Bt.	ce j ska ’kn ji žni ca
Ljubi Jana, dr:?!* girnnaTii ja.
Pavšalni franko v državi SHS.
Številka 38.	V Ljubljani, dne 23. septembra 1920.	II. leto.
== Cijena u prodaji 1 K 50 fil = Naš Glas izlazi u tjednu svakog četvrtka. Godišnja pretplata * . . . . K 72'—
Polugodišnja........................ 36'—
Četvrtgodišnja...................... 18' -
Za inozemstvo dodati poštarinu. Oglasi po cjeniku.
=---" Il,eHa y npo^ajn 1 K 50 4>h^. === Ham L'.iae na.iaan ce,[,Mit'iHo ceaKor 'ieTiipTrca. ToAHmuba npeTn.ia'ra	K 72
Ilo.ivro/umima.............................»06
HeTBpTru,'iHHm.a...................... „ 18
3a HnoaeMCTBo ;i,orT,aTn nomTapnHy. Or.iacH no TapH(})H.
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.. Hrvatske in srbske dopise je pošiljati le potem organizacij, ki so za vsebino odgovorne.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošlje po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
.1. Z. (Dobila ves.)
Uradništvo in javna uprava.
Kakor je duhovnik zastopnik cerkve, kateri služi, tako je uradnik zastopnik države, ki ga je namestila. Zato je vsa organizacija raznih veroizpovedanj v duhovskih rokah; od najnižje do najvišje stopinje odločuje v vseh verah le duhovščina notranji red, notranja pravila, predpise in ukaze. Lajiki imajo pač pravico določati časovni red in malen-kostnejše posameznosti; podrobnih, stvarnih uredb pa nimajo pravice določati. Zato stoji vsa stavba kakor kamen, ker so jo postavili in jo urejajo strokovnjaki. ki vsako spremembo temeljito premislijo. Ako kaj na zgradbi spremene, se izvrši v smislu in duhu stavbe same; nikjer ni ne polovičarstva, ne površnosti. In te stavbe stoje in so vedno trdnejše že cela stoletja.
Podobna stavba kakor razne cerkve je tudi vsaka država; njeni stavbeniki so strokovnjaki - uradniki — a žal! nimajo tako dosledno speljanega delokroga kakor strokovnjaki-duhovni. V cerkvah še ni bilo videti, da bi cerkovnik določal nedeljsko 'opravilo in po vsej priliki tega ne bomo dočakali. Tudi še ni noben ministrant čital maše. pač pa vedno samo streže. V državni stavbi pa se velikokrat zgodi, da je mežnar za župnika (hu-domušnež bi rekel, da ie kozel za vrtnarja), ali ministrant za dekana. Kako neki ?
Na ta način, ker ima uradnik pač pravico prevzemati referate, najvišjega in najvažnejšega mesta pa ni deležen, tega zavzema vrtnar, pardon — ministrant ali pa cerkovnik.
Ni ga poklica, ki bi se moral boli zatajevati. kakor se zatajuje uradnik. Občinski uradnik ima križe in težave z žu-pani-nevedneži; deželni uradnik ima križe in težave s predsedniki-nevedneži: državni uradnik ima križe in težave z mi-nistri-nevedneži. In čuditi se moramo, da sploh funkcijonira ustroi javne uprave.
Vsa čast gospodom, ki so prijadrali do županskega, predsedniškega ali ministrskega stolca, ako bi imeli poleg namazanega jezika, ki jih je pripeljal na vrh, Uidi vsaj polovico potrebne sposobnosti. Žal, da je ni! Kajti od bivšega sedlarskega pomočnika, ki postane predsednik, vendar ne moremo pričakovati niti pedi tistega znanja, kakoršno ima uradnik, ki
je moral dokazati svojo sposobnost z izpiti ali visoko šolo. vrhu tega mu pa še pomaga večletna praksa.
Pa tudi v tem bi potrpeli, ako bi bili naši ,,najvišji“ lešfi vsaj dosledni ljudje. Kolikokrat se pa primeri, da padejo najlepši načrti vsled strankarskih bojev! V stari Avstriji samo zato nismo dobili prisilnega zavarovanja za starost, ker ni dobilo radi političnih spletk potrebne večine. Kako se določajo popolnoma svojevoljno razne kvote v bidžeju, vemo dobro in čutimo na svojih plačah.
Delaj torej, uradništvo, po pisarnah, dasi se zastopniki ljudstva igračkajo s tvojim delom in ljudsko koristjo, kakor otrok ž dragoceno uro! Milijoni ljudi in milijoni javnega imetja so odvisni od sa-mopašnega postopanja gostobesednih ničvedcev. ki nimajo niti trohice uradne prakse, pač pa neizmerno domišljavost.
Ali naj se čudimo, ako državni stroj ne teče povoljno, ko ga vodijo krmilarji-šušmarji, ki očitajo drug drugemu nesposobnost, pa so vsi enaki? Čitali smo očitke nesposobnosti, ker je bil železniški minister teolog, a somerno je bil tudi minister za rude in šume polizobraženec brez šol in brez prakse in isto velja za podobne gospode, ki zastopajo promet, kmetijstvo, razne dežele itd.
Tako „delovanje" imenujemo dandanes — delo za narod, imenujemo svobodo, imenujemo parlament. Uradnik, ki 40 let poseda sredi zakonov, ne sme postati minister, predsednik ali župan; ne! to bi bil birokratizem! Šušmar z meter širokimi usti pa sme zastopati najodličnejša mesta. — uradnik še pasivne volilne pravice ne sme imeti. Taka |e tista širokoustna svoboda in demokratizem.
Ako naj torej Jugoslavija uspeva, mora imeti moderno ustavo, kakoršno imajo n. pr. Zdr. države, kjer so za ministre strokovnjak i-uradniki, ne pa ne-strokovnjaki-poslanci, in kjer ima zbornica pravico določati smer in predmet javnega dela, ne sme pa vtikati nosu v strokovno službo, o kateri toliko razume kakor — zajec na boben. Ako pa bomo dobili ustavo po navadni evropejski šabloni, bo bolje, — da bi je ne bilo!
Bez organizacije i stališkog glasila ne možemo postići poboljšanje svog -------materijalnog položaja-----------
Stanovanjska beda.
Že med svetovno voino se ie pokazalo. da ic gosnodarska politika naivažneišl oroblem vsake države. — nič mani važen na ni tudi za posamezne pokraiine in mestne uprave. Radi celokupne blaginje bi se torei morali faktorii ori raznih unravah. ki niso sposobni za ooverleno mesto, ali ki žlorabliaio zaupano iim me^ sto v strankarske ali v osebne namene. — odstraniti.
Ogleimo si le nekoliko razne uprave v naši ožii domovini! Začnimo pri po-venervištvu v zaščito dece! Važna ie ta inštitucija — toda kateri otroci so deležni te zaščite? Razcapanih in bledoličnih otrok ie več kot preveč in čigavi so ti j otroci? So pač no večini otroci državnih ! nameščencev.. Otroci, ki so že pohajali 4. in 5. razred ljudske šole. meščansko šolo ali na tudi sredine šole. nai gredo sedet v dvorazredne. Ujidske šole! Neože-njence ali pa oženjence brez otrok se pa pušča v kraJih. — nekatere tudi proti njihovi volili. — kamor bi no vsej oravici oni s šoloobvezno deoo spadali Kie ie poverjeništvo v zaščito dece?
Imamo tudi drž. stanovanjski urad.
1 oda kak posel ima ta urad. vedo Bogovi
in hišni lastniki menda tpdi. Če orideš v imenovani urad prosit za nakazilo sta-novania ker ga sam ori trdosrčnih hišnih lastni Kih dobiti ne moreš ti noreče službujoč uradnik: »Ni nič!« če ga še naprei nadlegnieš. ti da nekako tako pojasnilo: »Naidli si stanovanje sam. prinesi pismeno iz:avp hišnega lastnika, da te v stanovanie snrermc. potem ti stanovanie nakažemo, če ne pride kdo drugi. — ki obljubi več.« Po neki deželnovladni naredbi ima hišni lastnik pravico, med tremi najemniki izbirati. Nii li s tako naredbo deželne vlade ubogim liudeni naravnost izkliučeno dobiti stanovanie? Obenem so pa tudi veri-žemu s stanova niš vrata na stežai odprta. Ni li tako nostooaniie odiranje nai-ubožneiših slolev prebivalstva? Im vse to pred očmi državnih uradov z »dobrodelnima nameni«. Že radi sramu pred tmici bi se ne smelo dopustiti, da toliko časa liu-die troho do vagonih. — drugi po zopet vidijo svoje otroke komai 1—2krat na mesec, ker ne moreio plačevati drage voznine uo železnici. Izgovor, da ni prostora. ne drži; so stanovania s 3-4 sobami
in s nnti'Klinami. a zasedena m) dveh osebah — tudi oeia nadstronia imaio ne-katene družine, koliko stanovanj bi se dalo narediti iz nepotrebnih erostihi: kar ne zavznmeio prostora vdstilre sie na šoui-riio različni nepotrebni uradi sajrno da uboeiim trpihom ni mogoče dobiti prepotrebnega stanov'”'ia. Železna metla bi res j morala priti v delo!
Ivan Volzhauscheg.
Fr. Uršič (Liubliana):
Zbrika jugoslovenskih zakonov.
Ko bo izvoliiena konstifuanta. poide delo gotovo liitreie izpod rok kot dosedai ter booro dobivali vsak mesec eden ali drug nov zakon
Zakoni se tičeio s;cer vseli državljanov. naiveč oa bodo imeli onraviti ž nii-mi uradniki odvetniki, notarii i. dr. Centrala bo poslala iz Beograda, kakor se da sklepati iz dosedanie prakse morebiti na razne urade sicer posamezne iztjse novih zakonov, a samo na one. ki bodo imeli ravno z dotičnim i zakoni naiveč onraviti in še tem uradom iih ho poslala le v omejenem številu. Toda nujno je treba, da dobi nri vseh interesiranih uradili vsak uradnik svoi lastni izvod dotične knrigc da ne bo i>ir'silieii hoditi vedno iz ene sobe v drugo in si io iznosoiati »Službenih Novin« v san' maniši uradi v Sloveniiii nimajo sai ie pavšal še za naiinuineiiše potrebščine .nrepičlo odmerien. »Uradni list« ie na raznohmo v uradih tudi le eden. ki n> dostopen vedno vsem uradnikom
Da bi sli naročali »Uradni list« posamezni uradniki še oosebei iz svoiih sredstev tega se nri dgriašmiii razmerah gotovo ne more zahtevati. Sicer ie pa »Uradni list«, kar se tiče zakonov, za zasebno porabo zelo nepraktičen, ker vzame preveč prostora. Uradnik mora imeti zakone v ročnih kniižicah ne na v velikih foliantih ki se nazaduje ne nuoreio dati niti vezati, ker. se pooren' že vsi raz.trvaio. Za tako zbirko »Uradni list« odnosno »Službene Novine« tudi zaradi tega ne nrideio v noštev. ker imata ta dva lista ne samo zakone in naredbe, temveč , se vse polno drugih samo efemernih reči. ki že nekcii dini pozneie. vobce vzeto nrav nikogar več ne zavrnut io (službeni razglasi. imenovania i dr.).
Treba ie prirediti na vsak način torej nekako pravo zbirko zakonov. Naibolie bi bilo. ako bi se izdajal zopet kak državni zakonik. Kliub temu ng bi bilo treba posamezne zakone še ved.no izdaiati tudi v ročnib knjižicah. Tako knjižico ie izdala finančna uprava v Beogradu na pr. pred nekima' meseci glede novega »zakona o taksama«. Žal da ie tiskana knjižica samo v cirilioi. tako da ie za velik del uradnikov še nenorabna. Nekoliko I mik) tega nač sami krivi: edien aji drugi | bi se bil cirilice bas že leliko naučil. Računati pa ie treba vendar z deianskiim razmerami. Kakor sem za svorio oseb*) pniiateli cirilice moram vendar imeti v mislili tovariše ki na bero no veliki večini samo latinico. Knjižica je bila poslana v Slovenilo če nrav vem. v f>00 izvodih. Svoi cilj ie na doseglo le malo teli izvodov : če bi biila pisana kniižica v latinici bi ga našli prav vsi! Vsak izmed uradnikov zna že toliko srbohrvaščine, ali si io bo na v kratkem še naučil, da hi razumel
kniieo brez vsakih težav Pošiilianie takih kafer pisanih v latinici, bi vzpodbu-ialo tudi še vse dne ki so z učenjem srbohrvaščine še odlašali. Oni pa. ki jo že znalo bi bili sami nri sebi zadovoljni in bi segali namesto no raztrganem »Uradnem listu« raiši no ročni kniižici. ki bi imela zakon poleg tega še v izvirniku in ne v prevodu.
Pričeti ie treba torci z zbirko zakonov! Kdo uai io izdaia? Država sama! Državna tiskarna v Beogradu to delo lahko oskrbi. Za sedaj ne kaže drugega, nego da se tiskaio zakoni v dveh izdaiah: z latinico in s cirilico. V Slpveniio in v vse one pokrajino kjer ie v rabi latinica nai bi se pošiljali zakoni tiskani z latinico v ostale kratic na oni s cirilico. V Beogradu se poslužujejo ekavščine: ta se nai bi obdržala neizpremenieno tudi v Izvodili tiskanih z latinico, kar bi umevanie nam Slovencem samo olajšalo.
Ku lige nai bi se razdeljevale na vse urade v zadostnem številu, tako da bi dobil vsak uradnik leliko brezplačno svoi izvod. Knjige nai bi se na nrodaiale tudi do knjigarnah; uradi in njih funkcijonarji bi si naročali zakone leliko še oosebei. in sicer za znižano ceno neposredno v državni tiskarni.
S tem nikakor ne mislim, da ne bi smeli izdaiati zakonov tudi privatni založniki. Zakai oa tud! ne? V mislih imam kot uradnik vendar nred vsem naše lastne potrebe. V Sloveniji bi privatni založniki izdaiiaili za prehodno dobo. dokler se popolnoma ne ziedinimo glede enotnega književnega lezita, pojedine važnejše zakone in naredbe lehko tudi v.slovenščini. Uradniki in inteligenca soloh se bo posluževala na že iz praktičnih ozirov samo izvirnikov.
Prav bi bilo, ako bi naredile naše or-eanizaciie. slovenske in hrvaške, kako snomefeco v Beograd v tem smislu.
Službena pragmatika sodnikov.	,
Sodniški stan se bistveno loči od vseh drugih kategorij državnih nameščencev po delokrogu, ki mu je prisojen. Da more vršiti svojo nalogo, mu mora zajamčiti država popolno neodvisnost izvrševanja sodstva. Pri izvrševanju sodstva se sme ozirati le na zakon in na svoio vest To izjemno stališče sodnika zahteva, da se morajo njegove pravice in dolžnosti drugače urejevati, kot pri ostalih državnih nameščencih. S tega vidika je izdelalo društvo slovenskih sodnikov službeno pragmatiko za sodnike, ki naii bj veljala za vso kraljevino. Pri tem se društvo ni oziralo na dejstvo, da še nimamo enotne ustave. Bodisi da bo ta centralistična ali decentralistična. določbe načrta službene pragmatike se bodo dale lahko prilagoditi z malimi spremembami eni ali drugi obliki ustave. Načrt obsega vse določbe, ki spadajo v službeno pragmatiko. Vsi dosedanji tozadevni predpisi se ž njo ukinjajo. Načrt ne velja samo za sodnike, temveč tudi za državne pravdnike. V tem leži mala nedoslednost k uvodoma izrečenim besedam. Vendar ni mogoče izločiti državnih pravdnikov. ker so njih posli tesno združeni s posli sodnika in ker se jemljejo vsi državni pravdniki iz vrst sodnikov. Seveda ne veljajo za državne pravdnike določbe, ki se morejo smiselno uporabljati samo za
sodnike. Iz tistih razlogov velja načrt tudi za upravne uradnike, ki imajo kvalifikacijo sodnikov.
Glede pripravniške službe stoji društvo na stališču da mora trajati sodniška pripravljalna doba najmanje tri leta, ker si pripravnik v krajši dobi ne more pridobiti potrebnega izkustva v praksi in teoriji. Skrajšanje te dobe je dovoljeno le v slučaju najnujnejše potrebe. Pri tem je treba ugotoviti, da pomanjkanju sodniškega naraščaja ni kriva dosedaj obstoječa pripravljalna doba. temveč nezadostna plača pripravnikov. Tudi temu skuša načrt odpomoči.
Za vsie sodnike se je vvedel enotni službeni naslov' „sodnik", za državne pravdnike „državni pravdnih" ne glede na službo, ki io opravlja, in ne glede na plačo, ki jo dobiva. To se je zgodil:), ker sodnik ni uradnik v tehničnem pomenu besede, ampak javni funkcijonar sodstva. Naslov sodnik ne potrebuje stopnjevanja po činovnih razredih in titula-turah. Iz istega razloga se je plača stopnjevala le po plačilnih stopnjah na temelju časovnega napredovanja.
Za vse sodnike, državne pravdnike in pripravnike določa načrt 20 plačilnih stopenj s plačo od 4300—24.000 dinarjev s stanarino od 1500 do 4800 dinarjev.
Službena doba v posameznih plačilnih stopnjah traja od 1. do 9. stopnje po eno leto, od 10. do 12. po dve leti. od 13. do 15. po 3 leta, v 16. 5 let. v 17. pa toliko časa. dokler ostane sodnik v službi ali dokler ni imenovan v višjo plačilno stopnjo.
Da se prisili pripravnike, da napravijo pred 3. letom sodniški izpit, se jim je ustavilo časovno napredovanje v 3. plačilni stopinji. V tei stopinji ostane pripravnik tako dolgo, dokler ne napravi izpita. Po izpitu napreduje dalje, če je prosil pravočasno za sodniško mesto. S tem hoče načrt preprečiti, da bi pripravnik opustil, prositi za sodniško mesto, obenem pa časovno napredoval do najvišje dosegljive plačilne stopnje.
Časovno napreduje sodnik do vštevši 17. plačilne stopnje. 18., 19. in 20. plačilno stopnjo je mogoče doseči le potom imenovanja. Ker so se odpravili činovni razredi, bilo je treba vse sodnike (državne pravdnike) uvrščati po pomembnosti službe v posamezne plačilne stopnje.
Načrt določa poleg plače tudi rodbinske dodatke za ženo in otroke. Osebni funkcijski dodatki pristojalo predsednikom zbornih sodišč. Sodniki, ki so sedaj v službi, bi dobili po načrtu prejemke onih plačilnih stopenj, ki jim pristojajo oo meri službene dobe ako niso dosegli potom imenovanja že višjo plačilno stopnjo.
Potovalne pristojbine sodnikov so se izjednačile z onimi odvetnikov. Selilrn' stroški se povrnejo v višini dejanskih izdatkov.
Po desetih službenih letih imajo sodniki pravico do pokojnine. Ta znaša po 10 letih 50% celokupnih prejemkov. Ta vsota sc poviša vsakega ool leta za 1%. Načrt se ozira tudi na sodnike, ki so že sedaj upokojeni. Disciplinarne določbe so se duhu časa primerno modernizirale.
Vestnik.
Uradniško vprašanje Listi so oolni poročil o uradniškem vprašanim Gotovo ie da se ie vlada končno lotila že več
kot nujne zadeve, ki ie razburjala ne le lavne nameščence, netro je vznemirjala tudi že ostalo javnost. Zdi se. da se je rešitev službene nraernatike odložila in da se reši namrei vin o t no vorašanie. Definitivnih’ sklepov še ni in, navezani smo !e na nezanesljive vesti v naših dnev-nikih Poroča se sledeče:
Na seiii ministrskeva sveta -ie končno-veliavno odločeno, da se vsem uradnikom, in nameščencem v državi plača dodatek k dravinjski dokladi dotiei dokler ne bi stooi] v veliavo novj zakon vlede uradniških plač. Do tedni se bodo Izplačevali v razmeniu z višino olače dnevno naslednji dodatki. Pri plači do 1999 K 23 dinariev na dan: pri plači od 2000 do 2999 K 28 dinarjev na dan: pri plači od 3000 dio 3999 K 32 dinariev na dam: url plači od 4000 do 4999 K 36 dinarjev na dan; pri plači od 5000 do 5999 K 41 dinariev na dan: pri plači od 6000 do 6999 K 43 dinarjev na dan: pri plači od 7000 do 7999 kron 45 dinariev na dan. — Ministri Kukovec. Markovič in Kovačevič bodo podrobno izdelali ta odlok ter formulirali vsoto ki bo prišla v poštev v proračunu leva leLu Ta svota znaša približno 500 miliionov dinariev. —
Belerad. 20. septembra. Včeraj ie bil sestanek finančnesra ministra in ministra za konstituanto, na katerem so se formulirali n red lovi za ministrsko selo. ki bo naibrže v četrtek in sicer v syrho definitivne ureditvje uradniškega vprašan in.
„Jittro“ z dne 21. septembra t. 1. pa je prineslo sledečo brzojavko:	„Defini-
tivni predlog za uradniške doklade. Beograd, 20. sept. (Izv.) Na sobotni konfe- ; renči finančnega ministra z ministrom za konstituanto, kateri so prisostvovali uradniki ministrstva za socialno politiko, kj so v stalni zvezi z uradniškimi poverjeniki. je bil izdelan načrt o povišanju prejemkov državnih nastavljencev. Ministrskemu svetu bo v četrtek predložen alternativen predlog, izdelan po dveh raznih sistemih, vendar z enakim efektom. Celokupni prejemki za državne na-stavljenee se zvišajo od 10 odst. (pri samcih v višjih razredih) do 90 odst. (v nižjih razredih z mnogimi otroci). ':>r' ^j-novnikih z dinarsko plačo se povečajo dnevnice za približno 15 odst. Drugi predlog je izdelan po sistemu dnevnic. Dosedanje draginjske doklade odpadejo in se uvedejo dnevnice za samske drž. nastavljence do VI. čin. razreda po 60 K, do IV. po 72 K. do II. po 100 K na dan. Poleg tega se uvede posebna rodbinska dnevnica, in sicer za ženo in vsakega otroka po 12 K. Draginjske doklade uradnika v IX. čin. razredu z ženo in tremi otroci bi torej znašale 60+48 K. t. j. 3240 K na mesec. Dodatki, ki jih zahteva ta predlog znašajo nad 200 milijonov dinarjev. Finančni minister predlaga v pokritje uvedbo novih davkov' na avtomobile, kočije., klavirje ter povišanje trošarine na sladkor in takse na protokoli-rauje firm. Od finančnega ministra odobreno povišanje draginjskih doklad bo brez dvoma dobilo večino v ministrskem svetu.“ — Vsled različnih nasprotujočih si poloficijoznih vesti, ki jih prinašajo ljubljanski dnevniki o rešitvi gmotnega vprašanja državnih nameščencev. je Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokojencev za Slovenijo v Ljubljani Poslala ministrskemu predsedniku dr. M. Vesniču in ministru za socijalno politiko rtr. V. Kukovcu sledečo brzojavko:	Od
g. finančnega ministra odobrene dnevnice drž. nameščencev (glej „Jutro“ št. 24.) ne odgovarjajo niti z daleka današnjim potrebam. Poprečno znaša povišek komaj 25 odst, decemberskih doklad, so pa tudi slučaji, da ne dobe uradniki niti 50 K mesečno več kot do sedaj. — Ce predlog prodre, odklanja organizacija vsako odgovornost. Državni nameščenci so vsled nasprotujočih časopisnih vesti n on ol nam n zbegani in Drete s takojšnjo reakcijo. Prosim, da sprejme vlada v interesu države ali materialni del od slovenske Dokraiinske vlade nredložene pragmatike ali pa od mene g. ministru dr. Kukovcu po dr. Kramerju izročeni predlog. V svrho sprečenja nevarne si-tuaciie orosi avtentične brzoiavne odločbe — Zveza javnih nameščencev v Ljubljani. Lilleg.
Današnje gmotne razmere državnih nameščencev so »evzdržljive in bi se ta položaij, čim vlada sprejme od g. finančnega ministra odobreni predlog (primerjaj „Jutro" št. 24.) prav nič ne izboljšal. Državni nameščenec bo moral gladovati in zmrzovati, ker bi znašal mesečni zvi-šek njegovih prejemkov poprečno 300 K. j več pa samo v nekaterih slučajih, da ne ■ omenjamo primerov, ko bi ta novišek ne j dosegel niti mesečne vsote 50 K. Vladi ! priporočamo v zadnjem trenutku, da po- : sveti temeljitemu izboljšanju gmotnega ; položaja drž. nameščencev vso pozornost. Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokojencev samo obžaluje, da vlada z njo in z drugimi pokrajinskimi zvezami ni stopila v stik, ki bi privedel obe strani do popolne jasnosti in zadovoljivega zaključka.
Ustanovni zbor snujočega se Društva vpokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani bo v soboto, dne 25. t. m. ob pol 8. zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Na tem zboru se končno določi besedilo društvenih pravil, ki se potem predlože upravni oblasti v odobrenje. Javni vpokojenci še vedno nimajo svoje organizacije, zatorej pa tudi I pogrešajo svojega zastopnika, da bi se o priliki in na merodajnem mestu z živo ; besedo zavzel za izboljšanje življenskih pogojev svojih tovarišev vpokojencev, vdov in sirot, ki vsi trpe pod pritiskom neznosne draginje. Ne bomo še posebe opozarjali na koristi, kj jih tudi sicer obeta organizacija; naglašamo samo, da ustanovitev lastnega društva neizbežno zahtevajo i stanovski i gospodarski interesi slehernega javnega vpokojenca brez razlike na višjo ali nižjo činovno stopinjo. Obilni poset zbora naj dokaže, kako umevalo i vpokojenci ceniti potrebo združenja v dosego izboljšanja težavnega položaja. K društvu bodo imeli pristop državni vpokojenci kakor tudi vpokojenci avtonomnih oblasti brez razlike na čin in na spol ter vdove in sirote javnih nameščencev.
V vednost:	Z ozirom na izhajanje
„Našega Glasa" v lirvatskem jeziku v Zagrebu. siru> danes ustavili dopošjlaanje 1’sta vsem onim hrvatskim naročnikom.
1 katerim je naročnina meseca septembra j potekla in je doslej niso obnovili. Isto-tako ustavimo v bodoče doooišHiame lista vsakemu takoj, ko poteče naročnina, če je pravočasno ne obnovi.	Uprava.
Loterijski oododsek za prireditev veselice javnih nameščencev in vpokojen-cev naproša članstvo, da po možnosti zbira oziroma danile primerne dobitke, kateri nai se oddajo v osrednji stražnici
na mestnem magistratu (srednje poslopje, pritličje, levo) do 8. oktobra t. 1. zvečer. Člani in članice, na noge za našo stvar!
Odbor društva orožniških vpok. za
Slovenijo v Liublšani opozarja vse svove člane ki še niso za leto 1920 prav nobene ali na samo deloma članarino poravnali poslednjič, da to store do 30. septembra 1920. sicer se iih bo črtalo kot člane iz društva. Članarina znaša vsled sklepa občneera zbora z dne 9. maia 1920 od i januarja do 31. marca 50 v na mesec, od 1. aprila 1920 nanrei na no 2 K na mesec, (orel 19.50 K za celo leto. Nanovo oristo-nivši člani plačalo razim mesečne čbnarije po 2 K še 2 K vpisnine enkrat za vselej Nadalie vabi odbor vse častite člane, da ostaneiio zvesti društvu, in one. ki so s nlačilom članarine zaostali, da io nemudoma poravnajo in da ne rušik) s svoio pasivnostjo tovariške sloge, ker le v slogi in v združenju je moč in da le dobro organizirane strok, organizacije kaj dosežejo. Članarina nai .se vedno nošilia na predsedstvo društva orožniških vpokojencev za Slovenilo v Ljubljani. Za leto 1921 nai se blagovoli članarina takoj začetkom meseca januarja za vse leto plačati, da ne bo nepotrebnih oisarii in opominov, kajti nošta ie danes draea in se mora društvo radi teh okolnosti samo na najpotrebnejše zadeve ozirati. Kdor želi odgovora ali pojasnila, naj priloži poštno znamko za ndgovor.
Zahteva »radništva ooštne uorave oo nraematiziraniu:
Tovariši, oklenite se še močneje svoje organizacije, ker le tam je naša moč! Morda io bomo še zelo potrebovali v bobi za naše pravice in izbolišanje našega bednega stanu V to svrho se zadnje čase prireiaio no vsei Sloveniji tovariški sestanki Nlib namen ie zbijiati stanovsko zavest, pojasniti pomen stanovske orga-nizacue mudašati zahtevo po pragmati-ziranju in spoznavati drug drugega. Iz vseh teh nriiateliskih sestankov se ie poslala na različna ministrstva enaka resolucija :
Uradništvo poštne uprave ie soglasno sklenilo gospodu ministru z ozirom na niegovo. v Službenem Listu štev. 15-1920 obiavlieno okrožnico, do kateri le obliulb da bo vsak. tudi nainižii. v nafkraišem času dosegel svoio pravico, predložiti sledečo spomenico-: L Poštnim odpravnikom nai se nemudoma nakažejo v že dne 1. decembra 1919 zraiadle 120 odstotne, obenem na tudi 25 odstotne dravinjske do klade od 1. iuniia 1920 nanrei. 2. Razredni poštni uradi do vštetega III. razr. 3 stounie nai se čimpreie podržavijo, osobie nragmatizira in uvrsti v novi štatus na nodlagi službenih let. Službena teta se šteielo od dne nastopa prakse. 3. Uradniki na vodilnih mestih s poštarsko ali nrometno skušnio nai se prekvalificirajo v višin skupino, v kateri naoredriieio avtomatično do zad-nie plačilne stopnie. 4. Uradne prostore in upravo nai preskrbi v bodoče poštna uprava; že obstoječe na nai tako! prevzame in upravo odkupi. 5 Uradne potrebščine nai se ne pavšah-rajo. temveč za dobo izrednih razmer ku-miieio in zaračunalo na konto ooštne uprave. 6. Celibat nai se za uradnice odpravi in se nai obdrže one. ki stoniio v zakon v istem službenem razmerlu v ak tiviteti. kakor .so bile pred zakonom. Ako
uradnica poroči moža, kateri ni v državni službi, ima'io otroci iz reva zakona v slu- ' čaiu smrti rodiitelia oravico do vzvoieval- ; nih in druvih rodbinskih nrisnevkov do materi.
50 %?
Kmalu bodo kmetic in sploh producenti nam uradnikom na deželi spet vse codražili. kakor mleko iaica. meso. moko. sladkor itd. Pa zakai? Vzemite v roke »Jutro« z dne 17. IX. 1920 štev. 22 in berite na prvi strani članek »Za naše uradništvo!« Tam stali, da ie finančni komite v Beovradtt sprejel nredloee za iz-bolišame materiiaineera stania uradni-štva: da odnadeio doklade in sc namesto mili dovolilo novi dodatki tako. da ko znašala skunna svota oreiemkov sedanii prejemki + 50 % povišek. Pa od česa ta povišek? Od skupnih sedanjih prejemkov ati od preiemkov movoče pred 1 letom ali še orei? — Seveda, vsak. kdor čita. si misli: Ze spet bodo uradnikom
. Povišali plače kar za polovico! Nikdar j ! »imaio dosti: alo podražimo iim vse. sai ; dobe dosti! — V resnici so pa ti predlogi sprejeti šele od fin. komiteja in pridejo j Šele pred ministrski svet ki bo skušal j polovico odškrniti in potem se bo še finančni minister »pomoti!«, kot se ie pri onih famoznih 25 °/b. In efekt? — Po preteku nol leta ali nozneie — 50 K ali nai-več kakih 100 krone poviška na mesec — iaica bodb oa poskočila od 2 K na 4 K. mleko na 5—6 K. meso na 24—26 K itd. Producenti čitajo seveda samo o 50%; oreoričpti se na nnčeio. če ie to resnica 'n če se iim pove. kako ie. tedaj praviio: v Ja. sai caiten.ee tako pišeio. da dobite toliko!«
Vršenle službe kod finans straže ie
sada iako oteščano i službenike, koti ima-du volili za rad koi' žele. da pomognu eradlti našu novu državu dovodi do zdvojnosti. Porezni moral spao ie u državi na ništicu, porezi, dažbine, takse i druei prihodi državni ne plačaiu se sada
sad oriie več svak želi da državu prikrati. Toliko prekršaja doh. zakona nema za sieurno niti iedna druea država. Fin. straža ne može sama da svlada ovo zlo ali ioak može ninoeo donri.niti. da se stante popravi, ako vrši dužnost savesno. Sada-nje stanje daje lepu priliku, da položimo l.snit o našiOii savesnosti i vjernosti, a kad ovaj ispit položimo, tražiti će naše organizacije nagradu. Zato mi i ovim putem zovemo naše drugove da ne zdvaiaiu, ier će besuvietno nastupiti bolia vremena za
nas	Argo.
Konstatiramo! V na5i 32. številki je izštp poručilo o shodu javnih nameščencev v LjuU-Ijar.i dno 10. avgusta. Dotično poročilo ni bilo ofio.alno, nego privatno ter je zanj odgovoren edinole naš g poročevalec —k—.
Z	'	' •Miiimiiiii i • 1111 • • i • 11 •■ ••• m • i
Listnica upravništva. j
Gosp. Mijo F., jt. Ljutomer. Ne moremo Vam ustreči, ker nimamo v Novem Vrbasu nobenega naročnika.
I Iruštvo davčnih uradnikov v Sloveniji naznanja vsem svojim članom pretužno vest, da je njegov zvesti član, gospod
Anton Kožar
davčni upravitelj v p.
dne 19. t. m. v 71. letu svojega žitja nenadoma izdihnil.
Bodi vrlemu možu in vzor-poštenjaku ohranjen tako čist spomin, kakor ga je zaslužila krasota njegove duše.
Odbor.
Prečitajte v svojo korist
Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, preje Vzajemno podporno društvo, opozarja javne uslužbence in posestnike, ki imajo dolgove v Avstriji, da si lahko s takojšnjo poravnavo tega dolga za dobro polovico zmanjšajo svoj dolg, ker je kurz avstr, krone sedaj še nizek. Vse transakcije izvede zadruga sama in sicer le proti povrnitvi faktičnih stroškov.
Zadruga je soliden denarni zavod; posojila na posestvo po 57s0/o> na osebni kredit po 60'0, mala mesečna odplačila.
Zahtevajte prospekt!
Hranilne vloge se obrestujejo po 4° o.
Naš Glas je strogo stanovski list in se zavzema za koristi vseh javnih nastav-Ijencev. Tovariši! Naročajte in širite
naše glasilo!
Modni salon
M>*cj
LJUBLJANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorski trg 1.
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, žepič in slamnikov za dame in deklice.
Popravila točno in	Žalni klobuki ved*
ceno.	no v zalogi.

Wp/
mm
foj ^
^ d
I
v
Anton Černe
a GRAVEUR »s ,n
■■■
■
VELIKA
ZALOGA
■	manufakturnega
■	ter inozemskega modnega blaga.
Na debelo! Na drobno! :: : Solidne cene! : ::
LASTNI MODNI ATELIJL
Srajce, samo veznice (kravale), nogavice i.t.d.
■
BOGATA j IZBIRA j
OBLEK lastnega izdelka po naj- S novejšem kroju.
■
■■
pmiA Km mumi
tCHWAB& BIZJAK
LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kavat no.
■
«■
Izdaja: Savez javnih namještenika u Zagrebu in Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Daka. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.