUBNIKU 7,v ob osmih na dan mladosti smo se /brali učenci od I. do 4. razreda v telovadnici šole v Podluhniku. Tam je bila telovadna akademija in razglasitev najboljših športnih razredov Po akademiji so licenci prvih in drugih razredov tekmovali za Cicibanovo bralno značko. Ob 15.30 je bila parada. Korakali smo po ulicah Škofje Loke in nosili transparente in zastavice Po paradi je bil še koncert, na katerem so nastopala dekleta s Finske in pevski zbor naše šole. ki se je naslednji dan udeležil t udi pevske revije v ('el ju. Mrigita (ialičie, osn. šola Petra Kavčiča. Škofja l.oka BRALNAZNAČKA 25. maja smo tekmovali za Cicibanovo bralno značko. Vsak »tekmovalec« je moral prebrati odlomek iz neke knjige in ga nato obnoviti po svojih besedah. Povedati je moral tudi pesmico, katero se je naučil za bralno značko. Jaz sem se naučila Zupančičevo pesmico Lenka. Prebrati sem morala odstavek iz. Velik«- žrtve. V drugem razredu smo dobili že zlate značke. Dobili so jo samo tisti, ki so vse znali. Jaz. sem jo dobila. Doma sem jo spravila poleg značke, ki sem jo dobila lani. Mateja Gajgar, 2. e r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka V RADOVNI V sredo smo praznovali dan mladosti m Tilov rojstni dan Zbrali smo se preti šolo. da bi odšli v Kadovno k spomeniku. Sedmi in osmi razred sta odšla prek Obrance in Mežaklje v Kadovno. Mi smo prišli tnalo pred njimi. Nato je bila proslava, Pionirji so liili sprejeti v mladinsko organizacijo, Po malici smo igrali razne igre Met ka Bobič, "i a r. osn. šole bralov Zvan. (Sorte Spin acni zlicniki Potrebujemo: pol kg moke, 2 ali 3 jajca, sol, 15 do 20 dkg špinače, nariban sir. Moko presejemo v skledo, naredimo vdolbinico in ubijemo vanjo jajca. Solimo in prilijemo točno četrt litra vode. Premešamo in testo stepamo tako dolgo, da postane gladko. Dodamo nato oprano, odcejeno in sesekljano špinačo ter stepamo naprej, dokler se špinača enakomerno ne porazdeli po testu in se ne začnejo delati mehurčki. Testo nato pokrijemo in pustimo pol ure počivati. Nato zajamemo testo z majhno žlico in žličnike spuščamo V lonec s kropom: ko priplavajo na vrh, so kuhani, poberemo jih in devljemo v drug lonec z vročo vodo, da se ne ohlade. Ko so vsi kuhani, jih ali zabelimo ali pa potresemo z naribanim sirom in ponudimo s solato. Žvečilni gumi Žvečilnega gumija ne moremo priporočati, saj ima več neugodnih posledic kot pa ugodnih. Z žvečenjem žvečilne gume se ustvarja v ustih obilo sline, ki se peni in tako pride do požiranja ne ravno majhnih količin zraka. Otroci se tudi radi igrajo, tako da med žvečenjem gumi prijemajo, ga vlečejo, pritrjujejo na raznih mestih itd. Zato je tak gumi tudi pogosten vir okužbe s povzročitelji vnetij ustne votline ali črevesnih bolezni ali s črevesnimi paraziti. Prav nalezljivega vnetja jeter se najbolj bojimo. Če žvečilni gumi požremo, ni nič" hudega, drugače pa je, če zaide v sapnik: znane so zadušitve prav majhnih otrok z žvečilnim gumijem, življenje pa so v bolnišnici reševali tudi že osemnajst let nim. Žvečenje žvečilne gume po drugi strani osvežuje ustno votlino, poveča se cirkulacija sline, delno pa gumi odstranjuje delce hrane in nekaj mehke obloge zob, potegne razmajano zobno zalivko iz zoba in tako opozori, da je treba k zobozdravniku. Pesek v oči so takoimenovani »zdravi« ali »zobozdravstveni« žvečilni gumiji, ki so sladki brez dodatka sladkorja ali celo z dodatki vitaminov. Zdrava je navsezadnje tudi trda hrana — skorja kruha, korenje, jabolko itd. Začuda so se proti žvečilnemu gumiju oglasili prej tehniki kot zdravniki: kako očistiti pločnike ostankov gume, fasade, tla, obleke, preproge. Tehnično sicer to ni nerešljivo, je pa drago iskanje uspešne metode. Lepo je na travniku Bil je lep sončen dan, ko sem šla *na travnik. Tam sem nabirala cvetice. Nato je prišel stric s kosilnico in pokosil travo. Pokošeno travo smo večkrat obrnili. Ko je bila suha, jo je stric odpeljal domov za krmo. Zelo lepo je biti na travniku. Zdenka Pogačar, 2. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Budilka u ■• 't u zjutraj na delo hiti, Ui i uudilki naroči, naj ob sedmih me zbudi. Ura tika-taka, nič ne čaka, na sedem prikoraka. Tu se Ustavi, za k riči: »Hitro vstani, r šolo se mudi!« A jaz je ne slišim, trdno spim. Ko ob osmih se zbudim, hitro v šolo odhitim. V šolo pridrvim. se v učiteljico za letini. Ko učenci to zagledajo, se na vse grlo smejejo. Darinka Tičar, .r>. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Srajca Tito — junak našega časa Bila je sobota zvečer. Ko sem stopil iz kopalne kadi, sem imel že pripravljeno perilo in vse ostalo. Bil sem že skoraj oblečen, toda gumb pri srajci se ni hotel odpeti.. Hitro sem vzel v roko škarje in gumba ni bilo več. Mama je vse to opazovala, nazadnje pa je rekla:.»Pri sosedu imajo večje škarje. Pojdi ponje in poreži še te gumbe!« Do ušes sem zardel, škarje sem vrnil na svoje mesto in od takrat mi ne pride več na misel, da bi odstrigel še kakšen gumb. Milan Čelikovič, 3. b r. osn. šole heroja Grajzerja, Tržič V oči se mu je zajedlo umazano sonce mnogoobraznega časa. Nasproti pa mu je prišla tudi bela megla in ga potapljala v negotovost obstoja. Zaslišal je tope udarce. Spominjali so ga na smrt. Drugi jih niso mogli ali niso hoteli videti. Topi udarec pa se je oglasil še z nasprotne strani. Tudi tu je zagledal razjedene obrise prividov nedoživete preteklosti. Stali so skoraj nepremično. Nad njimi se je dvigal svinčen oblak, zakaj svoje zločine so opravljali nezmotljivo. Previdno se jim je bližal. Ni se smel izdati njihovemu sovraštvu. Toda opazili so ga. Udarjali so se: drug preko drugega, drug mimo drugega in drug v drugega. V njem pa je zatrepetala vizija prihodnosti, kajti prividi so bili še razpadle polzeče sence. Bleščali so se zadnji stekleni krči njihovih življenj. Topi udarci so pojenjali. On pa je začutil svetlobo življenja. Odhajal je proti najbližjemu obzorju., Zoran Jelovčan, 8. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas ZRJOD ZKSOCL4LNO MEDICINO IN HIGIENO ZkGORBsUSKO Žvečenje gume je neke vrste samozaposlitev, prikrivanje živčnosti, posebno mladi pogosto prikrivajo svojo zadrego z gumijem. Čeprav prehaja žvečenje gume v avtomatizem, predstavlja vseeno določeno dekoncentracijo. Intenzivno učenje in žvečenje gume se izključujeta. Če torej žvečimo gumo, se odločajmo za zmernost. Ne jemljimo gumija iz ust posebno ne z umazanimi rokami. Bolje je žvečiti po obrokih hrane, da odstranimi z zob ostanke hrane. Gumi ne odvrzimo kjerkoli: zavijmo ga v košček papirja in v koš za smeti. dr. Ana Kraker- Starman Da ne bo poplave Tam, kjer so morda že imeli poplavo v kuhinji ali kopalnici, dobro vedo da to ni nič kaj prijetna reč. Res da stroji delajo za nas, vendar pa včasih tudi odpovedo ali pa jih premalo oskrbujemo, narobe priklopimo in nesreča je kaj hitro tu. Zato je prav, da smo takrat v bližini, kadar na primer vključimo pralni' ali pomivalni stroj. Če bomo opazili, da je nekaj narobe, bomo lahko stroj izklopili in tako večje poplave ne bo. Če pa imamo navado, da puščamo stroje takrat brez posebnega nadzorstva, se nam lahko nekoč pripeti, da bomo ob povratku domov zagledali mokro presenečenje. Napeljave je dobro od časa do časa pregledati in dotrajane dele zamenjati. Če je vodovodna napeljava v hiši že zelo stara in dotrajana, lahko cevi počijo in imamo vodo tudi po tleh. Ne čakajmo tudi, da se tesnilo na pipi do konca izrabi; raje ga zamenjajmo prej. Tudi odtoku posvetimo enako pozornost. Letošnja moda se hudo spogleduje s folkloro: to velja za vsa oblačila, ki so letos sploh zelo široka, nabrana in udobna. Po folklori ali vsaj po stari letnici močni) diši tudi tale predpasnik iz močnega bombažnega ripsa, ki ga obkvačkamo z rdečo prejo, na prednji del pa izrežemo kakšen enostaven vzorec. Prejšnjo sredo in četrtek so učenci osnovne šole Prežihov V orane z Jesenic v počastitev dneva mladosti, Titovega H5. rojstnega dne in partijskih jubilejev pred šolskim poslopjem razstavili sto plastik, ki so jih izdelali v tem šolskem letu. Plastike predstavljajo v glavnem ljudi in živali. Izdelane so iz lepljenega papirja. Pri delu in pripravi razstave je učence vodil njihov vzgojitelj ter mentor likovnega pouka prof. Jože Dakskofler. - B. B. Zgodila se mi je krivica Dan se je prevračal v noč in izza hriba so se kazali zadnji žarki. Narava je postajala vse bolj tiha in mirna, le iz daljave so prihajali glasovi avtomobilskih motorjev. Počasi sem se peljal in razmišljal o minulem popoldnevu, ki sem ga preživel na kopališču s prijatelji. Bil je lep sončen dan in vsi smo se zabavali. Pripeljal sem se mimo neke hiše, ko mi je pred kolo nenadoma skočil majhen pes. Hitro sem zavrl, toda bilo je prepozno. Psiček je obležal ranjen na tleh. Le malo je še dihal. Tedaj priteče mali fantič in se obrne k meni: »Si ga ti povozil?« »Da,« sem odgovoril. »Toda nisem bil kriv, sam je skočil pred kolo.« Ampak bilo je prepozno. Fantič je začel kričati in kmalu se je prikazal močan, čokat mož, ki je takoj stopil k meni. »Zakaj si to napravil?« me je grobo vprašal in njegove oči so kar žarele od jeze. »Saj nisem bil kriv,« sem mu odgovoril. Toda to mu ni zadostovalo. Porinil me je s kolesom s ceste, tako da sem se zvrnil v jarek, kolo pa name. Mož je nekaj zamrmral ter se s sinom odpravil proti hiši. Še enkrat se je obrnil in osorno dejal: »Da te ne vidim več tu! Tako te bom premlatil, da boš ves rdeč!« S solzami v očeh sem se odpeljal domov. Čeprav nisem bil kriv za nesrečo, me nekaj dni ni bilo na kopališče. Jože Draganjec, 8. a r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka Na plavalnem tečaju Očka me je prijavil na plavalni tečaj. Imamo ga ob ponedeljih, torkih in četrtkih. Iz Cerkelj se odpeljemo z avtobusom v Ljubljano. Izstopimo pred halo Tivoli. V vrsti odidemo do garderobe. Z nami gre tudi učitelj plavanja. V garderobi se preoblečemo. Preden skočimo v bazen, se ogrevamo. Učitelj nam pokaže vaje, mi pa ponavljamo. V bazenu je zelo zabavno. Učimo se osnov plavanja. Večkrat popijem tudi vodo. Ampak »tunkati« se ne smemo. Ko nas že pošteno zebe, gremo iz bazena. V garderobi se osušimo in preoblečemo. Z avtobusom se potem odpeljemo domov. Med vožnjo se pogovarjamo, kako smo ta dan plavali. Še preden bo poletje tu, bom že znal plavati. Sandi Zakrajšek, 3. a r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje is*—— 1 i « —— 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 5rT~"— ■ 18 ■ ■ 22 23 ■ 28 24 25 26 ■ 27 ■ 29 30 ■31 32 33 35 36 37 38 39 40 41 42 3t— ■ 43 44 45 ■ 46 **f ■ 48 • 49 50 ■ 53 54 55 56 57 ^"otOfavno: 1. protestantski duhovnik, 7. šesti gimnazijski razred, v glasbi Sesti ton v tonovski lestvici, 13. kdor se ukvarja z ogleduštvom, 15. prislov, ki izraža splošno veljavnost povedanega, splošno ocenitev, 16. nekdanji znameniti golman naše nogometne reprezentance, Vladimir, 17. ime našega slikarja-grafika Justina, 19. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste, 20. ime ameriške igralke, plesalke in pevke Margret, 21. pesniško ime za Koroško, 24. urejeno, navadno ograjeno zemljišče okoli hiše ali ob njej, 25. skandinavski izraz za smuči, 27. ime srbskega književnika Jovanoviča Zmaja, 28. v starogrški mitologiji boginja, mati bogov, 29. v starogrški mitologiji velikan, ki ga nihče ni mogel premagati, dokler je stal na Zemlji, Antaios, 31. ponočna zver, severnoameriški mali medved, 33. označba poti, pravec, 34. tona, 35. posušen mlečni sok iz nezrelih, narezanih makovih glavic, zdravilo in narkotik, 37. tujka za tisk, 38. na vodi živeča brezrepa dvoživka, oglaša se z zvonkim glasom, tudi moško in krajevno ime, 40. pes, ki zelo laja, 42. spanje, sanje, 43. silovit, vrtinčast vihar, ki divja zlasti v Severni Ameriki, 46. češka pritrdilnica, 47. Ivan Mrak, 48. reka v Podonavju, v Donavo se izliva južno od Titela, 49. južnoameriška tovorna žival z zelo gosto volnato dlako, 51. nada, upanje, 52. puščavski ris, 54. brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini, 56. sol ocet-ne kisline ali njen ester, 57. glavno mesto Turčije. Navpično: 1. fant, pobič, 2. gibalo, duša časa, v medicini delujoča snov ali sila, ki povzroča kake pojave, 3. dva naselja na desni obali Donave, nasproti ustja Tise, Stari in Novi S ..., 4. katran, 5. skladatelj opere »Dorica pleše«, Krsto, 6. znak za kemično prvino rutenij, 7. avtomobilska oznaka za Sarajevo, 8. pripadnik hebrejske asketske religiozne sekte, židovske, nemški podobne skupnosti iz 1. ali 2. stoletja pred našim štetjem, 9. Komunistična partija Norveške, 10. naša republika, 11. tovarna trakov v Ljubljani, 12. raznobarven pol-dragulj za izdelovanje okrasnih predmetov, 14. junak, 15. nekdanji pravniški poklic, javni »pisar« za sestavljanje uradno veljavnih listin, 18. iskanje, zasledovanje divjadi, lovitev, 22. sprednji del voza, 23. ime zagrebške pevke popevk Stefok, 26. špansko žensko ime, ime pevke Tadio, 28. kraj, severno od Kranja, 30. ob vodi rastoča, visoka, travi podobna rastlina, trst, 32. po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati, 33. srbski književnik, pisec, »Pop Čira in pop Spira«, Stevan, 34. rastlinska bodica, 36. prvi mesec v letu, 37. psikov grm, psikovec, 38. dolgo gorovje, meja med Evropo in Azijo, 39. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve, 41. čopasta kokoš, 44. bodeči plevel, 45. močha šahovska figura, 48. kradljivec, 50. četrti rimski kralj, ki je dal zgraditi pristanišče Ostio, 53. znak za kemično prvino renij, 55. oslovski glas. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Začetniški mati Začetnik pogosto igra tako, kot da mu je nerodno s toliko figurami in kmeti. Izbere Prav neverjetne poteze. Čeprav imajo otvoritveni mati, ki jih bomo prikazali, predvsem teoretični pomen, moramo vendarle Oodati, da jih vidimo razmeroma čestokrat v praksi začetnikov. Poglejmo primere. 1. f4 e6 2- g*?? Dh4 mat Norcev mat. Različek tega konca lahko »rtscamo tudi v naslednji obliki. J- d4 Sffl 2- Sd2 e5 3. de5: 8u4 «. kt?1 Se3! o o on 1. e4 2. Sc2 3. c3?7 Sc6 Sb4 Sd3 mat Do podobnega mata vodi tudi naslednja igra. 1. e4 c5 2. Sc3 Sc6 3. d3 g6 4. g3 Sd4 5. Sge2?7 Sf3 mat Poduk tega konca je: Ne podcenjuj ska-kačevih skokov! Poučen, lahko bi rekli Šolski primer za-duinega mata vidimo v naslednjem primeru. 1. e4 c6 2. d4 d5 3. Sc3 de4: 4. Se4: Sd7 5. De2 SgfB?? 6. Sd6 mat 8 Ji i 0 n ■t 6 ■ Diagram 31 položajpo4. ...Se3! Sedaj beli izgubi damo za skakača, kajti B«5. fe3: sledi Dh4 + 6. g3 Dg3," mat. Poduk iz te izkušnje pravi, da moramo biti v otvoritvi pozorni na slabitev kraljeve diagonale el — h4 oziroma e8 — h.5. S skakačem je možen mat v treh potezah. Diagram 32 folozaj po 6. Sd6 mat. dr. S. Bavdek od vsepovsod Jelen se je obesil Pred nedavnim so gozdarji, ki skrbe za gozdove na Bilogori, našli obešenega jelena. Bil je eden najlepših primerkov bilogorskega jelena z Mogočnim rogovjem. Prav ta lepi okras pa je bil usoden zanj. Na begu pred zvermi je namreč zašel v goščavo divje trte. Ko je skočil pokonci, se mu je r°govje zapletlo v trto in je obvisel brez pomoči. Gozdarji so našli že mrtvega. Padel na platno Leta 1936 je Jim Bellmare čistil fasado neke hiše v Chicagu, ko se je zrušil pod njim oder in je zgrmel v globino. Toda ravno takrat je lastnik lokala ob cesti slučajno potegnil iz zidu platneno streho in delavec je padel nanjo in ostal živ. Umrl je pred nekaj dnevi, ko ga je zadela srčna kap. Rešitev nagradne križanke z dne 27. maja: 1. pasat,6. aport, 11. kolona, 12. Nodier, 14. sari, 15. Tržič, 17. Stol, 19. ost, 20. motilec, 22. ako, 23. BT, 24. monadizem, 26. op, 27. Arpad, 29. Ran, 30. norma, 32. ASSRA, 34. Izola, 35. IC, 36. kantaytor, 40. VS, 42. Rim, 44. stavbar, 45. aha, 46. Ajas, 48. Impol, 49. vrat, 50. arnika, 52. Denver, 54. sitar, 55. icika. Izžrebani reševalci: prejeli smo 85 rešitev. 1. nagrado (70 din) dobi Anton Krapež, 64290 Tržič, C. JLA 28; 2. nagrado (60 din) Pavlina Rotov-nik, 64202 Naklo 121; 3. nagrado (50 din) Danica Krajcer, 64000 Kranj, Trg revolucije 3. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 7. junija, nanaslov: GlasKranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1. 70 din, 2. 60 din, 3. 50 din. izbrali smo za ras Na Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU imajo prijetne halje v kombinaciji vzorčastega in enobarvnega. Barve so različne, poletno pestre. Dobe se v velikostih od 36 do 50. Cena: 351,50 din Ze se bo treba počasi pripravljati na dopust. V Murkinem ELGU v Lescah imajo že naprodaj ležalne blazine iz penaste gume, oblečene v pralni bombaž ali pa imajo na eni strani skaj, na drugi pa blago. Cena: 118,75 in 153,65 din m Izredno lepe otroške puloverje za starosti od 8 do 14 let imajo naprodaj v ALMIRINI industrijski prodajalni v Radovljici. Živahno črtasti so, spleteni iz kvalitetne sintetike. Cena: 93 do 117 din Iz 100 % diolena je ta praznična dvodelna obleka — krilo je temno, gornji del pa bel z rdečimi in modrimi črtami, ki dajejo modelu poseben efekt. V velikostih od 38 do 44 jih imajo v Murkini MODI v Radovljici. Cena: 693 din *3m V oranžni, tirkizni, modri, rdeči in violet barvi se dobi takole s črtami in rožami potiskan rips za lahke poletne obleke ali halje v TEKSTILIN-DUSOVEM industrijsko prodajnem centru v hotelu CREINA. Širina 90 cm. Cena: 32,52 din za m Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (22. zapis) V prejšnjem zapisu sem opisal zanimivo železno plastiko, ki sem jo zagledal na dvorišču »pri kovaču« (Zg. Otok št. 14). Obljubil sem, da »zmaja« prikazem tudi v sliki - to izpolnjujem danes. renjskem nova slikarska skupina, ki jo predstavljajo v Posočju freske v Prilesju, pri Plaveh, v Avčah in na Goljevici pri Kanalu. Na Gorenjskem pa na Suhi pri Škofji Loki, v Bodeščah pri Bledu, na Otoku pri ' Radovljici, v Mošnjah, na Stari Fužini v Bohinju in drugod. Podoba zmaja, zvarjenega iz železnih ostankov (delcev) kovačije J. Kristana na Zg. Otoku (delo njegovega sina in hčere). ŠE O OTOŠKI CERKVI Hotel sem že hiteti naprej, proti Podvinu in Mošnjam. A moram se še zadržati pri mo-šenjski podružnični cerkvi sv. Janeza Krstnika na Spodnjem Otoku (ali kot v nekaterih knjigah piše, kar »na Otoku pri Radovljici«). Omenil sem zadnjič, da ime kraja (Otok) izvira bržkone iz časov, ko je bil griček z današnjo cerkvico res le še otoček sredi vodnate ravni. No, pa sem te dni prebral v Lavtižarjevi knjigi iz 1. 1897 (Zgodovina župnij Radolice): »Med ljudmi se govori, da je bilo tu nekdaj jezero. To govorico potrjuje nekoliko kraj sam, ki se razprostira pred cerkvijo kakor v plitvem kotlu, dalje ime Otok in hiša ob glavni cesti pod Klancem, kjer se pravi pri Brodcu.« No, pa še drug bolj zabaven »dokaz« o nekdanji vodi okrog Otoka: blizu vasi, ob cesti, je stala še v furmanskih časih sloveča gostilna »Za-babirt«. — Taka in podobna »domača« imena niso prav nič žaljiva, prej segava. Saj se hiše primejo zaradi kake posebne okolnosti. Navadno so le odsev vaške domiselnosti, ne pa kake hudobne žaljivosti. Drže pa se hiše skozi stoletja, čeprav se priimek gospodarjev menja. — No, o tem več, ko bom pisal o Kropi, kjer so domačini posebno ostrih jezikov, bistrih oči in šegavega duha. Sicer pa ni zamer, četudi se pravi v Bitnjah neki hiši »pri vampku«, na Brezjah »pri grilčku«, na Beli »pri kračma-nu« ipd. SLOVITE FRESKE Bržčas sem v prejšnjem zapisu premalo povedal o freskah v otoški cerkvici — saj so bile pred sedmimi leti stare že kar petsto let (so iz 1. 1470)! Iz stare furlanske šole, ki je v naše kraje posredovala ne le slikovit izraz poznega srednjega veka, pač pa tudi umetnostne pridobitve Zahodne in Srednje Evrope in ne nazadnje še realizem nizozemskega slikarstva, je dozorela na Primorskem in na Go- Najbrž gre za več slikarskih rok, ki pa vse enako mislijo, ki so vse enako spretne in nespretne, vse pa prežete z versko gorečnostjo onih davnih stoletij. In tako srečujemo na freskah teh slikarjev krepko in rezko govorico Krasa z ubrano gorenjsko barvno dekorativnostjo. Značilnost svetniških postav na teh freskah je njihova ostra zalom-ljenost draperij, jasni barvni kontrasti in skoro bizantinska togost izrazov asketskih svetnikov in svetnic. JERNEJ IZ LOKE Slikar otoških fresk je bil Jernej iz Loke. Izredno delaven, obrtniško soliden mojster. Gorenjsko je kar zasul s svojimi deli (Sv. Peter nad Begunjami, Sv. Ož-balt in Sv. Andrej nad Škofjo Loko, Suha in Otok, Četena ravan in Val-terski vrh nad Poljansko dolino, Vrba, Sv. Janez v Bohinju in drugje). Slikal pa je veliko tudi v Posočju, celo Beneška Slovenija ohranja njegova dela. Jernej iz Loke je bil gotsko razpoložen slikar, imel je smisel za dekor in sposobnost slikanja učinkovitih, ikonografskih skupin. Slikal je ploskovito, s široko črto čopiča oddeljeval figure med seboj, hkrati pa jih tudi »modeliral«. Z Jernejem iz Loke in njegovimi slikarskimi tovariši je pri nas odmrla gotika. To je bilo okrog leta 1530. DOBRUŠA, NE DOBRUCA Rečici, ki priteče izpod Dobrče in teče ob Otoku, pravimo Dobruša (ne Dobruča, kot je bilo tiskano v prejšnjem zapisu). Potoček, ki teče mimo Zgornjega Otoka in se izlije v Dobrušo pri Podvinu, kdajpakdaj popolnoma usahne, ob deževju pa zelo naraste. — Pitno vodo dobivajo prebivalci obeh Otokov iz Drage. — Po svoje sta zanimiva tudi dva otoška zaselka, Dobruša in Na Ameriki, ki pa imata vsak zase le po eno domačijo ... m Umetnostnozgodovinsko pomembna cerkvica na Otoku. Največje podzemsko jezero Naše največje podzemsko jezero leži v podzemni jami Veternica pri vasi Zavala v Hercegovini. Dolgo je približno 250 metrov, široko 35 metro« ift ghtaoto tri metre. fj ^prednikm} Ulice ponavadi poimenujemo po velikih možeh naše preteklosti, krajih kamor vodijo, slavnih dogodkih in partizanskih enotah. V starem gradu na Hvaru pa imajo ulico, ki so jo preprosto poimenovali Ulica prednikov. Ker se niso mogli odločiti po katerem predniku bi jo poimenovali, so jo posvetili vsem, ki so nekdaj nekaj pomenili v Starem gradu. Potopljene ladje Med zadnjo vojno so tudi na Jadransrtrm morju aivjaie oiwe. Posledica tega so potopljene ladje. V našem delu Jadrana je potopljenih več kot 140 ladij. Največ je bilo med njimi angleških, italijanskih, nemških in nekaj grških. Pa tudi nekaj ladij predvojne jugoslovanske mornarice je med njimi. RADIO Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.45 Iz naših studiev 9.05 Pionirski tednik 9.35 M ladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Sortiment detelje in lucerne za slovenske razmere 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj vam glasba pripoveduje 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo ansambel Jože Privšek 19.35 Lahko noč. otroci 19.45 Minute z ansamblom Ati Soss 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Vas gost 2.03 Stari mojstri in instrumenti od kitare do orgel 3.03 G lasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16 (Ml Nas podlistek - C.Sondhi: Slaba kri K .15 Majhni zabavni ansambli 18.40 Glasbeni casino 17.40 S pevcem Zvonetom Bukovcem in Rajkom Stropnikom 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Dečo Žfur ;8.50 Svet in mi Tretja program 19.05 Zborovska glasba v prostoru in času 19.30 Glasovi časa 19.45 Znani skladatelji — sloviti izvajalci 20.35 Stereofonski operni koncert TELEVIZIJA TV Ljubljana 8.00 Colargol 8.15 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka 8.35 V znamenju dvojčkov: Zajček v škripcih 8.55 Pravljica o Janku in Metki 9.25 Človek in zemlja — serija 9.55 Izbira studija in poklica: Fizika 10.25 Dnevnik o železu in spominčici 11.05 S. Cirkovič: Tretji za Preterans — drama TV Beograd 15.35 Nogomet OFK Beograd : Sloboda — prenos (Bg) 17.25 Obzornik 17.45 Dobro morje— slovenski mladinski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.(K) Francoski kan-kan - film 21.40 Letujte z nami 21.50 T V dnevnik 22.05 625 22.45 Zabavno glasbena oddaja Oddajniki II. TV mreže 16.15 Sedem dni 16.35 Narodna glasba 17.05 Rokomet Jugoslavija : Madžarska — 18.20 18.35 18.45 19.30 20.00 20.40 21.25 21.35 prenos TV novice Test Zabavno glasbena oddaja TV dnevnik Sodobniki: Vojislav Stojanovič Glasba taksna in drugačna 24 ur Športna sobota TV Zagreb 15.35 17.30 17.35 17.45 18.45 19.30 20.00 20.30 22.05 22.20 Nogomet OFK Beograd : Sloboda Poročila TV koledar Plus pet Zabavno glasbena oddaja TV dnevnik Humoristična oddaja Potovanje v dvoje • film TV dnevnik Festival vojaških orkestrov NEDELJA 22.30 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke - F. Puntar: Vzorček 8.44 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru Joe Loss 14.05 Nedeljsko popoldne 16.00 Zabavna radijska igra — W. Ecke: Srebrni buda 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno - V.Hlebnikov: Zverinjak 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 Noči v španskih vrtovih 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Če še ne spite 2.03 S pevci jazza: Ray Charles, Sarah Vaughan 2.30 Zvoki godal 3.03 Plošča za ploščo 3.30 Listi iz komorne glasbe 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz filmov in glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske A meri k e Tretji program 19.05 Večerni glasbeni studio 20.35 Albeniz in kitara 21.00 Naši znanstveniki pred mikrofonom 21.15 P. I. Čajkovski: odlomki iz opere Pikova dama 23.00 Vaši priljubljeni skladatelji 23.55 Iz slovenske poezije TV Ljubljana 8.20 Poročila 8.25 8.55 9.35 10.25 11.30 12.30 14.00 14.15 14.45 16.10 16.30 16.30 17.45 18.30 19.15 19.30 19.50 20.00 21.00 21.25 21.55 22.15 Za nedeljsko dobro jutro — Čez tri gore: 20 let Koroškega akademskega okteta 625 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba — nadaljevanka Sezamova ulica — serija Ljudje in zemlja Poročila Križem kražem Pisani svet Nastop vojaških orkestrov Okrogli svet Poročila Atletska tekmovanja za Hanžekovičev memorial — prenos Halle: evropsko prvenstvo v boksu — prenos (IV-Zg) Zabavna oddaja Risanka TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar M. Savič: Morava 76 — nadaljevanje in konec Karavana: Mostarski Ikarji TV dnevnik Športni pregled (Sa) Nogomet Argentina: ZRN - posnetek iz Buenos Airesa (Bg) Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Oddaje za JLA 12.00 Poročila 16.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.00 24 ur 21.20 Štiri dni do smrti -film TV Zagreb 9.50 Poročila 10.00 Otroška oddaja 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 12.15 Jugoslavija, dober dan 14.00 Kritična točka 14.30 Lassie se vrača— film 16.00 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 Več kot igra 21.05 Karavana 21.35 T V dnevnik 21.55 Športni pregled 22.15 Nogomet Argentina :ZRN PONEDELJEK TV Ljubljana 16.20 Kmetijska oddaja TV Novi Sad 17.05 Vrtec na obisku: Obisk v mestu Živ-žav 17.20 Človek in zemlja - serija PONEDELJEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Nadzor nad mladimi maticami 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz tuje glasbene folklore 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin 20.00 Poletni kulturni vodnik 20.10 Ko beseda in glasba ustvarjata teater 22.00 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno - M.Colarič- Hočevar: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križem kraž 13.55 G lasbena medigra 14.00 Na izvirih ljudskega glasbenega ustvarjanja 14.20 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Od baroka do moderne 19.45 Tonske zgodbe o živalih 20.35 V svetu sanj - od Beethovna do Prokofjeva 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: Vasilij Mirk 23.00 Iz domačega opernega arhiva 23.55 Iz slovenske poezije 17.50 18.05 18.30 18.45 19.15 19.30 20.00 21.00 21.45 22.05 Obzornik Zdravilo, človekov prijatelj in sovražnik Dogovorili smo se Mladi za mlade (Zg) Risanka TV dnevnik S. Rozman: Reportaža o primeru tehnika Matka - TV drama Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 17.35 17.45 19.00 19.15 19.30 20.00 20.30 21.00 21.10 TV dnevnik TV koledar Rokomet Jugoslavija : SZ — prenos Narodna glasba Risanka TV dnevnik Športna oddaja Aktualnosti Poročila Priseljenci — celovečerni film TV Zagreb 17.15 17.35 17.45 18.00 18.15 18.45 19.30 20.00 21.05 21.15 22.10 TV dnevnik TV koledar Slavno vojskovanje — otroška oddaja Živel je car Književni klub Mladi za mlade TV dnevnik V. Radovič: Jakov objema trnje — TV drama Panorama Plaža - dokumentarni film TV dnevnik TV Ljubljana 16.30 PanTau - serijski film 17.00 Atletska tekmovanja za Zorkov memorial — prenos iz Celja 18.30 Risanka Čas, ki živi: 18.40 Napad na vlak 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Diagonale 20.35 I. Bergman: Prizori iz zakonskega življenja — nadaljevanka 21.25 Iz koncertnih dvoran — M. Bravničar: Simfonija stretta; A. Skrjabin: Koncert za klavir in orkester v FIS molu 22.25 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Ta čudni živalski svet 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Marija Magdalena - TV drama 4.30 8.08 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 15.30 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 20.30 21.30 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo: V nevarnosti pomagajmo sebi in drugim Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem Poletni promenadni koncert Danes smo izbrali Kmetijski nasveti Kako vplivajo herbicidi na okolje Po domače Priporočajo vam V korak z mladimi Glasbeni mozaik majhnih ansamblov Vrtiljak Studio ob 17.00 Poletni sprehod z našimi solisti Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Mojmir Sepe Slovenska zemlja v pesmi in besedi Od premiere do premiere — A. Hieng: Večer ženinov Zvočne kaskade Jugoslovanska glasba Literarni nokturno — S. W. Merwin: Tri črtice Popevke se vrstijo Dixieland parada Popevke za vse Koncert po polnoči Kaleidoskop zabavnih melodij Majhni ansambli Paleta akordov Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Vajevci 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 M oderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom Silvo Štingl 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Z novejšimi posnetki Kvinteta na pihala 21.25 24 ur 21.45 Skrivnosti morja TV Zagreb do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 V središču 20.50 Akcije 21.00 Cmok v maju - zabavno glasbena oddaja 21.25 VrtFinzi Continijevih — film 23.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 19.30 Iskanja in dognanja 19.45 Iz slovenske operne literature 20.35 Motivi razpoloženj v zborovski glasbi 21.00 Deseta muza 21.20 Koncertna srečanja 22.45 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po svetu glasbe 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Kostanjeva paša in pridobivanje posebnih čebelnih pridelkov 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma — E. Zamjatin: Aleksander Blok 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Utrinki iz slovenske, jugoslovanske in svetovne zborovske glasbe 18.30 Iz slovenske komorno-a nsambel- ske literature 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ... 20.00 Glasbeni večeri RTV Ljubljana 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno — J. G lažen pesmi o ljubezni 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Nočne skladbe 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Nočni koncert 3.03 Kaleidoskop melodij 4.03 Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 S solisti in ansambli JRT TV Ljubljana 16.50 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka 17.00 Ukročeno oko -serija 17.30 Obzornik 17.45 Ne prezrite: Mladinski pevski festival v Celju 18.15 Glasba takšna in drugačna — Priznanja oddajam TV Ljubljana V Portorožu je bil od 21. do 29. maja TV festival JRT 77. Na njem je z nekaterimi oddajami sodelovala tudi ljubljanska TV in zanje prejela tudi lepa priznanja strokovnih žirij. Tako je med kontaktnimi oddajami prejela prvo nagrado oddaja Televizijski trim test in Mito Trefalt, medtem ko je za dokumentarne oddaje žirija odločila, da dodeli najvišje priznanje Borisu Bergantu za najcelovitejfti — novinarsko kreativni pristop v oddaji Prastrah Avstrije. Enako se je odločila tudi žirija za izobraževalne oddaje, ki je dodelila prvo nagrado Petru Ovscu, avtorju oddaje o alkoholizmu in alkoholikih Volja je pot. Kar tri priznanja tehnične žirije pa je dobila oddaja Poti in stranpoti, in sicer diplomo za tehnično kvaliteto v celoti, diplomo za najboljšo sliko in diplomo za najboljšo montažo. 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: V nevarnosti pomagamo sebi in drugim 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij Tretji program 19.05 Večerni concertino 20.00 Musica noster amor 20.35 Recital tenorista Placida Dominga 21.30 FranzLiszt: Rigoletto — parafraza — za klavir 21.40 Sodobni literarni portret: Aleksander Peršolja 22.00 Razgledi po sodobni glasbi 23.30 Igrajo čembalisti 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Vajevci 9.35 V družbi malih vokalnih ansamblov 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Registracija posevkov domače ajde brez plevela 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Stari skladatelji — mladi poslušalci 14.40 Mehurčki 15.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Iz repertoarja sopranistke VandeGerlovič in baritonista Sama Smerkolja 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Franci Puhar 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer — z Beneškimi Slovenci 21.40 Lepe melodije 22.20 Iz opusa Maxa Regerja 23.05 Literarni nokturno - E. Robles: Invazija iz vesolja nadaljevanje in konec 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Film tedna: Re-Lone — danski film 21.35 TV dnevnik 21.50 Včeraj, danes, jutri — Evropa v naših rokah: Nizozemska in Belgija Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Mali svet 18.15 Znanost 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 ...start 23.00 24 ur TV Zagreb do 20.00 Isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Izbor v sredo 22.05 TV dnevnik 22.25 Naš čas - dokum. oddaja — Za božjo voljo, nehaj mu peti in ga pusti, da joče! ČETRTEK TV Ljubljana 17.15 Colargol 17.30 Obzornik 17.50 Film 18.30 T. Egner: Razbojniki iz Kardemomme — I. del 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Svet v letih 1900-1939-dokum. oddaja 21.05 Izziv kulturi -prenos 22.35 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica - otroška oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Peščena ura 19.30 T V dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 24 ur 21.10 Nogomet Brazilija: Anglija — posnetek iz Riade Janeira TV Zagreb do 20.50 isto kot na odd. II. T V mreže 20.50 Svet v letih 1900-1939 21.50 T V dnevnik 22.10 C. D. fon Dittersdorf: Doktor in apotekar — opera TV Ljubljana 17.15 Križem kražem 17.30 Morda vas zanima: Hej, haj, brigade 23.15 Paleta popevk in Elesnih ritmov ahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 S koncertnega in opernega odra 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Otroci med seboj in med nami 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama slovenskih popevk 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri Tretji program 19.05 Kaj si za svoj spored izbirajo jugoslovanski zbori 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 C. W. Gluck: odlomki iz opere Orfej in Evridika 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Dubrovniške poletne igre 1976 22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Uglasbimo pravljico 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Z orkestri in sofasti 12.30 Kmetijski nasveti: Nove gozdne ceste odpirajo družbene in zasebne gozdove 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.30 13.50 14.05 14.15 14.30 15.30 15.35 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 1.03 1.30 2.03 2.30 3.03 3.30 4.03 Priporočajo vam Človek in zdravje Glasbena pravljica: Hišica iz kock Naši umetniki mladim poslušalcem Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Naš gost Vrtiljak Studio ob 17.00 Mesta prijatelji Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Vilija Petriča Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih Glasbeni listi Nočni znanci Mojstri jazza: GeorgeShearing Revija popevk Minute z Matijo Bravničarjem Paleta akordov Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.35 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Uglasbimo pravljico 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vaskogar Tretji program 19.05 Radijska igra — S. Grum-F. Uršič: Josipina 19.41 Preludiji Aleksandra Skrjabina 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 21.45 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz manj znane operne literature 23.55 Iz slovenske poezije ta teden na TV Sobota Slovenski mladinski film DOBRO MORJE je zrežiral pokojni režiser Mirko Grobler 1957. leta po scenariju prav tako že pokojnega Ernesta Adamiča. Naslov nam pove, da se zgodba odvija na morju. Bogat morski trgovec Paškval ima vse v svojih rokah. Vaščani so več ali manj odvisni od njega. Le Ive Lorič se mu noče podrediti... Čeprav je minilo že dvajset let od nastanka filma, je tudi danes še privlačen in napet, zato ga bodo z veseljem gledali mlajši pa tudi starejši gledalci. - V glavnih vlogah so igrali: Janez Vrhovec, Stane Potokar, Tomaž Pesek, Polde Bibič. Jean Renoir, sin velikega impresionista Augusta, svojo filmsko pot trdno povezuje s tradicijami ne le francoskega filma, ampak kulture nasploh. S filmom FRANCOSKI KAN-KAN je ustvaril spomenik zanimivemu možu, ki je osnoval Molin Rouge in s tem veliko prispeval k značilnemu pariškemu obeležju nočnega življenja. - V glavnih vlogah: Jean Gabin, Fran-coise Arnonl Marin Felix. Edith Piaf. Ponedeljek TV drama Smiljana Rozmana REPORTAŽA O PRIMERU TEHNIKA MATKA posega neposredno v naš čas in je snovrto razgibana in z mnogo aktualnimi prvinami pretkana slika nekaterih zanimivih človeških usod. Glavni junak v drami napravi samomor, novinar, ki mora napisati poročilo o »primeru«, pa bi rad razkril zapletene in večkrat nasprotujoče si motive, ki so vodili junaka k usodnemu koraku. Sreda V danskem filmu RE LONE bomo spremljali usodo 16-letnega dekleta, hčere pocestnice neznanega očeta, ki pobegne iz nekega vzgojno-popravnega zavoda. Njena svoboda pa ni prav nič lepa. Potem, ko okrade po burni noči neznanega trgovskega potnika, se vse bolj pogreza in tako v trenutku nepazljivosti zanosi. Posledica je nasilen splav... Film torej ni »lep«; nasprotno, brez vsake lažne sramežljivosti razgalja nekatere temne poglede sodobne stehnizirane družbe, ki nima posluha za posameznika, obenem pa s prav naturalističnimi prizori svari pred brezdušnimi, površnimi zvezami, ki vodijo kvečjemu v osebni propad. Četrtek Thornton Egner, znani in priljubljeni mladinski avtor, je z delom RAZBOJNIKI IZ KARDEMOMME obšel večino odrov Evrope in celo Amerike. S svojimi izkušnjami in poznavanjem mladih je dokazal, da stoji v »areni življenja mladih«, da jih pozna in jim skuša pomagati v spoznavanju sveta. Igro Razbojniki iz Kardemomme bomo spremljali v dveh delih. Uprizorilo jo je M ladinsko gledališče iz Ljubljane. Petek V okviru oddaj iz SODOBNE MEDICINE izpolnjuje uredništvo izobraževalnih oddaj svoj dolg in tako tokrat posreduje gledalcem delo ljubljanske nevrološke klinike. S pomočjo filmske kamere bomo pokukali v prostore, kjer ljudem vračajo delovno sposobnost, samozavest in vero v življenje. 18.00 18.15 18.45 19.15 19.30 19.55 20.05 21.00 21.35 22.25 Obzornik Oktet DPD Svoboda Britof pri Kranju Nevrokirurgija Risanka TV dnevnik Tedenski notranjepolitični komentar G. Prosperi: Michelangelovo življenje — nadaljevanje in konec Razgledi: Berlin včeraj, danes, jutri I. Shavv: Bogataš in revež — nadaljevanka T V dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.30 Vaterpolo Partizan : Mladost — prenos 18.30 Zagrebška kronika 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Dnevi hrvatskega gledališča 21.00 24 ur 21.15 D. Radič: Vsebina glasbena oddaja TV Zagreb 17.15 TV dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Modri plašček 18.15 Naša obramba 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 T V dnevnik 20.00 Odrske luči - zabavno glasbena oddaja 20.55 I. Shavv: Bogataš in revež 21.45 Na prvem mestu: Jakov Gotovac 22.15 TV dnevnik Alpinistične novice S^ena Anjč Kuka z vrisanimi smermi, ki predstavljajo alpinistom prvo resno pomladansko preskusi jo v kopni skali PAKLENICA 1977 Tradicionalnega plezalnega tabora v kanjonu Velike 1'aklenice so se tudi letos udeležili elani AO Kranj. Vseh skupaj je bilo kar .'12 (11 alpinistov, 12 pripravnikov in 9 tečajnikov), vodil pa jih je 1'eter Markič. Vsi skupaj so opravili kar 244 vzponov (povprečno 8 vzponov na udeleženca). Od tega je bilo 15 vzponov druge, 12H tretje, (>.'! četrte, :I2 pete in ti .šeste stopnje. Največ vzponov je opravil Tomo Česen — kar 16. Od težjih smeri so bile preplezam' Hukova smer (1. ponovitev). Funkcija, Fauikina smer, Mosora.ška smer in Raz kladiva. NOVICE IZ BOHINJA Pozimi sta Lojze Budkovič in Franci Arh preplezala prvenstveno Smer v Uketu (ostenje Prftivca nad Bohinjskim jezerom). Visina stene je 600 m, nekaj raztežajev IV, ostalo II—III. Člani AS Bohinj so organizirali tudi 6 turnih smukov z dokaj dobro udeležbo. Štirje člani (cn alpinist in trije pripravniki) so se udeležili prvomajskega tabora v Paklenici. V treh dneh so opravili kar 22 v/ponov. 8. maja 1977 sta Janko in Franci Arh ponovila Zupanovo smer v Koglu. V zgornjem delu stene je snežilo. VZPONI DOMA 22. aprila 1977 so Marjan Frantar, Stane Hrovat in Nande Kern v 7 urah ponovili Tržišk o smer v Koglu. 30, aprila pa sta Kern in Hrovat \ treh urah preplezali S/ raz Vežice. 7. maja sta Jože Ciperle in Franci Gselman preplezala Rumeno zajedo, nato pa še Spominsko smer, obe v JS K ogla (vsi AO Kranj). PRVENSTVENE SMERI V KOČNI 21. maja 1977 sta Tone in Luka Karničar (AS Jezersko) v S steni Kočnc preplezala prvenstveno Pomladansko smer. Stena je visoka 900 m, plezala sta 6 ur in jo ocenila s III-IV, (IV, AO). Razmere v steni so bile odlične. Del smeri je bil sicer še pod snegom, ki pa je omogočal lepo plezanje. Poleg tega vzpona so Jezerjani v soboto in nedeljo opravili še 6 vzponov v stenah K očne, ki nudi plezalcem še velike možnosti novih vzponov. V letošnjem letu so člani AS Jezersko opravili v S steni Kokrske Kočne (Oltarji, Mali Kup) kar 5 prvenstvenih vzponov! SOBOTA V VE2ICI Po dveh deževnih vikendih se je preteklo soboto spet naredilo lepo vreme in alpinistom omogočilo nove vzpone.Pavle Oman in Drago Segregur sta v 6 urah preplezala Spominsko smer Geršak-Grčar v Vežici. Zeljko Perko in F.limir Zrim (oba AO Tržič) ter Peter Markič in Marko Stremfelj pa so preplezali Hunikino smer v isti steni. V nedeljo, 22. maja, pa sta Matej Kranjc in Marko Stremfelj preplezala Rumeno zajedo v Koglu. A.Š. J 200 let vzpona na Triglav Prihod prosvetljenca Baltazarja Hacqueta v Bohinj leta 1777 pomeni Prelomnico v triglavski zgodovini. Sloviti naravoslovec se je odločil, da se povzpne na Triglav v družbi z domačini. Ko so prispeli na Velo polje, so prenočili, naslednji dan pa so mu spremljevalci odsvetovali vzpon v višave Triglava, ker je bil dan vetroven in oblaki 'so zakrivali, vrh gore. On pa se ni menil za tehtne ugovore, izginil je in ob deveti uri zjutraj, v silovitem vetru dosegel vrh Malega Triglava. Ko so ga spremljevalci pogrešili, so mu sledili na Prode, Hacquet pa se je vrnil Mednje čil in zdrav. prihodnje leto se je Žiga Zois rnudil v Bohinju in je dal pobudo za izvedbo prvenstvenega vzpona na veliki Triglav, kam or do tedaj še ni stopila človeška noga. Trije v gorah prekaljeni Bohinjci in Zoisov padar v Fužini so 24. avgusta prišli na Velo Polje in v sredo, 2f>. avgusta, prišli ua Kredarico. 1*0 vzhodnem grebenu so se bližali temenu in se pod vrhom za nekaj časa ustavili na navpičnem skoku ob znani Rdeči glavi, nato •Pa dosegli najvišji vrh. Vreme je oilo ugodno, četverica mož je bila Prevzeta odpresilne moči in veličine sveta okoli. Ti štirje so bili Luka Korošec, Jurjevc s Koprivnika, tudi [udar, Matevž Kos iz Jereke, rudar, Štefan Rožič s Savice, lovec pri blejski gospodi in Lovrenc VVillo- mitzer, priseljeni ranocelnik v Zoisovi fužini. Triglavski vzpon naših treh »Ten-singov« pred 200 leti je zgodovinski pomnik evropske veljave. Slovenija je lahko upravičeno ponosna na Luko Korošca in njegove triglavske tovariše, na drzno dejanje preprostega človeka v zori evropske alpinistične zgodovine. Ob 200-Ietnici naj bi tem štirim junakom poravnali zgodovinski dolg. Postavili naj bi jim spomenik na ustreznem kamnitem podstavku. Po mnenju slovenske planinske zveze bi bila primerna lokacija v tri-kotu med hotelom Stane Žagar, hotelom Jezero in mostom pri sv. Janezu v Bohinju. Izdelavo spomenika, osnutka in mavčnega kalupa, pO katerem ga bo zagrebška livarna ulila v bron, je Planinska zveza Slovenije zaupala znanemu alpinistu in gorskemu reševalcu-akademskemu kiparju Marjanu Keršiču, ki to delo pospešeno uresničil je. Planinska zveza Slovenije in planinska društva pa si prizadevajo, da bi zbrali toliko denarja, da bi spomenik čimprej stal. Vsekakor bi ga morali postaviti ob 200-letniči, v spomin in v hvaležnost do tistib, katerih žuljave delavske roke so prve oprijemale tedaj skrajno izpostavljeni gueben nad triglavskimi prepadi in utrli pot k našemu narodnemu simbolu. F. O. Občinska knjižnica Jesenice razpisna komisija razpisuje delovno mesto upravnika (reelekciia) v Občinski knjižnici Jesenice. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so navedeni v 32. in 33. členu statuta knjižnice izpolnjevati še naslednje pogoje: — strokovni izpit iz bibliotekarske stroke, najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu in 7 let dela v knjižnici — zahtevajo se moralno etične kvalitete — pripraviti mora 4-letno zasnovo programa, kako se bo knjižnica nadalje formirala in razvijala Pismene prijave naj kandidati pošljejo na naslov Občinske knjižnice Jesenice »za razpisno komisijo«. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Toubkal (4165 m) Naenkrat smo med oljkami in palmami zagledali čudovito svetlo rjavo-rdeče poslopje z belimi stolpiči in belimi okni, ob njem pa še plavalni bazen. Nad vrati se je bohotil napis Grand Hotel du Toubkal — Asni. Moram priznati, da je ta hotel učinkoval že kar pravljično, niti najmanj pa se ni skladal z vasmi v bližnji okolici. Porazdelili smo se po sobah, ki so bile zelo lepe, z elektriko, kopalnicami ter vse v preprogah in s tkanimi odejami na posteljah. V vsaki sobi 80 bili v vseh štirih vogalih pod stropom majhni izrezljani senčniki za luči, /. vstavljenim barvnim steklom. Potem je bil tukaj še kamin, po tleh pa lepe raznobarvne ploščice. Odložili smo prtljago, se nekoliko osvežili, nato pa smo se zbrali pred hotelom in že smo si v manjših skupinah odhiteli razgledovat okolico. Bolj po naključju sem se pridružila najstarejši skupini, ki jo je vodil tov. Hudovernik. V tej skupini mi je bilo zelo všeč, poleg ostalega tudi zato, ker je tov. svoje blago. Bili so pravi mali trgovci. Govorili so vse jezike, seveda samo nekaj glavnih besed in kmalu smo jih naučili tudi slovensko. Res je bilo kamenje čudovito, ampak jaz sem že razdelila ves drobiž, cigarete in vžigalice, tako da sem morala pojasniti, da nimam ničesar več. Potem so mi začeli kamenje poklanjati kot darilo. Kmalu smo naleteli tudi na majhne prodajalne ob cesti, kjer so nam prodajali »samo dobro srebro«, kot so trgovci imenovali raznovrstne ročne izdelke, od zapestnic do nožev. Nismo kaj dosti kupovali, ker smo si pač šli ogledovat okolico, nakupi pa so bili planirani za zadnji dan. Z zanimanjem smo si ogledali prometne znake. Ti so vsekakor po celem svetu v glavnem enaki, s to razliko, da so bili tukaj vklesani v en meter visoke ter meter in pol široke kamnite bloke. Takšnega zna ka nikakor ne moreš spregledali, še manj pa podreti. S ceste zavijemo proti vasi, po kamnih, nametanih v Na vsej poti so nas obkoljevali otroci z raznoraznu, u prošnjami Hudovernik že bil tu pred štirimi leti in nam je lahko veliko zanimivega povedal. V šali so si nadeli ime .penzionerska skupina'. S to skupim) sem torej doživela svoj prvi vzpon nad štiri tisoč metrov. Takoj, ko smo stopili na cesto, so nas obkolili otroci z iztegnjenimi rokami ter z besedami: »Dober dan, gospod; hvala, gospod; gospod, cigarete; gospod, vžigalice.« Res je, da so prosili za vse, kar ti sploh lahko pride na misel, vendar moram priznati, da niso bili pretirano vsiljivi s svojimi prošnjami. Ce si jim pojasnil, da pač nimaš ničesar več, so se obrnili k naslednji »žrtvi«. Najbolj ganljivi so bili otroci pri prodajanju raznobarvnega kristalnega kamenja. Prepričevali so nas, da je to pravi ahat, nas prosili naj kupimo, se nam že vnaprej zahvaljevali ter nam ponujali vodo pa prečkamo večji potok. Vsekakor si tukaj ljudje ne belijo glav z raznimi brvmi ali celo mostovi. Nekaj večjih skal v vodi jim popolnoma zadostuje. Naletimo na tri dekleta, ki perejo perilo v potoku ter ga sušijo razprostrtega po nizkem grmičevju. Tudi pozneje sredi vasi opazimo, da so po vseh nizkih grmičkih sušili raznobarvno perilo. Torej naj bi to predstavljalo našo sobotno »žehto«. Ogledujemo si hiše, ki se po zunanjosti prav nič ne razlikujejo druga od druge. Povsod same ilovante zgradbe, krite s slamo. Najbolj me preseneti zidan transformator sredi te ilovnate vasi. Srečamo gručo otrok, praznično oblečenih, z ročno izdelanimi majhnimi torbicami v rokah. Nekoliko se prestrašim, ker res nimam več nobene stvari, ki bi jim jo lahko dala, vendar nas nič ne prosijo. Samo smejijo se, nas pozdravijo ter odhitijo naprej. Zanimalo me je, kam gredo. Zvedeli smo, da se jim mudi v šolo, k pouku. Enkrat tedensko jih njihov hodža (duhovnik) uvaja v skrivnosti pisanja in bra nja. Vračamo se proti hotelu. Dohiti-mo nekaj žensk z vrči polnimi vode na glavah. Nekdo iz naše skupine jih fotografira, vendar ga takoj obkolijo, ter odločno zahtevajo naj jim plača. Dal jim je nekaj drobiža. Nato so začele prosijačiti okoli ostalih. Opazovala sem njihove raznobarvne obleke. Presenetilo me je spet to, da so uporabljale make-up. Zelo močno so imele poudarjene obrvi, verjetno z ogljem, bile pa so tudi naličene DO ustnicah, vsekakor pa ne z ličilom, ampak z nekakšnimi rastlinskimi izvlečki. Ko smo prišli do hotelskega vrta, so nas zapustile. Opazila sem, da si tudi otroci niso upali dalj, kot do vrtne ograje. Osebje hotela jih je namreč opozarjalo, naj ne stopijo na njihova tla, drugače bodo poklicali policijo. Da, tudi policijska postaja je bila v Asniju, čeprav nismo videli nobenega miličnika. Ljubka deklica iz plemena Berberov Z Mercatorjem na Dolenjsko Sobotni izlet izžrebanih naročnikov se je začel, kot se spodobi; z MKRCATOR kavo. Tudi kačje sline ni manjkalo. In za »zataknit« je bilo več kot dovolj! Lep dan je bil, le na Urhu je hotelo biti malo hladno. Toda ko smo se približevali Grosuplju in Taborski jami, se je že ogrelo. Sment je hotel, da je ravno malo prej zmanjkalo elektrike v jami in tako smo morali ogled malo prestaviti. Smo si pa medtem ogledali še bližnji grad Turjak in slišali skoraj o vsej turški zgodovini v naših krajih in o posekanih glavah in dragocenem turškem plašču; pa seveda o bitkah za Turjak. Prijetnemu turjaškemu vodiču ni in ni zmanjkalo podatkov. Zjutraj je kazalo, da nam bo časa ostajalo, ker nismo programa preveč natrpali, sedaj moramo pa že hiteti. Kosilo nas čaka in tudi luč je že v jami. Taborska jama nas je prav vse navdušila. Sicer se ne voziš po njej z vlakom, kot v Postojnski jami, in je treba premagati 484 stopnic v eno in v drugo smer, je pa zato sila lepa. Bili smo si edini, da je lepša kot Postojnska, čeprav je dosti manjša. Vrste se »ledena«, »srebrna«, Per-netova ali »županova« dvorana, »blatna« in Matjaževa dvorana. In vodič, Franc Kanduč iz Velike Lipljene pri Turjaku, ki že 22 let vodi obiskovalce po tej jami, v pojoči dolenjski govorici pripoveduje, razlaga, se šali, zaigra še na kapniške orgle, oponaša kukavico in sploh je prijeten vodič. Iz Taborske jame hitimo potem še do izvira Krke. Pa ni več časa, da bi si ogledali vse izvire, zato se zadovoljimo le z dvema najbližjima. Od tu se zapeljemo še do Šentvida pri Stični, da vidimo vsaj od daleč Jovanovičevega lesenega Ribničana pred šentviško šolo in potem v Stično, kjer nam za hladnimi samostanskimi zidovi pokažejo najlepši križni hodnik pri nas. Od tu pa domov. Dobrega razpoloženja, za katerega je vso pot skrbel tržiški MKRCATOR - TOZD Preskrba, ni zmanjkalo vse do doma. In naši izletniki? Zadovoljni so bili kot le kaj in pravijo, da bodo še ostali naročniki (iLASA. In še vsak po enega novega naročnika bode pridobili, so obljubili. D. Dolenc VoUjul KRANJ veletrgovsko in proizvodno podjetje KRANJ, Kranj n.solo. razglaša: I. za potrebe SDS Skupnih služb prosta delovna mesta: — analitika Poseben pogoj za izbor je višja ekonomska šola in dve leti delovnih izkušenj ali srednja ekonomska šola in pet let delovnih izkušenj na izobrazbo; — dva pripravnika z ekonomsko srednjo šolo. Delo se združuje za nedoločen čas. Nastop dela možen takoj. II. Za potrebe TOZD Detajl prosto delovno mesto: — priučena delavka — servirka Poseben pogoj za izbor je nedokončana osemletka in dve leti delovnih izkušenj na poklicnih ali pomožnih delih. Delovni čas je deljen. Nastop dela možen takoj. Delo se združuje za nedoločen čas. Za vsa delovna mesta je treba izpolnjevati tudi splošne pogoje. Prijave sprejema kadrovski oddelek podjetja, 64(X)1 Kranj, Poštna ulica št. 1, p.p. 85, 15 dni po objavi. mali oglasi • mali oglasi tudi na družbeno pomoč, ki bi premostila finančno stisko, saj takega objekta zgolj s prostovoljnim delom in prispevki ni mogoče zgraditi. -jk Jesenice — Mladinci jeseniške občine so v petek, 27. maja, organizirali prostovoljno mladinsko delavno akcijo pri gradnji TRIM steze s Plavža prek Zerjavca. Urejali so del steze, ki se vrača ob domu starostnikov po desnem bregu Jesenice nezaj na izhodiščno točko. Prihodnja delovna akcija bo prihodnji petek. Na sliki: del udeležencev akcije. - H H Zabreznica — Članice prostovoljnega gasilskega društva Zabreznica so na občinskem tekmovanju od treh udeleženih desetin zasedle prvo mesto. Pri tem so od 1000 možnih točk osvojile 702 točki. Druga je bila desetina članic iz Smokuča, tretja pa z Blejske Dobrave. Na sliki: članice prostovoljnega gasilskega društva Zabreznica. — Foto: B. B. Podkoren — Člani prostovoljnega gasilskega društva Podkoren so organizirali nočno mokro gasilsko vajo. Namišljeni požar je nastal na poslopju med Načelnikovo in Klemucovo domačijo. Vaja je uspela, člani pa so se z njo pripravljali na tekmovanje prostovoljnih gasilskih društev jeseniške občine. Tekmovanje bo junija v Mojstrani. — Foto: B. B. NA HRUŠICI POČASTILI TITOVE JUBILEJE Tudi v krajevni skupnosti Hruftica so pretekli teden počastili letošnje jubileje tovariša Tita, 40-letnico ustanovnega kongresa KPS in mesec mladosti. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije so v domu družbenih organizacij pripravile proslavo, ki je bila združena s koncertom pihalnega orkestra Jeseniški železarji. J. R. POČASTITEV DNEVA MLADOSTI PREDOSLJE - V petek, 27. maja, je bila v Predosljah slavnostna seja mladinske organizacije v počastitev dneva mladosti. Poleg mladincev in predstavnikov drugih družbenopolitičnih organizacij so se seje udeležili tudi mladinci z osnovne šole, ki so bili ob tej priliki svečano sprejeti v OO ZSMS Predoslje. L [ Rebolj NA LUŽAH NOV GASILSKI AVTOMOBIL LU2E — Pod pokroviteljstvom zavarovalne skupnosti Triglav bodo v nedeljo, 5. junija, ob 14. uri člani Gasilskega društva z Luž pri Kranju prevzeli nov gasilski avtomobil. Nakup novega avtomobila so omogočili krajani s samoprispevkom. Prevzem vozila bo združen z zborom gasilcev in družabno prireditvijo, na kateri bo igral ansambel Trgovci. Izkupiček pa gasilci z Luž namenjajo gradnji novega doma družbenih organizacij. Le-ta bo kmalu pod streho. Razen gasilcev ga bodo uporabljale vse krajevne družbenopolitične organizacije in društva. Dosedanje stroške gradnje so pokrili krajani Luž in sosednjih vasi s samoprispevkom v denarju ali materialu ter s prostovoljnim delom. Pri gradnji novega doma je bila še posebno dobrodošla pomoč članov sosednjih gasilskih društev, med katerimi kaže še posebej omeniti velesovsko. Gasilci z Luž računajo pri nadaljevanju gradnje doma družbenih organizacij Jesenice — Prejšnji teden je pri večini krajevnih odborov ZRVS jeseniške občine potekal pouk v okviru letnega programa izpolnjevanja rezervnih vojaškijh starešin. Poleg predavanj so pripadniki JLA udeležence seznanili o uporabi najbolj sodobnega orožja. Junija bodo potekale Se vaje na terenu in sicer v streljanju, orientaciji, reševanju taktičnih nalog in o drugem. Na sliki: udeleženci predavanja ZRVS Sava na Jesenicah. — B. B. Jesenice — V soboto, 28. maja, je halo v organizaciji občinskega odbora Rdečega križa in občinskega štaba civilne zaščite tekmovanje ekip prve pomoči, ki si ga je ogledalo precej občanov, med drugim so bili gostje tekmovanja tudi sekretarka občinskega komiteja ZKS Jesenice Marija Zupančič-Vičar, podpredsednik občinske konference SZDL Marjan Jelovčan in načelnik oddelka za ljudsko obrambo Ludvik Zalokar. Od 44 udeleženih ekip krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in drugih je bila prva ekipa Elektro Moste pred IV. združenim odredom civilne zaščite skupščine občine Jesenice in Vodovodom Jesenice. Na sliki: trojka Vodovod Jesenice med tekmovanjem, obvezovanjem ranjenca. — B. B. CGP Delo Ljubljana TOZD časopisi Maloprodaja in distribucija PODRUŽNICA KRANJ Kranj, Koroška 16 sprejme: 1 PRODAJALKE - PRODAJALCE za prodajo časnikov in razglednic na odprtem pultu v avtokampu Zaka pri Bledu. Delo bo trajalo od srede junija, v juliju in avgustu. 2. PRODAJALKE - PRODAJALCE za prodajo časnikov, tobačnih izdelkov in galanterije v Kranju, Škofji Loki, v Tržiču, v Radovljici, na Bledu, v Bohinjski Bistrici, na Jesenicah, v Kranjski gori, v Naklem in v Begunjah. Delo je pogodbeno s polnim delovnim časom za določen čas, zaradi nadomeščanja v času rednih letnih dopustov prodajalcev v mesecih junij, julij in avgust. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati s končano šolo za prodajalce ali priučeni prodajalci z nekaj leti delovnih izkušenj pri tem delu. Razpis velja do 15. 6. 1977. Kandidati dobijo vse informacije v podružnici ČGP Delo Kranj, Koroška 16, telefon 21-280. Mladinska knjiga, Kranj Maistrov trg 1 sprejme za nedoločen čas 1. 2 prodajalca 2. čistilko za čiščenje poslovnih prostorov (delo tri ure dnevno) 3. akviziterja za prodajo knjig na terenu (pogodbeno delo) Informacije dobite v poslovalnici. CD Gozdno gospodarstvo Kranj n.sol.o. Razpisna komisija na podlagi določil 31. člena statuta in 52. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo razpisuje prosto vodilno delovno mesto direktorja delovne organizacije Od kandidatov zahtevamo naslednje pogoje: — visoko izobrazbo gozdarske smeri z 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v gozdarstvu, — strokovne, organizatorske in moralno-politične sposobnosti, — nekaznovanost za dejanja iz 511. člena zakona o združenem delu Delovno razmerje je za nedoločen čas, poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov Gozdnega gospodarstva Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 a — splošni sektor. O razultatih razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata. SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ - Stritarjeva 5 objavlja na podlagi 4. člena SS o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu prosto delovno mesto KV kuharice ali PK kuharice Pogoji: dokončana gostinska Sola smer kuhar ali priučena kuharica s 3-letno prakso. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. V okviru Sejma opreme in sredstev civilne zaščite bo v petek, 3. in v soboto, 4. junija 1977, v hali B od 17. do 24. ure ples. Igra ansambel MURKA prodam Prodam otroško OPREMO (posteljico z jogijem, športni voziček in avto sedež, črnobeli TELEVIZOR in emajliran ŠTEDILNIK na drva. Ažbe, Frankovo naselje 116, Škofja Loka, telefon 064-60-993 3903 Prodam kombinirano OMARO, dva FOTELJA, mizico, več moških oblek, plaščev, čevljev in usnjen suknjič. Štiglic, Gradnikova 3, Kranj, tel.23-136 3904 Prodam starejšo SPALNICO, masivno, češnjev les. Staneta Rozmana 9, stanovanje 11, K ranj 3905 Prodam ca 300 kosov cementnih ZIDAKOV. Kalan, Kurirska pot 33, Kranj, Primskovo 3906 Prodam skoraj nov ELEKTROMOTOR 7,5 KW, primeren za pu-halnik. Letence 7, Golnik 3907 ODER za fasado prodam, tudi postavim. Naslov v oglasnem oddelku. 3908 Prodam TELIČKO frizijko, staro tri tedne. Luže 6, Šenčur 3909 Prodam avstrijsko KOSILNICO MOTY 4, patent z žetveno napravo. Figove, Zgoša 47 a, Begunje 3910 Poceni prodam kompletno SPALNICO iz trdega lesa. Informacije po telefonu 61-566 v popoldanskih urah. 3911 KOŠEK za novorojenčka, nov nemški ŠOTOR za 3-4 osebe in AEG PEĆ na trdo gorivo, prodam. Telefon 21-345 3912 KODRI mali črni, odličnih prednikov, naprodaj. Jenko, Partizanska 19, Škofja Loka 3913 Ugodno prodam črno-bel TELEVIZOR EI Niš. Kutinova 2, Kranj, Orehek 3914 Prodam eno leto staro PSIĆKO -ovčarko. Ljubno 84, Podnart 3915 Prodam ŠOTOR za pet oseb. Zg. Bitnje 168, Zabnica (pri gasilskem domu v jami) 3916 Prodam nove dvodelne BRANE za traktor FERGUSON. Naklo 46 Prodam PUJSKE, šest tednov stare. Glinje 4, Cerklje 3918 Prodam SLAMOREZNICO Tempo. Cešnjevek 12, Cerklje 3919 Prodam OBRAČALNIK za seno, znamke FAR in PUHALNIK za seno z elektromotorjem. Zg. Brnik 60, Cerklje 3920 Prodam 30 GAJB. rabljen PONY EKSPRES ter trofazni HIDRO-FOR, cena ugodna. Jugovič, Sv. Duh 2, Škofja Loka (kulturni dom) 3921 Prodam 80-basno KLAVIRSKO HARMONIKO znamke MELODIJA. Stojkovič, Frankovo naselje 71, Škofja Loka 3922 Prodam športno kolo FAVORIT. Cena ugodna. Vodnik, Brode 14, Škofja Loka 3923 Prodam KRAVO, 650 kg težko, sivko, devet mesecev brejo, ki bo četrtič telila. Ribno 42, Bled 3924 Prodam starejšo KRAVO z 10 do 12 litri mleka dnevno. Radovljica, Ljubljanska 12 3925 Prodam SANKYO KAMERO su-per 8 mm. Informacije po telefonu 064-60-081 3926 Prodam suhe borove PLOHE. Strahinj 20, Naklo 3927 Prodam novo pomivalno MIZO, nerjavečo, 8-litrski BOJLER. Kavar Blaž, Cadovlje 4, Tržič 3928 Prodam KRAVO, dobro mlekarico v devetem mesecu brejosti in motorno ŽAGO STIH L 041 AV, dobro ohranjeno. Vrhovnik Franc, Vrhov-ljel, Cerklje 3929 Prodam klavirsko HARMONIKO VERBI 5 HOHNER, staro eno leto in pol. Cena po dogovoru. Ivič Ivan, Predoslje 61, K ranj 3930 Prodam PRAŠIČKE bikone in težko SVINJO. Polica 2. Naklo 3931 Prodam PAJKA za obračanje sena in suhe borove PLOHE. Sp. Brnik 61 3932 Prodam KOBILO, staro 8 let. Sp. Duplje 58 3933 roceni prodam žensko POROČNO OBLEKO. Naslov v oglasnem oddelku. 3934 Prodam termoakumulacijski PECI 6 KW in 2 KW ter trajnožarečo kUppersbusch. Cerne, Kranj, Partizanska cesta 10 3935 Prodam desni vzidljiv ŠTEDILNIK. Sp. Besnica 141 3936 ŠOTOR za 4 osebe ugodno prodam. Drinovec, Pivka 44, Naklo Prodam dobro ohranjeno diato-nično HARMONIKO. Metod Pra-protnik, Ljubno 186, Podnart 3938 Prodam večjo količino rabljene strešne OPEKE - cementni špičak. Knez, Podreča 25, Kranj 3939 Prodam stilno JEDILNICO, primerno za vikend. Informacije po telefonu št. 26-221 po 15. uri. 3940 Prodam kmečke VOZOVE, dobro ohranjene. Piber Anton, Partizanska 5, Bled 3941 Prodam večjo količino stoječe MRVE. Pangeršica 2, Golnik 3942 Prodam KRAVO s tretjim tele tom ali KRAVO bohinjko tik po drugem teletu in dobro ohranjeno KOSILNICO BCS s sedežem. Gole, Višelnica 15 nad Zg. Gorjami 3943 Po ugodni ceni oddam KOŠNJO SENA in OTAVE na lepem sončnem kraju. Šolar, Ljubno 105, Podnart 3944 Prodam PUHALNIK. Trboje 79 Prodam ročno SLAMOREZNICO, čistilec za žito, železne cevi 18 x 18, ŠKROPILNICO vprežno -nerabljeno, SLAMOREZNICO MENGELE - nerabljeno. Prodaja bo 5. 6. od 10. do 12. ure, na Visokem št. 27 3946 Prodam KOMBINIRKE za spravljanje sena. Sp. Brnik 55 3947 Prodam rabljeno PEC za centralno kurjavo - 27.000 kalorij. Šenčur, Rožna 36 3948 Prodam strešno OPEKO bobro-vec. Porenta, Škofjeloška 32, Kranj Prodam novo KOSILNICO za FIAT 300 (Štore). Hribar Jože, Zg. Tuhinj 6, Laze v Tuhinju 3950 Prodam KRAVO s teličkom. Smo-kuč 24, Žirovnica 3951 Prodam črno-beli TELEVIZOR RR Niš. Nardoni, Ul. 1. avgusta 7, Kranj 3952 Prodam stara zasteklena OKENSKA KRILA. Benedikova 13, Kranj Prodam mlado KRAVO s teličkom. Prodam tudi PUNTE, BAN-KINE, nekaj rabljenih DESK za opaž. Voglje 64 3954 Prodam KRAVO, težko, dobro mlekarico, ki bo prihodnji mesec telila. Močnik, Medvode pri elektrarni. Prodam KRAVO v 8. mesecu brejosti in BIKCA za rejo. Sp. Duplje 71 3956 Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ. Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Prodam smrekove DESKE 25 in 50 mm. Ručigajeva 3, Kranj 3957 Prodam KRAVO, brejo 8 mesecev, tri telice stare od 1 leta do 20 mesecev in MOLZNI STROJ VVEST-FALIA, rabljen 2 leti. Menjam za mlade BIKCE. Sp. Besnica 143 3958 Prodam GUMI ČOLN z volanom. Cveta Sušnik, Hrastje 4, Kranj dopoldan tel. 23-650 int. 009 3959 Prodam OBRAČALNIK za BCS kosilnico. Bobovek 3, Kranj 3960 Prodam KROŽNO ŽAGO (cirku-lar) in »GUMI KIMPEŽ«. Hrastje 199 3961 Prodam KRAVO s teletom. Voglje 85 3962 25 AŽ PANJEV, 9 satovjev z močnimi družinami prodam, po želji tudi družine brez panjev. Ogled ob sobotah in nedeljah pri Šubic Francki, Podbrezje 48, Duplje 3963 Prodam SEKULARKO, suhe ma-cesnove PLOHE in lepe BUTARE. Zg. Jezersko 63 3964 Prodam 8 tednov stare PISKE nesnice, VRATA za kmečko peč, levi ŠTEDILNIK nerjaveč, 100 kom VREC za žito. Hraše 5, Smlednik Prodam OBRAČALNIK (pajk) farh. Hafnar Angela, Gasilska 3, Stražišč* 20 dni rabljen švicarski ŠOTOR za 6—7 oseb menjam za šotor za 4 osebe z doplačilom. Naslov v oglasnem oddelku 3966 Prodam ŠOTOR za 4 osebe, rabljen dve sezoni. Šenčur, Velesovska 26 3967 Prodam strešno OPEKO folc. Zg. Bela 10 3968 Prodam KONJA za nošnjo (samar) in večjo količino ajdovih PLEV. Šenčur, Pipanova 40 3969 Prodam izdelane pobjonske DESKE za napušč ali oblogo sten, strešne LETVICE (remeljne). drobni tehnični LES za lestve, ograje in late za kozolec. Poljšica 3, Podnart Prodam dva PUJSKA po 25 kg. Jeglič Alojz, Praproše 3, Podnart Ugodno prodam rabljeno strešno OPEKO kikinda. Avman, Kovačiče-va 14, Kranj 4057 Prodam 100-litrski BETONSKI MEŠALEC. Informacije na telefon 25-886 4058 vozila Poceni prodam dobro ohranjen AUDI 60, letnik 1968. Benedik Vinko, Gorenjesavska 43, Kranj 3886 Zelo ugodno prodam delno na kredit, ZASTAVO 101, Športno opremljeno. Ovsiše 12, Podnart 3971 Ugodno prodam NSU 1200 C, letnik september 1970. Visoko 83, Šenčur 3972 125 PZ poceni prodam. Roblek, Sp. Bela 14, tel. 45-025 popoldne. Prodam FIAT 850 special, letnik 1969. Ogled popoldne od 14. ure dalje ali tel. 064-61-529. 3974 15-colski VOZ s traktorskim priključkom, novimi zimskimi gumami, malo rabljen, ugodno prodam. Dob-nikar, Dovje 8, Mojstrana, naselje Kamne 3975 PONY EKSPRES nov, Se nevozen, prodam za 4.800 din. Bojan Ro-pret, Hotemaže 47, Preddvor 3976 Prodam dobro ohranjeno zložljivo KAMP PRIKOLICO BRAKO. Mali Peter, Golnik 19 3977 Prodam RENAULT R 8, letnik 1967, ogled popoldne. Potočnik, JeSetova 6, StražiSče, Kranj 3978 Osebni avto R 4, letnik 1968, ugodno naprodaj. Močnik, Cerklje 73 3979 Ugodno prodam registriran MOPED T 12. PSenična Polica 2, Cerklje 3980 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Sp. Brnik 5, Cerklje Kupim motorno kolo BMVV 500 ali 600 cm, v voznem stanju, lahko neregistriran. Naslov v oglasnem oddelku. 3982 Prodam NSU PRETIŠ MAXI 175, dobro ohranjen, v voznem stanju, neregistriran. Telefon 064-61-032 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registriran do novembra 1977. Oblak Franc, Zirovski vrh nad Zalo 24, Gorenja vas nad Škofjo Loko Prodam AMI 6 BREAK, letnik 1966 in NSU 1200 C, letnik 1971, po delih. Dolinar Anton, Zg. Senica 15, Medvode 3985 Prodam CAMP PRIKOLICO 450 •s šotorom. Šubic, Groharjevo naselje 14, Škofja Loka, telefon 064-60-911 ali 064-61-000 3986 VW 1200, letnik 1961, registriran do februarja 1978, dobro ohranjen, prodam. Modic Edo, Mlakarjeva 22, Kranj 3987 Prodam PONY EKSPRES. Logar, Šenčur, Velesovska 25 3988 Prodam TOMOS MOTOR na 4 prestave — ni potreben izpit, in gorenjske NAGELJNE. Britof 282 Prodam dobro ohranjen MOPED COLIBRI T 14. Šinkovec, Kokra 72 Prodam FIAT 750, letnik 1970. Peter Sušnik, Lipnica 6, Kropa. Prodam ZASTAVO 750. Hudelja Franc, Preddvor 88 3991 Osebni avto, dobro ohranjen, kupim na kreditni ček. Boškovič Stanko, Medetova l, Kranj 3992 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Ogled vsak popoldan od ponedeljka naprej. Zg. Bitnje 53, Silar 3993 Prodam kompletno KAROSERIJO za zastavo 101. Britof 21, Kranj Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1965, registriran do aprila 78. Trboje 111 3995 Prodam OPEL KADETT CUPE, november 1969. Ogled vsak dan. Smolej, Mizarstvo, Kovor 63, Tržič Prodam novo PRIKOLICO IMVV ADRIA EXPORT 450, letnik 1977. Graiser Dora, Jezerska 52, Kranj, telefon 064-22-178 3997 Prodam FlCOTA, letnik 1964, dobro ohranjen. Premru Joško, Okroglo 3, Naklo 3998 Ugodno prodam FIAT 125. Satler, Opn-šnikova 18 b. telefon 26-889 Ugodno prodam ZASTAVO 1300. Kenda, Oprešnikova 35, Kranj 4000 Prodam ali zamenjam osebni avto SAAB 95 karavan za novejši letnik FIAT 750, R 4 ali AMI 8. Ogled vozila 3., 4. in 5. junija. Rant, Savska cesta 5, Jesenice, Javornik 4001 Prodam R H, neregistriran. Naslov v oglasnem oddelku 4002 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Praše 21, Kranj 4003 Prodam karamboliran FIAT 850, letnik 1970, tudi po delih. Verbič, Bistrica 182, Tržič 4004 Prodam AMI 6 BREAK, komplet ali po delih. Tepina, Gubčeva 1, Kranj 4005 Prodam eno sezono rabljen MOTOR CZ 350. Telefon 064-50-368 v soboto in nedeljo 50-822 4006 Prodam NSU 1200 C, letnik 1969. Vrhovnik, Mlaka 49, K ranj 4007 TAUNUS 12 M, 1967, prodam. Ogled vsako popoldne od 6. 6. 77 da-lie. Istenič, Draga Brezarja 4, Kla- Izdaja C P Glaa, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjaki tiak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudaka pravica, LJubljana, Kopitarjeva 3. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mote Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-801-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 11-835, novinarji 31-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 38-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 431-1/73. nec, Kranj, tel. 25-766 4008 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Zižmund, Ul. Gorenjskega odreda 4, Kranj 4009 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 in več delov za ŠKODO 1000 MB. Zg. Bitnje 194 pri puškami. Prodam MOTOR in ostale dele za zastavo 750. Rupa 4, K ranj 4011 Prodam TRAKTOR KRAMHH 18 KM s kosilnico. Zaje Anton, Val-burga 15, Smlednik 4012 Prodam ZASTAVO 750. Lesičnik, Pševska 2 i, Kranj 4013 Prodam PONY EXPRES, še dobro ohranjen. Ul. Janeza Puharja 9, stanovanje 24, Planina, K ranj 4014 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Kranj, Kokrica. Grosova 19 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in ŠTEDILNIK Gorenje na drva ali premog. Snedičeva 2, Kokrica, Kranj 4016 Prodam ŠKODO, letnik 1968, za 5.000 din. Cesta Kokrškega odreda 26, Kranj . 4017 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, letnik 1973. Sp. Brnik 21 Prodam AVTORADIO na kasete in dva MOPEDA brez izpita. Partizanska c. 29 a, Kranj, Jovanovič Zivojin 4019 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, školjka obnovljena. Kličite na telefon 26-076 4020 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1968. Preddvor 142 (Francarija) kupim Kupim SLAMOREZNICO manjši tip z verigo. Praprotnik, Ljubno 84, Podnart 4022 Kupim KOTEL za žganjekuho. Ponudbe v trafiko Cerklje 4023 Kupim večjo količino suhih smrekovih DESK 25 mm. Dobnikar, Visoko 93 4024 stanovanja Iščem enosobno STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Plačilo v naprej po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 4025 Iščem SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 4026 Pošteno dekle išče SOBO ali GARSONJERO v Kranju. Štibelj Silva, Jezerska 95, Kranj 4027 Oddam opremljeno SOBO za zakonce brez otrok. Telefon 50-334 4028 Programer, zaposlen v Iskri, išče v Kranju GARSONJERO, enosobno ali dvosobno STANOVANJE, (o-premljeno) za eno leto. Ponudbe pod »Dober plačnik« 4029 Iščem SOBO in pomagam v gospodinjstvu. Hotel Evropa, Poštna 3, Kranj, telefon 21-123 4030 posesti V Poljanah prodam staro, popravila potrebno HIŠO. Škrlec Ljudmila, Škofja Loka, Partizanska 47 4031 LOKAL ali PROSTOR za gostinsko dejavnost v okolici Kranja najamem. Ponudbe pod »Najemnina« 4032 Oddam LOKAL (2 prostora - 45 kv. m) za primerno obrt ali za pisarniške prostore. Kumer, Kranj, Vodo-pivčeva 19 4033 V bližini Fazane, 2 km iz Peroja, prodam PARCELO v velikosti 530 kv. m. Morje v neposredni bližini. Naslov v oglasnem oddelku. 4034 Na relaciji Škofja Loka-Medvode zamenjam enonadstropno HIŠO, zgrajeno do četrte faze, za manjšo vseljivo, lahko dvojček ali vrstna. Ponudbe na Glas Škofja Loka -Opis in cena. 4035 Kupim 500 kv. m ZAZIDLJIVEGA ZEMLJIŠČA na samem v okolici Kranja. Dragoljič, Struževo 2 E, Kranj 4036 Prodam VIKEND s sadovnjakom. Naslov v oglasnem oddelku. 4037 Prodam NJIVO, 7500 kv. m. Trboje 13 4038 zaposlitve Zaposlimo GOSPODINJSKO POMOČNICO. Gostilna Bergant Alojzija, Dolenja vas 41, Selca nad Škof-jo Loko 4039 Iščem VARSTVO za 8-mesečnega fantka. Tome, Ručigajeva 13, Kranj, tel. 26-203 4040 Iščem VARSTVO za 3 leta starega fantka. Ponudbe pod »Junij« 4041 VAJENCA-KO za keramično stroko sprejmem. Konjedič Viktor, Šiškovo naselje 11, Kranj 4042 Primerno dekle za pomoč v kuhinji in strežbo iščem. OD po dogovoru. Hrana in stanovanje zagotovljena. Gostišče ADERGAS, Vele-sovo 4043 Takoj zaposlim KV ali PK SLI-KOPLESKARJA ter sprejmem v uk VAJENCA. Slikopleskarstvo, Kočnik Stane, Pot na J oš ta 8. Kranj, tel 24-419 4()44 Iščem honorarno delo SOBARICE ali za pomoč v kuhinji. Ponudbe pod »Nujno« 4Q45 Za POPOLDANSKO POMOČ na kmetiji nudim hrano in stanovanje. Hafnar Angela, Gasilska 3 Sprejmem VAJENCA za avtome-hanično stroko. Oselj Janez, Trboje 19, Kranj 4046 prireditve HOTEL JELEN prireja vsako soboto, ob 19. uri PLES. Za razvedrilo skrbi VIA TURISTI 4059 GASILSKO DRUŠTVO LUŽE prireja 5. 6. 1977, ob 14. uri SVEČAN PREVZEM GASILSKE*; A AVTOMOBILA. Po prevzemu avtomobila pa bo VELIKA VRTNA VESELICA. Zabaval vas bo priznani ansambel TRGOVCI. Vabijo gasilci iz Luž. 4047 SKUPINA MAVRICA igra vsako soboto, ob 18. uri, nedeljo, ob 15. uri ob Zbiljskem jezeru. Vabljeni! 4048 GASILSKO DRUŠTVO POD-B REZ JE priredi v soboto, 4. 6. 1977, ob 20. uri na gasilskem vrtu KRESNO NOC. Igral bo ansambel TRGOVCI. V nedeljo, 5. 6. 1977, pa bo ob 15. uri VRTNA VESELICA z bogatim srečelovom in kegljanjem za PONY KOLO. Cisti dobiček je namenjen za nabavo gasilskega orodja. Vabijo gasilci! 4049 OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto PLES ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA! 4050 DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠENČUR vabi vse svoje člane na veselo popoldne, ki bo v nedeljo, 5. 6. 1977, s pričetkom ob 15. uri v Domu upokojencev Šenčur. 4061 obvestila Počitniško HIŠICO v mirnem kraju na Gorenjskem odstopim tistemu, ki bi mi nudil delo za 20-tonsko ekscentrično stiskalnico. Ponudbe pošljite pod »Počitek v naravi« 4060 BAZEN v Hotelu TRANSTU-RIST je od 10. 6. dalje odprt od 18. do 21. ure. EKSPRES ČIŠČENJE itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan 4051 Uporabnike motornih vozil obveščam, da nudim kvalitetne AVTO-MEHANlCNE STORITVE. Vsak delovni dan od 8. do 18. ure. Avto-mehanik, Taler Justin, Triglavska 33, Mojstrana 4052 Tovarna klobukov K; >.)<<:>* :>y A Škofja Loka razpisuje delovno mesto vodje finančno računovodskega sektorja Pogoji za sprejem: — najmanj srednješolska izobrazba — moralno politične kvalitete — najmanj 10 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih finančno računovodskih delih — pasivno znanje enega svetovnega jezika Prijave sprejema razpisna komisija v petnajstih dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po izbiri. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, starega ata. brata in strica Antona Žnidaršiča se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala dr. Štularju za zdravljenje, družinam Cvetan, Todorovič, Gregorič in Volčič za požrtvovalno pomoč, g. župniku za cerkveni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem se še enkrat zahvaljujemo za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi! izgubljeno 28. 5. 1977 sem izgubila ZLATO ZAPESTNICO od avtobusne postaje v Škofji Loki do trgovine NAMA. Poštenega najditelja prosim,, naj jo vrne proti nagradi. Naslov v oglasnem oddelku. 4053 Od Pivke do Police sem izgubil del KARDANA. Najditelja prosim, da ga odda na naslov: Naklo 101. 4054 ostalo Preko mojih parcel št. 253 in 254/1, k.o. Olševek, ne dovoljujem prevoza z avtomobili in konjsko' vprego. Šolar Rudolf, Olševek 32, Preddvor 4055 ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega očeta, starega očeta, tasta in strica Franca Juvana Jagoščevega ata iz Vokla se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, gasilskim društvom, posebna zahvala gasilskemu društvu Voklo in tov. Janezu Cebašku za poslovilne besede, duhovščini za pogrebni obred, Alpetouru za prevoz ter vsem za izrečena sožalja. Vsem in vsakemu iskrena hvala. Vsi njegovi! Voklo, 31. maja 1977 OBLETNICA 5. junija 1977 bo minilo leto dni, odkar je prenehalo biti dobro srce skrbnemu možu in očetu, staremu očetu in stricu Petru Zaplotniku p. d. Šulovemu Petru iz Novakov Prisrčna zahvala vsem, ki se ga še Spominjate, obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Neizmerna praznina in spomin nate ne bo nikoli ugasnil. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marica z družino, sinova Slavko in Peter z ženo Majdo. ZAHVALA Tiho nas je zapustila naša ljubljena mama, stara mama, babica, sestra in teta Frančiška Gosar Iskreno se zahvaljujemo za izkazano sočutje vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti in ji poklonili toliko lepega cvetja. Posebno hvalo dolgujemo organizacijam ZB, ZVVI in DU, uslužbencem SVP Ljubljana za častno spremstvo, tov. Cegnarju za govor pri odprtem grobu. Iskrena hvala tudi duhovniku za obred in pevcem za žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. Šutna.Sr. Bitnje, 30. maja 1977 14. stran — Glas Petek - 3. junija 197* IZVRŠNI ODBOR SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE KRANJ razpisuje prosto delovno mesto sekretarja požarne skupnosti POGOJI: — da ima višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj ali srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in 8 let delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo imeti kandidati splošne pogoje za sprejem na delo in imeti moralno politične kvalitete. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati v 15 dneh po objavi pošljejo na naslov: SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM OBČINE KRANJ, 64000 KRANJ, Oldhamska c. 4 z oznako »RAZPIS«. nesreče Otrok je odpeljal naprej Šenčur — V ponedeljek, 30. maja, nekaj minut čez 13. uro se je v križišču Kranjske in Partizanske ceste pripetila prometna nezgoda — zaletela sta se kolesarja. Kolesarka Angela Štupar, roj. 1908, iz Šenčurja je pripeljala po Kranjski cesti in v križišču zavijala desno na Partizansko cesto. Takrat je iz stranske kolovozne poti pripeljal s kolesom neznan otrok, star okoli 10 let in se zaletel v kolesarko. Otroku ni bilo nič in je odpeljal naprej, kolesarka pa je padla po tleh in si zlomila roko. Padel pod traktor Besnica — V ponedeljek, 30. maja, se je smrtno ponesrečil Janko Pogačnik, roj. 1941, iz Njivic pri Besnici. Popoldne je peljal neregistrirani traktor po lokalni cesti od Njivic proti Besnici. Med potjo je iz neznanega vzroka padel s traktorja pod zadnje desno kolo. Ko so ga našli, je bil že mrtev. L. Bogataj ZAHVALA Ob nepopisno boleči, nenadni tragični izgubi našega nenadomestljivega, 37-letnega moža, atija, sina, brata in strica J anka Pogačnika p. d. Jerala iz Njivice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in lajšali nepopisno bolečino ter izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, vaščanom iz Nemilj, sodelavcem iz Iskre, prijateljem in znancem, ki ste mu poklonili toliko lepega cvetja in ga spremili na vse prerani njegovi zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku za prelep obred, Francu Pogačniku za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu in pevcem za ganljive žalostinke. Iskrena hvala Krajevni skupnosti Podblica in ZB. Vsem še enkrat iskena hvala. Neutolažljivi: žena Mira, sin Igor, hčerka Tanja, ata, mama, brat Franci, sestri Milka in Marica z družinami in drugo sorodstvo. Njivice, 1. junija 1977 model LAZAR Barva: rjava opečna Cena: 302,95 din Model LADO Barva: opečna Cena: 363,75 din usnjen podplat Gorenjska oblačila Kranj Svet skupnih služb objavlja prosto delovno mesto pomočnika skladiščnika Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: — dokončana poklicna šola za prodajalce tekstila — vsaj dveletna praksa Za delovno mesto je predviden .'{-mesečni poskusni rok. Kandidati naj prošnje pošljejo splošno-kadrovski službi, Cesta JLA 24/a v 15 dneh od dneva razpisa. O izbiri bodo obveščeni pismeno. Umrl je Anton Dežman-Tonček narodni heroj, generalmajor v pokoju, nosilec spomenice 1941 in številnih odlikovanj, dolgoletni družbenopolitični delavec. Pogreb bo v petek, 3. junija 1977, ob 16. uri iz avle občinske skupščine Radovljica na pokopališče v Lescah. Uglednega borca in aktivista bomo ohranili v trajnem spominu. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZKS RADOVLJICA OBČINSKI ODBOR ZZB NOV RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV RADOVLJICA OBČINSKI ODBOR ZRVS RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZSMS RADOVLJICA Portret tedna Franc Naglic: Uspeh po 22 letih tekmovanj KRANJ - Veselo smo bili presenečeni, ko je 22. maja iz Beograda prišla vest, da je Franc Naglic iz Kranja postal državni prvak v streljanju s serijsko zračno puško. Obenem je dosegel nov jugoslovanski članski rekord. Pristreljal je 374 krogov od 400 možnih in odločilno prispeval, da je tudi ekipa v sestavi Plestenjak (362), Žagar (357), Rotar (352) in Naglic (374) zasedla odlično drugo mesto s samo enim krogom zaostanka za zmagovalno vrsto. Kaj je vplivalo na doseženi rezultat? »Letos sem spet začel nekoliko bolj redno vaditi Se zlasti zato, ker obenem pripravljam na prva tekmovanja tudi svojega sina. Na občinskem in republiškem prvenstvu nisem dosegel posebno visokih rezultatov, vseeno pa sem pristreljal predpisano normo. Pred državnim prvenstvom mi je uspelo odpraviti drobno napako na puški in uspeh je tu.« Uspeh prav gotovo ni rezultat enoletne priprave? »Polnih 22 let je že minilo od prvih tekmovanj. Veselje do streljanja je bilo tolikšno, da sem se nameraval izučiti za puškarja, vendar so po enem letu učenja solo zaprli. Postal sem orodjar. Tekmovati sem začel pri družini »Slavec Ivo-Jokl«, nadaljeval v »Bratstvu-Edinstvu«, sedaj pa nastopam za sekcijo »Stane Kovačič« na Primskovem.« Dosedanji uspehi? »Največ jih je bilo v streljanju z zračno puško. Bil sem občinski, okrajni in republiški prvak v streljanju za zlato puSčico. Nekaj zmag je bilo tudi v streljanju z vojaSko in malokalibrsko puSko. Najboljša dosedanja uvrstitev na državnih prvenstvih pa je bilo 5. mesto v streljanju z MK puSko. Pogosto nastopam za reprezentanco Kranja. Tekmoval sem že v Berlinu, Ambergu, Vidmu, Celovcu in drugod.« Letošnje leto kaže, da je strelski šport v Kranju spet našel pot iz slepe ulice. Slišali smo za uspešne nastope Franca Peternela starejšega in mlajšega, za zmago ekipe Kranja nad ekipo Celovca, za 1. mesto ekipe Kranja na republiškem prvenstvu z zračno puško in končno za nov državni rekord in zmago Franca Naglica. Ostaja pa problem, ki ne dopušča, da bi bilo takšnih uspehov še več. Bliža se namreč leto 1980, ko naj bi bilo po načrtu za gradnjo športnih objektov v Kranju zgrajeno centralno strelišče, vendar akcija še vedno ni stekla. Upajmo, da kranjskim strelcem takšno zavlačevanje ne bo vzelo volje do tekmovanj. B. Malovrh Največ za TRIO TRŽIČ — Dva nagrajenca iz naše občine, prejela sta Znak zveze sindikatov Slovenije, f°?taja milice in OZD Trio, sta se pomerila tudi na Športnem področju. Rezultati: kegljanje: 1. Trio 905, Postaja mine« 841; šah: Trio 9, Postaja milice 6; streljanje: Postaja milice 255, 2. Trio 213. Med posamezniki je v streljanju zmagal Kutin (PM), v kegljanju Koren (Trio) 189 med nioškimi in Vogelnikova (Trio) 132 med ženskami. Zmagovalci v vsaki skupini so prejeli kristalne vaze. J. K. Jutri začetek plavalne sezone KRANJ — Čeprav imamo Se vedno »aprilsko vreme«, plavalci in plavalke o mačega Triglava že skoraj mesec dni •idno vadijo v ogrevanem letnem - *enu. uradni začetek letne plavalne »ezone v gorenjski metropoli bo jutri ob 17- uri tradicionalni pionirski dvoboj Slovenija - Julijska krajina - Furla-nija. Že prvi uradni nastop slovenskih Pionirjev v Krškem preteklo nedeljo je Pokazal, da so vsi dobro pripravljeni za letne nastope. V izbrani vrsti Slovenije je več kot polovica predstavnikov Triglava. In kaj lahko pričakujemo od dvoboja. Vsekakor lepe borbe, privlačen dvoboj in zmago naSe izbrane vrste. MLADOST - OKI - LJUBLJANA -TRIGLAV Letni bazen pa bo v nedeljo ob 11. uri prizorišče prvega letošnjega troboja Plavalcev zagrebške Mladosti - OKI, Ljubljane in domačega Triglava. To bo izredno zanimiv troboj, v katerem vse do zadnje discipline ne bomo Vedeli, kdo je bolje pripravljen za bližajoče se letne obračune. Zanimiv bo tudi po tem, saj bomo »na delu« videli res skoraj najboljše jugoslovanske plavalke. Vsi trije klubi •niajo v svojih vrstah tudi reprezentance, vsi pa bodo nastopili z najboljšimi •»»očmi. -d h Lokainvest v vodstvu RADOVLJICA - Tu je bil organiziran prvi turnir košarkarskih članskih reprezentanc. Sodelovale so ekipe iz Škofje Loke, Jesenic in Radovljice. Izidi medsebojnih srečanj bodo odločili, katera reprezentanca bo nosilec druge selekcije, ki bo v letu 1977/78 nastopala v republiškem tekmovanju. RADOVLJICA : JESENICE 54:59 (15:29) Sodnika: Vukanac, Mavric (Kranj). Radovljica: Vidic 9, Remec 6, Šter 10 (0:1), Potočnik 6, Pogačar 12 (0:1), Eržen 9 (3:6), Marijo 2; Jesenice: Ažman 1 (1:3), Noč 2, Ličof 10 (2:6), Pivač 6 (0:1), Mihelič 6 (2:3), Pirih D. 15 (5:7),Smolej 11 (3:6), Božič 8 (3:3) V prvi tekmi turnirja sta obe moštvi prikazali dobro in borbeno igro. Jeseničani so vseskozi vodili, kljub temu, da končni izid ne govori tega. V ekipi Radovljice se je izkazal mladi S ter. LOKAINVEST: JESENICE 90:88 (28:37, 74:74,80:90) Sodnika: Lazar, Vukanac (Kranj). Lokainvest: Franko 16 (8:20), Habjan J. 7 (1:3), Eržen 8, Gantar 2, Habjan P. 23 (11:16), Balderman 19 (3:5),Strekelj 15 (4:3). Jesenice: Ažman 3 (1:3), Noč 16, Pirih D. 19 (5:8), Smolej 1 (1:3), Božič 29 (10:13), Vauhnik 18(6:8),Šmid 2. V rednem času igre so vse do 19. minute vodili Jeseničani kar z 9 točkami razlike. Nekaj zaporednih napak pa je botrovalo temu, da so reprezentantje iz Škofje Loke izenačili in si v dveh podaljških zaslužili zmago. S to imajo vse možnosti, da si izborijo mesto v republiški ligi. Vodstvo Jesenic se je po končani tekmi pritožilo, vendar protesta niso upoštevali in tekmo registrirali z doseženim izidom. RADOVLJICA : LOKAINVEST 81:68(30:39) Sodnika: Lazar, Mavric (Kranj). Radovljica: Vidic 6, Šter 8, Cilenšek 6, Novak 2, Potočnik 16 (2:5), Pogačar 9 (1:6), Eržen 14(2:2). Lokainvest: Cujevič 6 (2:3), Selak 2, Franko 3 (3:6), Eržen 2, Vujič 12 (2:2), Gantar 10 (2:3), Balderman 12 (2:2), Berčič. 4 (0:1), Subic 17 (3:9). Povedla je ekipa Radovljice. Kljub borbenosti domačinov je bila za poraz kriva neizkušenost mladih reprezentantov, ki niso znali izkoristiti vseh napak škofjeločanov. Lestvica: , Šk. Loka - Lokainvest 2 2 0 158:149 4 Jesenice 2 11 147:144 2 Radovljica 2 0 2 115:127 0 Pionirsko prvenstvo v šahu KRANJ — Danes se je v prostorih Iskre pričelo 15. republiško prvenstvo za pionirje in pionirke v Sahu. V Štirih kategorijah — ml. pionirji (1965 in mlajši), ml. pionirke, st. pionirji (1962) in st. pionirke — bo sodelovalo skupaj 80 tekmovalcev, ki so bili izbrani po ključu republiške šahovske zveze. Čas za razmišljanje je v prvih dveh kategorijah 15 minut po igralcu, v drugih dveh pa bodo igrali devet kol po švicarskem sistemu, imeli pa bodo za razmišljanje uro časa po igralcu. Lanska zmagovalca pri starejših pionirjih oz. pionirkah sta bila Borovničan Simon Jerič in Tržičanka Simona Boršt-nar. Tudi letos bosta med favoriti, posebno Borštnarjeva, saj je tudi na državnem prvenstvu dosegla dobro uvrstitev, bila je 2. do 3. Od igralcev iz Kranja pa obeta največ mladi prvokategornik Rado Bumbar, ki tudi v članski konkurenci že dosega lepe uspehe. D. Pavlin V štirih panogah TRŽIČ — V počastitev jubilejev tovariša Tita in partije so zaposleni v TOZD Preskrba Tržič priredili tekmovanja v streljanju, kegljanju, namiznem tenisu in šahu. Na vseh tekmovanjih je skupaj nastopilo blizu 70 delavcev in delavk. Rezultati: namnizni tenis: 1. Erlah; 2. Pra-protnik; 3. Kuzmanovski; šah: 1. Plevanč; 2. Erlah; 3. Borič; streljanje: ženske: 1. Krojnik 84; 2. Hrovat 20; 3. Kristan 17; moški: 1. Malovrh 137; 2. Mokorel 111; 3. Kuzmanovski 104; kegljanje: ženske: 1. Popov 144; 2. Kristan 113; 3. Klemene 112; moški: 1. Hrobar 190; 2. Jereb 188; 3. Kuzmanovski 181. J. K. Krvavec presenetil V A skupini občinske košarkarske lige za člane ni bilo presenečenj v III. kolu, razen če izvzamemo srečanje v Cerkljah, ko so domačini le za piko premagali goste iz Šenčurja, Kranj 75 pa je prvič klonil proti razpoloženim igralcem Save iz Kranja. V vodstvu ostaja še vedno ekipa Bekselna, ki po prikazani igri očitno ne bo imela prave konkurence. Izidi: Gumar : Beksel 65:79 ( 39:38), Krvavec : Šenčur 77:76 (33:39), Kranj 75 : Sava A 49:57 (15:26), Naklo : Kokrica 52:82 (17:45). Lestvica: Beksel 3 3 0 255:207 6 Sava 3 3 0 220:199 6 Krvavec 3 2 1 217:205 5 Kranj 75 3 2 1 150:147 5 Šenčur 3 1 2 237:223 4 Kokrica 3 1 2 176:167 4 Gumar 3 0 3 204:249 3 Naklo 3 0 3 165:227 3 V B skupini občinskega prvenstva ni bila odigrana tekma med Iskro in KS Vodovodnim stolpom, ker Iskre ni bilo. V ostalih tekmah so bili izidi pričakovani. Izidi: Partizan : SGP Gradbinec 31:33 (17:19), Trhle veje : Triglav B 65:67 ( 27:34, 56:56, 59:59), Triglav B : Gotik 71:47 (40:22), SGP Gradbinec : Trhle veje 55:44 (23:20), Partizan : Planika 48:24 (18:8), Iskra : KS Vodovodni stolp 0:20 b. b. Lestvica: KS Vodovodni stolp Triglav B Trhle veje Partizan Gotik SGP Gradbinec Iskra Planika 3 3 0 132: 71 6 3 3 0 194:159 6 3 2 1 172:160 5 3 12 126:122 4 3 12 150:165 4 3 12 127:149 4 3 1 2 83: 97 3 3 0 3 68:138 3 čm i Uspelega partizanskega mnogoboja, ki ga je organiziral Partizan Kranj io,s — drugič — v počastitev dneva mladosti. — Foto: F. Perdan Triglav v vodstvu Vil. kolu nogometnega prvenstva Gorenjske je v kranjski skupini presenetil Triglav, ki je v Šenčurju premagal istoimensko ekipo. V medobčinski ligi so Jeseničani doma premagali vodeči Tržič, v Bohinjski Bistrici pa je bila tekma z Lescami štiri minute pred koncem prekinjena. Rezultati — občinska liga Kranj: člani — A skupina: Šenčur : Triglav 1:2, Korotan : Sava 0:1, Primskovo : Britof 4:0, Filmarji : Naklo 0:3, Vodi Triglav s 17 točkami pred Šenčurjem 15. B skupina: Preddvor : Grintavec 4:2, Primskovo B : Podbrezje 3:0. Vodijo Trboje pred Kokrico z 8 točkami. Mladinci — A skupina: Triglav : Korotan 5:0, Primskovo : Naklo 1:7, Filmarji : Šenčur 2:1. Vodi Naklo z 18 točkami. V B skupini pa so s prvenstvom že zaključili. Lestvica je naslednja: Preddvor 6 4 0 2 10:15 8 Trboje 6 3 12 16:11 7 Kokrica 6 2 2 2 11:15 6 Podbrezje 6 1 2 3 11:16 4 Pionirji: Sava B : Šenčur 3:4, Sava A : Podbrezje A 2:1, Naklo : Triglav B 2:2, Korotan : Primskovo 5:1. Vodi Korotan z 9 točkami pred Savo, ki jih ima 6. Medobčinska liga Radovljica-Jesenice-Tržič: člani: Plamen : Bled 3:5, Jesenke : Tržič 3:2, Bohinj : Lesce 0:2 prekinjeno. Vodi Tržič pred Lescami, ki imata po K) točk. Mladinci: Bohinj : Lesce 1:5, Jesenice : Tržič 1:5. Vodi Tržič z 10 točkami. Pionirji: Bohinj : Lesce 1:4, Jesenice : Tržič 2:2. V vodstvu sta Jesenice in Lesce, ki imata po 8 točk. P.Novak Prepričljiva zmaga »elanovcev« Preteklo soboto je športna komisija v TOZD Hladna valjarna Bela jeseniške Železarne uspešno organizirala četveroboj v počastitev letošnjih jubilejev tovariša Tita in 40-letnice ustanovnega kongresa KPS. Na četveroboju se je 150 tekmovalcev iz Elana Begunje, postaje milice Jesenice, Univerzala Jesenice in TOZD Hladne valjarne Bela pomerilo v kegljanju na asfaltu, malem nogometu, streljanju in odbojki. Organizatorji so se odločili, da bo to srečanje postalo tradicionalno. Vrstni red — mali nogomet: 1. Elan, 2. Hladna valjarna, 3. Postaja milice, 4. Univer-zal; odbojka: 1. Elan, 2. Hladna valjarna, 3. Univerza!, 4. Postaja milice; streljanje — moški: 1. Elan, 2. Univerzal, 3. Postaja milice, 4. Hladna valjarna, ženske: 1. Elan, 2. Univerzal, 3. Hladna valjarna; kegljanje na asfaltu - moški: 1. Elan, 2. Univerzal, 3. Hladna valjarna, 4. Postaja milice; ženske: 1. Elan, 2. Univerzal, 3. Hladna valjarna; ekipno — moški: 1. Elan, 2. Hladna valjarna, 3. Univerzal, 4. Postaja milice, ženske: 1. Elan, 2. Univerzal, 3. Hladna valjarna. J. R. Medobčinska liga v odbojki 234:110 12 151:100 10 159:123 8 144:125 8 108:107 7 120:115 6 132:163 3 130:200 2 50:100 2 96:155 0 J. Kikelj RADOVLJICA - Odbojkarji so končali s tekmovanji v medobčinski ligi. Prvaka lig sta postali ekipi Partizan Žirovnica pri moških in Partizan Gorje pri ženskah. Pri moških sta bili ekipi Žirovnice in Plamena boljSi od vsega začetka. Pri ženskah pa je bila izenačenost ekip večja. Tako je o prvem mestu odločala prav zadnja tekma med Bledom in Gorjami. Blejčankam bi zmaga s 3:0 prinesla 1. mesto. Vendar je Gorjankam po ogorčenem boju uspelo osvojiti set in s tem prvo mesto. Sicer pa je bila v drugem delu lige najboljša ekipa Kamne gorice, ki je zaradi slabše igre v prvem delu na koncu osvojila 4. mesto. Tekmovalna komisija pri ZTKO Radovljica je organizacijo in potek lig ocenila kot uspešno. Pred pričetkom nove sezone pa bo treba tekmovalni sistem v odbojki na Gorenjskem uskladiti z razvojem te panoge oziroma ustanovitvijo novih ekip v posameznih občinah ter tekmovalnim sistemom mladinskih selekcij v odbojki. Trim občinska liga TRŽIČ - V nadaljevanju občinske TRIM rokometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: 5. kolo: OSM : Veterani (Tržič) 23:34 (8:12); Tiko : Veterani (Križe) 0:10 b. b.; Trio : Mercator 23:26 (11:13); Klub študentov/ : Peko 15:18 (9:10); Veterani (Tržič) : BPT 39:31 (19:15). 6. kolo: OSM : Križe 23:41 (11:21); Trio : BPT 0:10 b. b.; Trio : Veterani (Križe) 26:28 (14:14); Klub študentov : Mercator 36:19 (13:11); Križe: Peko31:16 (10:5). Lestvica: Križe 6 6 0 0 Veterani (Tržič) 5 5 0 0 Klub študentov 6 4 0 2 Peko 6 4 0 2 Veterani (Križe) 6 3 12 BPT 6 3 0 3 Odred sev. meje 6 114 Mercator 6 10 5 Tiko 6 10 6 Trio 5 0 0 5 Kolo presenečenj Kranj — V 9. kolu občinske rokometne lige so bila številna presenečenja. Prvi poraz je doživela vodeča ekipa lige Gorenjski sejem v srečanju z ekipo Save. Poraz pa so doživeli tudi drugouvrščeni Preddvorčani v Cerkljah proti ekipi Krvavca. V torek pa so odigrali že tudi prvo tekmo zadnjega kola Preddvor : Gorenjski sejem. Derbi srečanje je bilo izredno zanimivo in polno domiselnih akcij, zasluženo pa so zmagali gostje iz Kranja. Rezultati: Gorenjski sejem : Sava 28:29 (13:11), Krvavec : Preddvor 31:24 (17:10), Besnica : Veterani 20:26 (8:10), Storžič : Duplje 21:18(12:8). Rezultat zadnjega kola Preddvor : Gorenjski sejem 24:28(11:12). V vodstvu je Gorenjski sejem s 14 točkami pred Preddvorom 13, Veterani 9, Savo in Krvavcem 8, Dupljami 6 itd. J. Kuhar Selekcija Kranja tretja Kranj — V Tržiču je bilo Gorenjsko pionirsko rokometno prvenstvo za pionirke, na katerem so nastopile selekcije Tržiča, Škofje Loke, Radovljice in Kranja. Brez poraza je prvo mesto osvojila selekcija Kranja, za katero so v glavnem nastopile pionirke Preddvora. V Ljubljani na Kodeljevem je na polfinalnem srečanju selekcija Kranja osvojila drugo mesto ter se uvrstila v finalni del, ki je bil v hali Tivoli. Prvo srečanje je selekcija Kranja izgubila z Velenjem z rezultatom 9:8, v borbi za tretje mesto pa so zmagali (v srečanju) z Gornjo Radgono in osvojile tretje mesto na republiškem pionirskem prvenstvu. J. Kuhar Tržič : Polet Jutri in v nedeljo bodo odigrali zadnje kolo v moški republiški rokometni ligi. Izredno zanimivo srečanje se obeta jutri zvečer ob 19. uri v Tržiču, kjer gostuje ekipa Poleta iz M urske Sobote, istočasno pa se bo od ekipe poslovil po 15 letih uspešnega trenerskega dela Dane Vidovič, trener RK Tržič. Kaj pričakuje v zadnjem srečanju 1 nam je dejal: »Upam, da bodo rokometaši zaigrali tako borbeno kot preteklo soboto proti Minervi, ko so v gosteh osvojili dve dragoceni prvenstveni točki. Ker v zadnjem kolu računam na zmago in se tem osvojitev tretjega mesta, bi to pomenilo do sedaj največji uspeh tržiškega rokometa«. J. Kuhar Pokal Polikem za Color MEDVODE - V soboto so bile v Kočevju IV. letne športne igre SOZD Polikem, na katerih je nastopilo nad 600 tekmovalcev in tekmovalk iz 11 članic združenega podjetja. Tekmovalci so se pomerili v malem nogometu, košarki, namiznem tenisu, šahu, streljanju, kegljanju, balinanju in vlečenju vrvi, tekmovalke pa v kegljanju in streljanju. Prvo mesto in prehodni pokal je presenetljivo osvojila ekipa Colorja, ki je osvojila prvo mesto samo v kegljanju, sicer pa solidne nastope v vseh ostalih disciplinah. Preseneča četrto mesto kranjske Save, vendar so nastopili oslabljeni, ker so isti dan nastopali tudi na prvenstvu gumarjev Jugoslavije. V organizaciji kemične tovarne Melamin so igre bile odlično organizirane. V posameznih disciplinah so ekipna prva mesta osvojili: Donit v nogometu in namiznem tenisu, Astra v šahu, streljanju in vlečenju vrvi, Helios v košarki, Sava v balinanju in Color v kegljanju v moški konkurenci ter Melamin v streljanju in Sava v keglanju pri ženskah. Med posamezniki je bil v kegljanju najboljši SuSteršič (Donit), Mojca Fuchjeger (Astra) v streljanju, med posameznicami pa je bila v streljanju najboljša Zalar (Melamin), v kegljanju pa Zaje (Sava). V končni ekipni uvrstitvi je bila prva ekipa Colorja pred Heliosom, Donitom, Savo, Astro, Melaminom, Jubom, Commer-com, Chemom, Arbom in Yugocrylom. -fr Lestvica: - moški: Žirovnica 13 12 1 37 11 25 Plamen 13 11 2 37 15 24 Bohinj 13 9 4 37 27 22 Triglav 13 7 6 29 19 20 Radovljica 13 5 8 24 29 18 Kamna gorica 13 4 9 19 32 17 Gumar 13 1 12 13 37 14 Gradiš 6 0 6 1 18 6 ženske: Gorje 16 13 3 43 16 29 Bled 16 13 3 41 16 29 Bohinj 16 12 4 41 18 28 Kamna gorica 16 12 4 39 18 27 Dobrava 16 10 6 37 26 26 Kovinar 16 6 10 29 34 22 Podnart 16 4 12 18 37 20 Radovljica 16 2 14 8 42 18 Plamen 16 0 16 3 47 12 M Faganel V nedeljo množično na Veliko Poljano pod Storžičem Športno društvo Kokrica prireja v nedeljo, 5. junija, množičen pohod v gore od Trstenika (512) do Velike Poljane pod Storžičem (1407) s startom od 7. do 10. ure. Čeprav bodo vsem udeležencem merili čas, prireditev nima tekmovalnega namena v pravem pomenu besede. Vsak bo tako dobil oceno o lastnih zmogljivostih in jo bo lahko primerjal ob ponovitvah pohoda. Predlog za prireditev so dali krajani Kokrice, ki se zelo radi udeležujejo podobnih akcij. Posebno so vabljeni tudi člani delovnih organizacij, upokojenci in aktivni in rezervni vojaški starešinski kadri. Pri pohodu sodelujeta tudi Planinsko društvo Kranj in Gozdno gospodarstvo Kranj z akcijama o varstvu narave in gozdov. PD bo vpisovalo tudi nove člane v svoje vrste. Na cilju poti bo vsak planinec prejel kartonček 'n TRIM značko planinca, ki simbolizira pohod v gore. B. V. Srednješolci na stadionu Kranj — V organizaciji Izobraževalnega centra Sava Kranj je bilo v petek na stadionu Stanka Mlakarja področno prvenstvo srednjih šol v atletiki. Tekmovanja so se udeležili 4 ženske ter 8 moških ekip, največ točk pa sta zbrali Gimnazija Kranj pri dekletih in Gimnazija Škofja Loka pri fantih. Med 122 nastopajočimi sta bila najboljša posameznika Lea Jesenovec (EAŠC) s 525 cm v skoku v daljavo in Bojan Stare (Gimn. Šk. Loka) z 11,1 na 100 m. REZULTATI: moški - 100 m: 1. Stare 11.1, 2. Kočevar (oba Gimn. Šk. Loka) 11,4, 3. Pavlin (Gimn. Kranj) 11,7; 400 m: 1. Sladic (Gimn. Šk. Loka) 54,5, 2. Križaj (EAŠC Kranj) 55,1, 3. Košnik (Gimn. Kranj) 58,3; 1000 m: 1. Čarman (ŠC Iskra Kranj) 2:46,9, 2. Hafner (Gimn. Sk. Loka) 2:49,6, 3. Djuričič (ŽIC Jesenice) 2:56,3; višina: 1. Bizjak (Gimn. Kranj) 180, 2. Močnik (CSŠ Jesenie) 175, 3. Eberliza (TŠC Kranj) 175; daljava: 1. Potočnik (Gimn. Kranj) 661. 2. Seljak (Gimn. Šk. Loka) 637, 3. Celar (ŠC Iskra) 607; krogla (6 kg): 1. Bogataj (Gimn. Šk. Loka) 13,45, 2. Čalič (ŠC Iskra) 12,60, 3. Ješe (ŠC Iskra) 12,41; 4 X 100 m: 1. Gimn. Šk. Loka 45,3, 2. Gimn. Kranj 47,6, 3. CSŠ Jesenice 49,2 Ženske - 100 m: 1. Papler (EAŠC) 13,5. 2. Pavec 13,9, 3. Ovsenek (obe Gimn. Kranj) 14,4; 800 m: 1. Pogačnik (Gimn. Kranj) 2:30,7, 2. Habjan (Gimn. Šk. Loka) 2:34,7, 3. Ovsenek (Gimn. Kranj) 2:37,2; višina: 1. Krener (Gimn. Kranj) 145, 2. Dolžan (EAŠC) 140, 3. Bergant (Gimn. Kranj) 135; daljava: 1. Jesenovec (EAŠC) 525, 2. Rejc (TŠC Kranj) 457, 3. Teran (Gimn. Kranj) 447; krogla (4 kg): 1. Peternelj (Gimn. Šk. Loka) 9,16, 2. Kalan (Gimn. Kranj) 8,47 3. Jordan (EAŠC) 8,15 4X 100 m; 1. EAŠC Kranj 54,3, 2. Gimnazija Kranj 55,6, 3. Gimnazija Šk. Loka 57,0, 4. TŠC Kranj 59,7. Ekipni vrstni red — moški: 1. Gimnazija Škofja Loka 572, 2. Gimnazija Kranj 461, 3. ŠC Iskra 443,, 4. CSŠ Jesenice 387 5. ŽIC Jesenice 304, 6. EAŠC Kranj 295, 7. TŠC Kranj 236, 8. Izobraževalni center Sava Kranj 45 točk. Ženske: 1. Gimnazija Kranj 407, 2. EAŠC Kranj 373, 3. Gimnazija ŠK. Loka 295, 4. TŠC Kranj 137 točk. I. Kavčič Triglav : Jug 8:16 KRANJ — Letni bazen, prijateljska trening tekma v vaterpolu, Triglav : Jug 8:16 (1:4, 1:4, 1:3, 5:5), gledalcev 300, sodnika Chvatal, Pičulin (oba Kranj). Triglav: F. Rebolj, Z. Malavašič 2, Vukanac, Čalič 3, Svarc 2, Krašovec, Velikanje, Kuhar, Nadižar, M. Malavašič l.Strgar. Jug: Vezelič, Savinovič 6, Staninič 2, Ruso, L. Vuletič 3. B. Buletič 4, Milic, Sukno, Valjalo 1, Matušič. Za uvod v letošnje vaterposko sezono sta domači drugoligaš, ki je s to uvodno tekmo začel svoje praznovanje ob 30-letnici organiziranega vaterpola v gorenjski metropoli in letošnjih Titovih in partijskih jubilejev, ter dubrovniški prvoligaš Jug pokazala dopadljivo igro. Domačemu moštvu je bilo to prvo srečanje v tem pripravljalnem obdobju, vendar je sama igra pokazala, da jim še precej manjka. Za gostujoča prvoligaša so bili v vodi namreč le nekoliko premehki in prepočasni. To pa ni nič hudega, saj je pred njimi še precej dni napornih treningov do pričetka kvalifikacijskega turnirja za uvrstitev med prvo šesterico. TRIGLAV: JUG 12:13 KRANJ - letni bazen, prijateljska vaterpolska trening tekma Ttiglav : Jug 12:13 (2:3, 2:4, 5:2, 3:4), gledal ev 100, sodnika Chvatal, Kodek (oba Kranj). Triglav: F Rebolj, Z. Malava? č 3, Vukanac 1, Čalič i, Švarc 1, Krašovec, Velikanje, Kuhar 1, Nadižar 2, M. Malavašič 3. Strgar. Jug: Vezelič, Savinovič 3, Staninič 3, Ruso 2, L. Vuletič 1, B. Vuletič 2, Milic 1, Sukno 1, Valjalo, Matušič. V drugi predstavi sta obe moštvi prikazali boljši vaterpolo. Gostje so bili v prvih dveh četrtinah boljši nasprotnik, vendar so jih nato domačini v preostalih dveh »ujeli« in bili enakovreden nasprotnik. Le nespretnosti triglava-nov se imajo Dubrovčani zahvaliti, da bazen niso zapustili poraženi. -dh Iskra iz Kranja je prav tako »zvesta« edinstvenemu jugoslovanskemu sejmu že od vsega začetka. Sodelovanje z JLA in pripadniki civilne zaščite je postalo izredno trdno. Iskra tudi na letošnjem sejmu razstavlja predvsem najnovejše dosežke tehnike s področja telefonije, radijskih zvez, merilnih in alarmnih naprav ter naprav za signalizacijo in obveščanje. Te naprave so iz-~+Ann rimancvne tudi v primeru elementarnih nesreč. »Rudi Čajevec« iz Banjaluke predstavlja na sejmu v Kranju induktorske telefone, način in sistem postavitve modulacije lokalne radijske postaje, sisteme radio zvez v občini ali na širšem področju, portofone in različne aparature za signalizacijo. Posebno pa je za vse obiskovalce privlačen eden od njihovih najnovejših izdelkov: pnevmatska sirena Z,e v prvih dneh je V. mednarodni sejem opreme in sredstev za civilno zaščito obiskalo izredno veliko število obiskovalcev. Le-ti se že pred vhodom v razstaviščne dvorane Gorenjskega sejma v Savskem logu najprej zaustavijo ob gasilskih in reševalnih vozilih, kijih proizvajajo naše tovarne. Zanimanje za nakup teh vozil je izredno veliko. Tudi delovna organizacija Vatrosprem iz Beograda se že po tradiciji vsako leto udeležuje sejmov opreme in sredstev za civilno zaščito v Kranju. Na njihovem razstavnem prostoru si vsekakor v prvi vrsti velja ogledati najmodernejše aparate za gašenje požarov, najsodobnejše gasilske avtomobile ter mogoče načine urejanja stabilnih električnih inštalacij. Vozniki na izpitu kulture in zrelosti Od srede naprej pri prometnih nesrečah, kjer je nastala manjša gmotna škoda in ni bil nihče ranjen ali izgubil življenja, miličniki praviloma ne posredujejo več — Novi obrazci »Poročilo o prometni nezgodi« in posebne zavarovalne police Od 1. junija dalje pri prometnih nezgodah, kjer je nastala manjša gmotna Škoda in ni bil nihče ranjen in ni izgubil življenja, miličniki ne posredujejo več. Obravnavanje prometnih nezgod brez posredovanja miličnikov je v avtomobilsko razvitih državah že dolgo vsakdanja praksa. Ob manjših trčenjih si bosta odslej naprej udeleženca nezgode izmenjala naslove in druge podatke, izpolnila poročilo o prometni nezgodi in, če bo povzročitelj priznal napako, bo temu obrazcu priložil svoj ku- MATERIAL NA LABORAH Kranj — Pred nedavnim so na Laborah lepo asfaltirali avtobusno postajališče, za kar so lepo pohvaljeni. Moti me pa še vedno, da že nekaj časa ob tem postajališču leži velik kup odpadnega materiala, ki ga ne morejo in ne morejo odstraniti. Kaj veš, od kdaj je tam. Res je, da tisti kup ni prav nič mikaven. Je res potrebno toliko napora in truda, da bi ga odpeljal tovornjak na ustreznejše mesto? Na Laborah se pešci tudi jezijo na parkirane avtomobile v smeri proti Stražišču. Desna stran je predvidena za peš pot, a vozniki so prostor rezervirali zase, pešci pa kakor hočejo; po ovinkih mimo parkiranih vozil... Vatrotehna iz Zagreba, podjetje, ki oskrbuje naše tržišče z gasilsko in drugo tehnično opremo, je lani svečano proslavilo 25-letnico svojega obstoja. V njihovem pavilijonu je mogoče dobiti vse vrste sredstev za osebno zaščito, obleko, obutev in oznake za pripadnike civilne zaščite, sanitetni material, opremo za reševanje, aparate za veze in drugo. a & a a & a Uspela sejemska prireditev Kranj — Letošnji V. sejem opreme in sredstev za civilno zaščito v Kranju je odlično pripravljen. Taka je ocena številnih obiskovalcev, seveda pa tudi mnogih gostov in strokovnjakov, ki so si ga ogledali v preteklih dneh. Razstavne površine so se v primerjavi z lanskim letom povečale kar za 34 odstotkov. Odziv je torej izredno velik. Treba je namreč povedati, da opremo in sredstva za civilno zaščito razstavlja prek 150 proizvajalcev. Med njimi so tudi trije razstavljavci iz tujine. Torej ima sejem ob jubileju tudi vse bolj mednarodni značaj. Letos so razpravljavci v dvoranah Gorenjskega sejma v Savskem logu v Kranju »najeli« 2500 kvadratnih metrov razstavnih prostorov, 1000 kvadratnih metrov razstavnih površin pa na prostem. Istočasno pa sejem spremljajo tudi mnoge druge prireditve: seminarji, srečanja in posvetovanja. Zanimanje za vse to je izredno naraslo. Strokovnih predavanj se bo tako udeležilo najmanj 700 strokovnjakov iz vse Jugoslavije. Bistvena značilnost letošnjega sejma pa je, poseben poudarek sredstvom za opazovanje, obveščanje, alarmiranje ter gradnjo zaklonišč. Zato se je seveda povečalo tudi število razstavljavcev. Veliko število znanih proizvajalcev opreme in sredstev za civilno zaščito sodeluje na kranjskem sejmu vsako leto, le-ti so letos prejeli tudi posebna priznanja, drugi pa so se v sejemsko prireditev tokrat vključili prvič. Grajo pa zaslužijo nekatere slovenske delovne organizacije, ki bi pravzaprav morale pokazati za prireditev največje zanimanje. Na razstaviščnih prostorih sta namreč le slabo zastopani novomeška tovarna zdravil Krka in ljubljanski Lek. Dosti bolje pa so se odrezali kranjska Iskra, domžalski Utok, mariborski TAM, Alpetour iz Kranja ter sovodenjski Termopol. Besedilo: J. Govekar a a * Slike- F, Podaji 4 A A 4 pon. Oškodovanec bo to izročil zavarovalnici, ta pa mu bo takoj povrnila škodo. Novost pri obravnavanju teh nezgod na naših cestah, ki je v skladu s praktičnim uresničevanjem novega zakona o varnosti cestnega prometa — določila od 43. do 46. člena — je plod daljših prizadevanj in ukrepov ter dogovorov predstavnikov republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije in Zavarovalne skupnosti Triglav. Uvedba posebne zavarovalne police s kuponi in obrazec »Evropskega poročila o prometni nezgodi«, ki ga izpolnijo udeleženci nezgode, sta nadomestila dosedanje miličniške zapisnike in poenostavila postopek na kraju nezgode. Odpravljata prometne zastoje in nevarnosti, ki jih takšne »praske« porajajo. Udeležencem nezgod pa je omogočeno, da se sami brez posredovanja miličnikov in sodnikov za prekrške, sporazumejo o odgovornosti za nastalo škodo. Zavarovane so tudi pravice oškodovancev. Hkrati pa so s priznavanjem bonifikacije nagrajeni dobri vozniki, ki ne povzročajo prometnih nezgod. In ne nazadnje — takšen postopek bistveno skrajša likvidacijo škod pri zavarovalnici. Nov način obravnavanja prometnih nezgod z manjšo gmotno škodo, lani jih je bilo v Sloveniji nad 22.000 ali skoraj tri četrtine vseh nesreč, pa nedvomno postavlja naše voznike, okrog pol milijona jih je, pred veliko prizkuŠnjo njihove vozniške kulture in medsebojnih odnosov na cesti, kajti zaradi dragih avtomobilov je pri nas pri marsikaterem lastniku še zakoreninjen skoraj malikovalski odnos do pločevine NEZGODA SE LAHKO PRIPETI VSAKEMU Nezgoda v prometu se lahko pripeti vsakemu. Če smo se že zapletli vanjo, če smo jo povzročili, bodimo še toliko pogumni, da bomo storili vse, da bo oškodovanec dobil povrnjeno škodo. To velja za prometno nezgodo, pri kateri ima oškodovanec do 20.000 dinarjev škode in ni bil nihče ranjen ali ni nihče umrl. Dosedanja praksa je terjala, da so proti vsakemu povzročitelju nastopile sankcije, to pa je povzročalo zastoje v prometu, dolge kolone in preobre-menjevalo milico. Najbrž pa si ob takšni gostoti prometa kaj takšnega ne moremo več privoščiti. Miličnika tudi ne bo treba klicati, če se bo nekdo »zaletel« in pri tem ne bo oškodoval drugega vozila ali premoženja. Zavarovalnica bo povrnila škodo (kasko), če bo tudi večja od 20.000 dinarjev. Odveč je bojazen voznikov, da miličniki sploh ne bodo več posredovali. Zoper tiste, ki novih predpisov ne bodo spoštovali, bodo kazensko ukrepali. Prav tako bodo ukrepali, če bo kdo storil prekršek iz 203. člena zakona, to se pravi, če bo vozil vinjen — obravnavali bodo prekršek. Energično bodo ukrepali, če bo kdo po nezgodi pobegnil ali ne bi hotel pokazati listin o istovetnosti ali obveznem zavarovanju ali če bo tuj povzročitelj odklonil našemu oškodovancu dokaze o svoji odgovornosti za nastalo škodo. UGODNOSTI ZA PREVIDNE VOZNIKE Ob manjšem trčenju si voznika izmenjata naslove in druge podatke, izpolnita obrazec Evropskega poročila o nezgodi, povzročitelj pa priloži svoj zavarovalni kupon. Oškodovanec potem vse to izroči zavarovalnici. Lahko pa povzročitelj na kraju nesreče poravna oškodovancu škodo. Posebna zavarovalna polica s kuponi, ki jo je ob sprejetju novega zakona uvedla zavarovalna skupnost Triglav, ima tri kupone. Z izgubo enega kupona zavarovanec že izgubi pravico do desetodstotne bonifikacije. Ob izgubi drugega kupona je zavarovalna polica že za 40 odstotkov dražja, oziroma odpade boniteta v tej višini, pri nadaljnjih izgubljenih kuponih pa se zavarovalna premija lahko celo zviša in to do 50-odstotnega zvišanja zavarovalne premije. Izguba vseh treh kuponov v enem letu pa ne pomeni prenehanja zavarovalne zaščite. KAKO JE Z OBRAZCI IN KUPONI? V Kranju, Škofji Loki, Tržiču in Radovljici je mogoče obrazce Evrop- 4eIa ,Mroičili ,° ^P^P1* n?s*?č\ dobiti povsod tam, kjer registrirajo vozilo in v območnih pisarnah zavarovalnice Triglav. Kupone pa delijo že nekaj časa in sicer jih vsak voznik lahko dobi v svoji občini. Njihovo število namreč evidentirajo zaradi statističnih podatkov o nesrečah. Na Jesenicah je obrazce že mogoče dobiti, kuponi pa bodo prišli v obtok 6. junija. Delili jih bodo na občini ali tam, kjer je bila sklenjena zavarovalna pogodba. L. Bogataj PLAMENI UGASNILI VEČ KOT 160 ŽIVLJENJ V velikem požaru, ki je pretekli petek zvečer zajel enega največjih nočnih lokalov »Beverly Hills super club« v državi Kentuckv v ZDA, je več kot 160 ljudi izgubilo življenje. 74 pa jih je bilo hudo ali laže ranjenih. Ogenj se je razširil v vseh prostorih kluba. Nekateri preživeli so povedali, da se je gost dim začel valiti iz kuhinje in sicer okoli 21. ure po lokalnem času. Program v veliki dvorani za spektakle, ki lahko sprejme 1200 ljudi, se je začel prav tako tudi v drugih dvoranah in barih. Menijo, da je bilo takrat v zabavišču okoli 4500 ljudi. Takoj, ko je izbruhnil požar, je pri vhodih nastala nepopisna gneča in so bili vsi poskusi, da bi preprečili paniko in omogočili izhod, zaman. Plamen se je hitro šaril, z njim pa tudi gost dim. Kmalu je zmanjkalo tudi električnega toka. Štiri ure po katastrofalnem požaru je od zabavišča ostal le betonski skelet. Doslej so z ogromnega pogorišča izvlekli nekaj več kot 160 okostij. TEČAJI AKUPUNKTURE Na večjih medicinskih visokih .šolah na Kitajskem so organizirali tečaje akupunkture. Tako se trenutno šola v tej deželi 12 afriških zdravnikov in prav toliko zdravnikov iz zahodnoevropskih držav. Med šti-rimesečnim programom naj bi se ti zdravniki temeljito seznanili s tradicionalnim kitajskim načinom zdravljenja. Vzrok, da so organizirali tečaje, je v zaskrbljenosti Kitajcev, ker vedno več »mazačev« škoduje ugledu te tisočletja stare metode. Z akupunkturo je mogoče, zlasti na vzhodu, zelo hitro zaslužiti denar zato ponekod zdrav-naki brez pravega znanja zabadajo igle v telo. ZOBJE IZ KORAL V zadnjih letih zobozdravniki in zo-botehniki iščejo nove snovi s katerimi bi zaščitili zobe pred zobno gnilobo, oziroma nove materiale za umetne zobe. Japonski zobotehniki so opravili vrsto poskusov z umetnimi zobmi iz belih koral. Ti zobje naj bi držali dlje kot zlati, srebrni ali keramični. VSI FRANCOZI NA DOPUST Ne samo pri nas, tudi v drugih državah se srečujejo s problemi kolektivnih dopustov. V Franciji so te dni začeli s široko kampanjo, da bi spremenili tradicionalni običaj prebivalcev te dežele, da letne dopuste izkoriščajo med 15. julijem in 15. avgustom. Po zadnjih podatkih več kot 60 odstotkov Francozov v tem času zapušča svoja delovna mesta in odhaja na dopust. V Franciji menijo, da ta navada škoduje narodnemu bogastvu, zato je zaželjeno, da bi zaposleni »raztegnili« svoje letne dopuste od spomladi dp jeseni. UKRADLI ŠTIRI DRAGOCENE MUMIJE Štiri dragocene mumije so ukradli iz njihovih svetih votlin na Filipinih. Lopovi so nasilno odprli ključavnico na železnih vratih pečin in odnesli štiri mumije, ki jih je tamkajšnje pleme konserviralo. Mumije so bile stare prek sto let in predstavljajo za zbiratelje veliko vrednost. To-planinsko področje na Filipinih je eno redkih krajev na svetu, razen staroegipčanskih grobnic, kjer so plemena mumificirala umrle. TERORISTI BI ODŠLI BREZ TALCEV Pred dobrim tednom je skupina moluških teroristov zasedla šolo v Assenu na Nizozemskem in napadla vlak. V znamenje protesta proti Nizozemski vladi in zato, da bi uresničila njihove zahteve, so obdržali pri sebi več kot 60 talcev. Sedaj so se teroristi že odrekli zahtevi, da bi skupaj s talci zapustili Nizozemsko. Pač pa se še sedaj pogajajo z vlado, da bi izpustila 21 Južno-molužanov ki so zaprti na Nizozemskem, oni pa bi izpustili talce. UGRABILI SALVADORSKEGA VELEPOSLANIKA V ponedeljek je pet oboroženih neznancev ugrabilo veleposlanika Sal-vadorja v državi Guatemala, 56-letnega Eduarda Casanova Sandovala. Ugrabitelji so z avtomobilom zastavili pot Sandovalu, ki se je z ženo peljal na »sprehod«. Veleposlanika so odpeljali v neznano smer, ženo pa so izpustili. HUDA SUŠA V VIETNAMU Hanoi bo brez elektrike vsak dan od 6. do 18. ure, je uradno objavljeno v glavnem mestu Vietnama. Niso pa sporočili, kako dolgo bo ta ukrep v veljavi. Pomanjkanje elektrike je povzročila huda suša. Hidroelektrarne in riževa polja so ostala brez vode. Več kot tretjina površine dežele je popolnoma suha. POTRATA RAZVITIH DEŽEL Švedski strokovnjaki za energetiko so podatke o porabi energije strnili v oceno, da so viri energije na našem planetu že precej izčrpani. Sedanji potencial zemlje zadošča še za dvesto ali tristo let. Poraba energije je na svetu drastično neenakomerna in prepad med industrijsko bogatimi in nerazvitimi deže-'< lami se iz leta v leto še poglablja. Dve tretjini ljudi na svetu sploh ne uporablja električne energije, v zahodnih državah pa je poraba energije prerasla vse ovire. Če bi to potrošnjo izrazili s količino črnega premoga, potrebnega i! za proizvodnjo energije, bi račun poji kazal, da razpolaga vsak Američan z I okoli 11.000 kg premoga letno, Afričan • pa samo s 126 kg. L ....... * r — - m ii ■ m u n