Vlv. "I Casopts prebivalcev občine ivančna Gorica 1 ^^ H r .-1fli Íí^- lAC^H^iNijit miinitiití; id.g.A, "_■ m- . t I : UM-: G; 1.1 iP_ hlť. 'I J ' _ _ fil;''. -.-I SVETOVANJE, PHODAJA IN SERVIS RAČUNAthilíltĚ OFHEME rt o/ "" '"if piířgWFlEfílŮ DiWçrïîQ - a&rtťuj^ď.íícffitwt ffriarlte i Xi n [fpotwa ÍJT itóraTrii e-fnoil; lamosSHamowî Številka ^■STjUtnikjlg, oOktobef^^l^ Igra številk Za nami so volitve župana in volitve v občinski svet ter krajevne svete. Občina je dobila novega župana v drugem krogu volitev. Izvoljeni Dušan Strnad je pred prvim krogom 10. 10. 2010 iskal spodbudo tudi v številkah datuma volitev. Kandidiral je pod zaporedno številko 2, lista njegove stranke pa pod zaporedno številko 10. Kot je bilo slišati na enem izmed predvolilnih dogodkov, je bil prepričan, da so tudi številke v datumu volitev na njegovi strani. Tudi v drugem krogu, kamor se je uvrstil s protikandidatom Radom Javornikom, ni šlo brez številk. Datum drugega kroga 24. 10. je namreč tudi njegov rojstni datum. Za svoj rojstni dan je torej prejel darilo, ki si ga je najbolj želel. Seveda je vse to le igra številk. »Darilo« so mu dejansko dali tisti volivci, ki so ga v njegovem dosedanjem delovanju in ne nazadnje v zadnjem mesecu in pol predvolilnega boja prepoznali za bodočega župana naše občine. In ko so se po zaprtju volišč začela na naših televizijskih zaslonih seštevati števila glasov obeh kandidatov, se je zdelo, da je spet vse skupaj le igra številk. Novemu županu uredništvo čestita za izvolitev in si želi, da bi bil našemu skupnemu časopisu vsaj toliko naklonjen, kot je bil njegov predhodnik. Kdo ve, morda bo pa tudi Dušan imel svojo malho? Matej Šteh Gasilci PGD Dob prejeli visoko gasilsko odlikovanje za hrabrost V septembrskih poplavah so tudi v naši občini ;asilci reševali ogroženo premoženje občanov. lani PGD Dob pa so bili med 24 gasilci v Sloveniji, ki so za reševanje človeškega življenja prejeli odlikovanje za hrabrost Gasilske zveze Slovenije. Solidarnost nas je povezala V Šentvidu so z dobrodelnim koncertom zbirali sredstva za poplavljeni Dom starejših občanov -Zavod sv. Terezije v Dobrepolju. Lokalne volitve 2010 Kako smo volili PRAVNA SVETOVALNICA y ;fťj abćuni^ EREIPtACNEtFHAVKO S11TDV4?I|E iv!. r^ KAKO iÂ.M:?!. îi-ji " iKijiînr . -1 r -.rw n i .4IJ L-iRjl.'.'vr'J M Îki -il lir.^npri Eh ;=ii)Jrr- =qiPHA---iTiiVRiT'.r^ s., ir,' Wf-íí-r Tris TOÎI? i 1 t, - Župan Lampret sklical še zadnjo sejo pred iztekom mandata Natančno tri dni pred drugim krogom letošnjih županskih volitev je takrat še župan Jernej Lampret sklical 31. redno sejo občinskega sveta, zadnjo v mandatnem obdobju 2006-2010. Sklic seje je sicer marsikateri od svetnikov in svetnic pričakoval prej, še pred volitvami, toda seje vse od julija ni bilo. In ko je že izgledalo, da se stari občinski svet ne bo več sestal, je župan Lampret sklical sejo, na kateri so svetniki in svetnice obravnavali pomemben dokument, rebalans proračuna za leto 2010. Šentvida dokaj zahteven, je spraševala, ali so strokovne službe res predlagale takšno začrtanje križišča. Voznik, ki pripelje iz Šentvida, mora namreč na regionalni cesti močno zavirati, da pravilno zavije proti Viru, ne da bi prevozil črto na nasprotnem pasu. Pojasnjeno je bilo, da je stroka tako opredelila križišče, ker je izvoz iz smeri Vira na regionalno cesto sedaj zaradi pravokotnega križišča varnejši. Za varnejše zavijanje iz Šentvida pa je bila potrebna razširitev državne regionalne ceste z dodatnim pasom. To seveda pomeni določena finančna sredstva. Da se predvolilnim temam le niso izognili, pa je poskrbela svetnica Barbara Mušič. Na tokratni seji je bila prisotna še kot svetnica stranke LDS, v novem svetu pa bo zastopala interese stranke Zares. Župana oz. podžupana je spraševala, kako da do posveta z gospodarstveniki in turističnimi delavci v občini ni prišlo, ko je to pred časom predlagala občinskemu svetu v zvezi s pripravo Občinskega prostorskega načrta (OPN). V predvolilnem času pa je bil tak posvet lahko na hitro organiziran. Dan pred sejo je namreč Dušan Strnad kot kandidat za župana gostil v sejni sobi gospodarstvenike in turistične delavce na temo turizma v občini. Okrogle mize se je udeležilo veliko zainteresiranih tudi iz različnih političnih opcij, gosta pa sta bila dosedanji direktor Slovenske turistične organizacije Dimitrij Piciga in nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak. Ni bilo sicer Stari občinski svet je pravzaprav sprejel še tisto, kar je bil po zakonu dolžan, obravnavano namreč ni bilo še poročilo o polletni realizaciji letošnjega proračuna. Pred iztekom mandata so torej svetniki obravnavali poročilo skupaj s predlogom rebalansa. Spomnimo, da je bil letošnji proračun sprejet decembra lansko leto in takšno zgodnje načrtovanje je za izvrševanje proračuna in poslovanje občine sicer dobro, je pa tudi težko natančno načrtovati vse prihodke in odhodke, ki se zgodijo med proračunskim letom. Tokratni predlog rebalansa je tako predvideval nekaj prerazporeditev sredstev, vezanih zlasti na nekaj večjih letošnjih investicij. V prvi vrsti je to gradnja podružnične šole na Krki, ki naj bi bila zaključena še letos, investicija pa se je povečala zaradi prostorskega povečanja objekta glede na prvotne načrte, kar bo omogočalo pet oddelkov za šolo in tri za vrtec. Na Krki se letos izvaja tudi sanacija pokopališkega zidu, ki je zahtevala tudi dodatna finančna sredstva. Druga največja letošnja investicija je bila širitev kanalizacijskega omrežja v Šentvidu, Petrušnji vasi in Pristavlji vasi. Poudariti je potrebno tudi sofi-nancerski delež končnih uporabnikov, ki se že priklapljajo na čistilno napravo Šentvid. Cestnemu gospodarstvu letos narava ni bila prizanesljiva. Spomladi so ostali odprti dolgovi za zimsko službo, jeseni pa so škodo na infrastrukturi storile poplave. V teku je bilo tudi kar nekaj večjih odkupov zemljišč, bodisi za potrebe širitev cest, npr. iz Ivančne Gorice proti Stični in iz Griž proti Viru. V Šentvidu je zemljišče za potrebe doma starejših občanov že odkupljeno, medtem ko se letos v središču Ivančne Gorice odkupuje zemljišče in stavbo kulturnega doma. Občini pa je uspelo uveljaviti lastninsko pravico za tisti del, ki je prizidan kulturnemu domu. Kulturni dom in zemljišče pa je še v lasti Športne unije, naslednice nekdanjega Telovadnega društva Partizan. V razpravi so se svetniki večinoma strinjali s predlogom rebalansa, bilo pa je slišati nekaj kritik glede neprimernega časa obravnave oz. sklica seje. Svoj glas proti predlogu rebalansa je posebej želela obrazložiti svetnica Sonja Maravič, ki je dejala, da bo glasovala proti, ker seja kar štiri mesece ni bila sklicana, kljub temu, da je občinski svet zavezan sprejemanju poročila o šestmesečni realizaciji proračuna. Tako je Maraviče-va pravzaprav obrazložila svojo zadnjo svetniško odločitev, saj na letošnjih volitvah ni kandidirala in se vsaj za naslednja štiri leta poslavlja od svetniškega mesta. Občinski svet je sicer sprejel tako poročilo o polletni realizaciji proračuna kot rebalans letošnjega proračuna. Tudi na tokratni seji pa so svetniki in svetnice imeli kar nekaj vprašanj in predlogov pri tej redni točki dnevnega reda. Tako je svetnik Igor Bončina, tudi zanj je bila to zadnja seja, še enkrat v tem mandatu izpostavil delovanje spletne strani občine. Stran je bila pred kratkim oblikovno prenovljena, Bon-čina pa je predlagal, da se redno objavljajo gradiva, vezana na seje občinskega sveta. Kar nekaj razprave je bilo ob vprašanju, ki ga je zastavila Marina Koščak. Pred kratkim je bilo namreč na novo urejeno križišče v Grižah. Glede na to, da je uvoz proti Viru iz smeri povsem jasno, ali je Mušičevo motilo to, da je okroglo mizo sklical podžupan, ki je hkrati predstavnik občine in tudi kandidat na volitvah, ali to, da se je takšna tema obravnavala v predvolilnem času. Svetnica Mušičeva drugega kot pojasnilo, da je bil to posvet, ki ga je organiziral volilni štab kandidata Strnada, ni dobila. Ostala pa je mnenja, da bi Občina morala podobne posvete organizirati že v času razgrnitve OPN-ja. V zvezi s sprejemanjem OPN-ja pa je svetnik Nikolaj Erjavec (tudi on je tokrat zadnjič sedel v občinskem svetu) izpostavil pobudo, da se bodoči prostorski načrt pripravi tako, da bi omogočal nekaj deset lastnikom hiš in gospodarskih objektov, zgrajenih v letih 1967-1974, legalizacijo njihovih objektov. Le-ti namreč v tistih letih zaradi prostorskih aktov niso pridobili potrebne dokumentacije. Zagovarjal je stališče, da je sedaj prava priložnost, da se tem občanom po tolikih letih omogoči ureditev dokumentacije. Po razpravi so svetniki in svetnice res sprejeli sklep oz. priporočilo za pripravljavce OPN-ja, da se opredelijo do teh pri- merov in jih skušajo skladno z državnimi smernicami obravnavati tako, da bo možno urediti legalizacijo. Slovo Marsičesa so se tokrat še dotaknili svetniki in svetnice, tudi tega, da je letošnja volilna kampanja zelo draga. Seveda toliko, kot si posamezna stranka oz. liste kandidatov lahko privoščijo. Rezultat volitev pa bo podlaga za njihovo bodoče financiranje iz občinskega proračuna. Vendarle pa je seja ob koncu potekala v svečanem vzdušju, saj je svoje sklepne misli povzel župan Jernej Lampret. Po štirih mandatih žu-panovanja je izrazil zadovoljstvo, da končuje svoje delo z dobrimi občutki, prepričan, da je bilo delo občinskega sveta v zadnjem mandatu in tudi prej dobro opravljeno. Občinskemu svetu se je zahvalil za uspešno sodelovanje. Od politike in dela za občino Ivančna Gorica pa se še ne poslavlja, saj je bil na letošnjih volitvah izvoljen za svetnika na listi stranke SDS. Večer po seji je večina svetnikov nadaljevala z družabnim srečanjem ob koncu mandata. Matej Šteh 31. redna seja je bila zadnja v dolgoletni svetniški karieri sedmih svetnikov in svetnic; Jožeta Adlerja, Igorja Bončine, Nikolaja Erjavca, Jožeta Golfa, Antona Medveda in Sonje Maravič. Z enim mandatom se od svetniškega mesta poslavljajo Anton Črnivec, Jože Gregor Strah, Luka Šeme, Magdalena Urbančič in Tatjana Zadel. Kolci on Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 15. novembra. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net Uredniški odbor: Matej Šteh - v. d. glavnega in odgovornega urednika Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran Simon Bregar - Šport Milena Vrhovec - Kmetijstvo Nataša Ž. Erjavec - Gospodinjska stran Maja Ficko Sonja Maravič Gregor Štrubelj Lektoriranje: Simona Zvonar Oblikovna zasnova: Flamus, Nataša Ž. Erjavec Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Kocman grafika, d. n. o. Časopis KLASJE izhaja v 5.400 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Rezultati glasovanja za župana po voliščih dne 24. 10. 2010 Dušan Strnad_Rado Javornik Št. Volišče Št. glasov % glasov Št. glasov % glasov 01-001 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA I. 260 34.99 483 65.01 01-002 KULTURNI DOM IVANČNA GORICA II 81 29.35 195 70.65 01-003 DOM KRAJANOV METNAJ I. 32 30.77 72 69.23 01-004 DOM KRAJANOV METNAJ II. 41 77.36 12 22.64 01-005 DOM KRAJANOV METNAJ III. 21 80.77 5 19.23 01-006 KULTURNI DOM MULJAVA 197 57.94 143 42.06 01-007 KULTURNI DOM STIČNA I. 194 42.64 261 57.36 01-008 KULTURNI DOM STIČNA II. 37 44.05 47 55.95 01-009 MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA 271 72.07 105 27.93 01-010 GASILSKI DOM VRH PRI VIŠNJI GORI 134 86.45 21 13.55 01-011 GASILSKI DOM VIŠNJA GORA 162 77.88 46 22.12 01-012 GASILSKI DOM KRIŠKA VAS 100 71.43 40 28.57 02-013 GASILSKI DOM DOB I. 83 63.36 48 36.64 02-014 GASILSKI DOM HRASTOV DOL 48 61.54 30 38.46 02-015 GASILSKI DOM DOB II., DOB 8 52 61.90 32 38.10 02-016 GASILSKI DOM SOBRAČE 39 72.22 15 27.78 02-017 KUL. DOM ŠENTVID PRI STIČNI I. 137 45.07 167 54.93 02-018 KUL. DOM ŠENTVID PRI STIČNI II. 117 59.09 81 40.91 02-019 KUL. DOM ŠENTVID PRI STIČNI III. 38 44.71 47 55.29 02-020 KUL. DOM ŠENTVID PRI STIČNI IV. 89 54.94 73 45.06 02-021 DOM KRAJANOV TEMENICA I. 101 77.69 29 22.31 02-022 DOM KRAJANOV TEMENICA II. 106 82.17 23 17.83 03-023 KULTURNI DOM AMBRUS 275 70.15 117 29.85 03-024 KULTURNI DOM KRKA I. 50 14.71 290 85.29 03-025 KULTURNI DOM KRKA II. 44 28.03 113 71.97 03-026 KULTURNI DOM KRKA III. 11 32.35 23 67.65 03-027 OSNOVNA ŠOLA ZAGRADEC I. 35 35.00 65 65.00 03-028 OSNOVNA ŠOLA ZAGRADEC II. 62 59.62 42 40.38 03-029 GASILSKI DOM ZAGRADEC 90 56.60 69 43.40 01-901 PREDČASNO GLASOVANJE 31 36.05 55 63.95 01-950 VOLIŠČE, KI JE DOSTOPNO INVALIDOM 0 / 0 / 01-997 GLASOVANJE PO POŠTI 4 36.36 7 63.64 Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-UPB in 45/08-odločba US) je Občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica na 20. seji dne 26.10.2010 sprejela POROČILO o izidu volitev drugi krog za župana Občine Ivančna Gorica I. 1. Na drugem krogu volitev župana dne 24.10.2010 je imelo pravico voliti župana, ki se voli na podlagi splošne volilne pravice 12.155 volivcev, pri čemer je bilo 12.155 volivcev, ki so vpisani v volilne imenike ter 1 volivec, ki je glasoval s potrdilom pristojnega organa, ker ni bil vpisan v volilni imenik. 2. Na podlagi splošne volilne pravice je glasovalo skupaj 5730 volivcev ali 47,14 % volivcev, ki so imeli pravico voliti. Od števila volivcev, ki so glasovali je: - 1 volivec glasoval s potrdilom, ostali so bili vpisani v volilne imenike. II. 1. Na drugem krogu volitev župana dne 24.10.2010, ki se ga voli na podlagi splošne volilne pravice je bilo oddanih 5.728 glasovnic. 2. Neveljavnih je bilo 30 glasovnic, ker so bile prazne ali volja volivca ni bila jasno izražena. 3. Veljavnih glasovnic je bilo 5.698. III. Posamezna kandidata sta prejela naslednje število glasov: Kandidat št. glasov % glasov 1. Dušan Strnad 2942 51,63 2. Rado Javornik 2756 48,37 IV. Občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica je skladno s 107. členom Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07-ZLV-UPB3 in 45/08-ZLV-H) ugotovila, da je za župana Občine Ivančna Gorica izvoljen: Dušan Strnad, rojen 24.10.1961, Kriška vas 11, 1294 Višnja Gora, ki je v drugem krogu glasovanja za župana dne 24.10.2010 prejel večino veljavnih glasov volivcev, ki so glasovali. V. Poročilo o izidu volitev se pošlje županu Občine Ivančna Gorica, Državni volilni komisiji ter predstavnikoma list kandidatov za župana. Izid volitev se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 041-0001/2010 Datum: 26.10.2010 Predsednica Občinske volilne komisije Občine Ivančna Gorica Elizabeta Žgajnar, univ.dipl.iur. Obvestilo staršem predšolskih otrok Obveščamo vas, da bomo za vse otroke, ki so že vključeni v vrtec, sprejemali VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA najkasneje do 30. 11. 2010, v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica. Starši oddajo vlogo na predpisanem obrazcu (Vloga za znižano plačilo vrtca, DZS - Obr. 1,82) na Občino Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica (sprejemna pisarna), po možnosti osebno v času uradnih ur. Obrazec se nahaja tudi na spletni strani občine na naslovu www.ivancna-gorica.si . Starši, ki imajo v vrtec vključenega več kot enega otroka, na vlogo zapišejo vse otroke, ki obiskujejo vrtec, sicer jim ne bo odobreno znižano plačilo za programe vrtca. Obvezno je potrebno priložiti naslednje priloge: • davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti za leto 2009 - samo s. p.; • v primeru, da v letu 2009 niste bili zaposleni vseh 12 mesecev, priložite potrdilo o bruto dohodkih v zadnjih treh mesecih pred oddajo vloge; • v primeru, da v letu 2009 niste bili zaposleni, v letu 2010 pa ste zaposleni, priložite bruto dohodek zadnjih treh mesecev pred oddajo vloge; • v primeru brezposelnosti priložite potrdilo Zavoda za zaposlovanje RS; • dokazila o statusu za polnoletne člane (potrdila o šolanju, obvestila o pokojnini, ... ) • potrdila o znesku preživnine za posamezne otroke. Zadnji rok za oddajo vloge, da se vam znižanje upošteva s 1. 1. 2011, je 30. 11. 2010. V primeru, da vloga za znižano plačilo vrtca ne bo oddana pravočasno, se obračuna polno plačilo vrtca, kar znaša 80 % cene programa, ki ga otrok obiskuje. O višini plačila oziroma razvrstitvi v plačilni razred boste starši obveščeni z odločbo. Dodatne informacije dobite na Občini Ivančna Gorica, tel.: 01 781 21 12 (Marija Okorn). Občina Ivančna Gorica Referat za otroško varstvo Županski kandidati o volitvah in volilnem izidu Vse županske kandidate smo poprosili za kratek komentar letošnjih občinskih in županskih volitev ter izida volitev. Objavljamo prejete odgovore. Dušan Strnad »Iskreno se vam zahvaljujem za podporo, ki ste mi jo namenili na županskih volitvah. Kot župan občine Ivančna Gorica želim delati z vsemi, ki želijo naši občini dobro. Vedno bom sprejemal predloge, pobude in tudi kritike, ki bodo pripomogle k boljšemu delu župana, občinske uprave in občinskega sveta. Obljubljam, da se bom trudil uresničiti zastavljene cilje in da bom vedno delal v korist občank in občanov občine Ivančna Gorica. Zahvaljujem se vam tudi za veliko podporo, ki ste jo namenili Slovenski demokratski stranki, ki bo v občinskem svetu imela kar devet svetnic in svetnikov.« Rado Javornik »Najprej se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi zaupali in na letošnjih županskih volitvah dali svoj glas zame. Več kot 48 odstotkov prejetih glasov v drugem krogu je potrditev, da si najmanj toliko volivcev v občini želi sprememb. Na volitvah v občinski svet je Neodvisna lista Optimist dobila tri svetniška mesta, kar je veliko priznanje našemu programu in naši viziji razvoja občine, obenem pa tudi močna zaveza in spodbuda za nadaljnje delo. Prizadevanja za pozitivne spremembe v naši občini so se z letošnjimi volitvami šele pričela. Z Neodvisno listo Optimist in z vsemi našimi volivci bomo aktivno spremljali delo župana in občinske uprave in delali v dobro vseh občanov.« Milena Vrhovec »V stranki SLS smo pri tako številnih kandidatih zadovoljni z rezultati, kljub temu, da je pri županskih volitvah mogoče pričakoval boljši rezultat. Osebno sem z rezultatom zadovoljna. V naši stranki smo se odločili za skromno kampanjo. Volivci pa imajo očitno radi »cirkus« pred volitvami. Nagrajene so bile namreč močne in drage kampanje. Občani in občanke so demokratično odločili zmagovalca(e), katerih odločitev v celoti spoštujem, čeprav je bila volilna udeležba dokaj slaba. Novemu županu čestitam za zmago. Čestitke veljajo tudi protikandidatu v drugem krogu, ki je na teh volitvah dosegel zelo dober rezultat. Upam, da bomo vsi izvoljeni svetniki skupaj z novoizvoljenim županom voz vlekli v smer nadaljnjega razvoja naše občine.« Gregor Jakoš »Kandidatura na letošnjih lokalnih volitvah je zame predstavljala novo in zelo prijetno izkušnjo, za katero se stranki DeSUS, ki me je izbrala, lepo zahvaljujem. Končni izid je odraz razdelitve politične moči po volji volivcev, ki je edina merodajna in je kot taka stvar, ki je ni potrebno komentirati. Veselita me nadpovprečna udeležba na volitvah v prvem krogu in uspeh stranke DeSUS, ki je dobila dva sedeža v novem občinskem svetu. Vsem izvoljenim kandidatom želim veliko uspeha pri delu v naslednjem obdobju in upam, da se bodo uspeli zazreti predvsem v prihodnost naše občine in ne bodo izgubljali energije za razčiščevanje stvari iz preteklega obdobja. Na koncu se želim še lepo zahvaliti vsem tistim, ki so glasovali za stranko DeSUS ali mene osebno.« Aleš Tomažin »Letošnje volitve so postregle z velikim številom kakovostnih županskih kandidatov. Nekateri izmed njih imajo ogromno znanja in izkušenj, tako da bi lahko s svojim znanjem bistveno pripomogli k hitrejšemu razvoju občine. Vsekakor je to znak, da si ljudje v občini Ivančna Gorica želimo sprememb. Prav tako so se prvič v občini pojavile neodvisne liste, ki so dosegle zavidljiv rezultat. To zelo nazorno dokazuje 16-letno vladanje določene politične opcije. Žal pa se volivci ne zavedajo, da le oni lahko z odhodom na volišče pripomorejo k spremembam v občini. Upajmo, da bo čez štiri leta občina Ivančna Gorica zrela za spremembo.« Jernej Skubic »Čestitam g. Strnadu za zmago in mu želim znanja in sreče pri vodenju naše občine. Volivci ste presodili, da je novoizvoljeni župan najboljša izbira. Želim si le, da je ta izbor temeljil na primerjavi programov, ki smo jih kandidati v predvolilnem času zastopali. Želim si, da bi volivci čez štiri leta, ko bodo nove lokalne volitve, pocukali za rokav letos izvoljene svetnike in župana ter jih na podlagi opazovanj in dejstev soočili z njihovim delom. Na podlagi te ocene boste volivci vedeli, koga voliti naprej. Ves predvolilni čas me je veselilo, da je bila tekma med županskimi kandidati fer. Ni bilo umazanih podtikanj niti nesramnosti. To na nek način tudi odraža stopnjo kulture. Dragi volivci in volivke, rad bi se vam zahvalil za vašo podporo. Želim vam vse dobro.« Nikolaj Erjavec »Vsake volitve so izraz volje ljudstva in ljudje dobijo vedno tisto, kar si želijo, in seveda tisto, kar si zaslužijo. To je bila doslej najbogatejša kampanja in imam pomisleke o smiselnosti zapravljanja toliko denarja za te namene. Sam sem se v šestnajstih letih, ko sem bil član občinskega sveta, kar nekako izpel in ker sem nastopil na listi popolnoma nove politične stranke v slovenskem prostoru, se uspeha na županskih volitvah nisem nadejal. Z mojo kandidaturo so si dali nekateri posamezniki kar veliko opraviti, pri tem pa so izgubili cilj in namen svojega početja. Če bi bil mlajši, bi prav gotovo napovedal svojo kandidaturo na naslednjih volitvah.« Franc Fritz Murgelj Hvala za vaš glas Hvala za zaupanje BJIeu tJudem Kandidati za svetnike N.Si Ivančna Gorica, kandidat za župana Jernej Skubic in 00 N.Si Ivančna Gorica S LDS http://www.lds.si/ivancnagorica Zahvala našim simpatizerjem, našim volivcem Veseli smo, da smo vam lahko predstavili svoje ideje, svoj program - zelo konkreten - projekten, svoje želje, svoje poglede na kvaliteto življenja in razvoj v občini Ivančna Gorica. Ni poraza, ni zmage, samo rezultati so! S pozitivno energijo, z voljo za boljše, z vsemi pozitivno mislečimi bomo sodelovali in se skupno veselili uspehov. Ne podcenjujemo volivcev, zahvaljujemo se vsem vam, da ste prišli na volišče in nas podprli. Nataša Lukman OO LDS Ivančna Gorica Donacija LDS Ivančna Gorica ob poplavah v Dobrepolju Kot že veste, je bila naša sosednja občina Dobrepolje v katastrofalnih poplavah pred kratkim zelo prizadeta. Občani so doživeli pravo katastrofo, travme, strese, predvsem pa tudi ogromno materialno škodo. Kako priskočiti na pomoč v takih primerih, smo se vprašali v Izvršnem odboru OO LDS Ivančna Gorica. Soglasno smo sklenili, da se v predvolilni kampanji odrečemo jambo plakatom in namenimo ta sredstva oškodovancem v Dobrepolju. Akcijo zbiranja prispevkov smo sprožili ob srečanju članov LDS in simpatizerjev v Ivančni Gorici. Vsa tako zbrana sredstva je tričlanska delegacija Izvršnega odbora OO LDS Ivančna Gorica 6. oktobra 2010 v Dobrepolju izročila dvema oškodovanima družinama. Gospod Tugel Gabriel-Ele, glavni koordinator za Struge ob poplavah, je predlagal in izbral dve zelo prizadeti in ogroženi družini. Družini je delegacija OO LDS Ivančna Gorica obiskala in jima izročila zbrana sredstva. Naslednji dan se je župan občine Dobrepolje zahvalil za donacijo v imenu obeh obdarovanih družin, v imenu Občine Dobrepolje in v lastnem imenu. Sašo Langus Izvršni odbor LDS Ivančna Gorica Pogledi na volitve za mandatno obdobje 2010-2014 Zopet so za nami lokalne volitve. Kot je bilo pričakovati, tudi tokrat ni šlo brez zapletov in nepravilnosti. Čeprav je v naši občini o tej sporni temi nezaželjeno razpravljati, celo zaželje-no je, da se zadeva čim prej pospravi pod preprogo, smo se odločili, da naše občanke in občane o določenih dejstvih vendarle seznanimo. Letošnje lokalne volitve so se razlikovale od drugih. Poleg strankarskih kandidatov so se tokrat opogumili tudi neodvisni kandidati s svojimi listami in programi, ki pa se niso bistveno razlikovali med seboj. Tako je bil izbor kandidatov zelo pester. Na volitvah smo prvič nastopili tudi mi s svojim kandidatom za župana in kandidati za svetnike občinskega sveta. Glede na to, da je bilo kandidatov zelo veliko, je šlo pri sedežih v občinskem svetu tako rekoč za glasove. Zato je bilo spremljanje rezultatov zelo napeto. Zanimivo je to, da so se rezultati volitev na spletni strani spreminjali takorekoč iz ure v uro, in to je potekalo vse do petka, 15. oktobra 2010, medtem ko so bili razultati volitev za svetniška mesta na spletni strani občine objavljeni že v ponedeljek zjutraj, 11. oktobra, in to z izrazitim poudarkom na eni politični opciji (SDS), ki je imela takrat objavljenih že 9 mandatov (v resnici pa sploh še niso bili upoštevani glasovi po pošti in glasovi predčasnih volitev) - in s tem je bil en mandat že kar vnaprej dodeljen stranki SDS. Takoj naslednji dan, v torek, 12. oktobra, pa so rezultati s spletne strani na podlagi vložene pritožbe izginili. Kup nepravilnosti se je vršilo tudi v volilnih odborih. Najbolj izrazite so bile na volišču v Ivančni Gorici. Člana volilne komisije sta bila pod vplivom alkohola, na podlagi izjav volilcev se ni preverjala identifikacija volilcev, prav tako so bili pomanjkljivi podpisi v volilnem imeniku, po drugih voliščih so se je vplivalo na glasovanje volilcev, še posebno starejših idr. Pojavljale so se spremembe podatkov o glasovih, prejetih po pošti. Tudi občinska volilna komisija je poenostavila delo, saj ni preverjala števila glasov, ki jih je prejela od volilnih odborov in upoštevala zgolj zapisnik volilnih odborov. Na podlagi oškodovane osebe je bilo dokazano, da je že na območju ene volilne enote prišlo do napake pri štetju preferenčnih glasov. Koliko napak je še neodkritih? Na podlagi zgoraj navedenih dejstev smo vložili tožbo na višje organe. S tem nismo želeli škodovati, temveč opozoriti, da so pravila igre enaka za vse. Glede na to, da smo v političnem prostoru novi, se ne želimo podrejati zaresi^^^^B ali pustiti vplivati na naše ugotovitve, temveč opozoriti na nepravilnosti, ki so našim volivkam in volivcem prikrite. In tako bomo delali tudi še naprej. 24. oktobra je potekal drugi krog volitev za župana naše občine. Tudi tokrat ni šlo brez zapletov. Prisotni smo bili na enem izmed glavnih volišč pri štetju glasov in bili priča poskusa namernega oškodovanja kar zajetnega števila glasov pripadnice stranke SDS v škodo neodvisnemu kandidatu. V prihajajočem mandatnem obdobju smo dobili eno svetniško mesto, pričakovali pa smo vsaj dve mesti, pa vendar je potrebno voljo volivk in volivcev spoštovati. To pa ne pomeni, da ne bomo delali. Z novimi močmi bomo delali še bolj, za dobro naše občine. Zahvaljujemo se za vso podporo ter zaupanje volivk in volivcev. Aleš Tomažin, Predsednik OO Zares Ivančna Gorica Barbara Mušič OS Zares Ivančna Gorica Spoštovane voliv^a lit ai ^^ iii TH I ú-^xt Prvič razstavljena Vrhovče va dela iz cikla Priden NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV Otvoritev razstave ilustracij prevodov Kozlovske sodbe v nemški in španski jezik četrtek, 4. 11. 2010, Knjižnica Jožeta Mazovca, Ljubljana Moste Otvoritev razstave originalnih ilustracij Gabrijela Vrhovca in Santiaga Martina, ki so nastale za Jurčičeva prevoda Kozlovske sodbe v Višnji Gori in bodo na ogled v knjižnici v Mostah. Program bo glasbeno obogatila Glasbena šola Moste. Med besedo in podobo, regijska razstava izbranih likovnih del torek, 16. 11. 2010, 19.00, Galerija Hiša sonca in Steklena galerija, Logatec Na regijski reviji Med besedo in podobo se bodo s svojimi deli predstavili vizualni ustvarjalci po izboru strokovne selektorice Anamarije Stibilj Šajn. Letošnji izbor poteka le do regijskega nivoja, v naslednjem letu pa bo ponovno razpis za razstave vse do državne razstave. Državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 20. 11. 2010, Laško Na srečanju se bodo predstavile pevske in godčevske skupine, ki so bile izbrane na regijskih srečanjih po koordinacijah na področju celotne Slovenije. Srečanje bodo popestrili tudi trije seminarji o ljudskem petju in godčevstvu. MAVRIČNA KULTURA ZA VSE Otvoritev razstave Med besedo in podobo v prijetnem vzdušju Likovniki vseh treh občin imajo vsako leto priložnost, da se udeležijo skupinske razstave na razpisano tematiko. Na območni razstavi, ki je bila na ogled do oktobra v prostorih DU v Jakličevem domu na Vidmu v Dobre-polju, je sodelovalo 18 ustvarjalcev iz vseh treh občin. Otvoritev razstave sta z glasbenimi vložki popestrila Jaka Ahačevčič na saksofonu in Gaber Drobnič na klaviaturah. Likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki se je z vsemi sodelujočimi izčrpno pogovorila, je pohvalila njihovo ustvarjanje, v nadaljevanju pa bo pripravila še izbor za regijsko razstavo, ki bo novembra v Logatcu. Regijsko srečanje literatov seniorjev Srečanje je potekalo v Galeriji Družina v Ljubljani. Iz ivanjške izpostave se ga je udeležil pesnik Janko Rošelj. Literate je strokovno spremljala mag. Ana Porenta, ki je tudi pripravila izbor za državno srečanje seniorskih piscev. Na srečanju so seniorski pisci predstavili svoje literarne prispevke, med njimi je še posebej izstopala Ro-šljeva pesem o čokoladi. Literati seniorji so se tokrat predstavili v Dobrepolju Že tradicionalno, enajsto srečanje odraslih literarnih ustvarjalcev je potekalo v Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju. Tokrat nas je gostilo dobrepoljsko društvo upokojencev s predsednico Fani Kralj. Osem lite-ratov seniorjev iz treh občin je predstavilo svoje pesmi in kratka prozna besedila, ki jih je pokomentirala pisateljica in ustvarjalka mag. Ana Poren-ta. Sodelovali so: Marija Pilko, Tone Drab, Janko Rošelj, Darinka Vidic, Gabrijela Škantelj, Marija Mohorič, Marija Bregar, Majda Senčar. V kulturnem programu so nastopili pevci ljudskih pesmi, ki delujejo v okviru KD Dobrepolje. Zborovodje že na seminarju za Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu Številni zborovodje iz vse Slovenije so se letos že dvakrat zbrali v OŠ Ferda Vesela v Šentvidu in se pod vodstvom dirigenta Igorja Švare pripravljali za naslednji Tabor slovenskih pevskih zborov, ki bo potekal v juniju 2011. Skupaj so analizirali nastop na prejšnjem Taboru in pregledali posebnosti notnega materiala za 42. Tabor. Glasbeni maraton in natečaj za Festival Stična 2010 Že tretje leto zapored je v soorga-nizaciji s Kulturnim društvom Stična potekal glasbeni maraton, ki so se ga udeležile številne glasbene skupine iz vse Slovenije. Tekmovanje mladih, neuveljavljenih glasbenih skupin je ponovno spremljal mag. Brane Škrja-nec, ki je v svoji strokovni oceni med drugim zapisal: »Če Glasbeni maraton primerjamo z lanskoletnim Rock maratonom, lahko ugotovimo, da se je spekter različnih glasbenih žanrov razširil, saj je slogovna pestrost nastopajočih tokrat presegla rockovske okvire. Letos se je za zmago potegovalo deset talentiranih zasedb iz vseh koncev Slovenije. Ponovno lahko po- hvalimo profesionalno organizacijo prireditve. . Ljubljančani White Stain so s svojim punk rockovskim nastopom, s kančkom pop senzibilnosti prikazali še največ in so bili na koncu izbrani tudi za zmagovalce prireditve . Prav tako prijetno so presenetile tudi mlade domačinke, ki svoje glasbeno znanje nadgrajujejo v okviru Glasbene šole Grosuplje. Nadele so si ime GROSS UPI, kar dodobra zaznamuje njihov nesporen glasbeni talent. Napovedujemo jim bogato glasbeno prihodnost. Zaradi izjemno prepričljivega nastopa jih je žirija kljub njihovi mladosti izbrala za predskupi-no, ki bo ob zmagovalcih nastopila na letošnjem Festivalu Stična.« Kako se bojujem proti »revščini«? Razstava v o^kviru Dnevov evropske kulturne dediščine Razstava Kako se bojujem proti »revščini«? je bila v Grosuplju na ogled do konca meseca oktobra. V Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje so do konca oktobra na ogled likovna dela - asemblaži Gabrijela Vrhovca. Avtor s svojimi deli tematizira svojevrstna stanja, ki so jim izpostavljeni otroci v bolnišničnih negah. Gabrijel ustvarja v ciklih, vendar se posveča več različnim vsebinam hkrati. Ob razstavi je izšel spremni katalog umetnostne kritičarke dr. Mojce Puncer, ki je med drugim zapisala: »V ciklu asemblažev Priden, Gabrijel Vrhovec niza poetične sestave iz že obstoječih figur, materialov in objektov, ki prinašajo bogato psihološko, eksistencialno in kulturno vsebino ... Človeške in živalske figure ter vsakdanji odsluženi, zavrženi in najdeni predmeti v novih konstelacijah spodbujajo nove pomene, medtem ko se čustveno branje, s katerim jih je obdala umetnikova senzibilnost, asociativno prenaša na gledalce.« Konec septembra je bila v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje odprta razstava likovnih del, ki so prispela na likovni natečaj Kako se bojujem proti »revščini«? Razstavili smo vsa likovna dela, ki so prispela na naš natečaj že v začetku letošnjega leta. Vseh del in sodelujočih avtorjev je 144, prihajajo pa iz vse Slovenije. Izbrana dela so bila objavljena na vabilih in letakih naše izpostave in so na ta način poenotila celoten letošnji koncept, ki poteka pod sloganom Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Na razstavi smo podelili vsem sodelujočim priznanja in promocijska darila Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter nagradili izbrane ustvarjalce: Meto Jakič, Mateja Pollic-ka, OŠ Šmihel - PŠ Birčna vas (mentorici: Majda Kolenc in Mojca Duša), OŠ Stična - PŠ Stična (mentorica: Tanja Šepec), Društvo likovnikov Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Program sta oblikovali glasbenici iz kvarteta Tra-verso in letošnji ambasador evropskega leta Franci Rogač. Pekarna Mišmaš, prva predstava otroškega abonmaja Ivančna Gorica Prvo predstavo otroškega abonmaja Ivančna Gorica je izvedlo Gledališče Hiška iz KD Teater Grosuplje. Mladi igralci pod vodstvom Irene Žerdin so se predstavili pred polno dvorano ivanških otrok in navdušili abonmajsko občinstvo. Gledališče Hiška je bilo v letošnjem letu že tretjič zapored izbrano za državno srečanje otroških gledaliških skupin v Domžalah. Sponzor daril za otroke je bila NLB Ivančna Gorica. Mladi literati v pogovoru z Nejcem Gazvodo V sredini oktobra je v Grosupljem potekalo prvo območno srečanje mladih literatov, ki ga je vodil uspešen pisatelj in filmski režiser Nejc Gazvoda. Mladi literati, ki so se udeležili srečanja, so predstavili svoja dela. Nekatera med njimi so nastala tudi na tematiko literarnega natečaja Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti. V pogovoru in komentarjih jih je Nejc Gazvoda spodbudil k nadaljnjemu ustvarjanju ter jim razkril nekatere temeljne zakonitosti dobre literature. Srečanja so se udeležili: Andrejka Miše Glavič, Kristina Grandovec, Julija Ilič, Aljaž Levstek, Katarina Petra van Midden, Jan Pirnat, Petra Prebanda, Saša Strnad in Jasmina Strnad. Upamo, da bo srečanje preraslo v tradicionalni literarni večer, predvsem pa si želimo, da bi se oblikovala skupina mladih literatov, ki bi povezovala tovrstno dejavnost v vseh treh občinah. Čaj za dve navdušil v spremljevalnem programu Linhartovega srečanja V okviru regijskega Linhartovega 49. srečanja je skupina Petdopol nastopila v Starem trgu pri Ložu. S predstavo Čaj za dve avtorja Toneta Partljiča in v režiji Marjane Hočevar je Gledališče Petdopol navdušilo notranjsko občinstvo. Pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž na Bo-genšperku Regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž je potekalo v sredini oktobra na Bogenšperku. Iz območnega nivoja sta bili na regijsko raven izbrani dve skupini, in sicer obe iz KD France Prešeren Račna. Tako sta se na Bogenšperku predstavili Mlada zarja pod vodstvom Olge Gruden in Sabine Benedik ter Zarja - pevci ljudskih pesmi pod vodstvom Jožice Podržaj. Eno izmed predstavljenih literarnih del z območnega srečanja mladih literatov je tudi pesem Aljaža Levst-ka, dijaka Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Kdo ne pozna cvetličarke Jane Žurga in njene cvetličarne v Ivančni Gorici?Jana je v svojem poslu že več kot 20 let, letošnjo jesen pa sta skupaj z možem Milanom na njunem domu v Šentpavlu pripravila edinstveno razstavo aranžmajev, daril in vsemogočih okraskov. Kdor je to neverjetno kuliso zamudil, naj si dobro ogleda spodnjo fotografijo. Kdo ve, morda pa se kaj podobnega še kdaj ponovi. (mš) Jesen SVIŠA Po odigranih štirih tekmah je Rokometni klub SVIŠ Pekarna Grosuplje Ivančna Gorica visoko na lestvici 1. B-državne rokometne lige. Zabeležili so tri zmage in en poraz. Trener Gorazd Potočnik torej ostaja zvest svojemu cilju, ki si ga je zadal za letošnjo sezono. V ekipi so se pojavila tri nova imena. Jan Medved, Rok Rotar in Simon Sto-par so se že dodobra vključili v ekipo in že uspešno opravljajo vsak svojo nalogo. Na domačih tekmah proti RK Sevnici in Veliki Nedelji so celotno tekmo odločno in visoko vodili. Prva tekma sezone je minila nekako v krču. Ker pa so vijolični igrali pred domačim občinstvom, je bila zmaga nujno potrebna. Tekmo so po napeti končnici dobili z 28:25. Tekma v go-steh na Igu se je odvila po njihovih načrtih in Ivančani so slavili že drugo zmago z 3I proti 28. Na zadnji domači tekmi proti Veliki Nedelji so gostujočo ekipo popolnoma nadigrali in vso tekmo držali 'varno razdaljo' desetih golov prednosti. Ob koncu tekme je bil na semaforju izpisan rezultat 39:28, v prid SVIŠ-a. »Noben posameznik ne izstopa, važno je, da ekipa deluje kot celota. Nekateri so boljši v obrambi, drugi v napadu,« je spregovoril trener o svojih varovancih. Prvič pa so varovanci Gorazda Potočnika klonili v gosteh proti RK Grča Kočevju. Ob polčasu so vijolični sicer Veselje SVIŠ-evih mladincev po zmagi nad Gorenjem v prvi mladinski ligi (Foto: Primož Šuntajs) vodili z II:I3, a so jim moči v drugem polčasu pošle. »Enostavno nam v drugem polčasu ni uspelo zabijati golov. Padec koncentracije je bil kriv za poraz,« nam je še zaupal Gorazd Potočnik. Rokometaši so se razšli z izidom 28:26 za domačo ekipo. SVIŠ se trenutno nahaja na drugem mestu državne rokometne lestvice, pred njim je le RK Krško. Če bodo nadaljevali s takim tempom, bo to ena izmed boljših rokometnih sezon v Ivančni Gorici. Prav tako pa gre dobro tudi mladin- cem in kadetom. Prvi so po odigranih bili trikrat poraženi, dvakrat pa so iztržili vse točke. Uspešni so bili proti Kopru in proti Gorenju. Kadeti so po odigranih štirih kolih prav tako iztržili dve zmagi proti Kočevju in Grosuplju. Ravno slednje so popolnoma nadigrali, ob polčasu se je bil rezultat že 2I:5 v prid vijoličnim. Mlajše selekcije sledijo ideji kluba in se tudi po rezultatih lepo ujemajo z odlično člansko ekipo, ki si je letošnjo jesen vzela za svojo. Barbara Meglen NK Nogometna šola Ivančna Gorica v polnem zagonu Po ustanovitvi NK Nogometne šole Ivančna Gorica so se poleg rednih treningov začela tudi tekmovanja po starostnih skupinah, ki potekajo pod vodstvom Medobčinske nogometne zveze Ljubljana v starostnih skupinah U-8, U-9, U-I0, U-I2 (mlajši dečki) in U-I4 (starejši dečki). Te starostne skupine so se iz NK Livar tudi priključile novemu klubu. Kljub manjšim »porodnim težavam« in za začetek razumljivo nezavidljivemu finančne- X' Najmlajša selekcija na treningu mu stanju klub deluje stabilno. Trenerska ekipa se iz različnih razlogov še oblikuje, a to ne pomeni, da delo z otroki ni strokovno. Ena izmed prioritet novega kluba je ravno dvig kakovosti dela z otroki. Kljub temu, da se zavedamo, da rezultati na tekmah nikakor niso edini pokazatelj kvalitete dela, jih vendarle budno spremljamo in si želimo, da bi bili dobri. Tako skupina osemletnih otrok nastopa v 6. skupini (skupin je na ljubljanskem območju 9 in niso razdeljene po kvaliteti) in tam zaseda 3. mesto med štirimi ekipami. Skupina devetletnih otrok nastopa CffiNA^^ www.bomax.si • bomax@bomax.si ENKRATNI /O NAKUP NA VSO MOŠKO PONUDBO VBJA DO a. 11.2010 NA VSO REDNO PONUDBO. ©JE«, edagatti ^ »SniJIi icnKRkc RAČUNOVODSKE STORITVE Saša Hrovat, s. p. Muljava 36d, Ivančna Gorica Strokovno, ažurno in po ugodnih cenah vodimo poslovne knjige za podjetja in samostojne podjetnike. Tel: 041 747 866 e-pošta: sasa.hrovat@siol.net v 5. skupini (skupin je 7 in tudi niso razdeljene po kvaliteti) in zaseda 2. mesto med štirimi ekipami. Skupina desetletnih otrok nastopa v skupini D (obstajajo skupine A, B, C in D in tudi niso razdeljene po kvaliteti, temveč po območjih) in zaseda 2. do 3. mesto med devetimi ekipami. Mlajši dečki (U-I2) nastopajo v 2. kvalitetni ligi (so 4 lige, ki so razdeljene po kvaliteti) in zasedajo 9. mesto med I2 ekipami. Ekipa starejših dečkov U-I4 pa nastopa v 2. ligi po kvaliteti in trenutno zaseda I0. mesto med I4 ekipami. V klubu se že dobro pripravljamo na zimsko vadbo, ki bo potekala v telovadnicah po naši občini. Da bi otroci imeli kar najboljšo opremo in dobre pogoje za vadbo, se trudi celoten upravni odbor na čelu s predsednikom Urošem Kušarjem in idejnim vodjo novega kluba Tomažem Veselom. Vsi skupaj trdno verjamemo, da se bo dobro delo kmalu obrestovalo. Simon Bregar Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica, Sokolska 8, I295 Ivančna Gorica objavlja R A Z P I S ZA ŠPORTNIKA LETA OBČINE IVANČNA GORICA V LETU 2010 ZŠO Ivančna Gorica tudi letos podeljuje priznanja za najboljše športnike in športnice v naši občini ter priznanja zaslužnim športnim delavcem. Predlogi morajo prispeti na naslov ZŠO Ivančna Gorica, Sokolska 8, I295 Ivančna Gorica najkasneje do petka, 26. novembra 2010, na obrazcu, ki se lahko dvigne na sedežu zveze ali na spletni strani občine Ivančna Gorica na naslovu www.ivancna-gorica.si. Kasneje prispelih predlogov žal ne bomo mogli upoštevati. Kategorije, v katere lahko predlagate svoje kandidate, so: a) Dečki letnika 1995 in mlajši b) Deklice letnika 1995 in mlajše c) Mladinci letnikov 1994, 93, 92 in 1991 d) Mladinke letnikov 1994, 93, 92 in 1991 e) Člani letnika 1990 in starejši f) Članice letnika 1990 in starejše g) Najboljša šolska ekipa občine (skupaj za osnovno in srednjo šolo) h) Najboljša moška klubska ekipa občine i) Najboljša ženska klubska ekipa občine j) Zaslužni športni delavec/delavka k) veteran/veteranka Za naziv športnika leta občine Ivančna Gorica imajo pravico kandidirati vsi tisti: - ki so člani društev in klubov občine Ivančna Gorica in so člani ZŠO Ivančna Gorica! Za najboljšo klubsko ekipo lahko kandidirajo seveda samo ekipe društev oz. klubov, ki so registrirani v naši občini in so člani ZŠO Ivančna Gorica. Kandidirajo lahko le posamezniki in ekipe, ki tekmujejo v športnih panogah, opredeljenih v klasifikaciji Olimpijskega komiteja Slovenije. V posamezni kategoriji lahko predlagate samo najboljšega posameznika oz. ekipo. Predlagate lahko tudi športne delavce/delavke (učitelje, trenerje, druge funkcionarje), veterane in veteranke za posebno priznanje za velik prispevek k razvoju športa v naši občini. Vlogi dodajte ustrezno obrazložitev. Svoje predloge morate potrditi z žigom in podpisom predsednika kluba oz. društva. Ob jubilejih bodo športni klubi in društva dobili jubilejne plakete za I0-, 20-, 30- ali večletno delovanje, zato, če sodite mednje, navedite v svojem predlogu tudi to. Športnik leta po izboru bralcev Klasja Letos uredništvo Klasja skupaj z ZŠO Ivančna Gorica prvič objavlja tudi razpis za izbor športnika leta po izboru bralcev Klasja. V njem lahko sodelujejo tako tisti naši športniki, ki so člani klubov in društev s sedežem v občini Ivančna Gorica, kot tisti, ki so člani klubov in društev s sedežem zunaj občine Ivančna Gorica. Pogoji sodelovanja: • Predlagatelj (društvo ali klub) lahko predlaga enega športnika z ustrezno obrazložitvijo rezultatov v letu 20I0. • Predlog mora vsebovati naslov in kontaktne podatke predlagatelja in podatke (ime, priimek, rojstni datum, naslov) predlaganega športnika. • Predlagatelj mora predlog z podatki in obrazložitvijo posredovati na sedež časopisa Klasje, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, najkasneje do ponedeljka 22. novembra 2010. • V novembrski številki Klasja (predvidoma konec novembra), bo objavljen nabor predlaganih športnikov, za katere bodo lahko glasovali bralci in bralke Klasja. Pogoji in način glasovanja bodo objavljeni v novembrski številki Klasja. Proglasitev športnika leta po izboru bralcev Klasja s podelitvijo priznanja, bo potekala v sklopu tradicionalne prireditve Športnik leta občine Ivančna Gorica, konec decembra. • Informacije: 78I 2I 30, urednistvo@klasje.net Uredništvo Organizatorji rokometnega turnirja veteranov v Šentvidu pri Stični se za finančno pomoč zahvaljujemo tudi Zlatarstvu Tadina. Opravičujemo se v imenu tiskarskega škrata, ki je v prejšnji številki izpustil zahvalo. Na fotografiji pa so plesalke plesne skupine Spot, ki so popestrile srečanje rokometnih veteranov, tudi njim se še posebej zahvaljujemo. Še za točke državnega prvenstva V našem občinskem glasilu še tretjič letos poročamo o športnem dogodku, ki so ga pripravili v letošnji sezoni člani AMD Šentvid pri Stični na svojem dirkališču v Dolini pod Kalom. Na dan letošnjih lokalnih volitev, 10. oktobra, je bila na vrsti predzadnja dirka letošnjega državnega prvenstva v motokrosu. Prvotno je bilo sicer načrtovano, da bo to finalna dirka prvenstva, vendar je bila zaradi septembrskih poplav dirka v Orehovi vasi prestavljena na konec oktobra in sklepno dejanje sezone je pripadlo štajerskim organizatorjem. V Šentvidu se je na lepo jesensko nedeljo zgodil nov športni praznik. To je zagotovila dobro zastopana karavana voznikov, še posebej je številno občinstvo uživalo, ker je bila tudi zasedba vseh najboljših slovenskih voznikov skoraj popolna. Manjkal je le Matevž Irt, tretjeuvrščeni na letošnjem svetovnem prvenstvu kategorije MX3. Tudi vreme je naredilo svoje, tako da so vsi sodelujoči kljub jutranji megli, ki se je dvignila šele tik pred štartom prve vožnje, uživali v toplem jesenskem sončku in razburljivih vožnjah. Tudi nekaj domačih adutov na štartni listi je obljubljalo zanimivo dirko, pa čeprav letos prvič po dvanajstih letih ni bilo na štartu Damjana Smrekarja, domačina s Primskovega, ki velja za najuspešnejšega voznika zadnjih let v šentviškem društvu. Damjan sicer še ni rekel zadnje besede, toda, kot smo že poročali, se v letošnjem letu posveča svoji mladi družini in obveznostim, ki jih ima v družinskem podjetju. Rok Virant (71), letošnji pokalni prvak je v državnem prvenstvu 5. AMD Šentvid pri Stični je tako uspešno sklenilo letošnjo sezono, v kateri njimi je vozil tudi najvišje uvrščeni član domačega kluba, Rok Virant, ki je bil na koncu šesti, mesto za njim pa Luka Kutnar iz ŠD Kegeljček Radoho-va vas. Klemen Porenta je žal zaradi padca med jutranjim treningom dirko spremljal med gledalci. V veteranski kategoriji je domači klub tekmoval v okrnjeni zasedbi, saj je Stane Pečjak poškodovan, Branku Kavšku pa je tehnična okvara na motorju preprečila nastop. Uspešno pa je zastopal barve domačega društva Igor Pancar, ki je dirko končal na tretjem mestu. Omenimo še najmlajše voznike na dirki v kategoriji MX 50 junior. To je bila njihova zadnja dirka sezone, na kateri je zmago osvojil Maks Mausser, preostala mesta pa so zasedli štirje člani ivanjškega MK Fire Group, v naslednjem vrstnem redu: Rožle Pajk, Matevž Robek, Jure Perpar in Gal Zupančič. Njihov klubski kolega Jan Hribar je bil v kategoriji MX 85 deseti. je organiziralo tri zanimive dirke, ki so štele za točke evropskega, državnega in pokalnega prvenstva. Tudi letos društvo po tekmovalni plati beleži zavidljive rezultate, še vedno pa velja, da je šentviško društvo eno najštevilčnejših v Sloveniji. Ob tej priložnosti se društvo zahvaljuje zvestim sponzorjem, ki vsako leto podprejo njihova prizadevanja, ob zadnji dirki pa gre zahvala tudi dolgoletnemu županu Jerneju Lampretu, ki je društvo vedno podpiral, prav na nedeljo letošnjih volitev pa je še zadnjič obiskal Dolino pod Kalom kot župan občine Ivančna Gorica in imel čast izročiti pokale najboljšim voznikom. Nekaj utrinkov z dirke 10. oktobra in reportažo RTV Slovenije si lahko ogledate na spletni strani www.amd-sentvid.si Matej Šteh Foto: Matjaž Košir Borut Koščak, 3. v pokalnem prvenstvu in 4. v državnem prvenstvu Na predzadnji dirki državnega prvenstva je zmaga v najmočnejši kategoriji Open šla v roke Sašu Kraglju, ki je prav na lanski dirki za državno prvenstvo v Šentvidu izgubil možnosti za naslov prvaka. Drugi je bil Jernej Irt, tretji pa Toni Mulec. Od domačinov je bil najbolje uvrščen Borut Koščak na 9. mestu. Kategorija MX 125 je prinesla največ napetega spremljanja obeh voženj, saj so se vozniki na čelu v obeh vožnjah redno izmenjavali. Kmalu za Sezona 2010 se je konec oktobra končala z zadnjima dirkama v pokalnem prvenstvu in državnem prvenstvu. Neuradne končne uvrstitve najboljših posameznikov v AMD Šentvid pri Stični so: Voznik Pokalno prvenstvo Državno prvenstvo Jan Pancar (MX 65) 1. mesto 1. mesto Rok Virant (MX 125) 1. mesto 5. mesto Klemen Porenta (MX 125) 7. mesto II. mesto Ciril Podržaj (MX 125 R2) 5. mesto Borut Koščak (MX Open) 3. mesto 4. mesto Jure Pečjak (MX Open R2) 5. mesto Marko Drvar (MX Open R2) 6. mesto Rok Pečjak (MX Open R2) 10. mesto Igor Pancar (MX Veterani) 2. mesto 2. mesto Branko Kavšek (MX Veterani 45) 2. mesto Robert Oven (MX R3) 6. mesto Ekipno 1. mesto Ivanški košarkarji odlično začeli novo sezono Jesen je čas, ko se v večini športov začne tekmovalna sezona in tudi v košarki je tako. Sezona v 3. košarkarski ligi se je s prvo tekmo pričela 16.10.2010, ko je v goste v Ivančno Gorico prišla ekipa Primafoto iz Slovenj Gradca. Kljub uspešnim pripravam in prijateljskimi tekmami, je bilo pred začetkom sezone težko oceniti stanje v ekipi, saj so nekateri igralci odšli, prišlo pa je nekaj novih okrepitev na ključnih igralnih mestih. Tekom tekme je bilo moč ugotoviti, da je pripravljenost ekipe pod taktirko trenerja Tomaža Smoleta dobra. Igralci so tekmo suvereno začeli in jo tudi končali s končnim rezultatom 92:69. Jedro ekipe, sestavljeno iz igralcev iz prejšnjih sezon, so odlično dopolnile tudi okrepitve. V drugem krogu so se Ivančani odpravili na gostovanje na Prevalje. Tudi ta tekma je pokazala, da je na Ivančno Gorico letošnjo sezono potrebno še kako resno računati, saj so jo dobili z rezultatom 89:44 in tako zasedajo trenutno prvo mesto na lestvici v skupini Vzhod. SREDNJEŠOLSKI ŠPORT Naši srednješolci atleti najboljši na Dolenjskem Na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici v preteklosti za razliko od nekaterih drugih športov v atletiki na srednješolskih tekmovanjih nismo dosegali ravno vrhunskih rezultatov. Sem pa tja je kak dijak ali dijakinja dosegel(-a) zavidljiv posamični uspeh na dolenjskem prvenstvu, včasih tudi na državnem, ekipno pa nismo imeli večjih uspehov. Že ob koncu preteklega šolskega leta pa je šest naših dijakov in dijakinj na posamičnem področnem in državnem prvenstvu doseglo nekaj odličnih rezultatov, s čimer so nakazali, da bi v bodoče lahko dosegli še kaj več. Tako smo se letos konec septembra dokaj optimistično podali na dolenjsko atletsko ekipno prvenstvo, ki je bilo v Novem mestu. Izkazalo se je, da optimizem ni bil neutemeljen, saj smo navkljub nepopolni ekipi zaradi poškodb dosegli zgodovinske rezultate. Fantje so v konkurenci devetih šol z dolenjskega območja osvojili ekipno prvo mesto in med drugim premagali vse novomeške šole in Gimnazijo Brežice, ki so vedno slovele po odličnih atletskih dosežkih na državni ravni. Tudi dekleta niso prav veliko zaostala za fanti, saj so v konkurenci osmih šol dosegla prav tako odlično tretje mesto. Prvič do sedaj se je zgodilo, da je katera od naših ekip zmagala na dolenjskem prvenstvu v atletiki in prav tako prvič, da so bili med prvimi tremi tako dekleta kot fantje. Fantje so se po osvojenih točkah ekipno uvrstili celo v državni finale, ki je bilo v začetku oktobra v Slovenski Bistrici, in z nekaj smole osvojili 12. mesto. Dekleta so uvrstitev v državni finale zgrešile le za las. Vabimo vas, da si ogledate prihajajoče domače tekme, ki bodo: Sobota, 6.II.20I0 KK Ivančna Gorica : KK Ruše Nedelja 21.11.2010 KK Ivančna Gorica : KK Komenda Nedelja 28.11.2010 KK Ivančna Gorica : KK Terme Ptuj Obveščamo vas tudi, da smo pričeli z vadbo košarke na osnovnih šolah, zato vabimo vse učenke in učence osnovnih šol, da se pridružijo vadbi, ki bo potekala za učence OŠ Šentvid pri Stični ob sredah, od 15. do 16. ure v telovadnici osnovne šole v Šentvidu, in za učence OŠ Stična (tudi Višnja Gora) ob četrtkih, od 19. do 20. ure, prav tako v telovadnici v Šentvidu! Za več informacij lahko pokličete na št.: 040 702 886 (Simon), ali obiščete spletno stran KK Ivančna Gorica, www.kkivancna.si. Vljudno vabljeni vsi košarkarski navdušenci. Lep športni pozdrav, Simon Kastelic Nika Ferlin, dijakinja 3. letnika gimnazije naše srednje šole ob zmagovitem skoku Na področnem prvenstvu so nas zastopali sledeči dijaki in dijakinje: Tek na 100 metrov: Patricija Ivnik, Loredana Zajc, Ana Likovič, Miha Štrus, Timotej Mrzelj in Andraž Škoda Tek na 400 metrov: Jaša Tiselj, Hinko Skubic, Domen Jarc, Klara Zupančič, Kaja Jurčič in Laura Butkovič Tek na 1000 metrov: Barbara Trunkelj, Sabina Erjavec, Klemen Skubic, Blaž Zupančič in Mark Lesjak Tek na 2000 metrov: Boštjan Mencin, Aljaž Zaletelj in Blaž Mohorčič Skok v daljino: Nika Ferlin, Urša Košak, Nina Hauptman, Blaž Kamin, Mišel Gabrijel in Nejc Mele Skok v višino: Alenka Hojč, Maja Štibernik, Andraž Zapotnik, Matjaž Hernec in Simon Volk Suvanje krogle: Uroš Adamlje, Gašper Slapinčar, Bine Rovanšek, Nives Medved, Petra Koleša in Nika Ilovar. Štafeta 4x100 metrov dekleta: Nika Ferlin, Alenka Hojč, Loredana Zajc in Patricija Ivnik Štafete 4x100 metrov fantje: Miha Štrus, Timotej Mrzelj, Blaž Kamin in Mišel Gabrijel S posamičnimi rezultati so največ k skupnemu uspehu ekipe pripomogli Miha Štrus, Nika Ferlin, Alenka Hojč in moška štafeta na 4x100 metrov, ki so zmagali, z drugim mestom se je lahko pohvalila ženska štafeta 4x100 metrov, tretje mesto pa sta osvojila Blaž Kamin in Klemen Skubic. Tudi nekateri drugi so s svojimi rezultati blizu zmagovalnega odra zelo pripomogli k uspehu obeh ekip. Čestitamo vsem dijakom in dijakinjam za uspeh in lepo promocijo naše šole. Simon Bregar Lepota ni naključje Da pa bo pot do nje enostavnejša in prijetnejša vam pomaga Nudimo: Nega obraza z uporabo vrhunske profesionalne kozmetike MATIS Anticelulitni in shujševalni programi ilUasaža, pedikúra, manikira, depiiacija makeup in še in še 100% NARAVNA KOZMETIKA SOTHYS l^eTIČN/s^ ^ H M ^ Helena Miranda Helena Miranda Maček s.p. Stari trg 22,1294 Višnja Gora Telefon: 01 7884 348 Mobitel: 041 966 113 E-mall: HelenaMiranda@sioi.net Preizkušene metode, uporaba vrhunskih preparatov znanih blagovnih znamk, predvsem pa izkušnje pridobljene z usposabljanjem v tujini In Siovenljl ter dolgoletna delovna praksa, vam zagotavljajo vrhunske rezultate In dolgoročni učinek, ki ne bo ostal neopažen. VABUENI NA POSVET IN OBISK Dosežite popolno telo z aparaturo, ki vsebuje stimulacijo mišic, infrardečo luč in uitrazvoit. 5. turnir v ulični košarki Turističnega društva Višnja Gora_ V soboto, 11. septembra, je na šolskem igrišču v Višnji Gori potekal 5. turnir v ulični košarki. Poleg igre 3 na 3 smo tekmovali v metanju trojk in spretnostnem poligonu. Sedem sodelujočih ekip je bilo uvrščenih v eno skupino. Igralo se je po pravilih ligaškega sistema - vse ekipe so se pomerile v medsebojnih obračunih. Po 2I tekmah smo dobili štiri polfinaliste: Presenečenje (Žiga Erčulj, Matic Erčulj, Danijel Radosavljevič, Marko Grabljavec, Matjaž Perko), Tim bar (Toni Mestnik, Žan Ivanjko, Andrej Okorn, Aljaž Omejec), The Prince pub (Erik Virant, Silvester Božič, David Hočevar, Rok Smuk) in KK Velike Lašče (Miha Zajc, Uroš Kristan, Marko Marinč, Babič). Polfinale: Presenečenje II : I5 Tim bar The Prince pub 7 : I5 KK Velike Lašče Tretje mesto: Presenečenje I5 : 7 The Prince pub Finale: Tim bar I5 : I0 KK Velike Lašče Ekipe so bile po kvaliteti igre zelo izenačene, naslov zmagovalca pa je pripadel ekipi Tim bar iz Stične, ki je v končnici pokazala izjemno borbenost. Tekmovanja v metanju trojk se je ude- ležilo 26 tekmovalcev. V finalni dvoboj pa sta se uvrstila Silvester Božič in Žan Ivanjko. Na koncu je s 3/I0 zadetimi trojkami naslov najboljšega priboril Žan Ivanjko, ki je tako obranil lanskoletni naslov. Četrto leto zapored smo pripravili tekmovanje v spretnostnem poligonu. Sestavljeno je iz prostega meta, slaloma, natančne podaje, »driblinga«, meta za tri točke in polaganja. Za finale se je potegovalo I5 tekmovalcev. Na koncu dobili štiri finaliste. Klemen Vozel, Patrik Horvat (oba iz ekipe Raja), Danijel Radosavljevič in Matjaž Perko (oba iz ekipe Presenečenje). Najhitrejši po rednem delu tekmovanja je bil z rezultatom I2,66 sekund Patrik Horvat, vendar je v finalnem dvoboju več spretnosti pokazal Danijel Radosavljevič, ki si je z uspešnim prostim metom, zadetkom za tri točke in brez kazenskih sekund, z rezultatom I2,34 sekund priboril že drugo zaporedno zmago. Za pozitivno energijo in zabavo so poskrbele punce iz Plesne skupine SPOT. Med plesnim nastopom je temperatura na igrišču nevarno zrasla, kar se je čutilo v nadaljevanju turnirja. Člani PGD Višnja Gora pa so potešili lakoto in žejo. Za pomoč pri organizaciji in realizaciji turnirja se posebej zahvaljujemo prijateljem, ki so prevzeli dogovorjene naloge in tako prispevali k uspešni izvedbi turnirja, ter sodnikoma Janku Puhku in Vasji Špariju za odlično sojenje. Zahvala tudi Gasilskemu društvu Višnja Gora za izposojeno ozvočenje in mize ter ravnatelju OŠ Stična g. Marjanu Potokarju, da je tudi letos omogočili dogajanje na šolskem igrišču podružnične šole v Višnji Gori. Turnir so finančno podprli in omogočili sponzorji: Ekoplin Zadel, Elvez, Beli-med, Manners, Foto Travnik, Pekarna Grosuplje, LIVA. Praktične nagrade je prispevalo TD Polževo. V športnem zaletu pozdravljeni do 6. turnirja! Nejc Travnik in Roko Malkoč, organizatorja OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU Mizarstvo Trunkelj Krka -v zadnjih petih letih četrtič prvaki V I6. izvedbi občinske lige v malem nogometu se je v polni meri pokazalo, koliko pomenijo izkušnje. Potem ko se je že zdelo, da je staro jedro ekipe Mizarstva Trunkelj Krka, ki ima v povprečju okrog 40 let, že v zatonu in da bo težko ponovilo uspehe zadnjih sezon, so izkušeni fantje z nekaj mlajšimi okrepitvami letos presegli vsa pričakovanja, saj so šele v zadnjem krogu prvič remizirali, prej pa kar I3-krat zapored zmagali. Njihova končna zmaga je popolnoma zaslužena, čeprav se je pred začetkom zdelo, da sta ekipi Stična točka Bar Jama in Mizarstvo Gnidovec Spodnje Brezovo vsaj tako močni. V drugo ligo kljub temu, da po kakovosti spadajo v I. ligo, izpada ŠD Ambrus. V drugi ligi je ekipa FSK Mafijozi upra- Končna lestvica za leto 2010 v 1. ligi vičila vlogo prvega favorita, čeprav je imela v mladih Krčanih in nekoliko presenetljivo močnih mladih Stičanih kar dobro konkurenco. FSK Mafijozi se po enoletnem izletu v 2. ligi vračajo v I. ligo. Najboljši strelec v I. ligi je bil letos Tadej Jankovič iz ekipe Stična točka Bar Jama s 26 goli, drugo mesto je osvojil lanski kralj strelcev Kristjan Čož iz ekipe Mizarstvo Gnidovec Sp. Brezovo (25 golov), tretje mesto pa sta si razdelila Andraž Škoda iz ekipe Bencinski servis Zagradec in Danijel Glavič iz ekipe Stična točka Bar Jama s po I6 goli. V drugi ligi smo dobili dva najboljša strelca, ki oba prihajata iz prvouvr-ščene ekipe - FSK Mafijozi. Tako Gašper Klemenčič kot Tilen Jenko sta dosegla po I7 golov. Tudi 3. mesto sta si razdelila dva nogometaša. Po I3 golov sta dosegla Izidor Bregar (Cona Bomax) in Marko Globokar (Mizar. Perko ŠDM Krka). Za konec naj povem še to, da smo se po kar mnogih letih poslovili od našega že kar legendarnega sodnika Slavka Randjelovića - ŠERIFA. Pri dobrih 60 letih se je odločil, da odide v zasluženi pokoj, vsi skupaj pa se mu za vestno in zelo dobro opravljeno delo iskreno zahvaljujemo. Za ekipo letošnjih občinskih prvakov so igrali: Jože Mišmaš, Tomi Mišmaš, Jože Gačnik, Robi Gačnik, Dušan Strah, Jože Jeraj, Jernej Turk, Erik Globokar, Ivica Furdi, Damjan Hribar, Primož Zupančič, Milan Kojadinovič in Nenad Zatkovič. Ekipa: T Z R P DG PG GR TOČKE I 4 3 I 0 39 i; +27 40 2 Stična točka Bar |ama 4 I I 75 24 +51 35 3 Miz. Gnidovec Sp. Brezovo I4 7 3 4 57 39 + 18 24 4 Dixi I4 6 0 8 34 39 -5 18 5 Bar pri Livarni I4 5 2 7 37 44 -7 17 6 Bencinski servis Zagradec I4 4 I 9 32 67 -35 13 7 Rondo bar I4 ? I0 24 50 -26 8 8 ŠD Ambrus I4 I 3 I0 I8 41 -23 6 T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika Končna lestvica za leto 2010 v 2. ligi: Ekipa: T Z R P DG PG GR TOČKE 1 FSK Mafijozi 14 9 3 ? 63 ?I +42 30 2 Miz. Perko ŠDM Krka 14 9 ? 3 41 ?? + 19 29 3 Viridin Hram 4 7 3 4 33 31 +2 24 4 Cona Bomax 4 6 2 6 33 45 -12 20 5 P cerija Toplar 4 5 2 7 29 31 -2 17 6 E ektro Senica 4 5 ? 7 33 53 -20 17 7 Bar na postaji 14 4 ? 8 ?9 38 -9 14 8 TD Grča Lučarjev Kal 14 2 2 10 29 49 -20 8 T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika Simon Bregar Športno društvo Kegeljček se predstavi V začetku leta je skupina podobno mislečih fantov in deklet ustanovila Športno društvo Kegeljček - Radohova vas. ŠD Kegeljček je prostovoljno društvo članov in članic, ki nas povezuje želja po športnem udejstvovanju. Glavni cilj društva je na sproščen in zabaven način preživljati prosti čas, v povezavi s športom. Svoj namen in cilje bomo uresničevali z različnimi športnimi prireditvami, kot so turnir v nogometu, planinski pohodi, smučanje ipd. Aprila se je društvo udeležilo vseslovenske okoljske akcije Očistimo Slovenijo, na kateri smo z veseljem poprijeli za delo. V mesecu oktobru pa smo organizirali nogometni turnir v Radohovi vasi. Na njem so sodelovale štiri ekipe (domača ekipa Radohova vas ter ekipe Avto Klemenčič, Agrograd in Ciberlin Team), ki so poskrbele za zanimive in napete tekme. En teden kasneje smo se ponovno zbrali ter se družno odpravili na prvi pohod na Veliko planino. Vreme je bilo sončno in temu primerno tudi razpoloženje med pohodniki. ŠD Kegeljček tudi tekmuje, in sicer v motokrosu. Naš glavni adut je motokro-sist Luka Kutnar, katerega letošnja sezona je sicer nekoliko okrnjena, vendar prihaja v formo in mi bomo z veseljem še naprej navijali zanj. Društvo ima načrte predvsem pri športnih aktivnostih na področju kolesarjenja, planinarjenja, smučanja, nogometa ipd. Vsi, ki bi se nam pri naših avanturah radi pridružili, lepo vabljeni k vpisu. Z vašimi pobudami bomo poskrbeli za športno rekreativno druženje še naprej. Petra Štepec ŠD Kegeljček ATLETIKA - KRALJICA ŠPORTOV za otroke od 6. do 15. leta starosti TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE od 3. leta starosti vpis v atletsko šolo teka in telovadbo poteka v mesecu oktobru in novembru Vsi, ki vas atletika zanima in bi se želeli preizkusiti v kraljici športov, ste vabljeni v atletsko šolo teka ŠPELA, kjer damo mladim priložnost, da se izkažejo. Več informacij pa boste prejeli na številki 04I 604 I85 ali na elektronskem naslovu: akspela@siol.net. Kaj nudimo v atletski šoli? Program vadbe bo prilagojen starosti otroka, in sicer bo skozi igro prehajal do resne atletske vadbe. Pri vseh pa bo osnovni poudarek celovit razvoj psiho-motoričnih sposobnosti. Otrok bo med drugim pri naši vadbi pridobil osnovna znanja tehnik vseh atletskih disciplin. Vadba otroka bo organizirana pod strokovnim vodstvom naših vaditeljev, in sicer dvakrat tedensko po 60 minut za otroke od 6 do 9 let. Skozi igro bomo razvijali osnovne motorične sposobnosti otroka. Od I0 let dalje pa velja individualni program, kar pomeni, da se začne višja stopnja učenja atletike in spoznavanje vseh atletskih disciplin. Njihovi treningi praktično že pomenijo začetek pionirske atletike. Otroci začnejo trenirati na atletskem stadionu. Tudi število treningov bo individualno, v dogovoru s trenerjem. Organiziramo tudi športne tabore in priprave. Razmigajmo življenje naših najmlajših! Vsebine programa za otroke temeljijo na razvoju osnovnih gibalnih sposobnosti in spretnosti ter se opirajo na prvine športne gimnastike, prilagojene posameznim starostnim stopnjam, predznanju in količini vadbe. S športno aktivnostjo v predšolskem in osnovnošolskem obdobju zadovoljujemo otrokovo naravno razvojno potrebo po gibanju ter načrtno in organizirano vplivamo na otrokov motorični razvoj. Namen vadbe pa ni le telesni razvoj otroka, temveč tudi duševni. Med vadbo se otroci učijo vztrajnosti, vključujejo se v skupinske igre in se med seboj družijo, kar pa zagotovo otrokom omogoča še bolj sproščeno življenje. Telovadbo za najmlajše bodo vodili izkušeni vaditelji. Vadba je namenjena otrokom od 3. do 5. leta starosti. Urnik vadbe: ATLETSKA ŠOLA TEKA, TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE v telovadnici SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica: ponedeljek, sreda: od I8. do I9. ure. PRIDI IN SE NAM PRIDRUŽI! ŠD Špela Ivančna Gorica Špela Dizdarevič Pobrano v gozdu - okusno ob mesu Izbor receptov za pripravo mesnih jedi za vse tiste, ki smo si nabrali dobrote v gozdu in jih shranili za jesensko-zimske dni. Okusna priloga k mesu so tako borovnice, brusnice kot okusen kostanj, ki ga je ta mesec na pretek. Brusnice Brusnice vsebujejo hipurno kislino, ki je naravni antibiotik, antociani in proantocianidi pa obnavljajo celice, ki so potrebne za naš vid. Kot sestavine omak lajšajo prebavljivost jedi, brusnice pa tudi varujejo prebavni sistem pred mnogimi bakterijami in glivicami. Iz brusnic se izdelujejo čaji, sokovi in omake, ki so izvrsten dodatek jedem iz mesa. S svojim posebnim okusom brusnice jedem iz divjačine dodajo poseben okus in delujejo dekorativno. Meso divjega prašiča in tudi druge divjačine, ki se pripravi v aromatizi-ranih marinadah, zadrži svojevrstno aromo, ki jo omaka iz brusnice ublaži, ne pa uniči. Jed je lahko prebavljiva v kislo-sladki kombinaciji. Iz plodov brusnice se pripravljajo tudi razkošne sladke jedi. Pogosto se jih postreže kot poobedek k divjačin-skim jedem. Iz brusnic lahko pripravite marmelade in sirupe, ki so enostaven dodatek kolačem in pecivom. Kostanj Kostanj ne vsebuje holesterola, ima nizko vsebnost maščob, je dober vir mineralnih soli, vsebuje vitamine C, BI, B2 in proteine. 30 g kostanja ima približno 200 kJ energije. Vsekakor je kostanj dobrodošla poslastica v vse bolj mrzlih jesenskih dneh. Pravi ali domači kostanj je že od nekdaj predstavljal pomemben vir prehrane jeseni in pozimi. Nabrane sušimo in meljemo v kostanjevo moko. Ker je bogata s kalijem in hkrati vsebuje malo natrija, je še posebej primerna za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema. Kuhani kostanj je pogosto osnova za pripravo številnih drugih jedi; pirejev in juh ter za nadevanje; prihaja čas purančkov in goskic. Uporaben je za kostanjevo-zelenjavne kombinacije, zlasti duete z rdečim zeljem in brstič-nim ohrovtom, za priloge k mesu ali divjačini ali za torte, narastke, kolače in pudinge, marmelade in sladolede. Kostanji so malodane univerzalna kulinarična dobrota. Srnin file v brusnični omaki Sestavine: 500 g srninega fileja, 2 dcl rdečega vina, 2 žlici brusničnega džema, 2 žlici pomarančnega soka, olje, sol, poper Priprava: Srnin file narežemo na 2 cm debele kose in jih rahlo potlačimo. Položimo jih v primerno posodo, zalijemo z vinom in pomarančnim sokom ter preložimo na hladno. Pustimo marinirati vsaj 12 ur. Meso temeljito obrišemo in na hitro opečemo na vročem olju tako, da je notri še krvavo - prib. pol minute na vsaki strani. Preložimo na tople krožnike in v ponev zlijemo tekočino iz marinade. Dodamo brusnični džem, premešamo, solimo, popramo in kuhamo odkrito, da se omaka nekoliko zgosti. Omako polijemo poleg mesa. Poleg lahko ponudimo pečeno polento s hruškami ali pa kruhove cmoke s suhimi slivami. Kremna kostanjeva juha Sestavine: 50 g masla, 150 g kostanjev, I dl juhe, 1/2 dl sladke smetane, 100 g jurčkov, 100 g črnega kruha brez skorje, začimbe Priprava: Kostanj skuhamo in olupimo ter zmeljemo in prepasiramo skozi cedilo z majhnimi luknjicami. V posodi segrejemo maslo ter na maslu pražimo kostanjev pire, prelijemo z juho in kuhamo 15 minut, dodamo smetano in začinimo po okusu. Gobe narežemo na tanke lističe in jih na kratko prekuhamo v slani vodi. Dodamo jih juhi in vse skupaj kuhamo 10 minut na majhnem ognju. Kruh narežemo na I cm velike kose, opražimo na malo masla in pred serviranjem potrosimo po juhi. Gosje prsi z brusnicami in hruškami Sestavine: I gosji prsni file, 90 g zamrznjenih brusnic, I hruška, 2 dl čiste perutninske juhe, 25 g masla, 3 žlice suhega rdečega vina, 2 žlici balzamičnega kisa, I žlička sladkorja, I žlička jedilnega škroba, sol, beli poper v zrnu, košček ingverja Priprava: Pečico segrejemo na 200 °C. Meso oprhamo pod tekočo vodo, obrišemo in natremo z mešanico soli in sveže mletega popra. Ponev pristavimo in segrejemo, potem pa vanjo s kožo navzdol položimo gosje prsi. Pečemo jih 3 do 4 minute, nato meso obrnemo in po drugi strani pečemo še 3 minute. Opečene gosje prsi s kožo navzgor položimo v ognjevaren model za narastek. V ponev, v kateri smo opekli meso, nalijemo čisto perutninsko juho. Zavremo in kuhamo 5 minut. V ponev dodamo balza-mični kis in brusnice. Zavremo, potem pa z mešanico prelijemo gosje prsi v posodi, ki jo za 30 minut potisnemo v segreto pečico. Hruško razpolovimo, pecelj pustimo. Polovici razpeškamo in olupimo. Ingver olupimo in narežemo na čim tanjše lističe. V kozici segrejemo maslo, na katerega položimo razpolovljeno hruško. Dodamo narezan ingver, pokrijemo in dušimo 5 minut. Dušeno hruško odstavimo in posladkamo. Meso vzamemo iz pečice. Omako prelijemo v kozico, dodamo jedilni škrob, vino, sol in sveže mleti poper, potem pa med mešanjem vse skupaj na hitro prevremo. Meso narežemo. Gosje prsi z brusnično omako in ingverjevo hruško ali gosje prsi z brusnicami in hruškami so delikatesna praznična jed. Narezane prsi razdelimo na segreta krožnika. Meso prelijemo z omako in obložimo s po pol dušene hruške. Kostanjeva omaka s puranjim mesom Sestavine: 25 dag olupljenega kostanja, 3 dl čiste mesne juhe, kos olupljene čebule, kos olupljenega korenčka, 5 dag surovega masla, 3 dag moke, sol, sveže mlet bel poper, 2 do 3 žlice sladke smetane Priprava: Kostanj blanširamo in olupimo. Stresemo ga v kozico, prilijemo juho, dodamo čebulo in korenček, pokrijemo in zavremo. Vročino zmanjšamo in kostanj skuhamo do mehkega. Vse skupaj pretlačimo ali zmiksamo v pire. V čisti kozici razpustimo surovo maslo, potresemo z moko in med mešanjem svetlo opražimo. Dodamo pire in med mešanjem zavremo. Če je mešanica pregosta, prilijemo še malo juhe ali pa malo mleka. Po okusu solimo in popramo, odstavimo in primešamo smetano. Takoj ponudimo. Omako postrežemo k perutnini, najboljše k puranjem mesu. Jelenov file z borovnicami Sestavine: timijan, brinove jagode, sol, poper, olivno olje, 800 g jelenovega mesa, čebula, I strok česna, 2 dl rdečega vina, 200 g borovnic, 2 žlici masla Priprava: V terilniku stolčemo timijan, brinove jagode, sol in poper. Prilijemo malo olivnega olja. Jelenov file premažemo s pripravljeno začimbno mešanico in ga iz vseh strani popečemo v ponvi. Pečemo približno 10 minut. Ko je meso pečeno, ga vzamemo iz ponve in shranimo na toplo. V ponev prilijemo še malo olja, dodamo sesekljano čebulo in strt česen. Prepražimo, prilijemo rdeče vino, dodamo borovnice in kuhamo 5 minut. V omako vmešamo maslo, solimo. Meso narežemo na 2 cm debele rezine, jih položimo v omako in še malo pokuhamo. S kostanjem polnjena martinova gos Sestavine: približno 2 kg težka raca ali gos ali purica, sol in beli poper po okusu, I žlica majarona ali origana, 3 večja kisla jabolka, olupljena in narezana na drobno, skodela olupljenih in pečenih kostanjev, 3 dl vroče vode, I dl piva, I žlička začimbne mešanice, I žlica jedilnega škroba Priprava: Gos, raco ali purico osušimo s papirnato brisačo zunaj in znotraj. Tudi nasolimo in popramo jo po obeh straneh in pustimo počivati čez noč. Narezana jabolka, kostanj, majaron ali origano in nekaj kruhovih drobtin dobro zmešamo in s tem nadevamo odprtino v perutnini in jo zašije-mo. Pečico ogrejemo na 200 stopinj. V pekač zlijemo vročo vodo, na mrežo nad vodo damo raco, gos ali purico s prsmi navzdol. Pečemo približno uro in pol do dve uri. Vmes polivamo s tekočino iz pekača in pečenko obračamo. Nazadnje, ko je raca ali gos lepo porjavela, jo prelijemo s pivom, kateremu dodamo nekoliko soli. To naredi skorjo bolj hrustljavo. Raco vzamemo iz pečice in jo položimo na topel servirni pladenj, tekočino iz pekača pa precedimo in pustimo v posodi, da zavre. Vanjo vložimo nekaj kostanja, solimo z začimbno mešanico ali kocko juhe in ko prevre, dodamo v mrzli vodi raztopljen jedilni škrob. Dobljeno omako premešamo in dodamo mesu. Omake ne prelijemo po pečenki, temveč jo ponudimo zraven mesa. Tako pripravljena pečenka je veliko bolj zdrava kot tista, ki je pečena na masti in po možnosti še prelita z njo. Kot prilogo lahko ponudimo pečen krompir, testenine ali mlince ter dušeno rdeče zelje. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v srcu našem Ti za vedno boš ostal. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pa pot me vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v srcu našem pa Ti živiš. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 75. letu zapustil naš dragi mož, ata, dedi in pradedi LOVRO MARKOVIČ ST. (I7. 2. I936 - II. I0. 20I0) z Glogovice I5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, žalost, nam izrekli soža-lja, darovali sveče in cvetje, prispevali za svete maše. Hvala vsem, ki ste se mu poklonili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo patronažni sesti Heleni iz ZD Ivančna Gorica za njen trud. Zahvala tudi članom PGD Šentvid pri Stični, Društvu upokojencev Šentvid pri Stični za lep govor in organizacijo pogreba, prav tako visokim predstavnikom GZ Ivančna Gorica, GZ Trebnje, GZ Grosuplje, GZ Dobrepolje, GZ Ribnica, GZ Kočevje, podpoveljniku GZ Slovenije Behinu, županu občine Ivančna Gorica s sodelavci in štabu CZ Ivančna Gorica ter delovnim organizacijam Snaga, d.o.o, CZBO Šentvid pri Stični in M Varia, d.o.o. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar, trobentaču Tadeju in Prijateljem za lepo zapete pesmi. Iskrena hvala duhovnikoma Koželju in Petku za molitve ob pokojnem in župniku Jožetu Grebencu za sveto mašo. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Ni res, da je odšel - nikoli ne bo! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. ZAHVALA Bilo je tiho jesensko nedeljsko popoldne, 10. 10. 2010, ko si po kratkotrajni hudi bolezni, a kljub temu poln upanja, končal mnogo prekratko življenjsko pot in odšel tja, kjer tišina šepeta. Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega JOŽETA KASTELCA z Vira pri Stični III se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Najlepša hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, poslovnim partnerjem in vsem drugim za izrečena sožalja in to-lažilne besede, darovano cvetje in sveče, ki bodo gorele v njegov spomin, darove za cerkev in svete maše. Iskrena hvala dr. Zupančiču in patronažni sestri ge. Mari za pomoč v času njegove bolezni. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Maksimilijanu Fileju za lepo mašno daritev skupaj s sorodnikom in prijateljem msgr. Jožetom Kastelicem, kateremu smo iz srca hvaležni za vse njegove obiske v času bolezni in lepo popotnico k Bogu, njegovo podporo in molitve ter besede upanja in tolažbe, ki nas bodo vodile, da bomo v veri našli moč in zmogli razumeti skrivnostna božja pota. Najlepše se zahvaljujemo Robiju in pevskemu zboru Prijatelji za prečudovite pesmi ob slovesu, pogrebnemu zavodu Perpar za vso pomoč pri organizaciji pogreba, za katero smo še posebej iskreno hvaležni Gasilskemu društvu Metnaj in Stična, združenju ZŠAM Ivančna Gorica ter vsem gasilcem in šoferjem, ki ste ga pospremili na poti k večnemu počitku in mu poklonili topel poslovilni govor. Za ganljive besede ob slovesu pa najlepša zahvala tudi prijatelju in sodelavcu Universala in Peskokopa Podsmreka g. Jožetu Nosanu. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku in se od njega poslovili z ljubeznijo in spoštovanjem. Izguba našega dragega Jožeta nam je pustila globoke rane in nas za vedno zaznamovala. S seboj je odnesel koščke naših strtih src, praznina, ki je ostala za njim, pa je nenadomestljiva. A pustil nam je nekaj dragocenega - spomine, ki nam bodo brisali solze z lic, in svoj nasmeh, ki bo grel naša srca, dokler se zopet ne srečamo nad zvezdami, kjer je zdaj njegov novi dom. Z večerom vstopiš v moje sanje, zato živim samo še zanje, skopniš pa z jutranjo meglico, Jesen na vrt je prišla in nestrpno te čakala, čakala, da prideš ti. Sedla je na rožna tla, in jokala, ker tebe ni! ZAHVALA Za vedno me je zapustil moj dragi mož JOŽEF KUHELJ z Vira pri Stični, upokojeni zidar Rada bi se vam vsem, ki ste pospremili mojega moža k večnemu počitku, zahvalila za vaše misli, za besede tolažbe, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in molitve. Iskrena hvala osebju ZD Ivančna Gorica, posebej dr. Zupančiču in patronažni sestri Simoni za nesebično pomoč v težkih trenutkih njegovega življenja. Hvala g. župniku Maksimiljanu, patru Avguštinu in organistki Petri Trlep za svečan obred pogreba. Hvala Zagriškim fantom za odpete žalostinke, vsem praporščakom in pogrebni službi Perpar ter LD Veliki Gaber za organizacijo pogreba. Iskrena hvala g. Severju, Vinku in Mariji Ljubič za vse tople obiske in podarjen čas. S spomini v srcu in s hvaležnostjo, da obstajajo ljudje, ki so pripravljeni podariti delček svojega srca za tolažbo drugega se še enkrat vsakemu posebej toplo zahvaljujem. Žalujoča žena Rezka soočiš z bolom me in resnico ... Žalujoči vsi njegovi Bila si tu, tu ob moji rami, kot angel varuh mi ob strani, in še si tu, le da v moji duši, odkar si šla, se svet mi ruši. Ljubezen je življenjska sila, v srce to rožo si vsadila. Ne bom je pustil oveneti, ta cvet pomaga mi živeti. ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica JULIJANA BERDAJS po domače Valdetova Julka iz Temenice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za dobre namene in svete maše, izrekli sožalja in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Grebencu, patru Felicijanu Pevcu, pevskemu zboru Prijatelji, trobentaču za Tišino in pogrebnemu zavodu Perpar. Ostala boš v naših srcih. Pogrešali te bomo! Žalujoči vsi njeni Ljubila si življenje, delo in svoj dom, od svojih najdražjih se tiho poslovila in odšla v večni dom. ZAHVALA V soboto, 2. oktobra 20I0, smo se poslovili od naše drage sestre, tete in svakinje VIDE DEKANIČ (9. 5. I933 - 28. 9. 20I0), rojene Štajnar iz Petrušnje vasi. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darovane maše in dobre namene. Iskrena hvala gospodu župniku, pogrebni službi Perpar, cvetličarki za pripravo vežice ter pevcem za zapete pesmi. Zahvaljujemo se tudi Društvu upokojencev Šentvid pri Stični za ganljive besede ob grobu. Hvala vsem, ki vas nismo imenovali, a ste nam stali ob strani ter našo teto pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni JOŽETU bolečina^ praznina^ solze pečejo dojeti je težko a za teboj so ostali spomini na lepe stvari na lepe čase na tvoj smeh. Matej Mama - za dobroto hvala, za ljubezen in za zgled. V naših srcih boš ostala, dokler ne snidemo se spet. ZAHVALA V 96. letu starosti je ugasnilo zlato srce naše mame, tašče, babice in prababice ALOJZIJE ANTONČIČ, roj. Lavrih, Hribske mame iz Doba Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mamo med njeno boleznijo obiskovali in ji tako lajšali trpljenje, g. župniku Jožetu Grebencu, g. Jožetu Koželju in g. Janezu Petku za pogrebne maše, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste zanjo molili in z nami bedeli. Gospodu Petku še posebej hvala za obiske ob prvih petkih in molitve ob slovesu. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od nje, hvala za vse izraze sožalja, darove za sv. maše in dobre namene, hvala za sveče ter spremstvo v njen zadnji dom. Iskrena hvala govornikoma Jožetu Glaviču in Alojzu Šraju za tople besede slovesa, Prijateljem za lepo zapete pesmi in pogrebnemu zavodu Perpar. Vsi njeni domači ZAHVALA Ob nepričakovani in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica ANTONA KOVAČA (8. 6. I938 - I9. I0. 20I0) iz Grintovca pri Zagradcu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vašča-nom, prijateljem, znancem, sodelavcem ter vsem drugim, ki ste nam v težkih trenutkih nesebično stali ob strani, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter tako z nami delili neizmerno bolečino ob prerani izgubi. Zahvaljujemo se gospodu župniku Borisu Žirovniku za lepo opravljeno mašno daritev in pogrebni obred ter mešanemu cerkvenemu pevskemu zboru, moškima pevskima zboroma Ambrus in Zagradec ter organistu Robiju Kohku za lepo in ubrano petje. Zahvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar, Društvu upokojencev Ivančna Gorica ter zakoncema Strmole za zvonjenje in molitev rožnega venca. Še posebej pa bi se radi iskreno zahvalili Gasilskemu društvu Za-gradec in Lovski družini Suha krajina za zadnje spremstvo od domače hiše do preranega groba, za uigrano organizacijo pogrebne slovesnosti in ganljivo izrečene besede ob slovesu. Hvaležni smo tudi gospodoma Slavku Blatniku in Alojzu Zupančiču za poslovilna govora. Naš dom bo odslej tih in prazen, vendar boš za vedno ostal z nami v mislih in srcih. Dragi ata, počivaj v miru! Vsi njegovi Zahvale 2010 oktober, Ivančna Gorica | ^KLASJE 25 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Ob žalostnem slovesu od našega dragega očeta, moža, brata, dedka, pradedka in tasta FRANCA ČERNIVCA (29. 3. 1923 - II. 10. 2010) s Kitnega Vrha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter svete maše. Zahvaljujemo se tudi Domu starejših občanov iz Grosuplja, pevcem, gospodu župniku za lep obred ter pogrebni službi Novak za organizacijo pogreba ter zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je zapustil MARTIN ZAJC (I942-20I0) z Grintovca pri Zagradcu Ni besed, ki bi povedale, kako prazno je brez njega. A besede živijo. Besede tešijo bolečino, in ko bolečina mine, pomagajo obujati spomine. Samo z besedami se lahko zahvalimo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom, župniku, pevcem, govornikoma in podjetju Per-par. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, izrekli sožalja ter ga z molitvjo pospremili na zadnjo pot. Žalujemo, kot je žalovalo vreme, ko smo ga polagali k počitku. Vsi njegovi Tudi če te ni, v mislih vedno z nami si. V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama LJUDMILA ŠTRUS iz Podboršta (24. 7. I940 - 25. I0. 2009) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in prižigate svečke v njen spomin. Vsi njeni V oktobru burja, mraz, januarja sončen čas Voda na našem vrtu - drugi del Ko se odločimo za obliko vodnega bazena, je pred nami izbira načina gradnje. Najpopularnejši so ribniki s prevleko iz folije, industrijsko oziroma obrtniško pripravljeni bazeni in bazeni iz betona. Vsak ima svoje značilnosti in izbirati bomo morali po različnih kriterijih: ceni, trajnosti, preprostosti izdelave in skladnosti z izbranim načrtom ter materiali za obrobo. Na voljo so materiali različnih barv. Svetle barve razkrijejo živalstvo v vodi, pokažejo pa tudi nečistoče na vodni gladini. Temnejše barve dajejo videz, da je bazen globlji, in ojačijo odseve z gladine. Kotanje z oblogo iz folije Obloga iz sintetične folije je zelo priljubljen material za pripravo vodne kotanje. Folije so na razpolago v praktično neomejenih dimenzijah in manjše izmere se dobijo že pripravljene in jih iz trgovine lahko odpeljemo v avtomobilskem prtljažniku. Za ribnike kvadratnih, okroglih in drugih pravilnih oblik so na razpolago že zvarjene obloge po merah izkopa. Ker je folija voljna, dovoljuje fleksibilnost pri izdelavi ribnika, saj se obloga oblikuje po obliki izkopa. Kvalitetne obloge imajo tudi dolgo življenjsko dobo. Pripravljeni bazeni Priljubljen način instalacije vodnega vključka v vrtu so kupljeni, že pripravljeni bazeni. Na razpolago je cela paleta različnih velikosti in oblik. Prednost gotovega bazena je, da so vse oblikovanje opravili strokovnjaki; vključene so police in stene, ki so gladke, brez gub in jih je lahko čistiti. Pripravljeni bazen lažje namestite kot betonskega, zlasti če je manjši, saj ga lahko prenašata eden ali dva človeka. Površina takih bazenov je odporna na udarce, poškodbe pa je tudi preprosto popraviti. Oblikovani bazeni so narejeni iz poliestra in steklenih vlaken, ki se uporabljajo tudi za gradnjo čolnov in cistern za vodo. Izdelki so lahki in zelo odporni. Betonski bazeni Dolga leta je bil beton edini material za umetne ribnike, dandanes pa iz njega le redko konstruirajo. Betonski bazeni imajo nekaj prednosti: dobro narejen betonski ribnik je zelo trden in odporen. Lahko je poljubne oblike in velikosti, vanj pa se da vključiti kakršnokoli obrobo, na primer skalnate ali peščene obale. Beton je posebno primeren za globoke ribnike - zidane ali nasute stene so lahko navpične. Cena betonskega bazena je zelo odvisna od metode izdelave in od cene dela. Beton ima tudi slabe strani. Material je težak in je precej občutljiv pri transportu in rokovanju. Za izdelavo je treba kar nekaj znanja, zdrži pa dlje kot obloženi ali že izdelani ribniki. Ker beton ni tako elastičen kot folija in niti kot plastična korita, je bolj občutljiv na zmrzal. Zaradi te nevarnosti morajo biti betonske stene debele in posebej ojačane. Če bazen poči, ga je zelo težko uspešno popraviti, ker vedno znova razpoka. Ponavadi je edina rešitev obloga iz folije. Kako se bo ribnik vyklopil v okolje, je močno odvisno od vrste obrobe. Obroba z opeko Najenostavnejša opečna obroba je vrsta opek, radialno položenih ob rob bazena. Zagotoviti moramo, da je podlaga ravna in dovolj čvrsta, da bo nosila opeke. Temelji morajo biti utrjeni, drugače se bo opeka hitro razmajala. Obroba iz kamnov Kamen je odličen material za obrobo bolj formalnih ribnikov. Težki kamni zahtevajo dobro osnovo, da se bregovi ne bodo rušili. Izbrati moramo primerne skale in se izogibati krhkemu kamnu, ki v zmrzali razpada. Nekateri mehki kamni v vodo tudi oddajajo soli, ki lahko porušijo kemizem ribnika. Obroba iz lesa Lesena obroba ribnika, iz kolov ali iz železniških pragov je za oko zelo učinkovita, v praksi pa zahtevna. Les, ki je v stiku z vodo, rad trohni in poka. Zaščitni premazi niso priporočljivi, ker čeprav manj strupene vrste ne škodujejo rastlinam, v večji koncentraciji zastrupijo ribe. Obroba iz travne ruše Trava je dobra obroba za neformalne ribnike in za jezerca za divjad, ribe pa se rade pasejo med koreninami, ki visijo v vodo. Zahteva pa več nege kot druge obrobe, ne smemo je obdelovati s preparati, ob vodi pa jo moramo kositi ročno. Težave so tudi z odvodnjavanjem -preden položimo rušo čez rob ribnika, izkopljemo drenažni jarek in ga nasujemo s prodom. Voda iz tega jarka mora teči stran od ribnika, da se prst ne bo spirala vanj. Posamezne kamnite plošče bodo na travi preprečile gola ali močvirna mesta. Irena Ihan, dipl. ing. agr. in hort. Lahka križanka Z OLAJŠUJOČIMI PRITIKLINAMI Naši predniki so imeli pestrejše izrazje od današnjega. Tako so na primer za človeka, ki po obnašanju ni povsem ustrezal merilom večine, skovali izraz, ki ga bo obelodanilo geslo pričujoče križanke. Če ne bo šlo s pomočjo vprašalnic, je v pomoč še pesmica. Tako ni hudir, da se kdo ne bi dokopal do te »skrivnosti«. Vodoravno: 1. testament, 2. priložnost, 3. vik in krik, 4. gorska planota na Gorenjskem, 5. če je ni, nas zebe, 6. prebavni proizvod goveda, 7. bogata gostija, 8. močvirska zelnata trajnica s kremenovimi vključki, 9. napoved, sporočilo. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 jk vejk Š cs b, 9. b, 8. a, 6. a, 5. 8, r^ 4. a, 3. a, 2. c, ja ašanja a n dgo O 0 0 0 R K Č L U J V K K J D S L Z N L S taco tacám -z jezikom jezikám Kmetijska filmska proizvodnja Pozor, snemamo! I, kaj neki? Fižolovko s prekel vendar! Pregovor z množencem Dvakrat dá, kdor hitro dá Ha, ha, ha, kajne, da je dober! Toda vprašanje je, če je uresničljiv! Pomoč v verzih Kadar človek táko zine, da po volji ni večine, nas okopljejo v besedju v naslednjem zaporedju: osel, tepec, teleban, bizgec, tečen in neslan. Za dodatek si še trčen, prismojen in ozkosrčen. Če se braniš, da ni res, dodajo še, da si čez les, da v glavi si poplaknjen in zato povsem premaknjen. Tisto z lesom bi še šlo -daš ga v peč in je toplo. Tedaj zapahneš svoje duri, dokler ves se les ne skuri. Leopold Kaj počenjata? Pripovedujeta si šale, ki bodo objavljene v prihodnji številki Klasja. Reka življenja MARIJA BREGAR Hodim ob reki, ki se ji pravi življenje. Najprej vsa mlada, razigrana, pričakujoča, nato tavajoča v njenem soju, ki odslikava podobe časa. Kasneje se zdi vse kot trenutek. Drevesa ob rečnih bregovih spoštljivo se klanjajo materi Zemlji in nam, ki na njej naj bi spokojno živeli. Misli pa razpršene hitijo na vse strani, daleč tja k večni svetlobi. % M v V * * V * I ♦ Vaša vprašanja in naši odgovori 1. Katera beseda je lahko sopomenka za besedo zemlja? a) gniloba b) mesec c) prst d) tropine 2. Označi ime, ki je simbolno najbliže bogu! a) Angelca b) Katrca c) Marjetka 3. Kje pretežno živi lenivec? a) na drevju b) v vodi c) v puščavskem pesku 4. Koliko let je dočakal Primož Trubar? 5. Katera rastlina je vetrocvetka? a) koruza b) krompir c) fižol d) magnolija 6. Poišči književnika, ki ni bil France! a) Aškerc b) Erjavec c) Levstik b) Prešeren 7. Zapiši obče ime selišča, ki je bilo v nekdanji fevdalni hierarhiji med vasjo in mestom! 8. Kdo nam je po genetski liniji najbližji sorodnik? a) nečak b) teta c) svakinja d)tašča 9. Za katere živali je značilna zunanja oploditev? a) za želve b) za žabe c) za žuželke 10. Kdo je na podobi? Odgovore najdete skrite nekje v bližini. Poglejte malo po okolici! Stari časi in stari špasi Nora ptica »Si že slišal za taščico?« »Seveda, to je pomanjševalnica za mater moje žene!« »Toda v enciklopediji piše, da rada skače z veje na vejo?« »Nič čudnega, jaz že ves čas trdim, da je malo nora!« Rajska oblačila Žena: »Preden sva se poročila, si mi obljubljal, da bom s teboj živela kot v raju, sedaj pa še za obleko nimam!« Mož: »Kaj si pa mislila, v raju so živeli brez obleke!« Tržno gospodarstvo Petelin s težavo prikotali nojevo jajce iz sosednjega dvorišča in očitajoče stopi pred svoje putke: »Punce, ne bi rad težil, toda poglejte, kaj zmore konkurenca!« Našemu državniku na spomenik dodajamo uro. Tako bo vedel, da je napočil nov čas. Moja rojstna vas Podbukovje - x. nadaljevanje Spomini na šolo Pravijo, da se človek šola vse življenje, pa še ni zadosti. Moje uradno šolanje se je začelo na Krki leta 1933, ko mi je bilo šest let. V razredu nas je bilo veliko, čeprav niso vzeli vseh mojih vrstnikov iz leta l927. Očitno je bilo v razredu precej ponavljavcev, ker so bili nekateri sošolci precej veliki in so se bolj sproščeno obnašali. Bilo nas je toliko, da smo po trije sedeli v vsaki klopi. Pred vpisom v šolo nas je pregledal doktor Fedran iz Ivančne Gorice in dal mnenje o sposobnosti za vpis. Na moje veliko veselje me je v prvem razredu učila Marija Štraus, ki je učila še moja starša, ata in mamo. Bila je vseskozi na Krki, od začetka njenega učiteljevanja do odhoda v pokoj. Imeli smo jo radi in smo jo iskreno spoštovali. V mojem času ni bilo treba toliko knjig in drugih potrebščin za šolo kot dandanes. Prve dni sem nosila s seboj samo zvezek in svinčnik. Pozneje so mi kupili lep zelen nahrbtnik, risanko in abecednik, imenovan tudi čitanka. V nahrbtniku je bila tudi puščica, dar moje sestrične. Ker je bila počena, jo je ata popravil in ji izrezljal nov pokrovček. K vsemu temu mi je mama dodala še šest voščenih barvic, sveti Miklavž pa navaden pe-resnik, v katerega sem vtikala peresa in jih pomakala v črnilnik. Doma sem imela še en črnilnik, da sem lahko na- Učenke iz ponavljalnega oddelka (5., 6., in 7. razred) krške osnovne šole. Tedaj sem bila učenka 5. razreda. Na sliki sem druga v vrsti, čepeča v pikasti oblekici. Slikali smo se leta l938 pred Narodnim muzejem. Do Ivančne Gorice smo se peljali z lojtrnim vozom, naprej v Ljubljano pa z vlakom. Z nami so bili tudi dečki, ki pa so se slikali posebej. Joj, kje je že to! Od deklic je že več kot polovica pokojnih, dečki pa malone vsi - za njihovimi življenji je namreč strahotno posegla druga svetovna vojna. Iz zakladnice naših domov Tole je že osma narodopisna uganka v letošnjem letu. Še dve, pa bomo na cilju letošnje etape, ki se zaključi z zadnjimi dnevi v decembru. Današnja »uganka« je nekoliko težja, to vsekakor moram priznati. Da bi lažje strli ta oreh, vam bom malo pomagal. Predmet je lesen in se je uporabljal za neko razvado, bolj pri moških kot pri ženskah. Kdor bo vedel, bo veljal za pravega »kerlca«. Če ne veste imena, pa povejte, za kaj se je napravica uporabljala. Izdelek je v lasti naše znanke Marije Strniša iz Les. Tega vam ne bi smel povedati, ker boste šli k njej in povprašali. No, tudi to bi bilo nekaj. Sicer pa mi je obljubila, da bo tiho kot r. (mislim riba). Priiazen pozdrav od Klasieveaa Poldeta redili domačo nalogo. V tistih časih je bilo v šoli zelo pomembno ročno delo. Deklice smo se že v prvem razredu učile plesti nogavice in izdelovati manjše prtič-ke, na primer za bohkov kot. Naslednja leta je sledilo kvačkanje, krpanje oblačil, šivanje gumbov, ročno in strojno šivanje, pranje perila, kuhanje in ribanje poda. Fantovski program je bil drugačen. Učili so se raznih gospodarskih opravil, predvsem pa so se zadrževali v vrtu, kjer so sadili, obrezovali in cepili sadno drevje. Ker ni bilo učnih knjig, smo morali vse gradivo zapisati in narisati v zvezek. Vsak mesec smo v šolske zvezke pisali eno nalogo iz računstva, eno iz slovenščine (narek ali spis) in eno iz lepopisja. Pozneje so nam predpisali še naloge iz srbohrvaščine. Vsa ta dela so bila ocenjena in upoštevana v izkazih. Poseben poudarek so dajali petju in deklamiranju: od vsakega pesnika smo morali znati vsaj eno pesem, od pisatelja pa krajši odlomek njegovega dela. Učiteljica Štravsova me je učila le eno leto, nato tri leta Franica Kokolj. Njej so sledile: Marija Dovgan eno leto, Anica Javornik eno leto in Venceslav Winkler pa me je poučeval dve leti. Svoje šolanje sem končala ravno na začetku druge svetovne vojne. Ob vsem šolskem delu, ki sem ga dokaj vestno opravljala, sem kot najstarejši otrok veliko pomagala pri vsakršnih kmečkih opravilih, pozimi pa z babičino pomočjo pomagala pri izdelavi lanenih in volnenih oblačil. Pozneje sem velikokrat razmišljala o svojem šolanju. Po vsem, kar je sledilo, sem vedno globlje prepričana, da so bili to najsrečnejši dnevi mojega življenja. To je bil kratek opis moje rojstne vasi Podbukovje, mojih prednikov do četrtega kolena in pomembnejših dogodkov, ki so se odvijali v njihovem in mojem času. Tu se je moje pero v tej pripovedi ustavilo. Morda se bom kdaj oglasila v Ivanški čbelici s kakšno pesmico, ki se mi tu in tam utrne -dotlej pa prijazno pozdravljeni. Marija Strniša Nekaj popravkov: V 6. številki Klasja, kjer je bilo objavljeno VIII. nadaljevanje spominov Marije Strniše iz Les s podnaslovom Moji predniki - ata Francelj, je nastalo nekaj napak, ki jih ob tej priložnosti popravljamo. Napake so nastale pri dokončnem oblikovanju teksta in pri prepisovanju iz rokopisa. 1. Ata Francelj ni bil rojen leta 1889, temveč devet let pozneje, torej leta 1898. 2. Ko se je ata Francelj vrnil z vojske, niso imeli sedmine za njegovo materjo Micko, temveč za njegovo sestro, ki je bila prav tako Micka. 3. Ata Francelj je celih 30 let preživel svojo ženo Manco in ne nekaj let, kot stoji v zapisu. Umrl je leta 1985, star skoraj 86 let. Avtorici se za lepo zahvaljujem za posredovanje pravilnih podatkov in se opravičujem za napake. leopold Sever V slovo Jožetu Kuhlju Naš časnik med ostalimi poslanstvi po najboljših močeh ohranja tudi izročila in vsakršne druge sledi iz minulih časov. Pri tem sodelujejo mnogi bralci, ki vsak mesec tako ali drugače pomagajo napolniti kotičke Klasja. Med take bralce štejemo tudi Jožeta Kuhlja z Vira pri Stični, ki se je sredi letošnjega oktobra tiho poslovil s tega sveta in odšel v večnost. Pokojni Jože za časnikarske namene ni prijemal peresa, bil pa je neutruden posrednik bogatega védenja o minulem bitju in žitju od ivanškega do rodnega primskovškega konca in še dlje na vse strani. Iz Jože-tove zakladnice ljudskega blaga smo dali v prepoznavo in opis številne izdelke človeških rok iz različnih časov, je imetnik štirih Klasjevih rekordov in lepo število zapisov temelji na njegovi pripovedi. Večkrat si je vzel čas in šel v naravo pokazat sledi, ki jih je za Pokojni Jože je imel oko za vse, kar je bilo vredno pozornosti. Na sliki je z orjaško lesno gobo najdeno v naravi. seboj pustil minuli čas. Pri opredeljevanju je bil dosleden in resnicoljuben - vedno je jasno opozoril na popolno, večjo in manjšo zanesljivost poročila. Jože se je poslovil od življenja v 79 - letu starosti. Žaro z njegovim pepelom smo položili v zemljo 17. oktobra na pokopališču v Velikem Gabru. K večnemu počitku so ga pospremili sorodniki, prijatelji in znanci. Med častilci njegovega spomina so bili tudi pevci in številni lovci, ki so lepo poskrbeli za zadnje slovo. Ženi Rezki in sorodnikom v imenu uredništva izrekamo iskreno sožalje. Z Jožetovim odhodom je med poročevalci zazijala nova praznina, zato vse pristne poznavalce narave in naše preteklosti vabimo, naj jo zapolnijo s sodelovanjem. Leopold Sever Slanina kot zdravilo Do pred nekaj desetletji je bila svinjska maščoba pogosta v naši prehrani. Kupci so tedaj cenili prašiče po debelini njihove podkožne maščobe, po domače špeha. Iz njega so cvrli mast, nekaj pa so ga po obdelavi s soljo in začimbami prekadili in tako dobili slanino. Svinjska maščoba je bila tako cenjena, da prašičev marsikdaj niso tehtali, ampak so mu vrednost določili z merjenjem dolžine in obsega prsnega koša za prednjima nogama. Zaradi priporočil zdravnikov, malo pa tudi zaradi spremenjenega načina življenja, so živalske maščobe v veliki meri izginile iz naše prehrane- Nadomestila so jih razna olja in izdelki iz njih, na primer margarina in podobno. Na podlagi lastnih izkušenj in ob branju literature sem prišel do spoznanja, da mast le ni tako škodljiva, če jo uživamo v pravi meri, hkrati pa je pomembna za naše zdravje. Eden izmed dobrodejnih vplivov živalske maščobe, v našem primeru slanine, je vpliv na pravilno delovanje sklepov. Naše telo proizvaja vedno manj sklepnih maziv: malo so za to kriva leta, malo pa manjkajoče živalske maščobe v naši prehrani. Kako sem prišel do tega prepričanja? Pred dobrimi dvajsetimi leti me je začelo boleti v levem kolku, gibanje pa je spremljalo škripanje in pokanje, da se je slišalo v okolico. Šel sem k zdravniku in po pregledih zvedel, da imam obrabljen kolčni sklep do take mere, da ga bo treba v doglednem času zamenjati z umetnim. Ker sem take narave, da se na lepem ne vdam v usodo, sem o tem veliko preudarjal in iskal drugačne rešitve. Tedaj sem v neki poljudnozdravstveni reviji prebral, da so preiskali značilnosti sklepne maščobe in ugotovili, da je le-ta močno podobna maščobi v prekajeni svinjski slanini. Tedaj sem se odločil, da bom začel zdraviti sklepe s slanino. V ta namen sem vzel s seboj v službo 4 do 5 dag slanine in jo pojedel za malico skupaj z drugimi živili. In ne boste verjeli - že po štirinajstih dneh se je stanje bistveno izboljšalo, v nadaljnjih štirinajstih dneh pa je bil kolk tako zdrav, da sem na težave malone pozabil. Čez dobro desetletje so se težave s kolkom ponovile. Seveda sem takoj začel zdravljenje po preizkušenem postopku, le da sem tokrat opravil enomesečno kuro z zaseko, narejeno iz posušene slanine. Tudi tokrat je bilo zdravljenje uspešno. Tako mi je s pomočjo slanine uspelo, da kljub pohodu proti osmemu desetletju življenja še vedno hodim naokoli s kolkom, ki mi ga je dala mati narava. Tako sem storil jaz, vi pa se odločite zase. Če se boste odločili za tovrstno zdravljenje, vam želim obilo uspeha. Roj Kako se je Bezlajev Johan vojaščine otepal Med prvo svetovno vojsko so se moški bali vojaščine, ker je s fronte le redek prišel domov. Tega se je zavedal tudi Bezlajev Johan, zato jo je namesto k vojakom pobrisal v gozd in se tam skrival. Seveda ni bil stalno v gozdu; včasih je prenočil na kakšnem kozolcu ali pa pri sorodnikih. V domačih predelih se je malo zadrževal, v glavnem takrat, ko je prišel po jestvine, ki so mu jih na domenjenem kraju puščali domači. Pred žandarji, vohljajočimi za skrivači in ubežniki, se je prikrival tudi s spreminjanjem videza: enkrat je bil bradat, drugič lasat, potem oboje, včasih pa nič. Kljub previdnosti pa je enkrat le naletel na orožniško patruljo. Na hrbtu je nosil vrečo kresilnih gob, ki jih je nabral za sorodnika, pri katerem je bil prenočil, zato je hodil upognjeno, pa ni opazil bližajoče se nevarnosti. Orožnika sta ga takoj pobarala, če je v gozdu videl takega in takega človeka - Bezlajev Johan mu pravijo. Johan je najprej s prsti segel v brado, kot da premišljuje. Potem so se mu zasvetile oči: »Seveda, že nekajkrat sva se srečala. V tistem hribu ima verjetno svoj brlog!« In je pokazal proti oddaljeni vzpetini, na kateri še nikoli ni bil. Orožnika sta ga nagradila s tobakom in se priporočila za nove vesti, ki jih je Johan kajpak z veseljem obljubil. Kasneje so orožniki poostrili nadzor in so preverili vsakega neznanega moškega. Tedaj je Johan postal ženska s skrbno obrito brado in široko zavezano ruto na glavi. Tudi lepo oblikovano žensko oprsje si je pritrdil, kadar se je podal v nevarnejše predele. Ko je nekega dne zamišljen hodil po polju z motiko na rami, sta se izza koruzne njive nenadoma spet pokazala žandarja. Za umik kajpak ni bilo več časa, le še po sebi je pogledal in z grozo ugotovil, da mu je desna stran oprsja zdrknila do pasu, leva pa se je še vedno ponosno bočila v svet. V stiski je človek iznajdljiv: tudi Johan se je spretno zvil naprej in možema postave z ženskim glasom pojasnil, da jo je tako nanagloma začrvičilo v trebuhu, da je vse skupaj pustila in šla domov po česen, ki je zelo dober zoper gliste. Orožnika sta debelo gledala za odhajajočo žensko. »Čedalje hitreje hodi,« je Johan slišal praviti prvega. »Najbrž je dobila močnejši napad glist,« je menil drugi. Kaj sta potem rekla, Johan ni slišal, ker je takoj za ovinkom kljub povešeni dojki naglo zavil v goščavo. Po končani vojski se ni dosti bril. »Sem imel v svojih ženskih časih preveč dela s temi kocinami,« je vsakemu pojasnil, tisto o dojkah in glistah pa ne. Leopold Sever Tičnica na Bokalcah Množičnost dokazuje najprepričljivejše Sprva se je zdelo, da neposredna okolica Ljubljane nima sledov iz časa gradiščarjev. Skrbnejši in na izkušnjah temelječi pregled pa je pokazal, da so tudi tu številna znamenja našega bivanja v starejši železni dobi. Po temeljitem preudarku lahko zaključimo, da je naše glavno mesto dobesedno obdano s sledovi slovenske starosvetno-sti, ki dokazujejo, da je slovensko govoreče ljudstvo tod bivalo že v davnini. Z veliko zanesljivostjo smemo domnevati, da so tičnice obstajale tudi v samem mestu, a so se sledi zaradi intenzivnih dogajanj v poznejših stoletjih večinoma zabrisale. Kljub temu nekaj starosvetnih le-dinskih imen še vedno zasledimo ondi. Najprej bi rad še enkrat pojasnil, zakaj se vsake tičnice znova in znova razveselim. Te markantne točke iz naše preteklosti so namreč imenitni in zanesljivi usmerjevalci pri iskanju drugih sestavin tako imenovane gradiške infrastrukture iz staroveškega časa. Bokalska Tičnica je kljub neposredni bližini mesta ohranila skoraj vse značilnosti tovrstnih duhovnih središč: obla vzpetina, ne-naseljenost, poraslost z gozdom in bližina drugih sledi iz gradiške dobe. Nekaj pa je vendarle drugače: pred nekaj desetletji so na njej zgradili vodni zbiralnik, ki je v veliki meri prekril sledi davnega čaščenja. Kljub temu pa vešče oko vendarle zasluti ohranjene prvine, značilne za zbirališče duhov umrlih. Leopold Sever Na najvišji točki, kjer so naši predniki opravljali svoje naravoversko obredje, je zgrajen vodni zbiralnik. Če bi bil pri gradnji prisoten o naši zgodovini poučen človek, bi ondi zagotovo opazil znamenja nekdanje duhovne dejavnosti. Gosto naseljeni del Ljubljane sega prav do podnožja Tičnice. Popolno poselitev pa so zaustavili duhovi umrlih. Resnici na ljubo je treba priznati, da so duše davnih prednikov tokrat Tičnico obvarovale le posredno. Dejanski zaščitniki so bili naravovarstveni predpisi. Lokacija bokalske Tičnice. V njeni okolici so še druge imenske in materialne ostaline davnega časa. Tudi reka Gradaščica je nedvomno poimenovana po izrazju iz te dobe. CXLIII. REKORD: Paradižnik za celo gruntarsko južino Naši nadvse pridni bralci dosegajo osupljive uspehe. Malči Zupančič iz Šentvida je letos pridelala tak paradižnik, da se kar sline pocedijo, če pomisliš na sočno paradižnikovo solato. Vendar to ne bi bilo nič posebnega, če plodovi ne bi bili debeli kot volovsko srce. Lepo število paradižnikovih plodov je krepko preseglo kilogramsko značko - eden med njimi je bil še posebej »pri sebi« in je na tehtnici potegnil celih I400 gramov. Skoraj poldrugi kilogram težak rdečeličnež »sliši« na ime jabučar, tako po domače imenujejo to vrsto paradižnika. Pa naj kdo reče, da to ni rekord - je, pa pika. Pripisali ga bomo dobrovoljni in gostoljubni gospodinji Malči Zupančičevi iz Šentvida. Visoko Klasjevo priznanje naj jo spodbudi za nove vrtnarske dosežke. K temu kajpak prilagamo še iskrene in gromoglasne čestitke vseh in z vseh strani. Ob tej priliki še povabilo: Kdor ima kaj pokazat in kaj povedat, je vljudno vabljen v dolgo vrsto Klas-jevih rekorderjev. Ko bo dosežkov dovolj, bomo vse skupaj strnili v knjigo in se kje srečali. Tedaj bo kajpak vzneseno in veselo kot malokdaj in redkokje. Leopold Sever Opazovanje in občutje Ondan sem lep čas opazoval ptička, ki sta ščebetala na električnem vodu. Sprva bolj nežno in tiho, nato pa vedno glasneje. Nazadnje se je eden od njiju čudno našopiril in odletel v bližnji gozd. Preostali krilatec je še dolgo ostal na žici in zdelo se mi je, da je žalosten. Kaj sta imela, lahko le domnevamo. Kajne, kako je vse skupaj podobno človeškemu? Leopold Sever